l^bM*^ permit (Wo. 666) anthort »ed by the Act of October g, 1917, mfll«ttth»»ortOfflc«ofHew York, H. T. — By order of the PrUdetrt, A. B. Burleson, Posinarter General. 0 Največji slovenski dnevnik | /^N TT A ^^ TT A TT^ y^^V T\ A ffl^Cu^t Slove^dŠl^ 1 III v Zed i njenih državah ilk M ■ /1 ^^ I^L I M ■ ^ M M ■ B A Jjl -s in the United Slates;- ill Velja za vse leto... $3.50 M \J| M .J Y m ± 1 m 1 W M W 1 m ffi I"™* «*ery day except Sundays jfj ]S[ Za pol leta ......$2.00 ™J ^^ ^ and Legal Holidays. I|| IbeSP^be^Q^eeJ_List slovenskih delavcev v Ameriki. _^TOgO Readers ^ @ Telephone: CORTLANDT 4687._ Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. Telephone: CORTLANDT 4687. NQ 186- — ŽTEV. 186.____NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 9, 1918 — PETEK, 9. AVGUSTA, 1918. " VOLUME XXVI. _ LETNIK XXVL Vojna med Rusijo in Anglijo. T ročki je napovedal Angliji voj. no. — Vojno stanje v mestih. — Komunisti so poklicani pod orodje. — Nemci so pripravljeni na napad. Stockholm, Švedska, g. avgusta Kakor poroča berlinski "Lokal Auzeiger", je ruska vlada objavila izjavo, da obstaja vojno stanje med Anj^I i jo in Rusijo. List "Pravda" v Petrogradu ■ zagotavlja. da se mora ruska re-, publika pridružiti Nemčiji, da se bojuje proti svojim prejšnj m za: veznicam. I Poroča se, da je vojni minister Leon Trock. izdal odlok, s katerim lazglasuje Francoze, Angleže in Ceho-Slovake za sovražnike Kuj fcije. I London, Anglija, S. avgusta. — Vojno ministrstvo je .zdalo ided« operacij ob murmauskeui obrežju' naslednje poročilo; | Potem ko so se zavezniške čete izkrcale v Arhaugclsku, so bile poslane naprej ob železnici, ki pelje v Vologdo. Sovražne čete, katerim pomagajo Nemci, so nudile nekol ko odpora pri Isarkguerki >» milj južno od Arhaugelska, toda bile .-io potisnjene nazaj ter so se obruilep roti Obozerskaki 70 milj južno od Arhangelska. Zaveznic ške čete so zaplenile nekaj nemškega vojnega materijala. , Amsterdam, Nizozemsko, av. gusta. — Neko petrograjsko poročilo preko Berlina prav., da je bij Jo razglašeno vojno stanje v Ar-hangelsku, Vologdi, Suknovi, K>»-pla.su in v drugih krajih. Vsi ko-munisti v teb krajih so bili poklicani pud zastave; vsem tujcem pa je bilo ukazano zapustiti deželo v 21. urah. i Neoficijelne vesti pravijo, d«) so se boljše v. ki potem, ko so zavezniške čete zavzele Arhaugelsk umaknili čez Dvino; 4. avgusta pa so bili pognani iz tamošnjih postojank. Od tedaj so zaveznki vedno potiskali iproti ju^u ob železnici v Vologdo, Sovražne čete. ki so bile v Ar hangelsku tako lahko premagane, so štele okoli 8000 mož, l.">00 mak-simalistov, 4000 delavcev. Za-, veszniki so vplenili veliko želez niških voz in zalog in dve težki bateriji. | Nemške čete severno od Finske so bile pred kratkim ojačene in štejejo ."»O tisoč mož. Te čete so' koncentrirane za prodiranje proti murmanski železnici, ob kateri je že bilo nekaj spopadov. j Kandalaska, Japonska, 8. avg Ameriški poslanik in drugi zavez-1 niški zastopniki so danes na ladji na katero so pred kratkim prišli I odpotovali v Arhangelsk. Ko so prišli je na ladji vihrala zastava; sovjetove republike. Zdaj pa je' razobešena stara ruska zastava z dovoljenjem prostovoljne posadi ke, ki simpatizira z novo vlado v! severni pokrajini. Ko bodo poslaniki prišli v Arhangelsk, bodo odločili o bodočih načrtih. Poslanik Francis se bo najbrže vrnil v Vologdo. London, Anglija, 8. avgusta. — Danes se poroča, da so se boljše-, viki pogodili z Nemci, da Nemci ne bodo več prodirali v Rusijo. Po tej pogodbi bodo boljševiki mogli poslati svoje čete z vzhodne fronte proti Ceho-Movakom v pokrajini ob Volgi. Amsterdam, Nizozemsko, 8. avgusta. — Nemški listi se bridko pritožujejo proti izkrcanju zavez niških čet na murmanskeir obrežju. "Koelnische Zeitung"' piše: "Največjo rusko pristanišče ob I Sev ernem ledenem morju je padlo' v roke Angležev in Amerikancev in skoro brez odpora. Vlada v Moskvi ne dela drugega kot da zmerja sovjete ruskih pokrajin: toda zmerjanje ne more predruga-eiti položaja. Ali so boljševiki v Moskvi postali častniki brez vojakov in voditelji brez pristašev? Arhaugelsk je zelo važno mesto, ker se tam pričenja železnica, ki pelje v Vologdo in Moskvo. Iz Zadeve Bolgarske. _ i Zaveznike se svari, naj ne poslušajo Bolgarov, ki hočejo miru. — Izjava Srbov o tej zadevi. Wash ngton, D. C., 8. avgusta. Nobenega dvoma ni več. da se raz-organizacija in konfuzija, ki je prevladovala v Bolgarski hitrih korakov bliža anarhiji. — je izjavil profesor Vojeslav M. Jovano-vič, ravnatelj of cijeliiega srbskega tiskovnega urada. | — Diference s centralnimi silami glede odstopa Dobrudže in nadaljui resni spor s Turčijo tvo-' '"ijo le deloma vzrok sedanje situacije. Položaj je postal kompliciran vsled notranjih konfliktov med različnimi političnimi stran-1 kami, katerih je v Bolgarski kar' euajst. Kritični položaj dobave živil ter splošni prekatni ekonom ski »položaj dežele sta še nadalje prispevali k že itak veliki resnosti položaja. I — Dokler je bil na krmilu Ra-jdoslavov, so trn napadale razne politične stranke. Vprašanja, za j katera je šlo, pa niso bila princi-i p.jelna vprašanja, temveč so te-j ineljila na željah različnih voditeljev strank. Opozicija je celo skušala stopiti v zvezo z zavezniki sa mirni. — Izvedeli smo, da se je poslalo delegate bolgarske opozicije v Sv i• o, kjer naj bi stopili v zvezo z zastopniki zavezniških sil, ol\ cijelno ali ne-oficijelno. Narodu ki je imel toliko skušenj z bolgar-sk imi metodami kot smo jih imeli mi Srbi. ni bilo težko uganiti, kaj je resnični cilj teh bolgarskih' agentov, če bi se jim posrečilo stopiti v diplomat ena pred-poga-janja z zavezniki, bi mogla opozi-eija uporabiti to zvezo kot orodje, s katerim bi mogla izsiliti od een tralnih zaveznikov konees je. katerih so želi. Ob istem času bi pa taka pred-pogajanja vzbudila nemir med Srbi, Grki in Kutnunci ki so "a zavezniški »tram kajti t-tem bi se jih spravilo na misel, tla zaveznikov ne vidijo, — kot se izjavlja, principi ji prav.čnosti in moralnosti. I — Sedanji trenutek ni tak. di, bi »e padlo v bolgarsko past ter pričelo s pred pogajanji, katere bi vlada v Sofiji takoj izrabila proti zaveznikom. Mi moramo nasprotno podvojiti svoj vojaški in politični pritisk na Bolgarsko v na I menu, da pospešimo notranjo kon-fuzijo ter dovedemo do polpoine- ' ga poloma te države. I Vsprieo sedanj h razmer je jasno, da ni nobenega človeka v Bolgarski. ki bi imel zadostno avtoriteto, da obvlada situacijo. Vsled teg aje dvojno potrebno, da n», .store zavezniki ničesar, kar bi mo-'glo zopet ustanoviti ugled kakega bolgarskega državn ka ali kake Ibalgarske politične stranke. Vse. kar morajo zavezniki storiti, je to. i da puste Bolgarsko samo snesti svojo kašo. Neumno bi bilo z na^ strani ponuditi Bolgarski kako j ceno. Nepotrebno je plačati danes ceno za to, kar se jutri lahko dobi zastonj. Angleške izgube. London, Angilja, 8. avgusta. — Angleške izgube so znašale v ted-;nu, ki se končal v sredo, 9866 mož. To je primeroma malo v primeri z izgubami prejšnjega tedna, ki so znašale 12,893 mož. Mrtvih je bilo 105 častnikov ia 1600 mož Ranjenih je pa bilo oziroma jih pogrešajo 374 častnikov iu 7778 mož. Umor ali nesreča. V Connecticut River so našli I pri Hardtfordu truplo Rev. George Vin cka. Truplo je plavalo na površini reke. Moža so pogrešali že od nedelje. tega je razvidno, da je zavezn £ka ekspedieija na sever zelo napredo vala. Baza. katero so prej zavzeli ob rnurinanskem obrežju, sej nt sme podcenjevati. Sovjetova vlada v Moskvi mora storit! več, da vdari od severa na1 'zaveznike. ______NEKOČ PONOS NEMČIJE, SEDAJ LAST AMERIKE, — "VATERLAND". Nemško časopisje. Nemško časopisje je proti temu da bi se občinstvo pitalo z neresnicami. Washington, 1). C., 8. avgusta. Olcde vsega, kar se tiče vojaškega položaja, se jr'asi dane* v nekem ofieielnem 'poročilu iz Berna »— se opazuje od strani nemškega časopisja ter nemških agentur neki značilni molk. Vse kaže. da se je dalo časopisju prav posebno o stra povelja. Časopisi z dne 4. in .">. avgusta ne vsebujejo nikakih vojaških komentarjev. Izvanreduo kratkost se opazuje tudi v komentarjih Wolfovega urada dne ~>. in tj. avgusta. Objavil je le en i članek, sporočilu generala von Ardenue, ki je izšlo v "Berliuei TageblatC dne 6. avgusta v katerem skuša vojaški kroni«"ar po- , biti resničnost številk 38.000 voj- , nih ujetnikov, katere številke se ; je objavilo v of cijelneni francoskem sporočilu. i V neki današnji brzojavki iz : Curiha se glasi: ! — 4' Muenehener Post" protestira proti zadnjemu govoru, ka ! terega je imel v Hamburgu pruski, •princ Henrik (brat kajzerja) kij v katerem se je zadnje b.tke na-i slikalo kot zmage za Nemčijo. —! Škandalozno je. — pravi 'Post'.j — videti osebo kot je pruski princ Henrik, nudečo nemškemu naro-j du sliko položaja, ki v nobenem oziru ne odgovarja resnici. — Nemci ne bodo pustili, da bi | se jih opominjalo nalik otrokom.j Smešno je misliti, da pravi narod da bomo podpirali peto leto vojne kot prva štiri leta. S tem bi se delalo krivico nemškemu narodu Osebe kot princ Henrik bi boljše storile če ne govore glede trpljenj in p manjkanj vojne. Dol-i go časa se nam je \pripovedovaIo. da je bil vstop Amerike v vojnu le ''bluff' in danes vidimo, da en del časopisja ter pretežni del ofi-e jelnih govornikov se vedno vara nemško občinstvo. Boljše bi storili, če bi javno izpovedali, da se nahaja danes Nemčija v skrajno resnem položaju. Premeteni rupan. Amsterdam, Nizozemsko. 8. avgusta. — Ker župan mesta Arns-berg od kmetov v okolici na noben način ni mogel dobiti hrane je objavil v lokalnem ?*stu naslednji oglas: "Ta občina bo po vladnih cenah kupila in plačala v gotovini vse poljedelske pridelk.e Vsakdo ki pripelje 100 funtov žita ali 300 funtov krompirja, bo dobil listek s katerim bo mogel po znižani ceni kupiti steklenico žganja ali ruma iz občinske kleti." V 24. urah je bila klet prazna: prebivalci Arnsberga pa so po 'dolgem času zopet enkrat imeli pošteno kosilo. Delovanje U-čolnov. Nemškn podmorski čoln je poto- j pil izza nedelje že tretjo ladjo v bližini Virginia Capes. Wash ngton, D. C.. 8. avgusta.; V teku manj kot štiriindvajset ur potem, k>» je potopil svetilno ladjo v bližini Diamond Shoals, pri Cape llatteras. N. C. je neki nemški podmorski čoln s streli u ' •i čil majhno in neoboroženo ame- i riško ladjo "Merak". Mornariški; department je danes objavil raz-J i dejanje tega pa*rnika, — že tre-,' tjega. Katerega se je od nedelje naprej potopilo v oni okolici. Posadka "Meraka", broječa 43 mož. se je rešila v majhnih čol- i nih. 23 mož se je izkrcalo v Nor- ' folku. Va., ostanek pa v Eliza- : beth City, N. C. Mornariški častniki so gotovi, ) da je podmorski čoln, ki je poto- = pil ".Meraka"' isti, ki je potopil v i nedeljo tovorni parnik "O. B. 1 dennjigs" in v pondeljek popol-;dne svetilno ladjo pri Diamond i Shoals. V nekaterih krogih se je dalo izraza začudenju da se je ' mogel podmorski čoln toliko čas* < muditi v bližini mesta, kjer je bi- ( ,la potopljena svetilna ladja. Elizabeth City, N. C., 8. avg — 23 preživelih posadke ameriškega i ' parni ka " Merak" potopljenega jod nekega nemškega podmorskega čolna ob obali severne Caroli-jue, se je izkrcalo danes tukaj. Ka-'pitan in ostali člani posadke so !se izkrcali v pretekli noči v Norfolk. j Soglasno s povestjo članov po. sade se je izstrelilo na parnik šti rideset svarilnih strelov, predn«. je šla posadka v čolne. Parnik se 1 je potopil deset minut potem, ko ga je posadka zapustila. 'Merak 1 se je nahajal na poti iz New Yor-ka v neko juzno-amer.