Leto LXVL, ŠL 102 Ljubljana, petek 5. maja 19» 11 < Cena Dfn 1. LOfENSKI M Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemSi nedelje ta praznike. — Inseratl đo 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 1O0 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati pet±t vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Rusija mobilizira Silna poostritev položaja na Daljnem vzhodu — Sovjetska Rusija je odredila mobilizacijo IS divizij in vojnega letalstva ter koncentrira svoje čete ob mandžurski meji London, 5, maja, Iz Moshve je prispela vest, da se je sestal sovjetski vrhovni vojni svet pod vodstvom Mo-lotova ter proučil položaj na Daljnem vzhodu, Vrhovni vojni svet je shlenil nemudoma odposlati na sovjetsko-mandžursko mejo IS divizij vojaštva in 500 letal, štiri divizije pa so že odpotovale na mejo, IZ divizij pa je bilo že sedaj stacioniranih na mandžurski meji. Podružnic« MARIBOR, Grajski trg št. 8. — novo mesto, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefoD št. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. London, 5. maja. Bo vesteh, ki prihaja*) ;z Moskve, se je pričela v Sovjetski Rusiji, pred vsem pa v republikah lakurs-ki m burjatomongolstkri v vzhodu in sprejel več odločnih sklepov V Moskva se je sestal pod vodstvom predsednika vlade komisarjev Moloto-va vrhovni vojni svet, ki je na več sejah proučil vojni položaj na Daljnjem z vhodu in sprejel več odločnih sklepov o o-brambi sovjetskih interesov. Po dobijen:h informacijah je vrhovno poveljstvo sovjetske vojske odposlalo na rnsko-mandžursko mejo 15 divizij vojaštva in 500 vojnih letal. Od teh so 3., 15., 24. rn 44. že odpotovale v koncentracijske tabore ob Bajkalskem jezeru. V Iricutskm nn Crti je bHa tudi že nrad- Ehinaj. 5. maja. Razvoj odnosa je v med Avstrijo m Nemčijo vzbuja v političnih in diplomatskih krofih vedno večjo pozornost. Ni namreč izključeno, da bo prišlo med obema nemškima deželama še do hudih sporov, če se ne bo našel primeren kompromis. Kljub oficielnim zagotovilom, da hoče nemška vlada spoštovati samostojnost avstrijske republike, se zdi, da niti avstrijska, niti nemška vlada ne bo mogla zaustaviti razvoja dogodkov, ki so jih na obeh straneh še do nedavna propagirali in pospeševali z vsemi sredstvi. Pokret za združitev Avstrije z Nemčijo, ki so jo pridigali narodni socialisti vsa zadnja leta v Nemčiji, avstrijski nacionalistični krogi s Heirn\vehrom na Čehi pa v Avstriji, se je začel razvijati preko oficielnih krogov ki so prej ta pokret ne samo tolerirali, marveč rodi pospeševali, izkoriščajoč ga za izsiljevanje novih koncesij in posojil od nx>zems.rva. Dollfussova diktatura se sklicuje sicer v glavnem na to, da ima namen ohraniti neodvisnost avstrijske republike, toda danes rudi že v avstrijskih vladnih krogih dvomijo, aM bo sedanji režim, ka v nairodn nima potrebne m zadostne zaslombe, dovolj močan, da to svojo nalogo tudi izpolni. V zadnjih dneh so se odigra K že nekateri prav značilni dogodki, ki zbujajo resen dvom v uspeh DoJlfussove diktatore, Hitlerjevska propaganda v Avstriji Že takrat, ko je prišel Hitler v Nemčiji na oblast, je zavladala v avstrijskih vladnih krogih bojazen, da Hitlerjev pokret ne bo ostad omejen samo na Nemčijo, marveč da se bo razširil rodi na Avstrijo, kajti hitlerjevci so vedno na glasali, da hočejo združiti vse nemške dežele v eno samo državo. Kaj hitro se je pokazalo, da je hitlerjevstvo tudi v Avstriji globoko ukoreninjeno rn da ae kljub vsem sikanam vlade nezadržno širi. Nemški narodni socialisti dajejo avstrijskim somišljenikom vso po ruho m jih nrkrto svoje vlade podpirajo na vse načine, »Vojaški izprehod v Avstrijo« Pa ne samo neoficiem« narodno socialistični krogi v Nemčiji, marveč tudi tako izraziti predstavniki sedanjega nemškega režima, kakor je državna namestnik general Epp na Bavarskem, ne prikrivajo svoje volje, da razširijo »narodno revolucijo« tudi na Avstrijo. V avstrijskih krogih so izzvale pravo konsternacijo vesti, da je general Epp, bavarska državna* namestnik, na zborovanju hitlerjevcev v Monakovem, ki so se ga udeležili tudn zastopniki avstrijskih narodnih socialistov, napovedal že za bližnjo bodočnost »vojaški izprehod v Avstrijo« za primer, če bi se avstrijska vlada resno upirala izvedbi »narodne revolucije«, namreč hrtlerizaciji Avstrije in priklručitvi k Nemčiji. Močno je razburil avstrijske vladne kroge tudi govor bavarskega ministra Schema v Inomostu, ki je zelo ostro napadel Donfirssovo diktaturo m napovedal, da bo imel ta režim največjega nasprotnika v nemški narodno-«r^ij5T:-stični viseti HHlerjevski tisk je šel ->e da- j Jje in je odzkrito zaikteval naj &e lakoj \sr no razglašena splošna mobilizacija vseh rezervistov. Po vesteh, ki prihajajo iz Pekinga in Tokija, so ukrepi sovjetske vlade izzvali veliko vznemirjenje zlasti pri Japoncih, ki so že začeli prevažati čete s kitajske fronte pred Pekingom v Mandžurijo, da se zavarujejo pred sovjetskim navalom. Za Kitajce je to veliko olajšanje položaja, keT upajo, da bo s tem oslabljena japonska fronta proti Kitajski. V Tokiju je neki visoki funkcionar japonskega zunanjega ministrstva izjavil, da bo zavzela japonska akcija nedvomno mnogo večji obseg kakor vse dosedanje. Včeraj so se v Nankingu vzpostavi- vede plebiscit, da se pokaže, kdo ima večino med avstrijskim prebivalstvom, ali Dollfussova diktatura, ki hoče ohraniti malo, življenja nesposobno Avstrijo, ali pa narodnosocialistični pokret. ki zahteva ustanovitev Velike Nemčije, ki bi obsegala tudi avstrijsko ozemlje. Razumljivo je, zakaj je dr. Dollfuss, ko je spoznal nevarnost, ki mu preti od narodnih socialistov, s tako naglico hitel v Rim. da poišče zaščite pri Mussoliniju. Obljube je sicer dobil, toda, ali bo zaščita v praksi dovolj močna, da reši klerikalno diktaturo, je postala dvomljiva. Ne da se tajiti, da razvijajo narodni socialisti kljub prepovedim in šikanam avstrijske vlade žilavo propa-Cnndo. ki najdV r»«v*»>H rodovitna tla. Celo inozemski opazovalci ne dvomijo več, da se Avstrija ne bo dala rešiti pred hi-tlerizacijo in da bi volitve v sedanjem trenutku brez dvoma dale ogromno večino narodnim socialistom. Prav zaradi tega so predstavniki avstrijske diktature zadnje dni s tolikim poudarkom naglašali, da volitev ne bo še tako kmalu. Še večje razburjenje v avstrijskih vladnih krogih kakor vse to pa so izzvala izvajanja oficielnega glavnega glasila nemških narodnih socialistov, »Volkischer Beobachter«. Pisanje tega lista je mero-dajno za ves narodno-socialistični pokret in zato vidijo v tem organizirano kampanjo proti Avstriji Pod naslovom bMS m Avstrija« poudarja »Volkischer Beobachter«, da je naroduo-socialistični pokret že od vsega početka smatral za svoje torišče tudi avstrijsko republiko, ki je samo del nemškega ozemlja. Naloga »narodne revolucije« je združiti v mogočno nemško državo vse nemške drobce, ki so sedaj še izven meja Nemčije m torej v prvi vrsti tudi sedanjo Avstrijo, ki že deset let životari samo od milosti inozemstva in tako ponižuje nemški narod Temu načrtu, ki ga odobrava vsa poštena avstrijska javnost, pa se upira peščica klerikalnih intrigantov, ki bi radi ohranili nekako katoliško državico, pri čemer špekulirajo celo na možnost odcepitve takozvanih katoliških dežel od Nemčije. Taki računi so seveda docela pogrešeni in sedanji avstrijski viastodržci naj vedo, da je pohod narodnosocialističnega pokreta nezadržljiv. Ni več daleč čas, ko bo' tudi v Avsriji zmagala ideja narodne revolucije. Zato sporočamo že danes avstrijski vlada in vsemu zainteresiranemu inozemstvu, da bodoči narodnosocialistični režim v Avstriji ne bo priznal nobenih obveznosti, ne političnega, ne finančnega značaja, ki jih sklene sedanja Dollfusova diktatura. Ta dokaj odkrita grožnja je naravno izzvala na Dunaju silno razburjenje in ogorčenje Dunajska »Reichspost«, glavno glasilo krščanskih socialcev in sedanjega režima, ne prikriva, da je zadan s tem avstrijki vladi hud udarec. Že socialn odem okra tska [orrifl je povzročila Avstriji v inozemstvu nepopravljivo škodo. Ce se sedaj tej kam-pts.ii.ji pjikiražuje še nemčki ježka, potem UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUeva ulica St. 5 TUcJoo St. 3122, 3123, 3X24, 3125 ta 3X26 li sovjetsko-ktajski diptotnaisiri očmeo- saji. Qr>riovrm kftaj&ko-raskih odno-šajev posvečajo v Tokiju sila veliko pozornost. Z enako skrbjo zasledujejo tudi pogajanja, ki