SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplaćaa 16 (ld., za pol leta 8 fld., za četrt leta i »Id., ia jedea meiec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za «ele leto 13 rid., sa pol leta в fld., za «etrt lete 3 «Id., ia jeden «eiec 1 fld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 rid. 20 kr. ve« na leto. Poeamne Številke po 7 kr. Naročnino in oananlla (iaierate) »«prejema npravnlltvo ia ekipedleija v „Katol. Tiikarni", Kopitarjeve nllee It. 2. Rokopiei ie ne vraiajo, nefrankovana puma ne viprejemajo. Vredništvo j« v gemenliklh ulicah It. 2, I., 17. Ixhaj« vaak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldn«, Štev. £>0. V Ljubljani, v sredo 3. marca 1897. Letnil* XXV. P. n. ljubljanskim volilcem pete skupine- Jutri v četrtek 4. t. m. se vrše v Ljubljani volitve volilnih mož za peto volilno skupino in sicer voli Ljubljana 59 volilnih mož. Predvčeraj smo objavili imena volilnih mož, katere priporoča kot kandidate združeni krščansko-socijalni odbor in katere priporoča tudi naša stranka. — V Ljubljani bomo namreč imeli tri vrste kandidatov za volilne može v peto skupino. Liberalna stranka je postavila svoje kandidate za Kunca, socijalni demokratje so tudi postavili svoje za Zeleznikarja, naši so za dr. Kreka. — Volilnih shodov je vsaki večer na mnogo krajih po Ljubljani, kar kaže, da je volilna agitacija zelo živahna. Vzlasti delajo veliko šuma socijalni demokratje. Sveta dolžnost vsacega našega somišljenika je, da v četrtek v svojem volilnem okraju gre volit naše kandidate ter da tudi z vsemi močmi agituje v svoji okolici, da pridejo na volišče vsi naši somišljeniki. Ako hočemo, da zmagamo, ne sme nihče naših ostati doma. Častno in lepo bi bilo, da se tudi Ljubljana po vzgledu ogromne večine naše dežele izjavi po svojih volilnih možeh za našega kandidata v peti skupini, prof. dr. Kreka. In to ni nemogoče, ako vsakdo izmed nas kot volilec in kot agitator stori svojo dolžnost. — Učimo se vneme in delavnosti za sveto stvar od svojih nasprotnikov, vzlasti od socijalnih demokratov; ne dajmo, da bi si morali očitati, da vsled svoje nebrižnosti nismo zmagali. Naši zavedni volilci na deželi naj bodo vzgled in bodrilo tudi ljubljanskim volilcem. Na delo torej in jutri vsi na volišče 1 Deželni zbor kranjski. (XIII. seja dne 2. marca.) Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob V, 11. uri; vlado zastopa deželni predsednik baron H e i n. V imenu finančnega odseka poroča dr. Papež o prošnji županstva v Mozelju za podporo k zgradbi vodovoda. Ker to vprašanje še ni zrelo, izroči se prošnja dež. odb. z naročilom, da na podlagi nadaljnih poizvedovanj predlaga primerno podporo iz kredita za manjše vodovode, ob jednem pa naprosi vlado za 50 odstotni donesek. Posl. Jelovšek v imenu upravnega odseka poroča o cesti od Vrhnike do Male Ligojne ter predlaga: Visoki deželni zbor izvoli na podstavi § 23., točka 3., zakona z dne 28. julija 1886, dež. z. št. 17, skleniti: 1. V cestnem okraju vrhniškem se nahajajoča občinska cesta, ki se od okrajne ceste Vrhnika-Pod-lipa Podčelom blizu Rodetove hiše odcepi in drži čez Veliko Ligojino v Malo Ligojino, se uvrsti med okrajne ceste. 2. Vrhniški okrajni cestni odbor prevzame ad 1. navedeno cesto potem v svojo oskrbo, ko bodo dosedanji skladovniki na njej tu in tam nahajajoče ožine razširili na 4 do 4 5 metrov ter napravili potrebne podrove in obcestne jarke, cestišče primerno posuli in obstoječe objekte v dobro stanje pripravili. 3. Za nadaljevanje, oziroma napravo občinske ceste od Male Ligojne čez ligonjske senožeti do drž. ceste pri km 17*2 se okr. cestnemu odboru vrhniškemu za I. 1898 iz kredita za cestne zgradbe dovoli prispevek 600 gld. s pogojem, da se omenjena občinska cesta s pripomočjo davčne občine Vel. Li-gojna spravi v tako stanje, ki odgovarja zakonitim predpisom za okr. ceste. 