ško pristanišče. Cuba bo poslala 10,000 mož. Neko atlantsko pristanišče, 8. avgusta. — Potniki, ki so dospeli sem s Cube in Centralne Amerike, j pravijo, da bodo poslale latinske republike tol.ko vojakov, v Fran-! eijo, kolikor jih bodo mogle. Nadalje so izjavili, da že čaka na < *u-bi 10,000 izvežbauih mož na povelja. da se bodo vkrcali. Costa Riea jih bo poslala 2000. Častniki ladje, s katero so dospeli pot-i niki, so pripovedovali, da so do-! bili medpotoma več svaril jjlede nemških podmorskih čolnov, pa, nko nobenega videli. Italija je odlikovala 22 ameriških vojakov. Washington, D. C., S. avgusta.I Italijanska vlada je odlikovala 22 Amerikancev, ki vozijo ameriške ambulance na italijanskem bojišču. Vsak med njimi je bil odli-' kovan z vojnim križcem." j Ti možje so se posebno odlikovali v zadnjih bojih ob reki ^iavir / Zadnja obramba. ' Nemci bodo napravili zadnjo obrambo. — Pripravljajo armado pol miljona najboljših mož za obrazn-' bo Rena. Z ameriško armado, 8. avgusta ' !z nemške armade jemljejo častnike .n navadne vojake, da se j stvori armada pol miljona mož, ki sc bodo posebno izvežbali iti tvo-! rili posebno organizacijo. V tei 'armadi ne bo Poljakov, ue Alza-;čanov, temveč samo bojevn ,kl, na katere se more cesar zanesti do zadnjega. Ta armada se ne bo porabila za novo prodiranje proti Parizu; nI-j ti za vdarer na Angleže; ne bo se rabila, da bi "kaznovala" Ame-rikauce; temveč se bo po infor macijah. katere so dobili zavezniški poveljniki, vstvarila samo za-radi tega, da bo branila Ren proti vpadu v nemško ozemlje. Ako se bo to zgodilo, se bo sa< mo skozi Alzacijo in Lotar/nško večinoma na istem delu fronte, ka tero drže Ainerikanci Tej armadi bodo stali nasproti Amerikan-c , kadar bodo skupno s Francozi pripravljeni, da '' poneso vojno v Nemčijo". Nai pride kar hoče. nemški cesar hoče im^ti armado, ki se bo postavila za domovino in zanj. Ako hoče V J jem imeti armado v ta namen, iu v času. ko je na fronti potreben vsak vojak, je tn znamenje, da je nemško vrhovno poveljstvo spoznalo, da se je vojna sref'a odvrnila od njih. More-'biti bo Kdo rekel, da zmaga še n; na naši strani; lahko pa se reče. da solnce sije na naši strani plota Morala nemške armade je brez-dvoinno oslabljena. Toda ne glede na to, H_ndenbugr nima več tiste armade kot jo je imel 15. julija, ko je iinel na razpolago 70 divizij v rezervi, s katerimi si je hotel priboriti pot do Pariza. Od tedaj j** bil o mogoče v bojih spoznati 7:5 nemških divizij, od katerih jih je 48 prišlo iz rezerve. Od teh jih: :je bilo 16 tako razbitih, da se naj-; j manj 4 mesece ne morejo več po-, i rabiti za napad. Zdaj stoje Nemci pred ■proble-I mom, kako zopet popraviti te di-' vizije v očigled pomanjkanja prvovrstnega materijala. .Jasno je, da se mora Hinden-burg zelo posluževati rezerv. Nasprotno pa se jih je maršal Foeh i komaj dotaknil. Nemčija ima zdaj 20 novih divizij. Porabiti bi jih mogla v obljub-j 1 je nem navalu na Angleže. Ali pa ' bo to tudi storila? Najbrže ne, ker se ne upa. Hindenburg se ne more i zanašati na teh 20 divizij. Ako bi ; tudi imel kak uspeh proti Angležem, s tem še ne bi zmagal, kajti z razbitimi divizijami ne bi več; mogel zdržati novega zavezniške, 'ga vdarca. j Preteklo bo še nekaj meseeet.j predno bo Nemčija imela tolikq napadalnih divizij, da bo laMkp OHCUELNA POROČILA i Angleško poročilo. m 1 London, Anglija. 8. avgusta. —j Operac je. katere so se pričele tla- ■ nes zjutraj na Amiens fronti od < strani prve francoske armade pod ' poveljstvom generala Debentrv 1 ter četrte augleške armade pod' poveljstvom Sir Henry Raw I in- 1 sona. napredujejo uspešno. Zbiranje zavezniških čet se je završilo 1 pod kritjem noči in neopaženo od 1 sovražnika. , Ob uri napada so francoske, ca- • nadske. avstralske in angleške' d vizije naskočile nemške pozici-Vl je na fronti nad dvajset milj od A vre reke pri Braches pa do Mor-lancourt. Sovražnika se je popol- 1 noma presenetilo in na vseh toč-' ^ah so zavezniške čete hitro na- 1 ipredovale. i Ob zgodnji jutranji uri smo dosegli vse svoje stavljene cilje na ■ celi fronti napada. Tekom jutra je zaveznika iufanterija napre-. j do v-la še naprej, pri čemur ji je' 'aktivno pomagala angleška kava-( lerija, v spremstvu lahkih tankov 1 ter baterij, postavljenih na ino-J torne vozove. Odpor nemških divizij se je na i gotovih točkah premagalo in zlo. | milo po ostr.h bojih. Naše čete soj ujele veliko število jetnikov ter' zaplenile dosti topov. Francoske čete, ki so napadle z velikim junaštvom, so prekorači, le reko A vre ter so se kljub moč- : uemu odporu sovražnika polastile j utrjenih postojank sovražnika. I, Severno od Somme se je večji del naš.li kunečiiili ciljev doseglo': pred poldne, vendar pa so v bližini Chipilly in južno od Morlan eourt oddelki sovražnika nudi/i podaljšan odpor. j Na obeh krajih so bili boji iz-'j van redno ostr:. a koneeno so naše'i Poljaki zapuščajo Nemčijo. ( London, Anglija, 8. avgusta. — ! Poljski listi poročajo, da se je prebivalstvo poljskega kraljestva ; tekom vojne skrčilo od 14 milijo- ] nov na 10 milijonov in pol. Umrljivost narašča; poleg tega I pa Pcljaki v velikem številu zapuščajo deželo vsled neznosnih razmer pod nemško vlado. Starost norost. ■ Meiden, Conn., 8. avgusta. — Oseminsedemdesetletni starček E. (Jerstner se je poročil z gospo Kristino Meining. ki je stara sedem-insedemdeset let. Poroka je bila včeraj. Ženin je bil že prej enkrat poročen, nevesta pa dva krat. poskusila ofenzivo. Ko bo Hin denburg zbiral novo rezervo, bo do močne Focheve napadalne armade ojačene z Amerikam-i. Teše pravi, da bo morala Nemčija imeti večjo rezervno silo kot jo je imela to -poletje, aso hoče po .skusiti s prodiranjem. Iz vsega tega se da sklepati, da to poletje Nemčija ne more poskusiti nobene ofenzive. Nemčija je širokoustno zatrje i vala, da bo s serijo napadov mo gla dobiti Pariz in da bo dobila zmago še to leto, predno bo prišlo dovolj Amerikancev. V marcu je bil položaj tak, da se je reklo, ako so zavezniki v stanu zadrža-vati Nemčijo samo še to leto, po tem bo vse dobro. Nemčija pa je bila še več kot zadržana iu letos ne more ničesar več storiti, česar bi se imel maršal Foeh bati. Najbrže se tudi ni-kdo drugi ne boji, kaj bo počela prihodnje leto, kajti na bojišče bo 'do tedaj prišlo najmanj poldrag miljon Amerikancev, proti temu pa soražnik ne bo imel nikogar postaviti. Potem pa bodo zavezniki nesli vojno v Nemčijo, kamor tudi spada. To Viljem dobro ve, in zato tudi zbira vojsko pol miljona mož • to bo njegova "stara garda", k? i bo za njega do zadnjega branila pruski militarizem za Renom. I čete zlomile odpor nemške infan-;terije ter dosegle stavljene cilje. Južno od Soinnie se je junaštvi, zavezniške infanterije posrečilo doseči tekom popoldneva konečue cilje, stvljene za ta dan in sicer na skoro celi bojni črti. I S pomočjo našli lahkiu tankov ter oboroženih motornih voz je šla kavalerija skozi infanterijo t<'r preko naših ciljev. Uničevala je nemške transporte ter zavzela več (vasi. V roke ji je padlo tudi dosti jetnikov. ' Splošna črta, katero >o do>eg'e 'naše čete, teče od Ples>ier-Ro/.en vlllers do Beaucourt, do Cnuix. Frainerville, Chirilly in zapadno od Morlaneourt. i Nikakih natačnih številk >e ne more podati glede števila jetmkov .ter glede množine zajet* ga mate Irijala. Znano pa je, da je b.lo :i-jetih več t soč Nemcev in d.i je padlo v naše roke veliko število topov. I London, Anglija, S. avgusta. Dnevno. — Ob jutranji zori j.- 1. 'angueška armada v spremstvu |. (francoske armade in pod povelj-jstvom maršala Haiga naskočila na 'široki fronti južno-itočuo od Amiens. Poročila kažejo, da na-Iprednje napad zadovoljivo. Francosko poročilo. Pariz, Francija, S. avgusta. -Nočno. — Napad, katerega so vpr" zorile danes zjutraj naše čete ju/, no-iztočno od Amiens v zvezi / [angleškimi četami, napreduje na zadovoljiv način. Posameznosti se navaja v angleškem sporočilu. Pariz, Frane.ja. 8. avgustu. — Dnevno. — Ob .">. uri zjutraj franeokse čete v zvezi z angleški mi naskočile v okraju južno-iztoe nod Amiens. Napad splošno kampanjo med svojimi rojaki. Sledilo se bo načrtu prostovoljne ga priglaševanja pri rednih ar-madnih rekrutacijskih postajah, vendar -pa se ne bo vršilo nikake. ga rekrutiranja v rudarskih okrajih. Wspeh angleških letalcev. London, Anglija, 8. avgusta. Angleški zrakoplovci so izstrelili včeraj štiri nemške zrakoplove. — Tozadevno poročilo je izdal danes vojni urad. V zadnjih 24 lirah so vrgli angleški letalci na razne nemške pozicije petindvajset bomb. Angleški letalci so se vsi nepoškodovani vrnili. V bojih se tudi zelo odlikujejo ameriški zrakoplovci. I4QLAS NARODA" ISOYKXIQ PUBLISHING QOMPAH7 (Hor«nlan DiOj.) Dimi and pobiisbed bj tkm j(ft aorporatlon.) WMANK 8AK8BB. Prwldwt_ LOUIB BKNEDIK. Twmbwi. Plač« of Business of the corporation and addresses of abora otflomi Kl Oortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. T.__ R* mlo leto velja list aa Ameriko Za celo leto sa mesto New York 18.00 ta Canado.........f&fO Za pol leta ca mesto New York.. LOA Ca pol leta 2.00 Za četrt leta sa mesto New York UBO Ea četrt leta.................. LOOZt Inozemstvo sa celo leto...... 100 _**QLA8 NARODA- lxhaja vsak dan lzvaem&l nedelj ln prasnlkos._ "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Basasi frery day except Sundays and Psttisya _BabscrlpHon yearly f3-fi0._ _AdrertfaMMBt on aiiwiwiil_ DoplM brea podpisa in osebnosti se ne prlobčojeju. Denar naj se blagovoxl pošiljat! po — Money Order, pri ipriamtl kraja naročnikov prosimo, da se nam trmi prajflnM OliaTfs naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "O L A 8 NARODA" ja Oortlandt Bt. New York Olty. Telefon: 2870 fVrflaiidt- "Ameriški kralj". --000 Nemci h) i>o>kušali že pred vojno dokazati svetu, da je nemški narod najbolj inteligenten med vsemi narodi. Nemške statistike dokazujejo — in nemške statistike nikdar lažejo — da izmed dva t!«soč Nemcev samo eden ne zna niti pisati niti »"i t al i. 1'ri nekem nemškem jetniku so pred kratkim našli pismo, kateri i mu je pisala njegova žena. Tu pisavi sodeč, mora bit i ta ženska precej inteligentna. 1'i^iuo se takole: 1'pamo, da se boš kmalo vrnil. Gotovo vedno misliš na nas. Mi vedno molimo zate, da bi te ne pojedli Indijanci ali da bi te cowboy i ne obesili na la>o. te bi te slučajno hoteli >kalpira-ti, se obrni s prošnjo na ameriškega kralja. Ali je tudi on Indijanec ? Ouu žen>ka se je precej motila. Ameriški kralj je elan vseh narodov. On je bele ali l»a črne polti. Visok je od pet do sedem čevljev. Njegov prestol je bodisi navaden stol. bodisi naslonjač, klop ali konjski hrbet. Nje^t^o žezlo je pero, kladivo, plug ali krmilo. Njegova palača je na tretji Avenue v New Yorku, v Floridi, v lo\vi. v Sati Fraueiscu ali drugod. Njegova letovišča so Coney Island, Newport ali C'liatauqua. Kralj je te dni večji del v uniformi. V vojno se je vmešal zato, da bi napravil več takih kraljev kot je on sam. in lioče take kralje kot je pruski kralj iztrebiti s zemlje. Njegova žena, kraljica, je stara bodisi sedemnajst, bodisi sedemdeset let ter je z dušo in srcem žiijim. Kako se pa ta kralj bojuje, naj žena onega nemškega jetnika vpraša po vojni kakega nemškega vojaka, če bo še kateri ostal. -ooo-- Nemcem v pojasnilo. -ooo- Amerika opozarja nemškega cesarja, nemški vojaški štab, načelnike nemških držav in nemški narod sploh na besede, ki jih je i/.pregovoril pred včerajšnjim pred senatnim vojaškim odborom general March, načelnik generalnega štaba. Po njegovem mnenju se mora u vsak način sprejeti postavo, ki določa, da morajo v vojaško službo vsi sposobni možje od 18. do 4."». leta. Tozadevno poročilo se glasi: — V svojem priporočilu, naj se sprejme tozadevno postavo, — je izjavil general March, — da je napravil vojni department na-; črte za armado, ki bo štela približno pet miljonov mož. Krog 30. julija — je rekel general Macli — sd Združene države v s led tega sklenile povišati svojo armado, da bi čimprej v zvezi z ostalimi zavezniki izvedle vse. kar je bilo sklenjeno na zadnji nied-zavezniški konferenci v Parizu. Glavni zaključek te konference jt bil, naj se vojna povspeši ter naj se čimprej konča. Kakšne rezerve bo poslala Nemčija proti tej silni vojaški sili? Sedaj še vedno kaže na svoj zemljevid ter pravi, da je bila zmagovita, češ, da je osvojila veliko tujega ozemlja. Toda v zad njem času se je vse veliko izpremenilo. Sedaj se več ne more tako braniti kot se je branila v začetku, vsi njeni novi Ahpadi so se ji popolnoma izjalovili. V zadnjih treh tednih je njena armada izpraznila veliko ozem Ija, katerega si je bila svoj čas priborila z velikimi žrtvami. Nemška armada je opešala in se je začel umikati, kakorhitro so poslale Združene države v Francijo samo del svojih velikih moči. Prihodnjo spomlad bomo imeli v Franciji tri miljone inož. Dva miljoua jih bo pripravljcnii, če bi jih slučajno potrebovali. Toda vojaki še niso vse. Ves stomiljonski ameriški narod je bodisi zaposljen v potrebnih industrijah, bodisi pomaga s prispevki k skorajšnjemu koncu vojne. To je sila, katere ni mogoče dovolj pregledati in je skoraj ni mogoče poj miti. Amerika izdeljuje topove, munieijo, puške, ladje in sploh vse, kar je potrebno za vojno. Z našimi velikanskimi transporti potrebščin in hrane se zalagajo skoraj v«e zavezniške države. V ta namen žrtvujemo na mi-ljarde in miljarde denarja. Če Nemčija ne bo tega kmalo uvidela ter se bo še naprej bojevala, je jasno, da se ne bori več iz pravih vzrokov in vsled upanja, ampak da je njen boj boj slepega in blaznega. Če vprašamo kajzerja, zakaj se bori, kaj nain bo odgovoril? On se bori, da ohrani samega sebe, da ohrani dinastijo in av-tokratieno vlado, da bi bila še zanaprej vlada vojaška organizacija v Nemčiji. Kaj nam bo odgovoril nemški narod, če ga vprašamo, zakaj se bojuje? Nemški narod nam ne bo rjial odgovoriti. Vedno bolj se bližamo koncu vojne. Vojno bo iz vo je vala sila. ki nima nobene primere. Nemci se bodo morali umakniti iz Francije in iz Belgije. Sled- ' iijič se bodo vstavili, v svojih trdnjavah ob Renu. In če se to ne bo zado&tovalo, bodo vedno sveže čete prodirale! naprej, vedno naprej, dokler ne bodo slednjič korakale po glavni -i berlinski ulici I nter den Linden in dokler ne bo imel general Foeh 1 svojega glavnega stana v Potsdamski palači. Tam