se paralekio vršijo med poljskimi zastopniki m ruskim diplomatskim delegatom Ovsienkom v Varšavi. Spričo bližnjih velikih vojnih epe-racij, ki jih pričakuje na Daljnjem Vzhodu, so v Tokiju znova oače1 rudi vprašanje oboroževanja. Kakor Določajo »Times«, je japonski delegat za bližnjo gospodarsko konferenco v Londonu Iši izjavil, da Japonska ne more sprejeti angleškega razorožitvenega načrta. Treba se je posebej ozirati nn položaj Japonske spričo zapletlja-ev nn Daljnem vzhodu. Japonska se je znašla oi) vznož:u dveh političnih vulkanov, o kate";h prav sedaj še ni mogoče soditi, da sta že ugasnila. Listi sodijo, da je ;reba spričo takih izjav uradnih zastopnikov japonske vlade sklepati, da je japonski položaj na Daljnem vzhodu zeio I negotov. je seveda vprašanje, kako dolgo bo še obstojala samostojna avstrijska republika. List poziva inozemstvo, naj se ne pusti begati s takimi grožnjami, kakor rudi vlado, naj energično intervenira v Berlinu. V vladnih krogih so prav tako do skrajnosti razburjeni, ker niso računali, da bi klerikalni diktaturi padel v hrbet baš Berlin, odkoder so računali na največjo podporo. G Lede na to, da se narodnosocialistični pokret v Avstriji vedno bolj širi, je vlada razpravljala včeraj o ukrepih, da to akcijo zajezi. Sklenjeno je bilo, da se prepove nošenje uniform in znakov vseh organizacij, ki podpirajo narodne socialiste. Predvsem smatra vlada za potrebno, da očisti narodnih socialistov uradniški kader. Zato bodo v prihodnjih dneh vsi državni uradniki na novo zapriseženi Prisega se bo glasila na zvestobo in pokorščino zakoniti oblasti in neodvisni Avstriji. Vsi uradniki, ki ne bi hoteli priseči, bodo takoj odpuščeni iz službe. Vsaka agitacija med državnim uradništvom bo zabranjena. Ali bodo taki ukrepi, ki kažejo, da je treba pričakovati najostrejše borbe za oblast v Avstriji, še mogli doseči svoj namen, je zelo dvomljivo. Že bližnja bodočnost bo pokazala, kakšna usoda je namenjena avstrijski republiki. Pri tem se seveda ne sme pozabiti, da zanima to vprašanje ne samo Avstrijo, marveč tudi njene in nemške sosede, ki imajo tudi gotovo mednarodne obveznosti v pogledu .samostojnosti avstrijske republike. Vsekakor se zdi, da bo zadajala borba med Avstrijo in Nemčijo v bližnjih mesecih evropskim diplomatom še mnogo skrbi. Nameravan hitlerjev-ski puč v Avstriji? Dunaj, 5. maja. p. Oficiozna »-Reictos-post« >e objavita senzacLj-oaialne vesti o avanturističnih načrtih avstrijskim Hatler-jevcev. List poroča, da se je na bavarsko-tiroiski meji popravljal puč. V zadnjih dneh je bilo opažati, da se je zfoiralo tam okrog mnogo narodnah socialistov. Avstrijske policijske oblasti so zaradi tega aretirale voditelja narocSn-m socialristov v Kuf-stekm, ki je pri zaslišanju izdal mnogo zelo važnih podatkov. Po poročfta omenjenega lista so ooiasti ukrenile vse potrebno, da se onemogočijo vsi taki hitlerjevski načrti Prepoved uniform Dunaj, 5. maja. AA. Snoči je izšel komunike, hi pravi, da je vlada prepovedala nošnjo uniform članom strankarskih društev na področju vse Avstrije. Izvzeta so samo društva, iz katerih tvorijo pomožno policijo. Pred razpustom narodno-socialistične stranke Vodstvo avstrijskih narodnih socialistov seveda odBočno demantira te vesta. Državni inspektor narodnih socialistov za Avstrijo, Hitlerjev zaupnik in narodno socialistični poslanec v nemškem državnem zbora Habicnt je včeratj posetfl kancelaria dr. Doiafnssa in ostro protestiraj proti poJicia-skim trkrepom, ki so bift izdam proti narodnim socialistom v zvezi z (k)mnevn*mi načeti zapcevnl h&tit je. da je vta kam- panja ptod fotrtee profi n-a/rodno socialtoTrč-netne poteretn in nemški d rž ari. Oblasti bodo bržkone že te dni razjpu-stSe na rodno »sociaftistščno stranteo. Enaka usoda bo doletela tudi komun »stične organizacije. Zanimivo ie, da >e biJo l. maja poleg drugih aretiranih oderog 300 državnih uradnikov, ki so brti organizirana v narodno socialSstiCmh potMž&Mh drcnštrvčh. Reakcija na reakcijo Pariz, 5. maja. AA. Iz Berirna p'>ro6a(jo< da vsi jutranji listi divje napadajo ©"verrij-sko vlado zairadi prepoved nošenja urt -form, k! jo ie vlada izdala proti avstriQ-skism hitierjeorfaTje in Žafomico bo zoorovalcecn pokazal več deae-tii« varjirno gojenih drervesme. V neoetfjo dopoldne ob 10. se pa sad^jar^; ki vrtnamjii zbero v drvoracid I>eWv-ske zbornice na letna bkupsčnnd SVD, Icjer si iavoli>o tuidi novega predstoji ka, ker je dosedanji zasJiužnd predsedniik g. svetn k Vid jem RohrTnann, kn je deset let vodil dtruštvo, na žalost zaradn bolehraost: odložil predsedstvo. Na gfiajvnd skupš-c-nJ bo zastopam7300 Sanov blizu 200 podiružruc SVD, kri so raztresene po wej Siovenija. Pred krartficim m naša javnost že mogla priznati si-me važnosti sadjarsitva in vfteaa*-stva za naše narodno gospodarstvo, sedaj jo je pa v gospodarski kriz", prepričalo dejstvo, da je sadjarstvo najdobnŠkainoeoejaa «os(podWskia panoga, ki poleg tujskega prometa edlina more res ti naš narod gc^po-darekega propada. Pomislimo samo, da to-voz naših plemenit h jabolk že t>resega "tz-v»z bosansikrh in srbskih sliv. saj smo za jaiboHoa letno dob'lii stom^lLjonske vso+e. Samo irz Pesndce pri Mariboru ]e letos šk> 1600 vagonov jaibolk! Prav taico važno je pa vrtnarstvo, ker samo za metlice vržemo na leto ried sto iTudijonov dinarjev 6ec mejo. Po obenem zboru a* zboroval ci o^edajo drevesnico Kmetijsike družbe v Bokavcah, veona pa gre obiskat našo mestno vrtnarijo, nato se pa izletnika odpeljejo v St. Vid oboudovat vrt g. Frkla Lenari«, kjer bodo videli vzorne kulture ^adnaga drevje v najrazličnejših in najredkejsih v^ledno gojenih obTikah. Izletu v Št. Vid naj se pridružijo vsi Ijjubiltetjfi vrtov, saj je vrt prvovrstnega strokovnjaka g. Frda Lerarda v bo gaefcvu cvetja pravi paradaž za strokovnjaka ki neataokovnjak^ narju vodo, da sredstva za zatrrje avstrijskega. naobo>na.Lneiidbiv Francija ne zaupa DolKussu Pariz, 5. maja. g. V senatu je Izjavil zunarrji minister Pau! lioncour na razna vprasanija med drugim, da j« sei.at -preje! zakon o avstrijskem posojtki s pOflOjem. (ta. bo izdelan splošen reor£an:z:ic\'sk: načrt za srednjo Evropo. Finančna pogoji so tzgKvLnjenii, toda razpis posojila je bil odgođen zaradi tega, ker do sedaj še niso bili rzipoliten: poMtičtti poboji. Res je sicer, da se je avstriiski zvezni kancelar dr. DoM-žmss odrekel »Anschlrutssu«, toda od tedaj se opaža v Avstriji velik poMticni nernrr. Francija se nikakor noče vmešavati v notranje zadeve Avstrije, vendar pa mora zahtevati primerne garancije. bo dalo ujjotoviiti, da je hdrtenOecsko oroi-je res poslano v Italijo. Avstrijatoa vlado je res prjslaAa ta ixkaz.ifla dio"lomansfcjrn zjas-top-nik<»m Franci.je In Vel ke Briita»aije, toda. ta izkn/Ma 90 bivLi faAzrficirana. Avstri'ja je pofllaia v ItaLijo naki star matterij»l in i«e-kaj starega /oleza. H rtenoerško orožje m munici'jo so pa raztovoriln Mva Tie»kd*njega avstrLjskega voijaskotehnionegia vravoda na E>u.nauu in bodo pri prvi prik>/*vosfci poslali določeno množino pu^ n strojne rm Madžarsko. Morilčev nož najden Ljubljana, o. maga. Včeraj je še i krimdnainega oddelka policijske uprave g. 2ajdela ves dan do poznega večera zasliševal Audre>,a Mahja. ga. konfrontira! tudi z bratom Tatie-tom j«e Amalije. Njeni starši so nož takoj spoznah, da je Andrejev. Uboga mati še vedno n« more verjet, da ie morilec rnjene hčerke Arakci, ki ga je vsa šentrviška okolica smatrala za najboljšega človeka. ■j Anton Man PoLicija ie preiskavo zakijnčva in nadzornik g. 2ajdela sestavlja ž« končno poročajo, nato pa poficijtska *3prava Izroči aretirane Andreja in Toneta Milji ter Micko Golmajer okrožnemu sodišču v Novem mestu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Anasterdam 2305.96—2317.32, Beriin 1350.24—1360.94, Bruselj 799.68 do 803.62, Curih 1108.35—1113.85, London 191-19—192.79, Newyork ček 4869.37 do 4897.63. Pariz 225.88—227, Praga 170.90 do 171.76, Trst 297.40—299.80. (Premija 28.5%). Avstrijski šfring v privatnem kti-ringii 8.35. INOZEMSKE BORZE. Cnrih: Pariz 20.38, London " "28, Newyork 441.50, Brusell 791" Mila« 26 s750. M»dri'? 