4. Dež. odboru se naroča, da ukrene v izvršitev tega sklepa, kar treba. Vsi predlogi so bili vsprejeti. Posl. Lenarčič v imenu upravnega odseka poroča o „deželni kulturi". Večino točk zbornici vzame na znanje. Glede vodovoda v Kalu in Veliki Pristavi v občini Sv. Mihael pri Košani posl. M o d i c dež. odboru toplo priporoča, naj bi dež. hidrotehnik še letos v Nadanjem Selu in okolici pregledal razmere in napravil potrebne načrte; istotako naj se po-epeše dela za vodovoda v Kalu in Vel. Pristavi. Dalje posl. M o d i c obširno opisuje nujno potrebo dobave vode za Metulje v občini Bloke. Ljudje in živina grozno trpe vsled pomanjkanja vode, prikazujejo se razne živinske bolezni itd. Ljudje so že sami za vodnjake nad 700 gld. izdali, teda vodnjaki so suhi. Konečno predlaga: Dež. odboru se naroča, da v prihodnji dež. proračun zanesljivo ustavi deželni prispevek za vodovod v Metuljah in pri kmetijskem ministerstvu izpoeluje izdatno drž. podporo. Predlog obvelja brez ugovora. Posl. Lavrenčič naglaša, da je prošnja za dobavo vode v Ustje že več let rešena; naj torej dež. odbor vender že jedenkrat po hidrotehniku d;i napraviti načrt, da bode mogoče dovoliti primerno podporo. Posl. Schweiger stavi resolucijo, da hidrotehnik že letos o priliki gradnje vodovoda Semič-Crnomelj izvrši poleg občine Lokvice tudi v občini Suhor potrebne poizvedbe in stavi svoje naevete. Priporoča tudi vse prošnje iz Bele Krajine glede vodovodov. Pesi. P a k i ž stavi resolucijo, da naj se dovrše načrti za vodovode v vasi Sušje, Vinica, Zapotok, Slatnek in Brezje ter že v prihodnji proračun vstavi primerne doneske. Resolucija, katero podpira tudi posl. Višnikar, je bila vsprejeta brez ugovora. Posl. Povše odgovarja, da se bode zahteva uresničila še to leto. Posl. dr. Papež nasvetuje pri tej priliki: Dež. odboru se naroča, da takoj potrebno ukrene, da se pospešuje nova izdaja deželnega vodo-pravnega zakona z dne 15. maja 1872, št. 16, ako mogoče, skupno z državnim vodopravnim zakonom ter amelijoracijskim zakonom in dotičnimi odredbami. Obvelja. Posl. dr. Papež poroča o ustanovitvi zavoda za gluhoneme ter prodaji dež. zemljišč za Bežigradom ter predlaga: 1. Poročilo dež. odbora o zavodu za gluhoneme se jemlje na znanje. 2. Dež. odboru se naroča, da izrazi c. kr. vladi željo, da se, če le mogoče, zavod uže prvotno ustanovi kot skupen zavod za gluhoneme in slepe otroke, vsekako pa tako zgradi, da se naknadna razširjava na takšen način lahko izvršiti dd. 3. Deželnemu odboru se naroča in njemu se dd za to pooblastilo, da sklene pogodbo z mestno občino Ljubljansko s to vsebino, da dežela Kranjska svoja lastna zemljišča vlož. št. 147, pare. št. 107 kat. obč. Kapucinsko predmestje, in vlož. št. 28S, pare. št. 4501/* kat. obč. Spodnja Šiška — mestni občini Ljubljanski proda oziroma zamenja z zemljiščem mestne občine Ljubljanske, ob Tržaški cesti, ki je v razdelitvenem načrtu iz leta 1894 zazua-movano kot skupina I, št. 1 in 2, v skupnem površji 4081-94 m2 ali 1134 62 □ sežnjev, eno in drugo za primerno ceno. 4. Deželnemu odboru se naroča, da a) izposluje za sklep pod 3. Najvišjo sankcijo ; b) poroča v prihodnjem zasedanji o izpolnitvi predstoječih naročil. Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji zdravstvenega zastopa Vipavskega za dovolitev podpore k zgradbi bolnice v Vipavi ter predlaga : Prošnja se vrne zdravstvenemu zastopu za okrožje Vipavsko z dostavkom, da svoječasno potom dež. odbora predloži načrt in troškovnik za bolnico v Vipavi, na podlagi katerih bode mogoče sklepati o primerni podpori. Obvelja. Prošnja Marije Zapletal, o kateri poroča posl. K a 1 a n , za zvišanje pokojnine, se izroči dež. odboru v primerno rešitev. O prošnji društva za zgradbo učiteljskega kon-vikta v Ljubljani za podporo poroča poslanec Vi š-nikar ter nasvetuje, naj se prošnja za sedaj meritorno ne reši, ker še niso znani troški, pač pa bode dež. zastop svoječasno dovolil