bo stavil svoje pogoje, po katerimi bedo morali Nemci skle -*iiti mir. ' ' < Ali se morda za to bojuje nemški narod?! --ooo--] Za učenje ni človek nikdar prestar, toda večkrat premlad i # • * ' __ Nikdar se ne igraj s puško — ia k platonicno ljubeznijo, i t Zaščitnik malih narodov. ^ -ooo-- — Z našimi deli — je rekel nemški cesar Viljem finski depu-taciji — se nam je posrečilo dopolniti to, kar naši sovražniki vedno ne v trud uo razglašajo za svoj cilj, namreč zaščito malih narodov, v njihovi borbi za svobodo. — Majhni narodi so to — izprevideli. Viljem je varoval Belgijo s tem, da je zasedel njena pristaui-, šča in lastnino iu celo našel delo za njene delavce v — pruskih tovarnah. Njegova očetovska skrb nad Poljsko in Ukrajino je bila slato ' poplača z vstajo in še vedno obstaja dobrovoljen proces, da se jem-j Ije prebivalstvu razne stvari za visok orodno »ospodo v Berliuu. Nemčija mora vzeti Srbiji vse, kar poseduje njen narod ker se njena nesrečna armada še vedno bori proti osvobodilcu. Rumunska. ki je bila prisiljena podpisati mir. je oropana zem-Lie in industrijskih podjetij, ki predstavljajo vrednost nad pol miljarde. Z zlatom zalite zobe prebivalstva pa velikodušno pusti v mi-' ru. — Pruske armade so kazale poželjivo zanimanje za to. da se iz-i trebijo Srbi in Kumunci; delavci morajo delati kot sužnji Za svoje gospodarje. Armenci so prezlobni. da bi m ogli imrtti trgovino; ker je do-; volj Nemcev za vzhodno trgovino, zato je bilo neobhodno potrebno. . da so nemški častniki ukazali Kurdom in Turkom jih moriti Viljem je varoval Armence, samo v zavezniških državak ni mogel do' njih. — Ali bi bilo mogoče vrjeti, da se nahaja celo na Finskem in to' kljub tem in drugim dokazom navideznega kajzerjevega protežira-' oja, struja. ki domneva, da bodo finske prostosti izgubijenje" Sumničenje je lastnost majhnega duha in ni vredno majhnih ^ narodov. -—-ooo-- V &_ _ Dopisi I -00 Smoke Run, Pa. Naznanjam žalostno vest, da je umrl moj edini brat Nick Vancas v starosti 43 let. Tukaj izapušča j ženo iu 5 otrok, sestre in enega brata. Bil je v treh podpornih društvih. Doma je bil iz vasi Bahjarce na _ Dolenjskem. Bil je splošno pri-_ ljubljen in vsi žalujejo po njem, zlasti pa jaz, ker zdaj nimam nobenega brata več. Za eno sestro . ne vem, kje biva. zato ji na tem! mestu poročam o bratovi smrti, j Prej se je pisala Barbara Vancas, potem se je možila, pa ne vem s kom. Kolikor mi je znano, živi nekje v Coloradi. V tem kraju se dobro dela in večinoma v premogovnikih. Plača1 l je $5 na dan.. Toda deJo je ne-! zdravo, ker se preveč kadi. Tukaj je mnogo prejšnjih premogarjev, ki so dobili premogarsko naduho.! Tukajšnje farme so slabe, ker je slaba zemlja iu je več zime kot poletja. Pozdravljam vse prijatelje in ' znance ter svojo sestro. Mike Vancas. Milwaukee, Wis. 1 Kar se dela tiče, moram reči, da 1 je prav dobro. Navadna plača je 40 do 45 centov na uro, ali dragi-nja je pa kot povsod. Na društvenem polju pa tudi ' nismo zadnji, posebno Jugoslovanska podporna zveza Sloga prav dobro napreduje na članih in imetju. Da se ne bo dopis predolgo zavlekel, naj omenim, da je tukaj umrla gospa Gertrude West. Njena rakev je bila 6 čevljev 3 palce dolga, '.i čevlje široka ter 2l/L* soku. Umrla je za za-stmplj«snjem Pismo s fronte. Danes smo prejeli od rojaka Josipa Godeea naslednja pismo s francoskega bojišča: Nekje v Franciji, 15. julija 1918. j Cenjeni gospod: — I Gotovo se še .spominjate, da sem bil nekega dne pri Vas v uradu \l Mr. Traderjem in obljubili ste mi, da bodete objavili moje pismo v Vašem listu "Glas Naroda". Poleg sorodnikov imam nmoigo prijateljev, ki so naročniki Vašega lista in ki bodo veseli, ako berejo pismo, katero Vam pišem. Dragi prijatelji:— Brez dvoma bode te zelo presenečeni, ko bodete brali to pismo ameriškega vojaka, ki se je pred kratkim, že vdrugič vrnil s prve vrste strelnih jarkov. Zadnje dni sem imel precej ča.sa, ker som t>il na straži, zato Vam jpišeui pismo iu poskušam obenem »povedati nekoliko o mojih iskušnjah, odkar sem zapustil oni lepi kraj, ki se imenuje Sheboygan, Wis. Od tedaj naprej sem prepotoval marsikatero miljo iu videl precej sveta in kar je bilo najboljše, brez ka .kik stroškov za mene. Bil sem nekaj mesecev v Waco, Texas, kjer sem se vežbal, da ■sem po&tal kar uajbolj izvežbau vojuk. Bili so ča si, ki nam sicer niso bili po volji, ker pa smo vedeli, kaka dežela je ■ proti nam, smo storili vse, kar je , bilo v naši moči, ter smo pozabila iia vse težave, ki nam jih je prinesel dan. Ko smo prejeli povelje, da * moramo - biti pripravljeni na krvi vsJed komarjevega pika. Kako mala živa lica union tako vc-J liko osebo! Čudno se mi vidi tej pa tudi radoveden som, kam jo b»xlo na onem svetu obrnili. V ne-' besih je že pomanjkanje prostora.! ■v peklu pa ravno tako. Ona za-j vzame za 4 navadne ljudi pro-, štora. Pozdravljam vse Slovence iti Slovenke sirom Amerike. j John Vogla t . i i Ashland, Wis. | j Ker sem že nad 7 let naročnik i lista "Glas Naroda", zato bom malo opisal tukajšnje razmer". — Skurogotovo od tukaj ni bilo še aiobeneg-a d«*pisa. to pa zato. ker tukaj ni nobenega Slovenca, ra-jzun mene. Jaz delam sam. edino. • sam v Du Pont .smodnišaiici že naid 3 leta. Če je kateri Slovencev brez dela in du je državljan, le naj pride, bo lahko dobil delo. Se-, veda na jeouienovec ni niti misliti. ker je suho od 4. julija. Du Pont snioduišniea, katero sem zgoraj omenil, meri 8 kvadratnih milj iai se je v njej ravno da^ies, 2. avgusta, priipet-ila nesreča. Eksplodiralo je poslopje, kjer se izdeluje mikiicija. Pet jih je bilo pri priči mrtvih, eden pa močno poškodovan, tako da ni upanja, da bi okreval. Po eksploziji je seveda sledil požar. Ljudstvo je hitelo skupaj, ali nihče ni smel) blizu; stražniki na konjih ?*> jih' odganjali proč. Kako je niastala eksplozija, ni nikomur zsnaaio. j Za danes naj zadostuje, pa drugi pot kaj vec. K sklepu svojega dopisa pozdravljam vse Slovence iu Slovenke sirom nove domovine. F. Adamchek, R. 3, Box 23, Ashland. Wis.' takojšnji poziv, smo takoj pospravili brez vsakega obotavljanja svoje kovčege in v nekaj urah snio imeli vse pripravljeno. j 1 Nekaj dni nato je prišlo pove-i J Ije, da moramo v nekaj dneh odpotovati proti vzhodu. V Pullnia-j novih vozovih siuo se odpeljali iz | Waco in smo se peljali kot miljo-j narji. Peljali sano se skozi več mest in videli smo tudi naše giav-' no mesto Washington, D. C. Videli sino kapitol in več drugih vladndh poslopij. Po večdnevni1 vožnji smo prišli v naše vzhodno taiborišče. | NajŠe bivanje v tem taborišču je bilo kratko, vendar pa sem dobil 48urni dopust, da sem mogel iti v New York, kjer sem si ogledal1 vse, kar je bilo mogoče videti v tem kratkem času. Kar sem videl,' me je vse zelo zanimalo in vese-j lilo. | Ko sem bil tam, sem s svojim prijateljem vojakom Traderjem obiskal tudi uredništvo "Giat; Na-' roda"'. Uradniki so bili z nama j jako prijazni in so nam pokazali celo poslopje. Vse, kar sva videla,' je bilo »zelo zanimivo. Slednjič je prišlo povelje bitiV pripravljen za odhod "nekam V:' Francijo". Vsi vojaki smo teda j ( peii "Good-bye Broadway, Hello France". Vsakdo je bil tako sre-. čen kot je pač mogel biti. j i Potovalne po morju je bilo zeloi mirno in pamiku smo imeli vaje k čolni. Včasih tudi po dvakrat' ali trikrat na dan. Lepo je bilo-nas videti, ko smo stali v vrsti na! krovu. Marsikdo je dobil morsko 1 bolezen, nekateri pa m biii živah-j PRIHOD ČLANOV RDEČEGA KRIŽA NA BOJNO POLJE. Pukue- ' ... ...........■'" j ...........—-- ■ wroftMfct.on_ RfcP CROSS ARRIV£ AT FRONT E>UR.IN<3- fcATTLkL ni kot riba. O, bilo jo krasno. K:i-|dar pomislim nazaj, me razveseli, j Ko smo se izkrcali, smo takoj odpotovali na postajo, kjer smo slepili na vlak, da se cNt]»eliemo na ve/bal išče. Seeneriija tekom vožnje je bila zelo lepa. Videli smo mnogo starodavnih poslopij, žeai-j^ke oblečene v moško obleko, ko . SO orale na polju in delale v to-varnali. Pluge iii bi a:ne -so vlekli J voli, kar se je nam čudno zelo. ker ] v Ameriki nismo nikdar videli, da .•bi farmer delal na polju z voli. | Vstavili smo isc v mestu, kjer .'nam je bilo dovoljeno iti na pro-Jsto ill si ogledat mesto. rii-e so jhile ozke in tlakovane s kameniti-L Jiii kockami, hiše pa so zkiane ta-I ko. da se gre vanje naravnost s ce-jste. sli smo po sredi uli<*e, da smo J imeli dovolj prostora 111 v kratkem času smo imeli vse otroke v c mestu za seboj, ki so nas prosili , za tobak iti cigarete. Otroci so ho-_ teli imeti še mnogo drugih stvari, . toda mi jih nismo razumeli, kaj s*. t. ])ro.sili. kajti govorili so 1'raaico-. sko in slišalo e je, kot bi liaiu 110-, teli jrroilati Francijo. I' Ljudje večinoma nosijo lesene J . čevlje in ako otroci pridejo za na-j . mi, potem ropoče, kot bi prihajala i francoska konjenica. J V taborišče smo prišli zgodaj j I zjutraj. Ker ni naših mater in i/- j } voljen k, moramo sami prati. Pa j saj mora biti in mora sam r a t i • ^ obleko, toda to bo pozneje za marsikoga prav prišlo, ker si bo niore-. biti s tem še kruli služil. Posebno ( dobro bo pa m tistega, ki bo ostal peči ar, kajti slišim, da se zdaj de . kleta zelo naglo može. Nekatere-t celo pozabijo svoje famtc -pri vo-| > jaldii, ki se bore za njih domovino t , iu za ljudi, ki so ostali domu. (i Zelo me pa veseli, da nas neka-j ^ teri ve-iubrr niso pozabili in kažejo spoštovanje do nas. j Iz lega taborišča smo bili poslani v več drugih; dokler nismo 1 slednjič prišli v lepo malo meste-j 5 ce. Tam smo prebivali v barakah.' •(od katerih vsaka ima določeno; število mož. V barakah se ze na . hajajo postelj«' iu vsak vojak .si 'more izbrati svojo, katera -mu u bolj ugaja. Kjer pa ui postelj, pa natlaeimo vreče .s slamo in se rav-| t no tako tiflobno zaspi. V nekem mestu, katerega imena | i lie povem, smo dali nekateri n mestnim ulicam aiuoriška imena.: Po v ^-tedenskem bivanju v tem i mestu smo <»dšii v neko drugo me-'sto in smo se iselili in selili, dokler i nismo slednjič dospeli v zakope. K<» smo bili prvič v njih, smo * jim čudili. i Prvo noč sem slišal šum in mi-i ■s-lil sem, da nekdo prihaja. Toda I slednjič smo sc prepriča;li, du so j delale ta šum podgane. Še nikdar |1 , v živl jenju nisem videl toliko poti- 1 gan kot zdaj. ko sem v zakopih. | Naiša jed je dobra in je dobivamo dox olj. Kdor hoče piti, tudi do-jbi dovolj. Že več let nisom pil inj; .morem prebiti tudi brez vina. j Skoro vsak dati vidimo Kemike I I aeroplane, ki let.ijo nad nami ter i j skoro v.sak dan lahko* opazujemo! j .zračne boje. Toda aeroplani nasjj že več ne zanimajo, kajti to je za i j nas že ^taia stvar. S j Do zdaj sem zc nekoliko posku-j' .sil vojno ni sem še vedno med ži-! , viuii. Ves čas »sem bil r-ri najbolj-!j šem zdravju, kar me zelo veseli. j| j Zdaj pa mislim, da moram kon-ji čati z najiskrenejšimi pozdravi za 1 moje prijatelje. ! j Ostajam z vsem spoštovanjem I Vaš j j Sergeant Joseph G ode z, I j C, 127th Inf., I « A. P. O. No. 7:14, American K. F. j ! Rojaki, naročajte m na "Glas I Naroda", največji slovenski dnev- j nik t Zdrnl državah, J Par nasvetov. __ Cleveland, Ohio. Veseli me. da je Glas Naroda ' dobi! permit, da sc ni-treba mučiti s prestavami. Zaslužili ste g.r že ! davno. Kolikor je meni znano, ameriška vlada gleda v prvi vrsti na to. tla so tujejezičui listi lojal- ! ni Ameriki, polt ni sc ozira šele na prepričanje, kaiero imajo medni-ki na razmere v krajih, od koder ! •40 se izselili. In kolikor je meni zaiano. je bil (.'las Naroda od pi i-četka ameriške napovedi vojne lojalen. ne samo prisili jemo lojalen, temveč v duhu in po mišljt nju u-redništva. Sedaj boste .še veliko: bolje uporabili vaš list. da sc naš' narod po Ameriki pouči in pre pri-, čii, kako srečni so lahko ameriški Slovenci, da so v teli čnsih pod ameriško zastavo, da jim ni treba stradati iji trpeti kakor našim jal ; o stanejo li.teial' i m* vrduo 1' »• r i • • .. . j ei. SfH"iai:st: ost;;;-, j » ;< < iair i . a delujejo skujiaj s klerikalci. Ja • ustvaii jtigo lovauska država. K rl.sku^ deklaracijo za n. i<- no! ■ ■nje zadeve posebno ;;ni:-i-i^!:: Ju goslovani preve.- smatramo za ne- i kako neovrgljivo do^mo, p. •;< biio še oni. ki se ne strinjaj.i /. njo. A • krtska deklaracija j'- ena jiab-n- i v primeri z vsem drugim d«*-loin. karerega je tlo\t.- l .Jugo^io-| vansk i odbor. I*otrebrni in dobr<» je. ;i Slo-, venci iu .ploh dugoslovani v \me j I riki ]>ridržimo goto\ s* ipraviec tu- : tli či* sodelujemo z -Jugo--lovi«n- skim odbiuom. .Jaz ne vidim, da i>i nekoliko radikali/.ma škodovalo. Pri -lugoslovanskem Narodnem Svetu v Washingtonn, ki bi moral biti zastopnik VSEll dugo->iovano'v v Ameriki, bivamo laliko desno, srednjo in levo stranko. Slovenska Narodna Zveza je že sedaj na levi straaii iu Slovensko Republikansko Združenje bi lahko zavzelo skrajuo levico. Ktiž je ta, rav-ljcu za komunistično boljševiško državo, se zdi. da Jugoslovanski odbor in SNZ. zida \ia realna tla iu da je za sedaj edino na ta način mogoče upati na uspeh. Morda smo opoi Huiisti, pa mislim, da je bolje zidati na nekaj bolj realne-g: kakor pa vse postaviti na kocko — na iuternaeionalo. To mimogrede. Morda imamo pa vsi nekaj prav, kajii skoro vsaka oseba ima drugačne nasvete iu drugačne misli, tikajoč se svetovnega položaja. Vzemimo srmo intei v»!n,; iu zaveznikov v Rusiji. Ai'irloika i i !