14.30 'j, Berlin 122, Dunaj 55,75, Pra^a 15,42, Var_ taa S6, Bokarefta 3.08. Avstrija na razpotju Borba med klerikalno diktaturo in narodnimi socialisti stopa v odločilno borbo — Ofenziva Berlina proti Dunaju Nova SalziSikatorska aSera Avstrijska vlada hirtenberskega orožja ni vrnila, marveč je Franciji in Angliji predložila falzificirane doka- žilne listine »SLOVENSKI NAROD«, dne 5. meja 1983 Stev !02 Akcija za zgradbo Doma slepih bodo najbrž kupili in Goričanah škofov grad v VJobOana, 5. maja. ekrvekoljubrrfh organizacij imamo pol nas več in vse imajo ogromno težkega dela ter plemenitih nalog; ena najpotrebnejših ki si je zastavila najplenaenitejšo nalogo, zgradbo doma za slepe, je pa nedvomno Društvo za zgradbo doma slepih v Ljubljani, ki je imelo snoci 10. redni občni zbor. Ob lepi udeležbi članov je društveni predsednik g. dr. T. Khnar, stolni župnik in kanonik, dvoril občni zbor, pozdravljajoč z boro val ce m posebej zastopnika Podpornega društva slepih g. I. Zor ca ter zastopnike tiska. G. predsednik je na splošno očrtal društveno delovanje ter zlasti prizadevanje za zgradbo doma. Zahvalil se je vsem činitelj em. kl so kakorkoli podprti akcijo za zgradbo doma slepih, predvsem g. banu dr. Dragu Marušiču in banovinskim svetnikom, dalje ljubljanskemu časopisju in toplo tudi podeželskim občinam, ki kljub slabim časom in ožjim občinskim potrebam kažejo vseeno razumevanje za plemenito akcijo pri sestavljanju občinskih proračunov, zlasti se je zahvaljeval delavski občini Koroški Beli. Počastil je spomin med letom umrlega Janka Jegliča, požrtvovalnega delavca na kari tati vnem polju, in s toplimi besedami se je tudi spominjal pokojnega Roberta Koll-manna, ki se je v svoji oporoki spomnil tudi slepih. Ko je tajnica g. prof. Mmka Ska.bemeto va preci tala zapisnik zadnjega rednega občnega zbora, je podala še izčrpno tajniško poročilo. Društvo ne šteje mnogo članstva le 33 rednih, 24 podpornih in 8 ustanovnih — med tenri sta tudi dve korporaciji — članov. Članstvo je nekoliko padlo zaradi poslabšanih splošnih gospodarskih prilik. Odbor bo skušal pomnožiti članstvo s primerno akcijo. Društvo je bilo vse leto v stikih z javnostjo in vsemi činitelji, ki lahko podprejo akcijo za zgradbo doma slepih. Na mnogih sejah so lazpravljali, kako bi čim prej realizirali glavni društveni namen, spravili slepce pod streho. Kljub temu, da je društvo že kupilo parcelo za zgradbo doma na Kodeljevem in je za zgradbo že napravil idejni načrt višji zdravstveni svetnik g. dr Mavricij Rus, tehnični oddelek banske uprave pa podrobne načrte, se je društvo še zanimalo za nakup primerne zgradbe kje drugje, pač iz gospodarskih razlogov in ker Kodeljevo ni baš primerno za takšen zavod. Prejeli so več ponudb za nakup raznih zgradb, ki so jih vse dobro pretehtali. Najprimernejša je še bila za nakup v surovem stanju zgrajene moščanske ubožnice, a končno so odklonili tudi to ponudbo, ker niso imeli pri rokah dovolj denarnih sredstev, pa tudi iz nekaterih drugih razlogov, zaradi okolice zgradbe, ki ni Idealna za dom slepih. Zdaj društvo resno proučuje nakup škofovega gradu v Goriča-nah. Pogajanja bodo najbrž zaključena s poziUvnim izidom. Grad bo treba seveda adaptirati ter bo z adaptacijo precej stroškov, baje so pa izpolnjeni vsi drugi pogoji, da bodo slepi dobili res lep dom v Goriča- V soglasju s posebno anketo, ki je bila lani v marcu na banski upravi, kjer ae je razpravljalo o tem, da naj društvo spremeni pravila tako, da bo v bodočem domu tudi šola za slepo deco, je društvo spremenilo pravila, banovinski svet je pa letos dovolil v banovinskem proračunu 100.000 dinarjev za zgradbo Doma slepih in 242.130 dinarjev za kritje izdatkov zavoda za slepo deco v Kočevju. Odbor se je pozanimal tudi za razna volila, ki so že in ki bodo pripadla Domu slepih. Robert Koli man n je zapustil za slepe polovico izkupička svoje vile pod Rožnikom, a ne izvestnim dobrodelnim kor-poracijam. nego slepcem posameznikom. Doslej je bila knjižnica za slepe v Oraž-novem domu, zdaj se je pa preselila v poslovne prostore Podpornega društva slepih. Za ročni pretisk črnega tiska za Braillev točkopis se še vedno oglašajo požrtvovalne delavke. O imovinskem stanju je poročal blagajnik g. R, Sme rs u. Dohodki znašajo skupaj 31.034 Din, izdatki 26.264.25 Din, prebitek znaša torej 4.769 Din. Društvena imovina v gotovini znaša 436.207 Din, ameriški sklad pa 463.000 Din. Društvo ima še nepremičnine, ki jih je treba ceniti precej visoko. Ko so zborovalci podali razrešnico odboru, so izvolili zopet dosedanji odbor na predlog g. senatorja Ravniharja, in sicer 10 odbornikov, ki se konstituirajo na prihodnji seji, gg.: Fr. Cvek, nadzornik drž. žel. v pok., M. Hočevar, ravnatelj mešč. šole, I. Lozar, komerc. tajnik v p., dr. T. Klinar, stolni župnik in kanonik, dr. M. Rus, viš. zdrav, svetnik, ga. prof. Minka Skaberne-tova, ga. R. Sadarjeva, R. Smersu, pravn. referent OUZD, ga. M. Vrtovčeva in gdč. V. Zupančičeva, strok, učiteljica v p. Prav tako so bili soglasno izvoljeni v nadzorstveni svet gg.: K. Gruber, viš. rač. svetnik, J. Hočevar, bivši hranil., uradnik in ga. M. Sadarjeva, šolska upraviteljica. V odbor so kooptirani tudi čuvarji ameriškega sklada, člani društva gg.: J. Rems, hišni posestnik, dr. V. Ravnihar, senator in odvetnik in dr. M. Zarnik, magistr. ravnatelj v p. V imenu Podpornega društva slepih je spregovoril tajnik g. Zore. Izrazil je veselje, da se je društvo odločilo za nakup zgradbe za dom slepih, kajti PDS ne more več dovolj blažiti bede slepcev. Slepci trpe duševno, pa tudi materijalno, ker mnogi morajo beračiti in prenašati silno bedo. Društvo stori vse, kar more, a sredstva za podpore kmalu izčrpa ter mora potem prepuščati slepce njihovi žalostni usodi. — Globok vtis je napravil na zbo-rovalce tudi govor slepca Jesiha, vojnega invalida, ki je slikal bedo slepcev s preprostimi besedami, a zato tem bolj dojemljivo. Apeliral je na gospode, naj kmalu zgrade ubogim slepcem dom, vsaj tistim, ki so prepuščeni popolnoma sami sebi. Dejal je, da je mnogo dobrotnikov med ljudmi, ki bodo radi podprli plemenito akcijo, Če bo društvo začelo zidati. G. predsednik je naglasil, da ima odbor resen namen pokreniti akcijo za gradnjo doma čim prej, nakar je zaključil občni zbor, zahvaljujoč se zborovalcem za udeležbo. Majhen jubilej pri šenf jakobčanih Stoti nastop g. Mirana Petrovčiča, k! že 6 let neumorno sodeluje pri Šentjakobskem odru Ljubljana, 5. maja. V sububo isvTečer so »meh $ejLHJ,'.kubC\.jiii pri premijeri d svoje najriskreoej-se ptrrznanje z vzkl'fci in a-plavzorn. ki nikakor ni hotel ponehairi. Gotovo nam pa Duds jarvinost ne bo zamerila, ce v njenem kneou g. Mraou Petrov5i>6u s orvmležuioetjo čestitamo in mru žeTirno še veo jih uspehov in še znaitnej§?h zadosčonj. >Ljubezen v troje« n; groteskna buri; a, temveč eieganfroa io rafinirano duhovka komedija. Gre za staro vprašanje, če sme žena ljubši' dva moža obenecn. K omedli ja st-jstjno dofearoje, da je to mogoče in rodi čiMo naravno. če se ooa £j*rr>imca s svojJnv raz-Lidnitm lastnostmi izfKjpokijujeta v niem jdea-i. V obeh rjubi le eoejju n zato oba eoako toplo, a na drug naon. Svojega moža Ijobi kot tjvojega pri jat a ic zaše tnika. ljubimca pa kot viteza svojih samj. Ervina Wfiecherjova je tako ženo Tngohor^ igrate naravne n virtuozno ter v resnica doživljala iotere^aotinti problem notranje neod-toanosti ter pogumno sk*rla svoja strasti. Morda je s tP vlogo podaiia svojo najboljšo kreacijo, žaro? si noj je pa nobce ne zamudi ogled«: i. zlasti pa pri tem mas'.'mo na gospode, ki vodtjo nese narodno g!eds*išce. Njenega dobrega in $trbečjes»a soproga dr. WiuđtHBtšt je igo* SOAmi Košak mirno in j možato ter vse odpuščajoče in razumevajoč, kakor Košafe. sploh zna reševati take s m-papicrie naloge. 2Selo težko nalogo :e pa i ime?! slavljenec Miran Petrovčič -cm. ' ki je tjral mladega in lepega dnunati'ka Petra talko, de se mu je posrečilo tudi kot za-I pelijivcu ohraniti smpatije. da je poštenjak i in kavaliir. Trave&tijo Courths- Mahi eri činih I gpnjekifh stan-h devic, teh veledostoinrh in ved'no modrih, a tud' izkušenih in vedno mož«željnih trpov, je Metka Bučarjeva z izredno silo odkrila v velekomični teti Obliji. Ali tete Otitlja ni samo govor1 la duhovito, temveč je z največjo duhoviito«ftjo tud^ igra'la. Do sknaiinosti izdelan tip skoraj ta-jjn0t>vettio poučenega m interventnega lakaja Koajunfafeivit je z n«a>di;iskrehnejišo ig-ro in najtvefij m tekstom ustvariti v vseh vlogah izkušeni Karus. kri je tudi kot rež ser i^ro /r\m\ tako obl^kova-ti, da bo gotovo še vec-kra»t tMpaMhi lepo oS^Drano Šentjaikobsk ega odira v Me?»tnem domu »Ljubezen v troje« je taiko dob-ro in zmbaivnn delo. obenem pa te:ko sij^aiino m enorno iig-mno, da bo v njem na^el vsakdo užtek. OUZD v aprilu Ljubljana. 