■ ranooska -!a bili /o davno za to, d.i s<- d.i daj ničem p; o'ft ro'u Sibiriji, prod ^f lili k" \\ i T o;, j'- ki! : n .j« se drup^ga a:iienj,: iu Ivin j i i :zu;r. a naj pomaga na eden ali ijrugi iiaoiu. F. J. K. . . LISTNICA UiEDNIŠTVA. .. P. P., Forest City, Pa. — [>tvi papii jo veljaven. Za li uge ga morete i>r«Js:ti. kadar bo prvi ■:ar dve Jet i. Sj^^ijže zdravljenje za manj denarja. Profesor Doktor B. F. MuHin Slovenski zdravnik-špecijalist 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. ( Naspeoti (laike ptilt. Č«!rt» peilnpjc od SailUitU St. Pazite h un i n^ia ianien > - — --- r* Jaz sem oastarejši zrlravnik-gpe- ®cijalist za Slovence v Pittshurghu. j ; moškp in ženske. Ozdravil sem 2e n« | itisoee in tis/W-e oseb in morem tudi K^g j iinaui največje ibkUHUjo. Rabim ea- j ^^■r ; mo i»Hjf>oljša zdravila. Imam najt>o- | |potom katerega se vidi celo vafto j lM« Jtpio kot na dlani. K meni prihajajo i Vmy j ljudje od blizu in daleč, da jih zdra- i j vim. Zdravim razne bolezni uspeš- i i—__Ji"1* ln nasio. Govorim fisto sloven* i H1 ■■ - Moje cene so zmerne. Znanstve- na preiskava zastonj. Pridite k nuni kot k prijatelju. M" cd 9. ure r jutra j do 6. zreče r. V nedeljo samo od 10. ure zjutraj do 2. popoldne. aiUmniBMm^^VMamm&mmmmmmMmH« < 4'Vse kajzerjevo prizadevanje bo brezuspešno." -000-— PRED ANGLEŠKO POSLANSKO ZBORNICO JE IMEL MINISTR SKI PREDSEDNIK LLOYD GEORGE ZNAČILEN GOVOR. V KATEREM JE POJASNIL SEDANJO SITUACIJO. — KAJZER JE IZGUBIL VSE ŠANSE ZA ZMAGO. — NEPRECENLJIVA VREDNOST AMERIŠKE ARMADE. — NA ANGLEŠKIH LADJAH SE JE PRIPELJALO MESECA JULIJA PREKO OCEANA 185 TISOČ AMERIKANCEV. -OO London, 8. avjru^ta. — V naj-bolj briljantnem protinapadu, kar jih je v analih vojne, je pognal maršal Foeh sovražnika nazaj. Nikomur ne pade v glavo, da bil govoril o nemški zmagi v tem! To je rekel angleški ministrski L predsednik Lloyd George v >vo-jem govoru, ki ga je imel včeraj, pred poslansko zbornico. Raz- . pravljal je o splošni situaciji v sedanjem času. 1 — Prezgodaj je še reči. da >o i zlomljeni vsi nemški napori. Nemci imajo namreč še vedno dovolj ! moči v rezervi. Ni pa prezgodaj reči, da ne bodo imeli nikdar več take prilike kot so jo imeli dne < 'JI. marca. Dokler ne bodo zavez- i niki poraženi na morju, ne more Nemčija triumfirati. Nemci in zavezniki Nemcev po- j '•tajajo vedno bolj razočarani. Meseca tnarc je prerokovala Nem h eija vel ke stvari in skorajšen mir. j Toda njene obljube se ni>o vres- ... I ničile. Nemška letina je bila sla* ba. kljub temu, da je bila voja- 1 .-ka moč Nemčija tedaj na višku. Vsak želi miru, toda ta mir mora bili pravičen in trajen, ta mir mora imeti moč za seboj. •laz verujem v ligo narodov, to p da njen uspeh j«' odvisen od raz U mer. v katerih bo zgrajena. Narod, ki je začel to vojno, je 1 treba se ve«!no vpoštevati, mini M pa ne moremo imeti, dokler bi prevladovab» na zborovanjih nine ; nje naš h sovražnikov. Brezpotre- h bno bi bilo razpravljati o miru. L če bi nemški meč rožljal ob po- 1 svetovalni mizi. Nemci >o poskušali ofenzivo na suhem ker >e je njihova ofenzi-j v-t podmorskih čolnov popolno- [1 ma izjalovila. 1 ~>() nemških sub- > mariuov smo razdejali. Polovico ' teh smo potopili v zadnjem letu. ' Sprva j«- nemška ofenziva proti Angležem povzročila več težkih)" trenutkov, m izgube mož in ma- 1 terijala bile na obeh straneh 1 velike. Toda » n mese prej, predno je h.la končana bitka, je bilo poslanih preko Kanala 3,"»r».000 i1 mož, ki so zavzeli mesta padlih. Sest tednov pozneje so bili Nemci pognani nazaj. i Ameriška armada bo št»'la toli- i' ko mož kot j-h šti-jp nemška. Te-1 kom meseca julija je dospelo i*. I 1 Amerike :{(>."».(MH> ameriških voja- ' kov. iS."».(MM) so jih prepeljale an-j 1 glcške ladje. Vsakemu je znano ? kako junaško se bore ameriški vojaki. Ko >e je začela vojna, je znaša- ' la angleška mornarica — ki jej' bila tedaj največja na celem svetu. d\a in t»ol miljona ton. Se-i daj pa šteje zaeno s pomožno mornarico t »sem miljonov ton. Vsaka trgovska pot po morju je kontrolirana. Samo meseca junija so preplule angleške ladje 8 m Ijonov milj. Priznati moram da so angleški mornarici precej [»omagale tudi ameriške, franeo->ke. italjanske in japonske ladje. Izza avgusta leta 1914 je vstopilo v Veliki Britaniji poti orožje nad šest miljonov mož. Dotni-n oni so k temi, prispevali miljon mož, Indija pa miljon dvestoti v'e bi Amerika pozvala toliko vojakov kot jih je pozvala Anglija 7. razmerju s svojim prebivalstvom, bi štela njena armada približno petnajst miljonov mož. Ker so se potom miru v Brest Litovsku iznebili Nemci vzhodne fronte, mi poslali na zapadno bo jišče svoje najboljše divizije. — Tako so >e začeli zavezniki dne 21. marca letošnjega leta meriti f najboljšimi nemškimi vojaki, ki so bili spočiti, ker so že več mesecev počivali. Njihov namen je bil zdrobiti francosko in angleško vojno moč. Amerika je obljubila, da bo poslala do spomladi na fronto precej svojih vojakov. Toda. ko se je začela dne 21. marca velika nemška ofenziva, je bila na bojni črti samo ena ameriška divizija, doč ni sta bili dve ali tri v ozadju. Šele, ko se je napad začel, so prišle te divizije na fron to. — . Vremenske razmere so bile kakor nalašč za sovražnika. Naše združeno poveljstvo ni bilo še tako dovršeno, kakor je sedaj. ■ Vsak posamezen general se je baj j nevarnosti, ki ga čakajo na njego- j vi fronti. Take razmere so vladale med zavezniki, ko je navalila nanje i : Nemčija z vso svojo močjo in svo- i jinii izbranimi vojaki. Cilj sovra-! žnika je bil doseči zmago na za- . padni fronti, še predno bi stopili i lAmerikanci v akcijo. y Drugi njihov cilj je pa bil lo-Ičiti francosko in angleško arina- i do. Štiri mesece in pol se je vršila borba, kakoršne še ni videl svet. Kaj se je zgodilo? Sprva je nemška armada prc-i cej dosegla in mi smo imeli vča-sih težavne, silno težavne trenut- , ke. Mi smo imeli veliko mrtvih. ] I izgubili smo veliko orožja in jet- , nikov. Nemci bi bili v svojem dru- ( gem navalu kmalo premagali ai»| ( gleško armado. Toda predno je bila bitka končana, smo poslali i preko Kanala 255,000 mož, Ma, domcstili smo vsakega vojaka. ' ! vsak top in vsako zalogo. Pa ni-! smo samo nadomestili, ampak , smo tudi povečali število vsega. V sedanjem času je na Francoskem več topov in stroju Ji pušk ! kot jih j<* bilo kdaj prej. Nemčija ni tega pričakovala. Ona je bila prepričana, da mi ne j moremo storiti kaj takega. Zelo moramo biti hvaležni časopisju, ki je tako dobro vodilo sovražnika za nos. Naše časopisje je pisalo tako, da so bili Nemo uverjeiii. da ne moremo nadomestiti izgubljenega. Po tem so tudi uravnali svoje načrte. I'darili >o tukaj, udarili so tam, udarili so na severu in na jugu, misleč, da bodo zrušili an gleško armado, ki nima po njihovem mnenju nikakih rezerv, V šestih tednih so pa bili pognani nazaj. Premagani so bili v 1 dveh najbolj krvavih bitkah sedanje vojne. Njihov namen je bil premaga- ' ti angleško armado. To so pove- ' dali iu naznanili v svojem časopisju. _ j' Zelo so se odlikovali naši osem ' najst in pol leta stari fantje, ki ' so se vežbali samo par tednov v Franciji. Ko so dospeli tja, so se 1 podali takoj na fronto, kjer so se sestali z veterani in zmagovitimi četami. Toda noben veteran se ur še nikdar tako junaško boril kot so se borili ti naši fantje. Po teh šestih tednih borbe j« zavladal mir, ki je trajal tri ali 1 štiri mesece. I'spel i smo v prvi vrsti vsled i tega, ker ni bilo nikjer nobenega zavlačevanja in čakanja iu vsled tega. ker imamo združeno poveljstvo. Amerika pošilja na zapadno bojišče neprestano svoje čete. Po-š Ijala jih bo toliko časa, da bo imela na zapadnem bojišču toliko vojakov, kot jih ima Nemčija. Rusija je prišla pod nemško nadvlado. Govorjenje, tla Velika Britanija nasprotuje demokratič-vladi v Rusiji, ni utemeljena. Mi smo vedno vpoštevali de facto vlado, nikakor pa ne moremo v-noštevati vsake vlade, ki se stvori v tej ali oni ruski vladi. Mi smo veliki prjatelji ruskega naroda, boli nas pa, da vidimo, da prihaja vedno bolj pod nemški upliv. Mi želimo, da bi se ruski narod oprostil in da bi sam odločeval. Zelo značilno je češko slovaško gibanje. Čeho-Slovaki žele, da bi čimprej zapustili Rusijo ter pvi-š'i na zapadno bojišče. Oni ne na mera vajo igrati v ruski politiki nobene uloge. Njihova želja je. oditi čimprej mogoče in vsled tega so nas tudi* naprosili za ladje. Mi bomo storili vse. kar bomo mogli. Katerokoli ladjo -»mo pogreša-Ii, smo poslali v Vladivostok, da bi se vkrcali nanjo Čeho-Slovaki. Boljševiška vlada jim je pa najbrže vsled nemške zapovedi prepovedala pot v Arhangelsk iu \ ladivostok. Čeho-Slovaki bi radi dospeli na zapadno bojišče ip vsled tega jim moramo na vse načine pomagati. Povedali so nam. da je Sibirija boljševiška. Če je boljševiška, za-i l . - i kaj ne podpira boljševiške via- i det* Boljševiki ne morejo dobiti < dovolj mož, da bi sestavili arma- i do. ki bi branila Čeho-Slovakom t prodiranje do Vladivostoka. Po-| maga si s tem, da ščuje nemško ] in avstrijske jetnike proti njim.. j Zadnji ča» so se izvršile tri Tc- j ^ lo značilne 11 vari za nemško vo-' 1 ja.sko kasto. V Brest Litovsku ' je sklenila mirovna pogodba, s t katero je vsilila Nemčija Rusiji \ uesramen mir. Isto tak mir je j < sklenila pozneje tudi z Rumun-,1 -ko. Von Kuehlmann je bil ostro 1 pokarau vsled svojega govora, ki { gri je imel v nemškem rajhstagu. I> Vojna se nadaljuje vsled Nem-j; cev. Vojna bo trajala toliko ča lizirati misel svojega naroda ter ga izolirati od tujega mnenja. — 1 Zgradilo se je neke vrste dušev- i ni zid, da se z njim zadrži toke ' svetovne misli, dočirn se je spra- i vilo vse notranje kanale pod 1 vladno kontrolo. Celo nemško ča- 1 sopisje je stavljeno pod vojaško ' kontrolo. Uredniki dobivajo vsa- ' kih par dni navodila od voja- ' škili poveljnikov tozadevnih o- 1 krajev in sicer glede tega. kaj 1 sinejo njih listi priobčevati iu kaj 1 ne. Kakega lepega dne pride mo- 1 goče urednik v svoj urad ter 1 najde kratko ofieijehio poročilo, da je njegov list — zatrt. Obvestilo je tiskano že vnaprej ter je treba staviti vanj le iiue 1 časopisa ter podpis poveljnika. ! ^ V teoriji se je cenzura omejevala na vojaške zadeve, a dejanski se je potom cenzure skušalo 1 /atrel tudi vsako politično kri-i i ko. Tako je naprimer prepove- ! .lana vsaka razprava glede bodoče ustave Alzacije-Lotarinške. —* Nobene pripombe se o«* sme obja-viti glede razmer. ki vladajo v municijskih tovarnah. Delavskih nemirov se ne sme omenjati ter se ne sme poročati o težkih življen--kili razmerah v Nemčiji ter v za-sedenih ozemljili. ! Nobena informacija lie sme . pronicati glede delavskih nemi-rov na Češkem in v Iztočni Pru--iji. Ne sme se razpravljati o kon škripci ji v industrijalno ali 'na- ( rodno pomožno' službo- Pod nobenim pogojem pa se ne Miie uvesti v razpravo vrhovnega poveljstva, to je Hindeuburga. I Zatira se ne le pisano mnenje, temveč tudi govorjeno, če je preveč liberalno. Vojaški gover-ner v Strassburgu ni dovolil alza-škemu deželnemu zboru zboro vanj. dokler se mu ni zagotovilo, da se ne bo razpravljalo o <4po- litiki **. I Zakonodaja ne sme govoriti o politiki! 1 To se lahko stavi na ogled kot perfektno dovršeni produkt liberalizma. Poročila o govorih v državnem zboru popači cenzura ta ' ko, da se popolnoma izgubi njih prvotni značaj. Narod vsled tega | ne izve natančno, kaj se govori v cesarskem državnem zboru. j Razven zatirjanja nezaželjivih novic pa obstaja še nadaljna j funkcija časnikarske kontrole, ka- ! tere se poslužuje Nemč ja, nam reč prisilna objava oficijelnega materijala in "inspiriranih*' član ov. Urednikom se ne ukaže le, kaj morajo opustiti, temveč se jim' tudi daje navodila, kako stališče naj zavzamejo napram gotovim vprašanjem, kako naj razlagajo dogodke na mednarodnem polju, kake članke naj ponatiskujejo iz drugih listov iu kake komentarje" naj priobču je jo glede dogodkov. i * * * I i Poleg cenzuriranja in inspiri-t ranja materijala, namenjenega za i časopisje, pa uporabljajo Nemci še tretji način, — namreč prire-zovanje novic, i Poročila iz inozemstva se prioib-čuje šele potem, ko se jih je pod-i i , vrglo procesu izpreminjanja zna- i j čiluih odstavkov, napačnega pre- i vajanja ali dostavljanja komen- « tarjev. < | V slučaju vojnega nagovora { predsednika Vilsona dne 2. apri-■ ia 1917 se je v poročilu "VVolffo- 1 i vega urada izpustilo več kot po- < lovi co besedila. Prepričujoče na. ( vajanje vzrokov, ki so nas dove« i dli do vojne napovedi, se je sp«. | čilo in skrajšalo. Izpust lo se jt jobdolžbo na naslov Nemčije, ti- 1 ikajočo se nemških intrig v Mehiki. Izjavo, "da je treba svet na» ■ praviti varnim za demokracijo j se je črtalo ter izbrisalo tudi od- i I sta vek. v katerem se je izjavilo. d;i ■ se ne bo skušalo dobiti nikake se^ ! Jbične kompenzacije za ameriške [žrtve. Modri sviuček je tudi te ] kel preko izrazov prijateljstva dc i nemškega naroda in preko zgo- j vornega ugotovila o tem, za kaj 1 I se borimo. j Črtalo se je izraze, da je pravi- i ca bolj dragocena kot mir, izraze jo demokraciji, o principu samo- I j vlade, o prostosti malih narodov in jo splošni vladi pravice potom . 'zbora prostih narodov, j Nemci razširjajo to kampanjo : minhavzenstva tudi na svoje last- i ne čete. Ujeti Nemci, ki so imeli t na razpolago le oficijelne novice. so razkrivali najbolj fantasti- I ene ideje. Pozno v novembru leta 1914 so nemške čete v Belgiji mi? ( slile, da se nahajajo v bližini Pa ' riza. Eden izmeti vojakov v bližini Roulers v Flandriji, ki je dov I i mneval, da se nahaja le osem mil; jod Pariza, je prosil, naj mu se ; ! pokaže mesto, s katerega bi lahko < videl Eiffelov stolp. Novice različne vrste se trosi na različnih frontah. Dve vrsti iste 1 zida je lista 4 4 G. Auzeiger" v Duesseldorffu se je pripravilo, z istim datumom ter serijsko šte- ; vilko. Ena vrsta je bila namenjena za cirkulacijo v zasedeni Rusiji, druga pa za cirkulacijo v -Belgiji. Vsebina pa je bila razli- ' čna, soglasno z občinstvom, kate renin je b Ja namenjena. Potoni takih taktik naj bi se soglasno z nemško teorijo jačilo duha čet. iz boljšalo njih moralo ter utrdilo \ njih voljo za zmago"'. Zanimivo je zasledovati navajanja iz sovražnega časopisja. —• Priobčuje se le take stvari, katerim Nemci rail i vrjamejo. j Iz ameriških listov se jemlje le stvar;, ki "dokazujejo", da je vojna politika Wash ingt ona le polovična, da se nahaja dežela v 0 prijemu I. W. W., -ko in Ameriko radi kitajskih pro blemov ter bodoče rivalstvo med trgovsikimi mornaricami Združe nih držav in Anglije; — vse tc se stalno povdarja na način kot ga te zadeve ne zaslužijo. < V gotovih slučajih se laliko za sledi, da imajo taka poročila izvor v nemški propagandi. Nem. ško občinstvo, ki čita propagandna poročila, zasejana v sovraž; no časopisje ter ponatisnjena v lastnem časopisju, more dobiti le najbolj zveriženi pojem o mnenju v zavezniških deželah, i__ I I Pes v vojni. j | Dnevnik " Stars and Stripes", katerega izdaja poveljstvo amen ! ške ekspedicijske armade v Fran-i j i, je priobčil pod naslovom — j Verdun Belle — sledeče: , I — Verdun Belle je bilo ime psi« , ee. ki je adoptirala nekega mla , dega ameriškega voyika v nekem , strelnem jarku, kateremu je sledila na bojišče pri Cateau Thierry kjer ga je toliko časa čakala, da . se je vrnil iz boja. Belle je pri-. padala pasmi prepeličarjev. Ime- |!a je umazano belo dlako z velikimi lisami čodoladuo-rjave barve - Njena ušesa so bila rjava in meh. i ka kakor svila. i Kdo so bili njeni predniki, nik-. do ne ve. Bila je nekoliko manjša kot navadni prepeličarji. Vsi vo- - jaki so se strinjali v tem. da bi ne dobila na pasji razstavi, katero i f prirede vsako leto v new3porškem Madison Square Garden, prve nagrade. Mornariški vojaki so pa tudi prepričani, da je malo takih psov na svetu, kot je b.Ia Bille. Nekega lepega dne se je pojavila Verdun Belle v sektorju ver-dunske fronte. Nikdo ni vedel odkod je prišla. Poiskala si je nekega mladega mornariškega vojaka ter je ostala pri njem. Belle se je bila vojne tako privadila kot fraucoski vojak. Če se je zemlja tresla vsled silnega obstreljevanja. je bila psiea popolnoma mirna. Ko so švigale gra nate. je ponavadi spala. Če je padel izstrelek v njeno bližino, je komaj stresla gobec. V za kopu je bila kakor doma Kakorhitro je bil izdan signal, dr napada sovražnik s strupenimi plini. je takoj odhitela na prostor kjer je v sel a njena plinska maska. katero ji je bil napravil njen gospodar. Nekaj časa potem je pa posta la Verdun Belle mati. Devet rjavih in belih psičkov je ležalo krog nje. Takoj zatem -o pa tudi dobili mornariški vo jaki povelje za odhod. Polk se je moral preseliti na nek drugi sek tor. Vsakdo si je mislil, da bo ostala Belle s svojimi mladiči v strelnem jaku, toda njen gospodar jc drugače ukrenil. Nabavil si je veliko košaro, v katero je spra vil mladiče, dočim je Belle teki«, poleg njega. - Že tako ali tak«) ima vojak ve i'.ko za nositi, toda Bel lin gospo dar je vdano prenašal še veliki košaro. Pot je bila dolga štiride j setih milj in je vodila preko vro čih francoskih tal. Ko so napra vili štirideset milj, so par dni po čivali. Prišlo je pa povelje, dr morajo še naprej. Mornariški vojak ni mogel ve> prenašati košare. Z žalostnim ob "azoin je odbral tri najlepše psi čke in jih spravil za suknjo. Verdun Belle je šla za njim. — Eden ps čkov je kmalo poginil V veliki zmešnjavi, med tovorni mi vozovi n konji se je pa izgubi la Belle. Vojak je na vse načine premišljeval, kako bi mogel psi čka hranit:. Slednjič je poklica k sebi moštvo nekega bolniškega voza. ki se je vračal s fronte tei mit izročil psička. Zatem je nadaljeval svojo pot Bolniško moštvo je imelo veliki sitnosti. Mleka ni bilo. Vojaki st nameravali v jet i med potoma pa\ krav. kar se jim pa ni posrečilo Zvečer je pa nepričakovano pri šla pomoč. Nov oddelek mornariških voja kov je prišel mimo farme, kjei je bilo napravilo bolniško mo štvo provizorično bolnišnco. — Znjim vred je pa prišlo vsa utru jena in v velikih skrbeh — Ver dun Belle. Pred dvemi dnevi jr bila izgubila svojega vojaka in ni mogla več dobiti. V svoji pasji je pa najbrže mislila: — En mornariški vojak je boljši kot pa noben, — in s tem se pridružila polku. Polku je sledila do farme. Tedaj je pa naen krat začela vohati po. zraku tei ^iedmjič planila k nekemu dreve su. kjer sta počivala zavita v cu nje njena psička. Zadeva glede prehrane naj manjšh pri polku je bila torej re šena. Verdun Belle je imela samo še eno skrb. Na kakšen način bi do bila svojega bivšega gospodarja in mojstra? Toda ostala je pr: ovojih psičih v bolnišnici in čaka la. Po par dneh so začeli prihaja-, ti ranjenci. Belle je povohala vsakega pri-šleca. Nekega večera so dvignili iz ambulančnega voza nekega mladega mornariškega vojaka. Ni/ se ni ganil in bil je napol omoten vsled "shell shocka". Vojakom je bil to samo slučaj številka to liko in toliko, kdor je pa videl divje veselje psice, je moral vedeti. da se je Verdun Belle sestala s svojim ljubljenim gospodarjem Ko se je mladi fant zavedel, je čutil, kako mu raskav jezik liže prah z obraza. In kdor je šel v del pod velikim drevesom čuden nedeljo mimo bolnišnice, je vi-1 prizor: Dvoje ležišč je bilo tam. Na pr t vem je ležala Verdun Belle s svojim mladičema, na drugem je pa spal mlad vojak. Njegova desnica je počivala na glavi Verdun Belle. FOOD ^^^ ; 3 » jj~| _IZ URADA % Zm T" 1Dm i nf JOHNSTOWN, PEN NA. GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D. Predsednik: PRIAIOŽ KOGOJ. 3904 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Podpredsednik: J. A- MATIJAŠIČ, c.]of Woodlawn Trust Co., Wood-lawn, Pa. GL tajnik: JOS- DUPIN, 815 Bradley Alley, Johnstown, Pa. Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVRŠNIK, P. O. Box 279 Forest City, Pa. Blagajnik: ŠTEFAN H0RVATIČ, c.lof First National Bank Alliquip-pa, Pa. Vrhovni pevovodja in arhivar: ION. HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NADZORNI ODBOR: za slovenski oddelek: Oa. AGNES ZALOKAR, Cleveland, 0. JOSIP REMS, New York, N. Y. ca hrvaški oddelek: FURAJ NORŠIČ, Cleveland, O. JURAJ PRAŠIČ, Johnstown, Pa. Pevci in pevke! !še tri tedne in koncert bo 1u. i Ali ste se že dobro pripravili i nanjAko ne. tedaj dobro pora- < bite čas. ki ga še imate do tedaj. < Obiskujte pridno pevske vaje. da--i je velika vročina. Toda treba je, da se potrudimo, ako hočemo i doseči kak uspeh. i Pri nekaterih društvih se je po- : kazala nekaka hladnost. Zanima-' nja ne kažejo nobenega. Seveda je mnogo temu kriva sedanja vojna, kajti mnogo pevcev je odšlo v armado; kriva je tudi dandanašnja draginja, kajti človek, po-| sebno, ako ima družino, mora gle- 1 dati na vsak dolar, kako ga bo • obrnil. Največ pa je po mojem! mnenju kriva politika. Nekateri pevci e>e namreč zavzemajo za S.' N. Z., drugi ,pa za S. K. Z. Kavno v tem pogledu pa sem vedno sva-' t il društva in posanidnike, da naj nas politika ne h»či. Pevec, kadar nastopa kot pevec, se ne sme za-vzomati za svojo stranko. Pevec mora biti vedno med strankami.1 1'oda nekaterim to ne gre v glavo,' kako je mogoče biti v kaki družbi. ne da bi se politiziralo. .Mislim vedno, da se 'naj politizira tam. 'ni je drugega političnega tmišljc-nja kot pa sem jaz. Vsi smo ipevci in drugega nič. Po petju bomo šli na politični shod in se bomo raz-1 govarjali o narodnih problemih; pobijali eden drugega nazore in če J ni drugače, se bomo tudi ^porekli' in sprli, toda pesem nas bo zopetl idiu žil a in veseli bomo; v našem srcu ne bo medsebojne jeze. j Tega princip* bi se morali držati pevci in vsi delati po svojih' močeh na to, da letošnji koncert uspe kair najboljše. j Zdelo se mi je potrebno, da senil to omenil, kajti na vse moje opo-1 mine in prošnje mi nekatera dru-J štva niso niti odgovorila, ali «se vdeležijo koncerta ali ne. in ven-J dar zahteva olika, da se odgovori,' pa najsibo tudi negativno. Nekatera društva mi še tudi >ni-»o naznanila, s katerimi pesmami nameravajo nastopiti; naj mi tedaj nemudoma naznanijo. Dnrga društva zopet niso sporočila, koliko pevcev in pevk se vdeleži pevske sla vnosu. Naznanite mi to1 takoj. Znano vam je vsem, da je bilo na zborovanju v Clevelauidu sklenjeno, da bomo za letošnji koncert imeli dve pevski vaji, in sicer pr-' vo v soboto zvečer, drugo pa v nedeljo dopoldne. Zato je neobhodno potrebno, da se že zdaj pri-1 pravite na to. da ste v New Yorku najkasneje do (sobote 31. avgusta ob 8. uri zvečer. Do 2f>. avgusta naj mi naznanijo društva in posamezniki, koliko jih pride, da moreni £e o pravem! času preskrbeti prudtore v hotelih. Do tega dne naj se mi naznani natančno število vdeležnikovj in vdeležnie. Ravno tako je tudi treba, da se vsak prijavi do nstega dne za banket, da se ve, za koliko oseb naj se pripravi. Sporočite mi za gotovo o pravem črasu. Odločite se za vse že sedaj in kdor pride, naj se do označenega časa prijavii. Splošni vspored cele pevske nI a vnosti je sledeči: V soboto 31. avgusta sprejemanje pevskih društev in gostov. Razdelitev po hotelih. Ob 8. uri zvečer skupna pevska vaja v kolovni, 420 E. 71. St. ! V nedeljo 1. (septembra ob J), uri dopoldne skupna pevska vaju v če-■ški Sokolovui. 420 K. 71. St. Popoldne točno ob 2. uri koncert. ' Zvečer ob 8. uri banket v češki Sokolov ni, 420 E. 71. St. 1 V pondeljek vožnja po New Yorku in ogledovanje mesta; nato v Eldorado park v Olendale, E- I-. kjer bo zborovanje in piknik. j Do sedaj ostane v veljavi še na slednji program : I. DEL.: I 1. Venec slovenskih narodnih pesmi. proizvajata tambm aško društvo Slovenka iz New Yorka in Jugoslovanski tambur. zbor Lz Brook Ivina, N. Y. I 2. Star Spangled l.anner. uiu-Nki zbor s spremljevan.je skupnega taiuburaškega -zbora. I. Jadransko morje, Ant. Hajd-:;h.. skupni moški zbor. 4. Venec Vodnikovih pesmi, s sproniljevanjem klavirja (g. Josip Hems, ml.) pojeta moška iu mešana zbora Domovine in Slavca iz New Yorka. :>. Samospev '.' i ti. a 1 V celici. E. Hudovemik, bas -solo ( P. Kogoj) s spre ml jeva-njeni klavirja; finale moški zbor Edinost. (.'levelaud. O. bj 1'laaii-narica, po narodnem nutivu pri-rtxlil P. Kogoj s spremi jc van jeui klavirja: v dvospevu nastopita gdč. Mary in Ana Jadrich. Cleveland. O. j 7. Kaj ne bila bi vesela, Ignacij Hladuik, ženski zbor s apreiulje-j van jem klavirja (g. Josip Rems, ml.i. skupni ženski zbor. 8. Ealiko noč, Fr. Kimavec, žen-'ski zbor, Domovina, New Y'olk. j J). Nazaj v planinski raj, Anton Nedvčd. skupni mešani zbor. ' 10. Hej Slovani, skupni tauibu-raški zbor. j II. DEL: j 11. Ejepa naša domovina, skupni tamburaški zbor. j 12. Hrvatskoj, Ailko Novak, moški zbor, skupna društva, j 1-'». Opomin k pt4ju. P Hug. Sattnei-, mešani zbor, skupna dru-wt va. 14. — — Rodoljub. Johnstown, Pa. E">. Samospev ? 16. Franica, Emil Adamič, moški zbor, Slovan, Brooklyn, N. Y. ,b) Slovenski svet, ti si krasan, lir. Voiarič, Slovan, Brooklyn, N. Y. 17. a) Planinska rožj, Dr. U. , luavee, moški zbor, Zvon, Forest I City, Pa. b) Dobro jutro, valček (za mešani zbor s spremijevaujem I klavirja fg. Frank Vantar, 'mL), Z v «n, Forest City. Pa. j 18. Cigani, F. A. Vogel, moški zbor s tenor-solo < g. Ivan Ribič, New York), skupna društva. 1!*. Oj, z Bogom, ti planinski svet. Jak. Aljaž, mešani zbor, skupna društva. ! 