5. maja. Po podatkih OUZD v Ljubi jam se je položaj giede zaposlitve delavstva v aprilu ponovno zboljsaL Napram aprilu lanskega leta je imel OUZD samo še 863 delavcev manj. Zanimivo je, da je imel OUZD v aprilu celo 275 delavk več, nasprotno pa 1138 delavcev manj zavarovanih, kakor lani. Vzrok je napredovanje tekstilne industrije. Povprečno je bilo v aprilu zavarovanih 45 843 mo§kfh (v primeri z aprilom krnskega leta 1138 manj), ženak 38.327 (+ 275- skupaj 74.170 (— 863). Bolnikov je bilo 1512 (— 241). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 23.30 (— 1.36) celokupna dnevna zavarovana mezda pa 1.728316.40 (— 121.838.80) Din. Proti koncu aprila so začele letne razlike zavarovanih delavcev m njihovih mezd nekokko nazadovati, kakor je bilo pričakovati To prehodno nazadovanje bo trajalo še dva meseca, v maju ra juniju, ▼ i uliju se bodo pa začele letne razlike zopet popravljati. Zdravstvene razmere delavstva niso pokazale v aprihi nobenih posebnosti. Odstotek bomikov je sicer manjši za 0.14, toda temu je vzrok svojecasno skraišnnje bolniške podporne dobe na 35 tednov Z uvedbo 52-redenske bolniške podporne dobe je začela ta razlika padati. V marcu je znašala še 0.22%. Vprašanje odškodnine obrtnim vajencem Ljubljani 5. maja. V sredo seno pod naslovom »Zaščrta vajencev ia nafti pravice «oTiobči!i pred]oje delavskih zbornic z uredbo, ki naj določi, kakšno odSkodnino imajo dobiti za dek) obrtni vajenci. V nastednoora priobcu4e*nt> predlog Zbornice za trgovino, obrt ia »xJu-siruc v Ljubljani, ki ga je poslaa ministrstvu za socijalno polatiko in naiodno zdravje \ Beogradu in ki s« glasi: 1. Delodajalec, ki daje noencu za čas učenja brano in stanovanje, m: ni. dolžan dan v drugem in tretjem letu nekake nagrade, v četrtem letu pa je do'žan dati mu 10% najnižje povprečno zavar>vaae dnevnice za delavsko zavarovanje. 2. Delodajalec, ki ne daje za časa uče-nierjše razvedrilo. Kark> Kocjančič ni samo literat, temveč tudi pravi umetnik s fotografsko kamero. Predvsem je prevračal stara pravila o kompoziciji, kar je * odličnimi diafpozitivi po lastnih delih in po necativih Joška §la>mer-ja, Lojzeta Pengala. Ivo Gogale, Habiča, Anteta Korniča, prof. Ivančica, Peoenka in Stariika tjdi dokazal. Obdelal je vse probleme pokrajinskega slikarstva glede materijala, osvetljenja in tehnike tako vsestransko, da eo se tudi najboljši mojstri še mar-sikai naučili. Prav interesantna je bila pre-davateljeva ugotovitev, da slika, ki so njene mase na desni strani, deluje popolnoma drugače, če jo obrnemo, da je masa na levi strani. Zapadnjaki imamo namreč čnt, da se kakor naša pisava mora usmerjati vse od leve proti desni. Mnogo novega je povedal tudi o problemu, kako dosežemo globino na sliki in o razmerju med ospredjem in ozadjem, zlasti poučna so bila pa njegova navodila glede Sfafaie m kompozicije. In še nekai nam je Karlo Koejančič dokazal s svoiim predavanjem, namreč to, da imamo Slovenci že sijajno in res v duhu našega jezika razvito terminologijo, česar ne morejo trditi niti Nemci, še manj pa drj-gi veliki narodi. Poslušalstvo je bilo s predavanjem nadvse zadovoljno, zlasti so pa gledalce presenetile najodlionejše pokraiinske slike, ki jih je pokazal nad 80. Se daljšo vrsto slik, ki so pa prav tako. kakor za amaterje, zanimive za športnike ter sploh za vsakega, ki se vnema za skrite lepote naše domovine, bosta pa prihodnji teden pokazala Viktor Vodišek in Ante Gaber, ki bosta govorila o športni fotografiji ter o značilnosti slovenske pokrajine, o starodavni slikovitosti Ljubljane in drugih mest ter vasi, o umetnostnih spomenikih in sploh o prirodnih znamenitostih naših krajev, a tudi o drlu slovenskega kmeta. Športni pregled Ljubljana, 5. maja. V nedeljo odigra naša državna reprezentanca svojo tretjo letošnjo mednarodno tekmo. Pred dobrim mesecem smo igrali z Madžarsko in izgubili s 3:1, vendar ta tekma ne spada med oficielne. Preteklo nedeljo smo napram Španiji dosegli remis na lastnih tleh v Beogradu, vendar so bili mnogi mnenja, da bi tudi lahko zmagali. To poudarjajo zlasti zagrebški kritiki, ki silno zamerijo saveznemu kapetanu, da briskira zagrebške igrače. Med zagrebškim in beograjskim tiskom je nastala zaradi tega precej ostra polemika. Savezni kapetan je na razne očitke glede naše postave izjavil, da naj Zagrebčani pometajo pred svojim pragom. Ko je bil savez v Zagrebu, so večino državne reprezentance vedno tvorili Zagrebčani, pa jim tega ni ninče zameril, najmanj pa Beograjčani. V nedeljo igramo proti Švici. Savezni kapetan je postavil skoraj isto enajstori-co, ki je igrala proti Španiji, le v napadu bo namestu Valjareviča igral Hitrec. Postava je naslednja: Glazer, Tošič, Lukič, Arseni j evič, Lechner, Marušie, Tirnanič, Marjanovič. Hitrec, Vujadinović. Zečević. Reprezentanca je že odpotovala iz Beograda. Tekma se bo odigrala v Curihu. Ligina tekma Vojvodina : Primorje, ki bi se morala vršiti v nedeljo v Novem Sadu, je bila odgođena in se bo odigrala pozneje V nedeljo odigra Ilirija svojo zadnjo podsavezno tekmo proti mariborskim Železničarjem. Po zadnji nesrečni bitki proti Rapidu Ilirija nima nobenih izgledov več za ligine borbe, z Železničarji se bo samo borila za tretje mesto v podsavezni tabeli. Jeseni je Ilirija v Mariboru proti Železničarjem izgubila. Maribor je povabil za nedeljo v goste državnega prvaka zagrebško Concordio, ki je baš sedaj v sijajni formi, kar dokazuje nedeljska visoka zmaga nad Primorjem. Concordija potuje v Maribor kompletno. Poleg meddržavne tekme Jugoslavija : Švica se v nedeljo v Firenci odigra tudi tekma Italija [ Ćeskoslovaška. Češki tim je sicer v formi, kar dokazuje zmaga nad čudežnim timom Avstrije na Dunaju, toda ni verjetno, da bi Čehi na vročih italijanskih tieh uspeti. Kakor »loo že poročali, so pretekli teden odpotovali naši teniški reprezentanti v Firenco, da se pomerijo z italijanskimi v borbi za Davišov pokal. Tekmovanja so se pričela včeraj. V »oglu smo izgubili obe partiji, in sicer je De Morpurgo porazil Punčeca z 9;7, 3:6 in 6r4, De Štefani pa Kukuljevića s 6:4 in 6:2. Danes bodo igrali dooHe. Kdo bo zastopal naše barve v dou-blu, še ni določeno V poštev prideta seveda v prvi vrsti Kukuljević in Pvmčec, ni pa izključeno, da bo eden izmed njiju zamenjan z Paltado. Jugoslovanski kasaški derby Ju?gosJoven«ki ka^&d de rov se bo vršil letos v Lju/bljan ter so vse priprave za to veliko preizkušnjo štrilernih ter v Jugoslaviji lete 1929 rojenih in odbojen h konj, k še nošo zmagali v inozemstvu. ▼ polnem teku. Ker bo prirejena 4. junija na bknkoštno nedeljo eno- in en« dvovprežna dirka za konje ameriške pasme, ena enovprežna za konje, ki niso v sorodu z ameri-Sko pasmo ki sc uporabi jejo samo za cestno stožbo. in d>ve jahaferi dmic' bo tuda im dan s športnega scajfr-šfca zeio pomemben in raninuv. Druga dejn se bosta vršili razen jugoslovanskega derbvja, ki se prvikrat pnreugoalovenski derbv od centra.ie jugosLiv. kasaških drudtev kot driavna nagrada, D ti 30.000 pa za ostale točke od Kola jahače v in vozadov v Ljubljani. Pr vseh teh prireditvah bo poslo-val »Tcrta/H/ator« (stava na konje), pri katerem se bo lahko stavilo, in enosr s*,mo na zmago. Koio jahačev n vozačev Prestolonaslednik Petar v Ljubljani. Koledar. DaneS; Petek, 5. maja katoDčani: Pij V. Desidar, pravoslavni 22. aprila. Današnje prireditve. Kino Matica; v avdijenci pri carju, Kino IdX*t: Tajlnstvena vrata. Kino Dv»r: JunaJc dneva (Tom M5x). ZKI>: >Seržant X< Ob 14.15 v krmi Matici. Prosvetno đrnžatmđ večer »Kr^c« ob 20. pri Mikliou. Predavanje pr«*- K©pyt©va v kemični predavalnici drž. realne gimnazije >o mo-noteimioni teoriji« strojev oto 18. Kltrb akvay|atOv občni zbor on 90. pri »-Novem svetu«. »Dobirota«, c**»n/rta>o poo^poro dTuStvo poStnfh nanaedčencev ot>cnj zbor oo 19. v Peki dvorani TJniona. Društvo ta varstvo in vzgojo ptic pev& občni zbor oo 19. v restavraciji Mrafc (sedaj Tratnfk), Rimska cesta. Strokovna komisija za Slovenijo javsa shod ob 19.30 v Delavski zbornici. Dežurne lekarne. Dan«: Boh*nec, Rzkmsfea cesta 24, dr. Kmet, TvrSeva cesta 41 in Leostek, Res-Jjeva cesta 1. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. trrL Petek, 5. maja: Zaprto. Sobota, 6. maja: >Dame z zelenimi klobuki«. Red D. Nedelja, 7. maja: >Izpreobrnitev Ferchsa Pi- storec. Izven. Globoko znižane cene od 20 Drn navzdol Premijera Fra«l«>ve dra«ne »Karel in Ana« bo v sredo dne 10. t m, Dek) se odlikuje po nenavadni vsebini, dramatičnosti dejamja, giobokem, gskronem obou tja in jedrnatem preprostem slog-« OPERA. Začetek ob 20. uri. Petek, 5. maja: >Koetana«. Red A. Sobota, 6. maja: >Pri treh mladenkah«. laven. Globoko znižane cene od 30 Eno navzdol. Nedelja, 7. maja: Samson in Daliaa. Izven. Globoko znižane cene od 30 Dtn navado!. Iz Trebnjega — Zaščitno cepljenje. Kot vairk^ ko, se bo tudi lotos ^•T^il;^> aešBfrliO oeprjonje pie šičev' prof rdočricd. Kdor želi, da» se mu zaščitno cejpi^o prešioi, narj to ta>koi n<* županstvu. Leto za letom se dogaja, da l jod je v krajjTih, kjer se je Že cepijo, naknadno prijavljajo cepljenje. Ker tako postopanje stfno ovTura in zanrlučoje cepljenje, ne j vea»kjdS» v svojem mteresu že ta/koj troai; cepLjenje printavi. — Ne pozabite, da se vrši v sot*>^n oo 19. sestanek /a ustanovitev toj^ko - promet-oega drui^tva za rm&o ožijo Doleojsiko v ob-5mski pisarni. Poročate d^iegarfa ctrwrva >rKrke« g. dr. Mrlan Penko in g. Anton Podlbevšek i'z Ljubljene, m naj ne bo nxko-tjar med nam\ ki bi od te^a vwzne»qa zbo-rovanija izostal. — še je čas in sicer do 1.5. L m., da vplfiovte 100 Dim kot dtttr aa zrtartri žebl>:čeic na praipor trebanfrskeKia Sokola, ki bo raizvit 4. junija ob priliki proslorve 23Wrvioe dro-stvonojja deiovairsja. Iz Celfa —c V mestnem gledališču bodo eeljyk: ij$railci pod vodstvom režiserja g. MoJama Kosca, absolventa Piscaitorjeve režiserske in igralske iole v Berliinu. v petek 12 t. m ob 20. uprizorili Kleibumdovo kom crobi v P^eSernovi uhd 22. Iz Kamnika — Velik »imronieni koncert. V soboto zvečer gostuje v Kamniku Orkestralno društvo Glasbene Matice rz Lijubljane, ki priredi v kino dvorani velik simfonični koncert V Kamniku so ve teke giasbene prireditve pogTesana redkost, simfoničnega koncerta pa do zdaj sploh se nismo imeli prilike slišati, ker nimamo na razpo, lago tolikega števila g-lasben^kov. Ne dvomimo, da bo zato gostovanje priznanega orkestralnega društva Glasbene Matice v Kamniku sprejeto z veseljem 5n da bodo Kamničam v velikem stevftu prihiteli na koncert, kakršnega še ni bilo v našem me. 3tu. Orkester 2H mož bo pod vodstvom dirigenta L. M Skerjanca odigral 12 skladb domaeib in tujih skladateljev, profesor Ivan Noč pa bo Izvaja' na svoji znameniti pojoča žagi katero taKo radd poslušamo v radiu, 6 točk sporeda in sicer nrvič s spremljavo orkestra. Te lepe prinke nihče ne sme zamuditi, saj morda več UM ne bomo Imeli več podobnega koncerta v Kam-ruflfcu. Ker vlada za koncert veliko zammanje, prrporocamo občinstvu, da si vstopni, ce nabavi že v predprodaji v trgovini Slatnar. jflLOTBKSKI N A R O TX, A» 5. maja 1955 Stran 3 VavdiJenci pri cariu Opereta sladkih šlagerjev čarobnega petja, veselih dovtipov in edinstvene zabave BOMBA SMEHA! S svojim divnim petjem Vaa bo zopet očarala Martha Eggerth Sodem je jo: Willy Eichberger, Paul Horbi-ger, Hansi N iese, Fritz Kampere in Szoke Szakall Ta film bo navdušil vso Ljubljano! Predstave ob 4., I48. in ^410. zv. Elitni kino Matica Telefon 2124 Dnevne vesti — lapcemenrtbe v naši mornarici. Imenovani so 1» vršilca dolžnosti komandanta monitorja >Vardar< kapetan korvete Vladimir Andorsek za vršilca dolžnosti komandanta monitorja >Drava« kapetan korvete Anton Debevec in za vršilca dolžnosti komandanta podmornice >Nebojša< poročnik bojnega broda L klase .Josip Cerni; od do-podanjih dolžnosti je razrešen komandant torpedovke ,E ck kapetan korvete Josip Ahlin, — Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani <>o se vr<1; v času od 21. do 29. aprila pod predsedstvom dsirobtorja drž. učiteljske soie v Ljuihljairiii g. MairoLta Na«deta. Za Oepst se ie padjjarvilo skupno 13 kandidatov m 21 kancfidatiDJ, k- so hW\ vsi k izpd-hu pripuseen.L P-nkt.oni uči'toVtsflci izjpiit so pmloHi sledečo kandidati: z odl^nim uspe-hom Dernaic .laikob. učifteftj na Globokem. Dolenc Sfantfarv, n&tcij v Roižn^^m dolu, Jerman Ma-rija, uoifteloioa v Sent Jerneju, Podar A r/ica v La.zah, Sega ivana. ućirteljioa v Dolenji vasi. Tomaže Ana, uč«tei>ca v Dobo vi. Trpi« štefam, učitelj v Polhovem graidou, Vodnik l^jnaicrj, očitelj v Vodfcah. 'n Ziteik Ja»kob:na, uči-teVjilca v Ritonem: z dobrim uspehom: Če-ka*da Mfao&tav, učitelj na Sinjem vrh«, Dane« Damilo. sre>ko cačelsrtivo v Črnomlju, Jeg.ič Ok&' učiteljica v Bukovici, Keber Grad CeoV'Hja, uŽHoiJPoa v St. Vid«, Kk-meneiČ Brane, uč.tei|i v St. Junjiu, Krapš Josip, uč teilj v Trebija. La,panja Julirjana, učn-teljica ptri Srv. Amtonu. Lenina Josipina. cttteđjfrca v Novi Štifti. Može Franc. uč;telj v S^'cah. MffitJzeie Manja, uč*i»te\jica v Leskov cu. Pe^nn Pera. učitaVjica v O vsi šah. Pete OtHija. učfteljnoa v Stari vasi. Pogačnik Milan, učitelj v Z^nrujem Tuhinju. S rorife Ivan, učitelj m\ Prim>sikovem, Svetina V.-dinvr. učiitelj na Brdn. Sife Ana, uč-jte-Ijaca v St. Vidra. Susteršlč Mairirja, učiteljica v R.^%atnju- 1Vri";T/-ič-Petenvel Ljudmila, uči-e»\j:*c« v Smflirjan. Tramonž ILijoa. učiteljica v Heninti in Zoner Viljem, uoterj v Senovem, Rerproh:rflTHe so bile št'ri kandida-tfn:<\ PrMrkrii?ffEi uciitet>ski jtzp-t za otroške -bnaatoc pa je položila Trusnov« Antonija. dE B v otroškem vrtcu s francoskim učnim jwMuum ▼ LjnVbljani s prajv dobrem, Twez3>a s. Bkurudn«*. otrosika vnt-narica v Kofeviju. pa z dobrim uspehom. — Mednarodni kongres PHS klnhov v Dubrovniku. V nedeljo, dne 30. aprila je nnel pripravljalni odbor za konizres svojo :*re,i7-! i njo <*\*> v Zatrrebu in je pretresel ■iidnje pod robnosti priprav za kongres, .levilo prijav se je med tem povečalo, tako .ia je pričakovati izredno veliko število udeležencev (okrog 220 iz 22 držav). Med njimi je mnogo pisatelje-* svetovnega imena. Gostje bodo Mano val i v Djbrovniku po w>tehh in na ladjah, ki sta jih dali na razpolago Dnbrovniška in Jadranska plovba. Na tej seji je bil izdelan tudi definitivni orocram kongresa. Razprave bodo trajale tri dni. 15. do 27. maja, 28. maja pa bo skupni izlet v Boko Kotorsko in na Cftinje. \a dnevnem redu je poleg drugega tudi volitev naslednika umrlega predsednika nOvkiarodne zveze PEN klubov Gals\vor-Mivja. Znaki za udeležence kongresa bodo izdelani po Meštrovi cevem osnutku. Na povratku si bodo costi ogledali zanimivosti države in se ustavili v Beocrada, Zagrebu in Ljubljani. Posebni odbori bojo skrbeli za njih sprejem. — Zboljšanje položaja n.i de^KHnem tr_ Eru. Splošni položaj na delovnem trgu se je zadnje dm zopet nekoliko zboljšal. Pretekli teden je zopet pričela obratovajbi steklarna v Hrastniku, kjer je delo počivalo več mesecev in je brez kruha ostalo rrmogo delav. cev. Steklarna je sprejela okrog 150 de lav cev. S tem se je položaj v Hras+n-iiku, kjer je zaradi nepr-s'anjh redukcij vladala velika beda, znatno zboljšal, razbremenjena je pa tudi Borza dela, ki je morala vsak teden v Hrastnik pošiljati rzdafcno podrpo-ro. — Tudi v Ljubljani se obrača položaj na boljše. Minuli teden je začela obrato_ vati tudi Kemična tovarna v Mostah, kjer le prav tako delo počivalo del j časa. Razen šestih je tovarna zaposlila vse prejšnje osobje, to ie 06 slir3bencev. — Žrebfarska plemenilna postaja Sr. Jarij oh iuž. že!. V Št. Jurju ob juž. žel. ;e na pos v stopnice, nego so jih obzidali, odprtine ob deblih bodo pa prekrili. Zdaj tudi že betom rajo temelj za vodnjak, Id ga bodo postavili v ozadju stojišča. Kantmosekl ze razstavljajo vodnjak, kjer je stal doslej, m čistijo kamen, ki je precej trpel zaradi mraza, ker ga niso pozimi pokrivah. Kamen je zelo lep, bel, baje kraški ajpnenec. —lj Priprarite ftm več prenočišč. V dneh od 25. do 29. junija 1933 se vrši v Ljubljani I. pokrajinski zlet SKJ. Udeležba bo ogromna in to ne le rz naše širne države, temveč se pričakjje tudi na tisoče Sokolov bratske Čeboslovaške in Poljske ter Rusov v emigraciji. Posetijo nas pa tudi števfrm zastopniki n Francije, Beigije. Luksemburga i. dr. Da bo možno to veliko armado Sokolov in prijateljem sokolske ideje, predvsem pa H race goste iz bratskih prijateljskih držav udobno in gostoljirbno nastaniti, se že sedai naproša p, n, ljub-ljnnsko in okoliško prebivalstvo, da blagovoli to upoštevati in že sedaj razmišlja o možnosti oddaje čim večjega števila prenočišč. Druga podrobnejša navodila slede. Stanovanjski odsek L pokrajinekega zleta SKJ. —li Ribji trg je bil danes zopet dobro založen, ker je bilo zadnje čase