20. Naprej izastava Slave, skupni tamburaški zbor. S pevskim pozdravom i Ignacij Hude. rrLAS NAKOPA, O. AVC. IOIS. VARČEVANJE ~ poglavitna naloga... Voditelji naše velike republike in njim na čelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi. \ ■ . - - In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. / 1 '.V' ~ Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. _ - , < • " Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. C ' » r ? ■ > - • EVROPA JE IZČRPANA. . V v Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. ' ' ' ' ' . / '^ ' / r\\9} Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. - f,V 'V r^ Stvorimo doma, tukaj na varnem, mogočno armado vojnih varčevalcev. Ta armada bo imela namen pomagati armadi na fronti v njenem pravičnem in vzvišenem boju za demokracijo sveta. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo izprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji. Vojni tajnik Baker pravi, da je odšlo nad million naših fantov na fronto. — Pomagajte jim z varčevanjem do skrajnosti in s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk, da se bodo hitro vrnili. • * Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. Veliko naših revnih sodržavljanov se podvrže največjim žrtvam, da zamorejo pokazati svoj patriotizem s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk. Če se naši fantje na fronti lahko vzdrže vseh luksurijoznosti, se jih lahko tudi vzdržimo, ki smo doma. NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Šttdite in kupujte vojno-varčevalne znamke I Sedaj lahko kupi vsakdo w. S. S. za nizko ceno: $4.19 Leta 1923 bo vsaka posamezna w. S. S. vredna: $5.00 Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislit« o njih. - } - » V < . V 'r* ' Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če stedite in kupujete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. - ' -r v Vsak poedinec najboljše ve, kako mu je mogoče na naiuspešnejši način zvečati svoje prihranke, s katerimi bo lahko kupil varčevalne znamke. MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUB ILx 1*0 VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? , t f ' * J Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vlado v finančnem oziru '', - - Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! — - ; ..■ 'iT ** Vaš delež v sedanji vojni je, kolikor mogoče producirati, kolikor manj mogoče porabiti ter posojati svoje prihranke vladi Združenih držav. , Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti? " * \ ' * ^ Če se zgražaš nad tem, kar delajo Nemci, pomagaj s svojimi prihranki, da bodo premagani. Slab patriot je oni, ki ne more dobiti pota, da bi se tako ekono-miral, da bi zamogel kupovati vojno-varčevalne znamke. S tem bi dal vladi več denarja, dela in materijala s katerim bi lahko izvojevala zmago. Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti. Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli. ' * ^ -ff ^*~ XARODA. 9. AYG. 1918. __ Jugoslovanska Katol. Jednota Usta no vije ca leta 1898 - Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN,] GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. ' Tajnik: JOSEPH P1SIILER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin; LOUIS COSTELLO, SaluJa Colo. ^ VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9fi41 Ave. "M", So. Chicago, III. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORE NT A, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN KUPNI K, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PliAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. III. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKUABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se ne bode oziralo- Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Deutschland ueber Allah. Spisal E. F. Benson. I,«* enkrat sc je vstavilo karije-j m pruskega otroka in to ni bilo drugega kot ot roška bolezen. Ko i r i so namreč izbruhnil«- balkajiske vojne, je bila turška armada v: prehodnem .stadiju. Njeni nemški varuhi ni-so namreč imeli še dosti ea-sa. da Navdahnejo to a-rmado z nemško disciplino in jtc«nsškimi tradicijami <>ni so komaj sele iztrebili starena turškega duha slepe pokorščine do služabnikov *'sener Boga" To senco lioga se je v osebi sultana* potegnilo na dnevno luč in ta seiuii je postala vaind tega precej manjša. Vsled tega ni bilo v onem času nobene notranje /veze v armadi in doživela je poraz za porazom. Močna, dasiravno skrčena Tuičija je bila belj v »soglasju s pruskimi idejami kot pa slabotna iu velika in vsled tega je sprejela Nemčija turške pora/.e /elo ravnodušno. T«> pa je bila tdina bolezen, katero je pretrpel ta pan pruski mladič ter n; bila nič dragega kot napad nem-■skih «pic, k.Menigi se ie hitro premagalo. Skozi dva ali t: i leta se je nemški vpliv majal, a se nato zopet ojačii. Zanimivo je videti, kako je znala Nemčija prikrojiti paii-turški idea1 v svoje laMne s\ rhe. Najboljši opis pan turškega ideala ter opravi«'** nj»- nemških met«i9 kot panogo strank«' edinstva in napredka. Glavni stan se je nahajal v Solunu, kamor se je po-■/nnje spravilo odstavljenega Abdul Hamida. — Nadaljna panoga, kateri je načevai Zia Ihj. j«' delovala v Carigradu. Ketiial bj je bil zbral krog sebe skupino mladih in navdušenih pisateljev, ki so obdelovali idejo restavracije narodne in univerzalne Turčije, ki naj bi združevala vse turške elemente ter, kot se je namignilo že tedaj, iztrebila vse druge narodnosti. kot msprimer Armence, ki so bili ali ki bi biti ogrožanje do-vršeuja turške avtok rac ije. Tem mladim pisateljem je pouuagaia skupina, imenovana "Jeni Ha-jat* , to j«- "mlado življenje", ki je delovala za restavracijo narodnih tradicij. Gibanje je zadelo na nekaj odpora, a slednjega se je kmalu odpravilo ter Kemal bej in njegovi tovariši so takoj prevedli Koran v tnršeino in jnolitve za kalila — iif vec v arabščini, temveč v turščini — se je razjHKilalo jhj celem cesarstvu. Vedoč, da je raz-ven jezika veriika vez najmočnejša j združevalna sila, katero imajo na razpolago, so proglasili, da je pra-| va vera vsebovana v turški, ne pa v arabski verziji. S presenetljivo : drznostjo so povdarjali razliko med ol>ema. namreč, da je arabsko pojmovanje Alaha ono Boga osve-te. d oči ni je turško pojmovanje ono Boga ljubezni. Turška jezik in turški Alah Bog ljubezni, v koje-ga imenu se ie mučilo in inasakri-ralo Anmenee. >ta bila dve peruti, s katerima naj bi se dvigalu. Turčija v ozračje. Orgaiid'irado se je še nadaljne jKimožnc organit/.aeije, med njimi turška Ojaglia -s stičnimi cilji ter nič manj kot šestnajst podružnic te organizacije se je ustanovilo po celem eessarstvu. Ustanovilo se je tudi turški Uniji •ili telovadni klub ter Iz ji ali klub, sli een ametiškim Boy Scout organizacijam. Zveza trgovcev je delovala v istem smislu v distriktih, v katerih se je dot od a j nahajala trgovina v rokah Grkov in Armenci.-v in znamenja na prodajalnah so kazala, da sc uporablja b> turško debt. Verske i'otade -se je isto-' tako uporabljalo za slične ekonomske restavracije. Turčija je bila takrat namenjena edinole za Turke, a Turčija ni bila še vse. Trdilo se je, da je "HI deset miljonov prebivalcev Perzije « ela 1 retina Turkov, d oči m j« baje provinca Azcrbajdžan — najbogatejša, najbolj delavna in prosvitljena provinca Perzije — izkl ju' ■no turška. Sličfio se ie stim-tralo deželo južno <«i Kavkaza y.a| tnišk«i. ker so tvorili Turki 50 do| HJ odstotkov prebivalstva. Kasan je bil dejanski turški in če bi sc! pridobilo za Turčijo tudi Turke v stepah ob Volgi, na Krimu iu v Ka\kazu. bi nastal narod 40 do 50 Miljonov, — ki bi bil izključno os inauski. * - * •št Nemčija je videla, Nemčija je računala ter vzela v roko svojo dolg.v žlico, kajti njena ura je prišla. Ona se ni vmešavala. Ona je b' pomagala uresničevati pan-tur--ki ideal. S svojo običajno daleko-vidnostjo je sporna! a. da je Lzji s'var. katero je treba pospeševati, -cajti de*"-ki. katere bi s*? izurilo s« daj. hi bili v teku par let mladi možje, katerih bi Nemčija nikdar ne megla imeti dosti ali preveč. Vsled tega sc j*1 na vse načine pospeševal«* boy &cout gibanje. To pospeše v a j i j e je bilo tako splošno ni metodično, da se je nahajalo leta 1916. soglasno s'(>opoliioma zanesljivimi viri. celo boy scout gibanje s svojimi nešite\ iLnimi |>a-nogami pod kontrolo nemškega častnika, polkovnika von Hoff-a. V posameznih razredih se uri deč- " »»nkirk.V jt S^ y^hi^r MatijissV^ {(■[«* Maj-ipusr S 'M * Sf S« 0 meri / imaLx/^v*, ^ . P BOULOGNE 31 Hwbroutlc^i. >*.tr - fcCrtVTMUinCUHal | j 0Roubaix 3 EVL G If U M / It, ) ^^^ ^im • MaubourtUn > ' 'o.-. ^ - y \ FJaplrs '• .i - \ ■ Joignics ji: j ^Joolrcuil. \ ^a-uj^o. \ ocarnn - -^^ ; V^T&ouai - ^J cwjpf^ ^^^Abb/i " V '"/f^ambrai ~ \ A ^oBapaume^) - C^Landrertiš \ Nx • f\ ieCcLteau, S OA^csn^f 1 SHAPED AREA AMIE^^Zr RETPEAT ^Hv 1— NE 1 i ^^ "p^k^^L.....o^^o^ SALIENT n ' . . __ __ Beaavau ^--* ^—^ 1 o Cbmpci^ne. --.. , -- ARROWS CUrrnonl ^ JS ^fef^^ SHOW jm^^Zp^T GROUND / J ^ ^ ! EVACUATED \ f^ . ^^ GERMANS ^ DamnArixnY ' / N\ IN the n ^^ A EPeraay v 1-V5 AND " - Qmlon^V^ 50MME fjSS&ti ' * ' 'oMoTOTniroU S.Mame^ ___\ Slika nam kaže položaj na zapaduem bojišču. Debela, nepretrgana črta nam kaže sedanjo bojno črto s pridobitvami pri Marne ter Amiens, dočiin kaže črta iz pik takozvano "Hiudeuburgovo črto" pred zadnjo nemško ofenzivo. ke v vojaških vajah na "zabaven način" — in te vaje jih bodo usposobile. da bodo kaj koristi sultanu Viljemu II. I če se streljali, roj'.ti,' pisati poročita glede gibanj posa-] iiu znih kompanij ter presojati r.;z-! lične razdalje. Dečki so razdeljeni! / dva razreda, v mlajši, v kate-j rem so dečki v starofsLi 1 vojaškega značaja. * * it Dobava vojakov in mornarjev, izurjenih od zorne mladosti (»sunili let. je bil glavni cilj miroljubne in dobrohotne penetracije Nemčije. Kot s Pisguli višine paji-turške-ga ideala je videla obljubljeno deželo, vendar pa ni imela namena le videti jo nalik Mojzesu ter nato izdihniti, ne da bi stopila N anj«!. Xje«oa vera. da lio stopila \a-njo ter j.» posedovala, je bila na čudovit način opravičena. Nemčija ni le prodrla v Turčijo, temveč' i jo tudi nadvladala. Pred enim Ie-i torn so bila mesta nalik Alepo pol-| na nemških častnikov, d očim so stale pri Islahie separirane lesene barake za izključno uporabo nemških čet. V Mamoura je vojaška postojanka, kjer so -vsja poslopja-stalno zgrajena iz kamena, kajti: mesta se ni zasedlo le začasno. Na tisoči tovornih vozov z bolgijskiinij znaki j>olni železniško postajo,' kjer je videti značilne nemške na-j piše: "Vojaški glavni stan cesar-: iskega štaba." V turški armadi so! čete, katerim se je dalo ime 4'paša! formacije" k«>t kompliment Tur-! čiji, vendar pa so te formacije pod! poveljstvom barona Kres* vonj Kressenstcina ter so osoljene k! nemškimi častniki in navadnimi' vojaki, ki nosijo še vedno svoje} nemške uniforme, dasiravno so foimalno \ turški armadi. Ti Nemci tvorijo inštrukcijski oddelek za ostale čete v formacijah. ki -so turške. Nemce se poživlja. naj respektirajo moslemske navade in šege in da naj bodo po-»nt« obzirni z. '/žirom na verske! rrbrede. Vsak nemški oddelek, ki pride v Carigrad, da se T>ridmži tem "paša formacijam", najde prostore na ladji pripravljene iu (kadar odidejo črte na določeno ( mesto, v.finfjo s seboj zaloge za dva ali tri mesece. Poživlja se jih. I . .. 'naj pišejo vojne dnevnike ter jim 'dajo na razpolago knjige glede: ! vojaških in zemljepisnih razm«r v j Mezopotamiji. Založi se jih tudi j iz zemljevidi ter z navodili, kako ! postopati s kamelami. Vse to iz-| gleda, kol da se hoče te čete po-, ! rabiti proti angleškim četam v, ■ Mezopotamiji, vendar pa nikjer ne J najdem, tla bi se jih tam identiti-! 'eiralo. Veliko tajnost se delt zozi-. 'roni na te paša formiacije ter njih! 