ugodnejše vreme za ribolov in ker se prodajalci v začetku meseca bolj založe z ribami kot ob koncu. Izmed morskih rib je bik) največ sardelic, velikih (pravih) m malih. Velike so prodajali po 20 do 24 Din kg, male pa po 14 Din. Dražjih vrst morskih rib ni bilo mnogo, najdražje so bile orade, po 36 Din, skombri so bili po 32 Dm, sipe, u^er in sa-rjni pa po 28 Din. Na trgu že nekaj časa ni Ščuk, ki jih je bilo včasih največ. Baje so bile doslej prenizke vode ter so se ščuke umaknile v svoja zatišja. Dobro je pa bil I trg založen z drjgimi sladkovodnimi ribami. Precej je bilo zlasti karpov, ki so po 20 Din kg. Znatno dražja je pa tako zvana donavska postrv, smuč, ki so jo danes prodajali po 40 Din. Ena prodajalka je imela tudi velike some. ki so tudi precej dragi. po 45 Din kg. Najcenejše so belice, ki so jih prodajali preco? velike komad po 5 Din, kg pa po 12 do 14 Din. Danes je bile zopet mnoeo žab, dočim jih je bilo pred tednom zek> malo. Precej debele žabje krake so prodajali po 1.50 Din komad. Gospodinje so jih precej kupovale. Kraki so pa bili tudi cenejši, a zato tudi boli »ohi. Fant, ki je prodajal žabe, je razstavil poleg rudi kriv oe divjega racaka. ponujal jih je po 1.50 Din komad. Peresa so se zdela zelo imenitna tudi gospodinjam in so jih precej kupovale, menda za može, ki so najbrž nedeljski lovci. — Za bodoči mestni muzej je daroval profesor r p. g. Albert Sič tri iz slame pletene in s smolo zalite vedrice, imenovane cambah. kakršne so bile svoječasno predpisane za gašenje pri požarih vsem ljnb-Ijanskrm posestnikom. Te vedrice so se našle dobro ohranjene v starodavni trnovski kostimi pri Brgantu. Mestno načelstvo ae g. darovalcu najprisrčneje zahvaljuje. Po Ljubljani je še iosti starega zgodovinskega materiala, ki je zgovorna priča stare Ljubljane. Tak material bi ohranjen v bodočem mestnem muzeju dobro služil potomcem za spoznavanje zgodovine, šeg in noš. zato bi bilo le želeti, da bi našel g. darovalec v vrstah našega mestnega prebivalstva še mnogo posnemalrev. ki bi s tem pripomogli do skorajšnjega uresničenja lepega načrta —lj K sobotnemu koncertu APZ v Ljubljani. Tiho knlturno delo vrši ^Akademski pevski zbor* v Ljubljani. Zbor. ki je bil ustanovljen 1. 1926. je zaslovel po f^eriji koncertov, kot naš najboliši moški zbor. Kritika mu je vsestransko priznala visoko inteligenco in glasbeno kulturo, ki se je sedaj pod vodstvom idealnega zborovodje Fr. Marolta, dvignil do izredne umetniške višine. Priredil 'e bil dosedaj stilni koncert Foensterjevib moških zborov v Celju in Maribor j. z velikim uspehom, da pomeni tudi za Liubliano sobotni koncert kulturni dogodVik. Crlasbenega Seriant X.« ZKD ima to pot na sporedu velik in vsebinsko lep film >Seržant X« ali >Legijonarjeva skrivnost«. To je prvi govoreči film slovitega ruskega imetni- ka, ki ga ceni naša filmska publika iz nepozabnih njegovih nemih filmov >Strofl;ov ali carski sel«, >Casauova<, >Beli vTaHad£i Murat« itd. V prvem zvočnem Mmu, ki je izdelan v nemškem jeziku nam predočuje Mežuhin tragično usodo legijonarja v francoski tujski legiji. Posnetki ki <^o bili izdelani v afriški puščavi, v Tunisu naru Dr; čara to vso lepoto pravljičnega Orijenta. Film se predvaja v Elitnem kinu Matici dane« in rJtri vsakokrat ob 14.15. —lj Poziv vojaškim obvemikom Vsi v Ljahliano pristojni voiaški obvezniki, ki *e niso dvignili svojih vojaških knjižic ta *vo jib razporedov v mestnem vojaškem d radu na Ambroževem trgu štev. 7/1. se pozivi jejo. da jih za gotovo dvignejo v soboto, dno 6. maja t. 1. najkasneje do 12. ure, ker *e bo po tej uri izročil ves preostanek vojaški oblasti, ki bo temeljito obračunala z neposlušnimi zamudniki. —lj Hermesova kolesarska sekcija. Danes ob 20. od borova seia pri Beliču, ročno in vsi! —lj Ustanovni občni »bor Nar ml ne odbrane *a Rožno dolino-Yi*-Glinc© bo v nedeljo, 7. t m. ob 10. dopoldne v SokoTskem domu na Viču. —rj Jnrjevanje »a ljubljanskem Orado 9e vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, 7. t m. 284*1 Mobilizacija in borba proti hroščem Da je borba proti hroščem izrednega pomena, vedo tnd! dekleta, ti sffffo vsak večer ven Ljubljana, 5. maja. Pesniki in druge nedolžne in zadolžene dušice, ki opevajo s prenapetimi srci maj, pomlad in njene prilastke, so povsem pozabili na hrošče. In to ni prav. Hrošči vsaj tako povzdigujejo poezijo majniških večerov, kot žabje regija nje in so sploh preva-žen činitelj, ki se dotika tjdi dnigih, ne le pesniških sfer. Dovolite, da vam osvežimo spomin! Med vojno je bilo imenitno, kajne? Zlati časi, kako hitro so minili! Toda nikar ne mislite, da govorimo v imenu vojnih dobičkarjev! Postali emo le sentimentalni ob brenčanju hroščev, ki so tudi blagoslov, ne le šiba božja. Tedaj, med vojno, eo bili hrošči prava pravcata nebeška mana. Ljudje so i me ti sicer tudi tedaj razne smešne predsodke, čeprav so bili tako resni časi. kljub temu bi pa morali biti globoko hvaležni višjim silam, ki so jim postregle e hrošči. Ljudje se niso mogli odvaditi kavi, kar so tudi upoštevali velespoštovani činitelji — ljndem je bilo treba postreči vsaj s kavinimi dodatki, če že ni bilo kave. Seveda, ljudje pa imajo bujno fantazijo, zato se jim je včasih zdelo, da plavajo v kavi hrosčeva krila. Pa se jim je lprla priljubljena kavica, zlasti še, ko eo nadrobili v njo kruha, ki je bil vmesen iz žaganja. Nedvomno bi se jim storilo inako, ko bi bili vedeli, da bodo po vojni v Ameriki metali kavo v morje in kurili z njo lokomobile. Sicer so pa tudi tedaj Američani sežiga!i kavo iz človekoljubnih namenov, da so nam bolj dišali hrošči. Te žalostne zadeve pa ne pogrevamo zaradi tega, da bi namigovali, kako rmoart-no bi lahko porabili hrošče tudi letos. Vsi, ki jim je pri srcu Ijndski blagor, itak vedo, kaj je treba storiti ter ukreniti ob podobnih prilikah. Važno pa je, da začnemo nabirati hrošče todi letos. Iti ftrrdje se nočejo žrtvovati za dobro stvar kar tako brez kih nagrad in ne, da bi ne vedeli, zakaj se naj bore proti rojem hroščev. Med vojno so ljudje prodajali hrošče. Izkupiček je bil sicer pičel, vendar so si pa nabiralci lahko privoščili zanj vsaj kavo. Hroscev pač niso znali predelovati sami. Pri nas se pa zavedamo, kako nevaren sovražnik je hroSČ ter nas ni treba vzpodbujati na boj zoper rjavega sovraga. So kar j i so zvedeli v šoli, kako škodljivi so hrošči, pa so jim napovedali vojno ter jih naskočili z vnemo m irrednkn jjnasrvom. Sploh smo se pa vsi mobilizirali spontano, mradi m stari, o čemer se lahko prepričaš vsmk večer na naših ulicah. Bojišče je namreč na uircah, kjer se poč odigravajo pri nas vsi važni dogodki. Bojne metode so kaj preproste. Ljodje divje klatijo okrog sebe v bojnem navdušenju. Od časa do časa jim prileti kakšen hrošč po naključju pod roke m tedaj doseže zmagoslavje višek: — Bura, imam ga! Poglejte ga, nfei sem ga! Sobojevniki se zbero okrog zmagovalca ter občudujejo z zavidanjem >njetnika<, nakar sledi obsodbo- Včasih so krvoločni ter potrgajo hrošču krila in ga izp.iste. Koliko zaleže takšna borba proti hrošoem, si lahko mislimo. Toda ne gre toliko za uspehe, glavno je, da imajo meščani zabavo. Da je borba proti hroščem izrednega pomena, vedo tudi dekleta, ki silijo vsak večer ven. — Grem hrošče lovit! — Mati ji seveda dovoli, da ji ni treba poslušati hčerinih razlag o emaneipaeijskih načelih. Baje ie največ hTOščev v Tivoliju, zlesti višje v gozdovih. Zato tudi ni treba opisovati, kako love hrošče na deželi ob jntrih. kako stresajo drevje in pobira jo od mraza otrple hrošče pod njim. Kdo bi pa pobiral hrošče zjutraj, ko so pa rrrajniški večeri tako poetični! Iz Litije — Mladinska sokolska afcanOv!cah. Hvalevredna je zamisel prosvetnih oblasti, ki je uvedla v osnovno šolo obvezen pouk kmetijstva. En dan v pormladrni sezoni pa odbite naši mlatf ucenjački v gozd, da praktično uporabijo svoje znanje. Litijska šolska mladina je imela pogozdovatai dan v sredo 3. t m in je odhitela na banovinsko veleposestvo v Ponovice pod vodstvom svojega učiteljstva. Ze na* vse zgodaj se je vila v jutranjem soncu dolga vojska z rovnicami, motikami in koški v Ravbaraki graoen, ki ga je pred leti uničil gozdna požar. Strokovno dedo je nadziral sreski šumarski referent g. Burnik Rajko, zanimivosti banovinskega veleposestva pa bo mladim gostom ob prvi prihki razkazal upravitelj veleposestva g. Rupel j, ki ph je povabil na ogled drevesnice in gospodarskih poslopij. Pomemben dan, ko so naši šolarji pomagali pri pogozdovanju na ba~ nov-rnjgkem posestvu, pa jkn bo ostal v neizbrisnem spominu. — Odhod prfljuMjenega narodnjaka. Včeraj je zapustfla Litijo rodbina ugled, nega narodnjaka g. Maksa Lajovica, po-3esfcnika, gostilničarja in trgovca, na Frtici. G. Maks je prevzel v Ljubljani gostilno pri Orehku v Kolodvorski ulici. Lajovičevi so se neumorno udejstvovali v družabnem življenju našega trga. G. Maks je bil desetletja tenorist pri >JLip5« in cerkvenem zboru. Nekaj sezon je kot odličen glasbenik — aai je brat skladatelja Antona La-jovica vodil oba zbora. Bil je tudi odbornik gostiiničarske zadruge, in med onimi, ki so preskrbeli Litiji elektriko. Vsa Lajo-vičeva družina jo sokolska in so vsi njegovi otroci, ki študirajo v Ljubljani še nastopili za slovo pri nedeljski mladinski akademiji. Gdč. Maco, učiteljišnico. pa bomo težko pogrešan kot požrtvovalno klavirsko spremijevaftoa. v Lajevcevi hiši je našel gostoljubno streho tudi marljivi Fotokhib. Ugledni družini, ki je bila psri nas splošno cenjena, želimo v novem podjetju vso sre_ čo, z željo, da Litije n« pozaoijo! — Gasilske Hveea.n«w skelela in ovirala, In njegova glava se je skoraj dotaknila zaklopnih vratc V trenutku, ko je skočil naprej, je čisto razločno slišal nad seboj besede, ki jfti je gotovo izgovoril vodja patrulje: — No, ta nam ne uide več... Potem je pa zaslišal dekličin smeh, krčevk smeh natakarice, ki so jo vojaki ščipali. Ni bik> dvoma, natakarica je pHa z vojaki... S&Lšalo se je žvenketanje kozarcev, vmes pa vzkHki m smeh. Naenkrat je pa vse utihnilo kot začarano. Kaj se je godilo tam gori? Birači so se nedKPomno pripravijafi vdreti / kiet. Tolovaj je bS pripravljen p4an*ti na prvega, ki bi se prikazal. Umaknil se je nazaj v kot Tu sem privede deklina bi riče, — je pomislil. Naenkrat si je pa Frochard z njemu lastno naglico premislil. Ne bo čakal da pridejo do njega, Ce se obnese njegov načrt, bo morda rešen. Nož med zobmi je začel tipati z obema rokama okrog sebe in iskati kotička, kamor bi se lahko staLL Skrivališče je našel med dvema praznima sodoma, kjer je stalo manjše vedro, ki ga ni bilo težko prestopiti. Med sodoma je pocenil, pripravljen skočiti na prvega, ki bi se prikazal pred njim. Čakal je žarečih oči, držeč v rofci nož. Kar so vratca zaškripala v tečajih ki motna kač je razsvetlila vbod v klet... Ropot spuščenih stopnic je pričal Frochardai, da se bliža odločita* trenutek. Lopov je slišal kako se nekdo previdno spušča v klet. Luč je postala močnejša in vrgla je senco na tla kleti... Frochard je bil pripravljen.,. Našel je v sebi dovolj hladnokrvnosti in prezira napram smrti, kakor vedno, kadar je bil v srn roni nevarnosti. Koraka so se bližali. Frochard je planil pokonci ki iztegnil roko. Toda njegov nož se nd zasadil v prsa človeka, ki je stopil predeni. Bila je namreč Etrfemie. Postavila je svečo na tra m se smeje ozrla na Frocharda, rekoč: — Odšli so ... Rešeni ste. — Ti si pravo dekle! — je vzkilknil Frochard. Potem je pa objel Eufemk) in jo pritisnil na prsa, rekoč: — Ti si žena, kakršno potrebujem! Našel sem jo, imam jo in obdržim jo! In dočim sta njuni srci skupaj utripali, sta se ta dva človeka molče zaročila, sledeč samo svojim grešnim nagonom. Nekaj dni je zadostovalo, da se je Frochardoi rana zacelila. — Zdaj sem pa zopet na konja, — je dejal nekega jutra svodi izvoljenki, — nocoj jo odfkuriva, — Pripravljena sem, — je odgovorila Eufemie. Sestra sarajevskega atentatorja morilka Senzacijonataa porotna obravnava proti srbski ljubici poljskega stavbnika Gorgone so bile ostudne pravljične ženske, nestvori strahotnih obrazov, ki so jim ovijale glave namestu las kače. Kdor jih je pogledal, je umrl. Pred krakovsko poroto je pa stala te dni žena po imenu G argo, lepega obraza, toda trdega izraza. Rita Gongonova je sestra atentatorja Iljiča, ki je 26. junija 1. 1914. vrgel v Sarajevu bombo na nadvojvodo Franca Ferdinanida. Med vojno se je pojavila v Lvovu in poročila se je z avstrijskim Častnikom. Po vojni je mož pobegnil od nje v Ameriko, žena se je pa kmalu seznanila z bogatim stavbenikom Zarembo. Lani v aprdra se je morala v Lvovu zagovarjati pred poroto zaradi timora 17 letine Zarembove hčerke, ki je baje branila očetu navezati ljubavno razmerje z Gorgo. Gorgo je bita obsojena na smrt, pa je apela-cšjsko sodišče smrtno obsodbo razveljavilo in odredilo ponovno obravnavo, Zarembova žena je bfla versko blazna m poslati so jo mora H končno v umoboinico, Gorgo je pa postala gospodinja v Zarembovi vifi v predmestju Lvova, Vzgajala je tudi obe siroti, Stanislava ki Ltrrzo, Postala je Zarembova ljubica in imela je z njim nezakonskega otroka, ki se je tudi vzgajal doma. boiza je pa od sošolk zvedela, kakšne razmere vdadajo doma, in začela je sovražiti Gorgo. Očetu je povedala, da ima Gorgo ljubavno razmerje z drugimi. Končno ga je pregovorila, da je ljubici prepustil viko, z otrokoma se je pa hotel preseliti v mesto. P redno je pa to storil, je dečka neke noči prebudilo pasje lajanje m misleč, da so vitamitei, je hotel poklicati Lu-izo, ki jo je pa našel v sosedni sobi mrtvo v postelji z zevajočo rano na glavi. Bratec je začel ob martvi sestri obupno klieati na pomoč, prflrjtela sta oče in Gorgo in deček je takoj vpričo očeta obdolžil Gorgo umora. Trdil je, da je videl skozi steklena vrata temno postavo v kožnim- Gorgo je res imela tiste noči na sebi kožuh, trdila je pa: da ga je oblekla šefe. ko se Je na dečkovo klicanje zbtKfSa, Toda na kožratra so se poznali sledovi dekftčme krvi in roko je imela Gorgo obrezam« s steklom. V obtožnici je bdlo rečeno, da je po ■trrnorn Gorgo razbila steklena vrata ki jm odklenila od druge strani da ie tako neopazen o prišla iz sobe umorjene deklice. Gorgo se je zagovarjala, da je po odkritju umora v nagfoci iskaia ključ da bi hitela po 7)dravrrrka, pa ga ni mogla najti in je morala razbiti okence na vratih. Tudi domači pes je bfl težko ranjen, V snegu pa ni bDo sledov od zunaj, ki bi kazah, da je prišel morilec v hišo. V vodnjaku so nešH okrvavljeno sekiro, v razpokanem zidu kleti pa krvav Gorgonm robec, dočim njene nočne srajce našo mogli najti. Tudi vsa preteklost je govorila proti obtoženki. Stavbnnk je izpovedal, da mu je Gorgo nekega dne dejala, da umor zdaj ni nič hudega, ker sodišče morilce večinoma oprosti. Zagovornik je označil obtožeoko za duševno ob remena eno, ker je bila njena mati duševno bokia. Zaremba je izpovedal, da je Gorgo zek> grdo ravnala z njegovima otrokoma in da je tudi sam imel z njo težko življenje. Vedel je za njeno fcjra-bavno razmerje z drogimi in zato jo je hotel odsloviti, pa je zahtevala zelo visoko odpravnino. Sam je bil trdno prepričan, da je umorila njegovo hčerko Gorgonova. Porota je spoznala obto-ženko za krivo in obsojena je bila na smrt. Smrtna obsodba je bila pa zamenjana z dosmrtno ječo, a pozneje v osem let težke ječe. Najbogatejša nevesta Najbogatejša nevesta na svetu, prva med dolarskimi princesami, dražestna 21 letna Barbora Hution-Wooiwortho-va, se je zaročila te dni v siamski pre-stolici z resničnim princem, s siamskim princem Mdivanim, ki je že nad leto dni ločen od svoje prve žene. Oče najbogatejše neveste je ameriški magnat VVoohvorth, kralj po vsem svetu raztresenih trgovin, kjer se prodaja blago po izredno nizkih cenah. Zaroka dolarske princeze je bila že večkrat napovedana, pa so jo pozneje preklica H in šele zdai bo držala. Nevesta se je pripeljala v siamsko prestolico Bangkok že pred dobrim tednom in je v gosteh pri svojih prijateljih. Istega dne je priJetel s holand-skim letalom v Bangkok tudi ženin princ Mdivani. Takoj zvečer je Barbora brzojavila svojemu očetu v New York, da se je zaročila s siamskim princem. Miss Hnttonova dobi za doto 50 milijonov dolarjev. Ni torej čuda, da je očarala cek> tako imenitnega princa, kakor je siamski. Dolarji so pač dolarji, posebno če ]8i je tako lep knrooek. Katastrofa francoskega letala Francoski hJdroavion Faice, ki je bfl v nedeljo 21. aprila na progi Kri—-Nea-poH brez sledu izginiL, so našli te dni v kalabrijskih gorah bJizn vasi Morabo-Calabro. Najprej ga je opazil pastir, potem pa cestna straža, ki je našla v snegu pet trupel in tri ranjence, Mam-mjjo Gigaudetovo, Jeana Eleva m ra-diotelegrafista Callota. Prva dva nista hotela zapustiti težko ranjenega Caflo-ta in šele ko ie prišla rešilna ekspedicija, sta se dala odpeljati v bolnico. Raz~ borjeji radiotelegTafrst je pripovedoval novinarjem: »Gospodje, ne spominjam se dobso, koliko je bila ura, ko nas je zadela strašna nesreča. Mislim, da je bik> ob osmih zjantraj. Sr*ominjam se, da smo leteli dobrih 2000 m visoko. Čeprav je besnel vihar, ni nihče skrrJl bližajoče se katastrofe. Letak) je premetavalo sem ki tja in pritiskal je hud mraz. Nizki oblaki so zakrivali vse apeninske grebene. Preleteli smo visoko goro in naenkrat je nas vihar potegnil 100 m nižje ter potisnil v goste oblake. Leteli smo na slepo srečo in čez nekaj minut se nam je zdelo, da je letalo padlo v praznino. Pod seboj smo zagledali vrhove dreves, pod njimi pa sneg. In že smo se zaleteli v veliko drevo m letak) se je razbilo, Vrgk) me je iz letala, kraj mene je ležala v gošči gospa Gigaudetova, malo dalje na snegu pa Jean Eleve. Drugi potniki so ostaH v letaiu, ki se je globoko zarilo v sneg.