'ustroj in gibanja se drži skrajno' zastrta. * ^ * i Brezžične bi-zojavne .jnistaje se j«^ ustanovilo v .Mali Aziji in Pa-i leatini ter vse te se nahajajo pod' poveljstvom majorja Sehlee. Usta-: novMo se je tudi turško zračno slu-j žbo, na koje čelu je stal major j Seruo. pruski častnik. V Carigra-; du je mornariška šola za turške' inženirje in mehanike v arzenalu.' ki naj bi pripomogli k nresiiiče-j 11 ju past ill pogum. Popolna revizija turškega siste-j ma sproščanja od vojaške službe j je bila potrebna, kakoriiitro je' p m«** elo Nemčiji pa inianjkovati ljudi. Najprvo bili voljni postati jOtoinani ter njih "voljnost" se je ' j>ospešilo z namigavanji. da se 1 x>-| do najbrž tudi med drugimi narodi vršili taki masakri, kot so sc 'med Armenci. Vsak Srb je moral j podpisati deklaracijo, da se ne bo • vrnil k svoji prejšnji narodnosti !iu tako je brez dvoma prešlo veliko Srbov v turško armado. Na-I daljni prestopi bili zaželjivi in j v marcu 1!)17 sc je vse Grke, ži i veče v Anatoli ji, nasilno i/.pre obrnilo k moliamedanstvu. (V tu-r-! ški armadi namreč ne sme služiti ! noben kristjan. Opomba uredn.) i Zaplenilo se je t^wii njih lasinino iter jih s tem napravilo obvezne za j vojaško službo. Na nesrečo niso jhili vsi na razpolago, kajti oni urejevalni viri ne u&pravljajo neudeb-ne?a |>rt>stura, kjer se lika iti tinti železo samo ne ]»oveeuje t«t>lote. Varen j z Ijuduii. jiovečaj lijilt proizvode s tem modernim želez*>ni_ Naš najbližji izložbeni prostor bo lakoj izvršil tast* naročilo. The New York Edison Company At Your StrvUe Glavni urad: Irving Place in ir». «x»sta. P«Hlružnice izložU-nili prostorov z;i javno udotMiost. r- I ' 2/rAJi^ Varčcvalpe in TojHiartttihic ztm'k n prodaj t *wk aiiik oraditi. jug«.sl«»vanskcmu gibanju in na-' |rodu siimomu. "Vse ali pa ni^!"j | to je njihov program, ali s tem programom se zna v resnici zgo-j ■tliti. da ne bodo dosegli ničesar, j Enemu delu peščiec Slovencev! j v Aiueitiki uaj bi se uklonil celokupen jngosIova>uski naro k.. Pra-i (vijo, da so za samoodločevanje na-1 rodov, ini tem pa že sedaj groze, ■tla se bodo upirali, ako bi se ve-j lika večina ne odločila /.;i njih pro-j gi*ara v bodoči skupni državi. Pravijo, da so revolueijonarji. toda j tlo danes še niso dt»i>riueisLi naj-; 'manjše žitve, medtem ko jim vse1 žrtve Jugoslovanov doma. vsa po-j žrtvovalnost srbske vojske in ju-i goslovanskih prostovoljcev na raz-J nili bojnih poljih ne velja nič. Od-| rekajo vsakemu pravico govoriti za narodno k orist. zagovarjati' program celokupnega naroda. z<\-\ nikujejo vse dosežene uspehe v zavezniških držav;;h, ker je njim to, kar je celokupnemu narodu glavni cilj in predmet vse borbe, lo postranska stvar. Prišel pa bo č;ls, ko bo tudi nje | narod sodil iu jili obsodil, kajti l>o kazat i ne bodo imeli ničesar: drugege kakor praKne fiv.ze fraze in zopet fraze ter oviranje i ispe šn e ga delov a i i j a. Njihovi tovariši v starem kraju so veliko bol j zavedni ter so se ž-.'i davno pridružili meščanskim j strankam v boju proti skupnemu' sovražniku. Odobrili so u;.«rodui[ so narodni'program ceiokupnoga j naroda ter izjavljali na raznih i shodih, da so pripravljeni boriti j ■>e v prvih vrstah za svobodo ki: zedinjenje naroda. In vendar se! celo «» ii jih izraža socijalistični vo- j tlitelj dr. Ferfolja v •ljul.djauskem j so'-ijalističnem listu " I>en»w>kra-! eija"', kakor poroča 'Hrvatska1 Država"' začetkom junija, sle-' ! ileče: M«-š-*'a-nske stranke s«i n.vs ]>ie-jk«»sile z majsko deklaraeijo. razširile v,, najbolj demokrat '-no id«-i jo narotlnc svobode med najširše sloje naroda. Vse to pa brez nag j : socijalisn.v . Zaradi tega smo ; e j postavili v jmjzo junaka, govoreč: i kaj nuan hoče meščanska deklaracija. Ml ZAHTEVAMO MNOGO } VEČ ZA J I*G( »SLOV ANSKK , NAKODK. . . P«»eeni je to naše junaštvo. naš radikalizem v b«e-| dali; rudi tega nas vladni pandur-jji nc I »odo preg. :i jali; s ]»r» zir-nim pes,mehom nas puščajtt. DA i IGRAMO REPi nidKANCE... | NaŠ radikalizem nas ne ovira, da j bi držali roke križem, ko krčijo .meščanske stranke p«»t svobodni jugoslovanski državi. | Ako sodi tako soeijalistirni vodja o socijalističnem delovanju za svobodo naroda, kako bo s«>dil celokupen naš narod šele o naših "republikancihki so še neiz-, merno manj storili z a uresničenje j narodnih stremljenj, kakor njilio-j vi tovariši v domov ini, to se 'pravi. tla skušajo podreti še ono, kar j drugi s trudom zgradijo! LISTNICA UREDNIŠTVA. A. M., naročnikova žcnar Ely, plinu. Zal nam je. da ne moremo objaviti Vašega dojyisa, kajti (za prepire ni prostora v n'ašcm li-,stu. Napišite kaj drugega; [icipi-; šite tamošnje razmere it«l., [i.i bo-Jiim> radi objavili. Pozdrav! P. S., Richmond, Cal. — Iz Va-1 šega dopisa se ne more raz videti, j kaj mislite povetlaHi, zat«> ga tudi I ne moremo priobčiti. Napišite š;; enkrat in pre obali. V enem samem dnevu se je oglasilo lO tisoč ljudij, da si preskrbe odpom«.či. Listi so priobčali cele strani |K>rt tis,* receptov ali z drugimi liesedami" rečeno, toliko jK.sameznlh Ijii.Iij je sprejelo pismena navodila, katero njihovih m«>jsterskih z-lravil naj si vsak posamezni zagotovi. Mojstrska zdravila za vse bolezni. Veliko mojstrskih receptov Father Mollingerja se je redno dajal«, za isto bolezen. Vsak teh rtn-eptov je znanstveno razkritje, vsakega se lahko imenuje zadnja beseda za zdravljenje orisane bolezni. Ti^ni <„iih. ki rnldjo klavni zeliščni čaj Father Mollingerja, latiko pričajo za us,*.lie v izbolj^nem z«lrav-JTi. I a ca j se je priporočilo zvezi z «irugimi zdravili k«-r pozitivn.i odstranjuje sfrii[M' v telesu, čisti kri. odpravlja zaprtje, ter pomaga želodeu. jetran. ledicuin m mehurju. Ta čaj je tako neškodljiv in z«lravilen. da bi moral vsak mosk,. vsaka ženska, vsako dete v družini, če j«, zdrav ali l»ola.|. re«luo jemati ta starozuani čaj. Velik družinski zavoj hi moral I,iti na vsakem domu Cel zavoj stane en dolar ter se ga i*,šlje. kamork«»li p., lPOStI v teJra liStU hi mora,i IK,z,,afi originalnih re<.eptov 1 ather Mollingerja, vsebujoč njegovo sliko in ,H*lpis ,>,k| jamstv«.m. «la sc bo vsak recept izvršU«,. kot je predpon iz najlH>lj čistih in najdražjih snarl. lo so njegova mojstrska zdravila in vsako ima na zi.di.ji strani pak-ta vse želodec......................... Si 00 . 'eAcah ....................... 1 OO u mrzlico: priporočajo jo Ttiki so jo tekočin« spiranje katarja................ I'OO prx^^a naduho; 50c. in"*-"* V." VI" ] £ ---nje ,oper katar 2 5c.n SOc reraiatizem št. 1............................" * »elodeu.........................= mazilo ra revmatizem; 50c. in........ " oo M°.............................. t OO ...... ...... ' VjE ............................ •• diareja ia sriža..................................za ▼netje .apntkn.................. ........................... ,SOc zdravilo*, kal. I j in prehlad.............. 2! krvne bolezni' 1J11T T J TIZIJ J J11....................«» ido. . .................. toaa"'..........<-S« ....... ^ Cd.TicaiiV.Vid.pl« ....................J! r........................ s»r , »^xaieloaJTsSnn ^ gg Z .................. > N d.Tfli ieliični č.j z. ledice ieira 'in' k. vleče .n zdravi ................ s®c kri.25c.50cm ...T..... JelF* ,n , nn -z. prehlad in «Hpo................. zSc p lule za jetra............... ........................P»|-aupp^.W,— .......................... s*c .................. ,25c tablete za zivcc in kri 5«- in.............. 1 M KAKO NAROČATI kitajte ta seznam j.azno. če trpite na eni te bolezni ter pošljite naročnino se danes. Značilni tisi« hi so vstvarili sloves zdravil Father Mollingerja. Vsak recept Father Mollingerja se bo [»oslal Ji-rektno po pošti. Priložite nadaljnih lOe. za |>oštne stroške in zavarovanje. Poslali Inirno C. n da lah-k«» plačate prt svojem i-o^tnem ura«lit. če se vam 7A\ to holj primemo. Osebe, ki želijo priporočil utede i»o-zitivuih usfiešuosti teh zdravil, jih lahk«» dobijo c« jih zahtevajo. Poslali bomo knjižico, ki pripoveduje živ-Ijensko jtovest Father Mollingerja. To znanje bo utrdilo zaupanje. Tv ste 1M»lni. idiite še dnnes ln Kleiim !b«>ste tisočim drugim na i«iti k ItolJ.šemu zdravju. Vsn poštna naročila «xliH»šiljamo na «lan. ko ilot>imo denar, J znamke ali Money order. Naslovite na MOIJLINGFTR j MEDICINE CO. 51 Molb'nger BWg., 14-16 East Park Way, n. st, Pittsburgh. Pa. SLOV. DELAVSKA flpp PODPORNA ZVEZA Un>M*l{«nt dn« 16. •▼gnat* Inkorporiraaa 22. aprila 1009 l«0t. * dr ca ri P«M Sedež: Johnstown, Pa. 6LATNI URADNIMI I rrMMdnlk: IT All PHOSTOR, 1096 Norwood B'«-, Cleveland. Okla Podpredsednik: JOSIP ZORRO. R. F. D. 2, Box 118, WMt Newt«*. Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 034 Main St, Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVT.OVČ 1Č, «34 Main St., Johnatown, Pa. A Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Main Rtreet, Conemaugh, Pa. Blagajnik: J03IP ŽELE. «602 St. Clair Ave.. Cleveland, Obla Pam. blagajnik: ANTON HOČBVAB, B. F. D. 2. Box 27. Brlflmwi OUa NADZORNI ODBORI Prttlaadnlk nadaor odbora: JOSIP PETERNEL, Box M, Wlliedl Pa. L nadromlk: NIKOLAJ POVfiE, 1 Grab 8L, Nomraj Hill. N. B. Pitta-Iot|Ii, Pa. I. aadaornU: IVAN GBOfiRLJ, 881 R 187th BL, Cleveland. Okla. POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN. Box 78. Raat Miami. Kana L porotnik: FRANC TEROPČlC, R F. D. B. Box 14«. Fort 8mlta. AHL 1 porotnik: J0*JIP GOLOB, 191« So. I4tb 8t. Springfield. DL VRHOVNI ZDRAVNIKI _ Dr. JOSIP V. BRAHEK, 843 B. Oblo S t, Pittsburgh, Pa. Olaval ara«: «84 Mala BL, Johnitawa. Pa. * URADNO GLASILO i •HILAB BABODA". 82 Cortlandt Street New Ted OMy. Cenjena drultva, odroma njih uradniki, ho nljudno proieal. poUjatl Vae doplae naravnost na glavoeKo tajnika in nikogar dragega. Denar aaj ee pofflje edino potom Poštnih, Expresnlb all Bančnih denarnih na kanile, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj SS nnclnvljajo: Blaž Novak, Title Trust A Quarantee Co. In tako naslovljene pošiljajo s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia. V slnčajn, da opastjo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma naananljo uradu glavnega cajnlka. rta ae v prihodnje popravi V Spijon Mjasojedov. Mjasojedov je bil nemški špi-jon, ki je v sedanji vojni izdal Rusijo. To ni bila nikaka individualna posebnost, kfijti ruska armada in dvor s t n b'la polna nemških špi-jonov, ki so izpodkopavali rusko moralo .silo ji lojalnost, poleg tega pa s«» tudi poroeali Nemčiji ruskem vojaškem in diplomatič-nem gibanju. Toda povest o Mjasojedovu ni v tem o/iru najmanj dramatična. Mogoče ni noben nemški špijon naprav 1 Rusiji toliko Škode kot ravno Mjasojedov. Spi vh je Maj.sojedov izvrševal svojo lajno službo v zavesti, da more vsak trenutek priti odkritje. ki bi pomenilo zanj takojšnjo smrt. Dokler pa to ne pride, m pu>ti! nobene prilike, da n«- bi škodoval lln>i j. • kadar bi pa bil odkrit, teti i j bi moral plačati \ >.o ceno. Povest o njem j«' sledeča : Polkovnik Mjasojedov je bh čiLstnik v ruski armadi. Delal jet tako, da je dobil mesto v gene j ralnem štabu desetega ruskega artuaducga zbora. Temu zboru j«' poveljeval g»*ne- j ral Reuiiftikairypf in je bi del ar-! made, katero je poslala Rusija, da i prodira v Nemčijo .11 je v prvih I mesecih res vpadla v vzhodno j Prusijo. Nekaj časa je ru-ka ar-i mada odstranjevala v<<» zapreke, j ki so -.e ji postavile n,-i pot. Nato j»* posegel v igro general i Hin^enburg iu sledile s0 nesrečne j bitke ob Mazurskih jezerih. V teh | bitkah je izgledalo, kakor da so Nemei naprej vedeli, kaj Rusi nameravali. Vsako gibanje je bilo vstavljeno. Nemci so najbrže imeli natan •"•ne informacije o ruskem gibanju in načrtih. Toda n kdo ni mogel iznajti, kdo daje Hindenburgu to informacije. Vse je kazalo, da so prihajale naravnost iz ruskega generalnega štaba. Rusi so se sprijeli z Nemci \ mazurskem okraju in vpadniki so bili 1 Mira že 11 i z izgubo 70 tisoč u letnikov in nad UHM1 topov. Tudi \ drugi bitki s>> bili Rusi tepeni ter so Izgubili na ujetnikih 50 tisoč mož. V obeh bitkah so bile iste okol še ne. V vsakem slučaju so v kri tie nem trenutku nepričakovane prišla nemška ojačenja na pozori šče. kakor da bi bil nemški poveljnik vedel naprej, kdaj. kje in kako zadati odločilni udarec. To ni mogel biti samo slučaj iti ruski generalni štab je bil prepričati. da to ni bil slučaj. Nemška o-jačenja so prišla preveč natančno ob času. Nekdo je moral prej pc» slati Nemcem obvestilo; nekdo, ki je dobro poznal ruski načrt za kampanjo. Pričela ->e je oficijelna preiska va. Sumuja je padla na polkovnika Mjasojedeva od desetega ar mad nega zbora. Pred sodiščem je polkovnikov tovariš pričal, da je pred neka; leti videl M j« soj ed ova. ki je tedaj bil Častnik v nemški armadi. "Zanikujem to", je zaklica) Mjasojedov, "in poživljam Vas da rpodaste dokaz svoje lažnjivf trditve". Neka druga priča je izjavila, da je bil Mjasojedov enkrat vodilni uradnik v nemški tajni službi. In zopet je zakl.cal Mjasojedov; "Zanikujem to. To je laž. Vi nimate dokazov." Čudno pa je da ga nikdo ui prej spoznal za špijoua, dokler ni prišla nesreča. Zda j pa. ko jc bila 11-ničena ruska armada v vzhodni Prusiji, se je nakopičilo dovolj dokazov za njegovo krivdo. Neka druga priča je prisegla, di.' ,ie Mjasojedov imel dolg pogovor / nemškim cesarjem, ko je bil njegov zbor nastanjen na meji. predno so izbruhnile sovražnosti. Obdolženec pa je zopet zanikaval. Dokazi pa so bili preveč jasni, da ne bi držali in vsled izgub, ka tere so doživeli v mazurskem o-kraju. so Rusi uvideli, da je treba nekoga kaznovati, t Mjasojedov je bil spoznan kri j vini 111 je bil obsojen na smrt. Bi! je vstrelj-n in do zadnjega je zatrjeval "vojo nedolžnost. - Bolgarski kralj. 