« Telegrafist je za hip zatisnil oči in nadaljeval: »Nesrečneži niso bili takoj mrtvi. Stisnilo jih je bilo med razbito letalo in led. Izpod razvalin se je čulo pretresljivo stokanje. Američan van Cleaf je še gibal z eno roko in klical, da ni težko ranjen, samo da bi ga hitro potegnili izpod razvalin. Skušali smo dvigniti razbito letalo, pa ga nismo mogli niti premakniti. Klicali smo na vso moč, pa nas ni nihče slišal. Celih 40 ur je klican Van Cleaf na pomoč in šele zjutraj 23. aprila je utihnil. Bil sem sicer ranjen, pa sem se ven Jar vlekel z gospo Gigaudetovo in z Ele-vom, da bi poklicali na pomoč, toda jiiežni mejež je nas prisilil zateči sv i/ied razvaline letala. Našli smo ne Kaj niskvitov in z njimi smo se preživyalj skoraj šest dni. Našli smo tudi rakete, pa smo jih zaman prižigali.« Iz Tr bo veli — Za ustanovitev posredovalnic dela za rudarje. Z zadnjo rockukešjo nudatrjev v revirjih Trboved jeke druibe se je štejvalo brezposelnih povečalo zopet za več sto, tako da. znaša zdaj žttevilo brezpos^biih rudarjev v najjivečijih revrjih, to je v Trbovljah Zagorju ia Hrastniku, že oee 2000. V teh revirjih pride danes že oa vsakega 10 prebivalca po 1 bretzposeln. To ntanerje pa se bo po vserj priliki še z>v^«lrv. kalita pooiMstifr' je treba, da tudS dorau^^joča mladina ne najde dela, torqi ee hreižooselinoč^t množi z dveh sifcraevi; na erd sfiramu zaradi rotlulcc-j. na drugi pa zatradri 6»iaiščfiirvja rmdvtersJce mladSne. ZJastoi 2» sdedrrje je m^rto potr ihii«> nagtti zaposlitve, če nočemo, da n bo mladina poooAnoma tržrvela v brevdelije in po-haijfcovamtje, karr bo acaisorna rod i.Lo delo-maranost. — To je pa trobci veekakiOV pra-voSasoo preprečiti. Zaito smo mnenja, da najj bi se ustanovila v Trbovlijtih posebna uradna posredo^'nica d H.i /a rudarje v voeh revdctjih. Nadoga to pt^redovalrtiče bi rtarj bila, da narjde ki rpoftrodfuie de+o za r.a-še brezpofletne pofldBcne roclomje evonranl^no tudi na Jlt broziposakno mladuno, ki še ni bifla ntk?nr zaiposkna, pa naj bd te posredx rvaJnioa dela našla dolo kijerkoh in faelcršnokolli. ker se v današnjih tečflcrh časih de*o brisinal M more gi««no jo, da se noša mlod-na pošteno proživi. Naša mlad^kna je pon^uuima in se oe bo baJa službi kruh rudi v drui^h krarjan, Jcger se režo rrio^ooe veoji in bo-' i^. kruh, fea/bor v noš: žulostnri dolimi. — Upamo, da naš apol po ustanoviftvn prepotrt^boe rudojT^/ke po?iro«loval1niee za dek> v Trbovljah ne bo o«tal K^z odurteva in da bodo naš p*edšk>j[ podjprM vsi čirrV^elji, ki jtitm je dobrobit wiše trlf"|HRl%lt rudarske mteCP* no pri srou. — Nezgoda pri dolu. Pni ii«ki v skem rovu v Plo^o^pirrjrJi se je teLŽko pone-sr*^! 288'ertni kopaSfci v*rjenec Cerin Ivan, Pri spen jam ju vv je zad«l z desno ro-Ipo s rafco fMo oh železno okovje vocmcTcn. da si jo je v nadiloibru ziomfl. — S*avbna sezona. Letos vtkuda v g^sin-beuem ocaru v n^š. dorino. vettko catr^Ao Kr*oa se tudH v stavbimstvoi vedno boii 60-td. E>oč$m se je lani gjradftlo še precej novih hi.*c in gospoda»rskiL»h ofotjektov, na letons ničesar videt; o kikčh vežjzh novo^radnj-ah. Effino ohounrtka 'mdKkusiem Jn mesrHea g. Božica se d«>v-šu jota, na Piise1yu pa se je oloo-Tarjžil g. LasniišnHk, ki si gradfi mojbrto sta-novamjsdeo hišico, na»d rudairsko ntmtšbkao Nj*wa v sosešomi g. Reižurm pa poskuša nekaj sKčnega «*r;wbenife g. K.ra^j, vendar sc pa pozua^ da Licdi nje^a kripta možno ovira. Pomanjkanje prostora — Gospod urednik, v članku, pn-f>bčenem včerai sem napisal, da sem uba 15 m dolgo kačo, v poročilu je Hk> pa rečeno, da je bfra dotea samo 5 met rov. —Kam pa hočete s svojimi 15 metri, gospod, saj vendar vidite, kako nam primanjkuje prostora. 1 r> ■ k /i •PIM TR\N SMI SIJvSKE GREDI 55 mm, več metrov, z vsemi pripadajoči ležaji in jermeni ca-mi kupimo. — Prodajalci naj javijo svoj naslov na upravo >Sk>v. Naroda« pod značko >M. p. mu. ■ SLUZBt GOSPOOK2CA sposobna sajnostojnega. knjigovodstva, se sprejme takoj v službo. — Vprašati: Kapiteljska ulica št. 3 (v gostimi ali v pisarni). 2142 POSLOVODJA je potrebam Zadruzi državnib službenika za nabavu namirnica u Kaknju. — Ponudbe do 15, maja o. g. Na kuverti na-značiti je ponuda za poslovodju. 2134 PARK HOTEL-PENSION Pećine, Sušak, sprejme v službo jelonosilko ter dobro kuharico. — Ponudbe s sfiko na gornji naslov. 2136 VLJUDNO NAZNANJAM, DA SEM IZSTOPIL KOT DRUŽABNIK TRGOVINE ČEŠKUTI & ZAJC „POD VELBOM" V LJUBLJANI, STARI TRG 3 6* MAJA PA OTVORIM lastno trgovino pod imenom »PRI ZAJČKU« NA NABREŽJU 20, SETT. ŠTEV. 2 POLEG TBOMOSTOVJA (Kresrja) Zahvaljujem se Vam za izkazano zaupanje tekom dolgih let in prosim, da mi ohranite svojo naklonjenost še v naprej ter me ob prvi priliki posetite v novem lokalu. Kakor 2-Pod vel bom« bom tudi v lastni trgovini imel na zalogi vsakovrstno blago za moške in ženske obleke, skratka — vso v manufakturno in modno stroko spadajoč o robo v najboljši kvaliteti in konkurenčni ceni. V pričakovanju c. odziva Vas obenem prosim, da o tej izpremembi obvestite tudi svoje prijatelje in znance, pri katerih me izvolite priporočiti. Z odličnim spoštovanjem JOSKO ZAJC PRIHOD POMLADI VAS NAVDUŠUJE. Navdušite tudi vi vašo okolico z lepo obleko. Blago vsake vrste dobite pri staroznani tvrdki R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije, Cene so zmerne, postrežba prijazna. POZOR! POZOR! Kam pa v nedeljo 7. maja ? Vsi na Jezico, kjer se otvori kopališče na Savi! Godba in petje ter druge domače zabave. — Točila se bodo najboljša vina iz domačih goric ter »Union« pivo. — Za ObDno udeležbo se priporoča — Anton STIRN. 2117 KUHARICA stara 42 let, išče službo kjerkoli. — Naslov: Pšeničnik, pošta Jurklošter. 2137 MORSKE RIBE rv- ■ v vefiki izbiri ftw> ribe, branzmi, sfolje, oracV brodeto n poiento, »STILNA »LJUBLJANSKI DVOR", KOLODVORSKA IT? TCA ŠT. 28 MAJHNO POSKSTVO prodam. — Izve se: Hribšek, Podulc St. 23, pošta Raka pri Krškem. 2126 STANOVAL DVOSOBNO STANOVANJE 250.— DIN MESEČNO s pritikrrnarrri in vrtom. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 2130 PRODAM GOSTILNO na prometnem kraju Jhce v Zagrebu. — Pojasnfat: Podbev-šek, Zagreb, Medhihćeva utica br. 23/H, dvorišče. 2127 TRISOBNO STANOVANJE za Din 550 in lokal s sobo oddam. — Valentin Vodnikova ulica 15/1, Moste. 2138 PRODAM V DOL. LOGATCU ST. 122 bo dng 6. maja ob 9. uri dražba raznega pohištva, zastorov in preprog. 2135 n Azrso LEPO OSTRIŽEN BOSTE, ako se strržete v brivnici hotela >S3ozk. 27/L Modna konfekcija Najboljši nakup A PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. llfT Moderni slamniki pod lastno ceno vsled opustitve trgovine. Stuchly - Maske, LJUBLJANA, Židovska ni. 3. 28/L Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PIOCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim In slabotnim osebam. IVAN MAGDIČ krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča za spomladansko sezono. 30YL HARMONIKO prodam. — Pobrežje pri Mariboru, Mejna ulica St. 5. 2129 J. MAČEK, Ljubljana Aleksandrova c. 12 nafvecja izbira površnikov m oblek za gospode ter deco. VRTNE ŠKROPILNICE iz prima pocinkane pločevine, solidno dek), vsebine 10 litrov komad Din 28.- Din, 12 litrov 32.- Din, 15 litrov 34.- Din — nudi Matija Jankovič, splošno kleparstvo, Rimska cesta 19. Lepa ste, alt • • « Vm taooa ietja.: p&-kftfftti se. 9w*a Vae pciapš*. Korote j* pH A. Žknder, Mestni trg 22 Danes velika izbira, Sezija sardel, skuš itd.; ribji rižota, kamenice (ostrige). OPERNA KLET me&uc. Josip Za opravo ta inseratni tfel tista: Oton Chrmtof, — Vat v L,jun