1 Ferdinand s sinom in dvema hč«. rama je prišel incognito v Nemci-' jo, kjer misli dolgo ostati. London, Anglija, 8. avgusta. —■ I Bolgarski kralj Ferdinand s prestolonaslednikom ter princesinjo Evdoksijo in Nadešo je dospel v sredo nepričakovano v Nauheim, Nemčija, — soglasno z brzojavko 11a "Exchange Telegraph" iz Ko-danja. Kralj Ferdinand namerava oči vidno ostati dolgo časa v Nauhe mu. kjer se mudi incognito kot "grof iz Urany". V dobro informiranih krogih v Kodanju se domneva da je kralj Ferdinand zapustil Bolgarsko radi notranjih razmer v kraljestvu. Nemški časopisi izjavljajo le, da je vzrok njegovega nenadnega ob ska dobro znan odgovornim kropom. V francoskih poročilih z dne 29. julija se je glasilo, da je zapusti! kralj Ferdinand svojo de želo "iz zdravstvenih ozirov". — Bolgarska se nahaja sredi krize, povzročene vsled spora s Turčijo glede razdelitve osvojenega ozemlja na Balkanu. Zadeve države je po ver 1 ministrskemu predsedniku Malinovu, ki je ravnokar strmoglavil germanofilski Radoslavov kabinet. IŠČEM Slovenko ali Hrvatico za pomoč v kuhinji. Ne oziram se na stan in če ima tudi enega otroka, samo da je malo vajena delati v kuhi-uji v gozdni kanipi za 10—12 mož. Plačam v počet k u na metec in prosto, pozneje pa tudi --M0. Oglasite se na: Frank Vidmar. Dunkel Store. Kinzua. Pa. (8-10—8) j LEPA FARMA NA PRODAJ. I ] Na prodaj je 160 a k rov zemlje, eno miljo od lepo razvijajoče se g rasi Wiilard v Clark County, Wisconsin, v največji slovenski našel- H i bini, euo miljo od železniške postaje s verkvijo in šolo; zemlja je na> i j boljše kakovosti in nekako polovica, je polagoma valovita, kar dela | I Idealno farmo za žito in živinorejo; na farmi nikdar ue zmanjka 1 vode: ceste so ograjene: nad 70 akrov očiščene zemlje, ostalo po- 'i rastlo z drevjem. Poslopja so majhna, vendar pa gre ž njimi, če se jih il n vzame takoj, nad 21 tisoč čevljev stavhinskega lesa. 5 akrov rži. 6 1 akrov pšenice, 7 akrov ovsa. 8 akrov ječmena In 6 akrov ajde. seuo | I in voz. Plača se polovica v gotovini, ostanek pa v dolgih obrokih. | L. W. Kuhlmanu. tfji Avstrijski dezerteijij Avstrijski dezerterji ropajo po deželi. — Po 40 tisoč v eni gruči. Poklicane so bile nemške čete, da odstranijo nevarnost. — Cehi napadajo vlake. Italjanski glavni vojni stan, 7. avgusta. — Sedanji položaj v Avstro-O grški je, kot pripovedujejo ujetniki, ki so bili pred kratkim • zajeti na italijanskem bojišču, ze-l lo resen. Upori, dezertacije v armadi, živilski nemiri in stavke med civilnim prebivalstvom se dogajajo neprestano po celi državi. Kakor je razvidno iz teh poročili. gre Avstrija počasi nazaj "M srednjeveško dobo, ko so tolpe odpuščenih vojakov z orožjem hodi !e po centralni Evropi, terorizirale in ropale kmete in zametavale vsako postavo. Po gozdovih in močvirj h je razstresenih več oddelkov in v OriKgori se nahajajo tolpe, ki se žive od ropanja. Tem gručam se pridružujejo de zerterji iz avstrijske armade, posebno pa ujetnJki, ki se vračajo iz Rus je, ker uvidevajo, da jih hoče vlada prisiliti v armado. Vojaške patrole, poslane proti njim, se pogosto pridružijo upornikom. Na Moravskem je organizacije, oboroženih beguncev pod imenon zelena garda iu govori se, da je močna kakih 40 tisoč mož, na Ogr skem pa je tolpa dezertejev. ki se sami nazivljajo "eesarsko-kralje vi roparji iz Biharja." Postali so že med ljudstvom narodni junaki in Jiiajo municijo in drugi 111a terijal skrit v gozdih. Poklicane so bile nemške čete da zaduše nemire v lnomostu. Bu dimpešti in v Valahiji. Do naj večjih izgredov pa vedno prihaja na zbirališčih, od koder se po šiljajo vojaki na fronto. Na Češkem civilno prebivalstvo napada vlake z živežem, ki prihajajo i/ 1'krajine in železniški uradniki sami naznanjajo prihode vlakov. V juniju so bile stavke v Sko-dovih napravah. Delavci so razstrelili del naprav in so korakali po mestnih ulicah. Bavarski polki so rabili strojne puške, predno je bila zlomljena stavka. Nek polk. ko je bil 11a potu na fronto, se je v lnomostu uprl. zaprl častnike na postajo in pobegnil. 13. ma ja en češki polk ni hotel iti na fronto. Hrvaški polk. ki je bil poslan proti tem upornikom, se jim je sam pridružil iu je zavzel postajo. Poklican je bil nek bavarski polk. ki je po hudem boju upornike razorožil; obe stranki sta imeli velike izgube Nek avstrijski dezerter. ki jej pred kratkim prišel na italjansko Mi an, pripoveduje o uporu, kate-rega je 26. maja pomagal vprizo-riti 97. polku v Radgoni. Polk je štel 'JOOO mož, večinoma takih, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva. Upor pa se je prezgodaj pričel, ker je nek častnik zmerjal par mož, katere je našel v barakah njih tovarišev, ki so se nato potegnili za nje. Oddani so bili streli in vojaki so poskušali zlomiti vrata barak, toda častniki so jih vstavili s samokresi. Nekateri uporni vojaki so preplezali steno in so oropali urad glavnega stana ter odnesli 27 tisoč kron, potem pa so še poskušali urad zažgati. Upor je bil za du sen s tem, da je bilo poklicano I vojaštvo. Ubit je bil en častnik in štirje vojaki; pozneje pa je vojno sodišče obsodilo 8 vojakov 11a smrt in so bili vstreljeni. Avstrijsko vrhovno poveljstvo se zastonj prizadeva, da bi se častniki bolj zanimali za svoje voja ke; naročeno jim je, da morajo storiti vse, da dobijo simpatij** med moštvom. Norveške izgube. London, Anglija. 8. avgusta. — Meseca julija je izgubila Norveška 14 ladij. Deloma so jih potopili nemški submarini. deloma sfj pa naletele na mine. Skupna to-j naža potopljenih ladij znaša nad petnajst tisoč ton. jZAKAJ mora vsak razumen čloTek rabiti Bolgarski Krvni čaj. Ker je najbogatejše naravno darilo možu v vsaki bolezni, ker je sestavljen iz korenin, lubja, listja, semena, ' rastlin, zelišč, jagod in cvetov in ima ! veliko zdravilno moč nad boleznimi. I Odstrani zaprtje, slabost, bolečine v želodeu. nevarne želodčne pline, glavobol. jetrne in ledičue bolezni ter rev-matizem. Blaži in urejuje jetra, čisti in opere lediee, ščišti in osludi želodec. Odstra- : ujuje iz telesa strupe ter uapravlja bogato, rdečo, močno kri. Vsaka družina bi moraia imeti eno škatljo pri roki — čaj je dober za stare in mlade. Cena velike škatlje za družino, trajajoče šest mesecev, stane po pošti $1.10, šest škatelj po pošti Po- šilja se po prejemu zneska, ali pa po C. O. D. Zavarujemo vsako pošiljate v. Naslovite na Marvel Product Co., tJ Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa. Poslanica Petain-a. General Petain izjavlja v svojem dnevnem povelju na čete, da je1 pričakovati v kratkem zmage. Pariz Francija, 8. avgusta. —j General Petain, vrhovni poveljnik francoskih armad, je izdal na slednje dnevno povelje na francoske čete -. — Štiri leta napora z našimi junaškimi zavezniki, štiri leta pre-iskušenj, katere se je stoično preneslo, pričenjajo prenašati sadova. — Po izjalovljenju petega po sknsa let? 1918 se je pričel sovražnik umikati, njegova možka sila j je manjša in njegova morala ma-1 je, d očim so na vaši strani vaši ameriški bratje, komaj da so se iz- \ krcali, dali presenečenemu sovražniku občutiti vso težo njih udarcev. Neprestano stavljeni v prednjo stražo zavezniških narodov ste pripravljali triumfe jutršnjega dne. Ni še dolgo tega, ko sem vam rekel: — Ustrajnost, pogum! Izsilili j boste zmago! Vojaki Francije! Pozdravljam vaše prapore, osvetljene z novo slavo! Grob Quentina Boosevelta. Z ameriško armado ob Vesl', s avgusta. — Na robu gozda pri ("hamerv vzhodno od Fere-enTar-denois se nahaja na lesenem križu 11a grobu naslednji napis: "Poročnik Quentin Roosevelt, pokopan oil Nemcev.*' Nemški listi so pred več d ne v, naznanili, da so Nemet poročnika Roosevelta, ki je 17. julija tekom zračnega boja izginil, pokopali pri Chamery, toda do danes ni nikdo našel groba. Našel pa ga je danes nek ameriški letalec. Napja je v angleščini. Produkcija zlata. Londonski financijalni strokov n jaški časopis "Statist" je precej natančno dognal, koliko zlata se je pridelala 1. 1917. V eni zadnjih številk piše, da so pridelali zadnje leto približno za 440 m Ji-jonov dolarjev zlata, torej veliko manj kot prejšnje leto. Največ zlata so pridelali leta 1915 namreč za 96 milijonov funtov šterlingov. Produkcija zlata je leta 1917 zostala zaradi vojne. Delavcev je primanjkovalo, poleg delavcev po tudi potrebn'h strojev in drugih priprav. Predvsem velja to za Rusijo. Avstralijo jn Transval in deloma tudi za Združene države. Kakor vedno, stopita tudi sedaj glede produkcije zlata Transval in Amerika na prvem oziroma na drugem mestu. Na tretjem mestu je Avstralija, na četrtem pa Rusija oziroma staro rusko cesarstvo. Vsled notrajih političnih zadev v Rusiji ter vsled še vedno traja joče vojne bo produkcija zlata v .letošnjem letu še veliko bolj na-'zadovala. ter bo prišla najbrže na kakih osemdeset miljonov funtov šterlingov. Vojna divja v Franciji. Ljudje se ne morejo boriti in obenem obdelovati zemljo. MI JIH MORAMO PREHRANITI! United States Food Administration VABILO NA PIKNIK, J katerega bo priredilo društvo sv. Antona Pad. št 158 KSKJ. \ Ho-stetter, Pa., v soboto 10. avgusta v novi dvorani na P-aptou pri llo-steitterju. Tem potom vabimo vsa društva naših bratskih jednot in zvez, ka:;o>r tudi posamezne roja-i ke in rojakinje ter brate Hrvate iz llostetter iu "okolice, da i-e našega piknika poliuxstevilno \ deleže. Vdeležite *se vsi s svojimi družinami. da bomo imeli par veselih ur v skupni zabavi. Igrala bo izvrstna godba, da se bo vsak pošteno zavrtel, čeprav ima le eno samo nogo. Vstopnina za moške jo $1.50, za ženske pa 50^. Za vse-.stitaiLsko 'postrežbo in dobro zaba-j I vo bo preskrbljeno. Torej 11a ve-j selo svidenje v novi dvorani na I Papt<*nu 10. avgusta! Za odbor:' [Jlc.jzij Keše, Hostetter, Pa. Rad bi izvedel za naslov ALOJZIJA KOSt AK, doma iz Soteske pri Novem mestu na Dolenjskem. Zadnji čas je bival v Co-loradi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi nsaiznani, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam več važnih stvari. — John Canipa. Box 982, Fly, M in n._(6-8—8) VABILO na prvo plesno veselico, katero j priredi novovstaaiovljeno žensko .društvo š-t. o54 SNPJ. " Združene Slovenke" v Tiionia.su. \Y. Va.. v Milkintovi dvorani. Začetek ob 7. liri zvečer. S tem vljudno va.bimo •vsa tukajšnja društva, kakor tudi vse rojake iu rojakinje I'. Pierce. Ben Bush in Davis. \V. Va.. da nas blagovolijo na omenjeni večer obiskati in nam piiskočiti 11a pumoč i k boljši društveni blagajni. Zu I vsestransko postrežbo bo skrbeij za to iz.vol.jeui odbor. Vse članice j tega društva so opozorjene, da se vdeieže veselice. Torej na \ewelo: svidenje! Odbor. (8-10—8) POZOR, ROJAKI! Tu navedemo nekoliko najglasnejših poskočni« za ples, marše in polke, ki jih imamo v zalogi: štev. E 2260 — E 2410 — E 1688 — E 1278 —E 1532; valearji -. E 1687 E 1918 E 1822 — E 2008. Vse te rekorde igra vojaška eeška godba v Pragi- Naročite jih pri svojem rojaku IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa. Columbia Gramophoni in rekordi; pišite po cenik. Dr.JKoler m P^TT PittAffc. Pa ilwnllfaJ^Mj^ ^^^^ U vrata* v aflravUft- nli'few'ia X wSST ka* STSf v w^wol'L iU ySjS^I1 Ali ste bolni? j Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo In ne oziraj® j •e na to, kateil zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k tnetiL Vrnil vam bo va&e zdravje. H Oddaljenost ali pa pomarjkanje denarja naj /as ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate in revne. Jhz sem v Pittsburghn najboljši Specialist za moške in sem nastanjen že mnogo let Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj ca X-Sarke, a katerimi morem videti skozi vas, kakor skoal steklo. Imam svojo lastno lekarno, ▼ kateri aa nahajajo vse vrste domačih In lmortiranlh zdravil. Ne bodite bojetl in pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem Jeziku. En oblak vas bo prepričal, kaj morem za vas stori ti. Imam Erllchov sloviti 606 za krvne bolesnl in ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tl-aofie slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, želodčne In Jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolesnl. Zmerne cene. Prof. Dr. H. G. BAER, •II SMITHFIKLD ST, PITTSBURGH, PA. nasproti poite. VAŽNO.—C)dre«i to In prinest s seboj ■ II !■ IT~M-| IIH BI j ■ I II I - II I I I 11 ' --- JETIKA! JETIKA: Jetika in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi z novoianujde-nim zdravilom Neumassan. Dosti ni treba govoriti o tem izvrstnem zdravilu, ker veljavo bo samo ska-zalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo parkrat rabil, bo žn videl njetra veljavo. Zdravilo Neu-masan košta $5.35 iu se dobi pri: A. B. KOLAII CO., (27-7 26x) Nashvvauk. Minn. IŠČE SE dosrarje za delati 1'raneoske ( laret doge. Jaz plačani ra 1000 po *jfi in ."ftiO po 42 inčev dolge. I matu Izvrsten b-s. — Max Fleischer. 258 Lew is St.. Memphis. Tcnn. 1 ' j ------ Rad bi izvedel za svojega prijatelja JOHNA VKSEL. doma iz Hal.nega Polja, podomače Uri nar. Ako kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — John Oswald. Bos bo, Norwich, I'a. (0-12—S) K je je MAHI. KEN I K, doma iz Toplih lieber pri Kočevju. Dne 25. julija je bil še tukaj v Cleve-la-ndu in je tlela I v American Steel ja PNo 328gg4 Bobič Vajo No. 4o01a Starčevi* Johana No. 260583 Mikolich John No. 331070 Božičkovie Djuro No. 323252 Tehler Anna No. 260581 Modic lTan No. 328896 Braun Mary Nq 32972o Turk Charles No. 260643 No. 330351 Dolar Valentin Novak Ron Turk Jvan No. 330066 No. 45313 Nq 2fmil GrgoriS B-ai Oswald Jos. Turk Jernej No. «60573 No. 260621 No. 329741 Gnbert Ginsepp« Pintar Žagar Frank Na, 823080 A& Mo, S8084I j „ No. 44272