primerno podporo. Prošnji posestnika Jerneja Tunija na Igu za podporo vsled konjske kužne bolezni zbornica iz načelnih uzrokov ni ugodila. Prošnja županstva v Dolenjivasi pri Senožečah za podporo k popravi starinskega stolpa, o kateri poroča posl. M u r n i k , se izroči dež. odboru z naročilom, da na podlagi izjave kakega veščaka dovoli primerno podporo ter izprosi tudi od vlade primeren donesek. Prošnji sestre Leopoldine Hoppe za podporo k zgradbi barake za umobolne hiralce zbornica z ozirom na slabe finančno razmere ni ugodila. O prošnji županstva v Novem Mestu za podporo k zgradbi vodovoda poroča dr. Papež ter nasvetuje v imenu fin. odseka, naj dež. odbor, priznavajoč potrebo vodovoda že v prihodnjem zasedanji predloži načrt zakona. Posl. vitez L a n g e r obširno utemeljuje svoj predlog, naj je ta vodovod deželno podjetje in se dovoli 30% dež. prispevka. Posl. dr. Tavčar nasvetuje, naj je vodovod deželno ali pa občinsko podjetje, toda dovoli naj se 30°/0 prispevka, ako država dovoli 40%. Posl. Povše nasvetuje dostavek, da se dovoli 30% dež. prispevka, toda proračun ne sme presegati 120.000 gld. Po daljši debati je bil z večino vsprejet predlog, da se dovoli 30% brez dostavka. Posl. Pfeifer priznava potrebo novomeškega vodovoda, bode glasoval za 30% deželni prispevek ter želi, da se na 120.000 gld. proračunjena svota ne prekorači, ter da ee kolikor mogoče varčno postopa. Prošnja občin Stara Loka in Bitnje za uvrstitev občinske poti od Zobuice do državne ceste med okrajne ceste se izreči dež. odboru v nadaljoo poizvedovanje in poročanje v prihodnjem zasedanji. (Por. Globočnik.) O prošnji občine Smarca za uravnavo kamniške Bistrice poroča posl. Povše ter nasvetuje: Prošnja županstva občine Šmarca, da se odpošlje dež. inženir, da ogleda bregove ob Bistrici pri Šmarci, se izroča dež. odboru, naj izposlnje od vis. c. kr. vlade za uravnavo kamniške Bistrice potrebnih načrtov, ter da o tem v prihodnjem zasedanju poroča. Obvelja. Dalje se naroča dež. odboru, da gotovo v prihodnjem zasedanji predloži zbornici predloge glede zgradbe mostu čez Krko pri Mršeči vasi. (Poročevalec grof Barbo). Konečno se dovoli za okrajno cesto Kostanjevica-Malence-Zameško 5000 gld. Politični pregled. V Ljubljani, 3. marca. Državnozborske volitve. Ko smo zadnjič poročali o sedanjem volilnem gibanju, naglašali smo tudi, da bodo izvoljeni prvi zastopniki za državni zbor jutri, t. j. dne 4. t. m. v Bukovini, nismo pa poročali popolno resnično, kajti prvi državnozborski poslanec je bil izvoljen že predvčeranjim, dne 1. t. m. Ta mož je opat Leon Treuinfels, zastopnik tirolskega cerkvenega veleposestva, ki šteje dvanajst članov. Za ta volilni razred se volitve javno ne razpisujejo, marveč prejme vsak član od dež. namestnika poziv, naj v določenem roku vpošlje izpolnjeno glasovnico. Sest glasov je dobil imenovani opat Treuinfels, pet pa opat Mariacber. — O budjeje-viški volitvi za peto skupino se poroča, da so se zjedinili češki socijalisti z ostalimi češkimi volilci proti nemškim socijalnim demokratom in na ta način pripomogli do zmage mnogim narodnim nasprotnikom in vrgli marsikaterega nemškega delavskega kandidata. — V posamnih gal.ških volilnih okrajih se pojavljajo mnogovrstni izgredi. Ljudskemu gibanju nasprotne stranke pritiskajo z vso silo na volilce, veliko število volilcev in agitatorjev je že pod ključem. Glasila ondotnih žlahčičev poročajo, da se je vršilo minule dni več burnih shodov, katerih so se udeležili večinoma „rogovileži". Bodisi duhovnik, bodisi lajik ni sloboden mej Poljaki, vse, karkoli ne trobi v plemenitaški rog, vse mora s poti v ječo, dokler volitve niso završene. Z ubogim zatiranim ljudstvom se ravna prav tako, kakor na Ma-žarskem, in se toraj ni čuditi, ako prodre poljska žlahta malo ne na vsi črti. Nemci v moravskem deželnem zboru so napeli do zadnjega dne deželnozborskega zasedanja vse svoje moči, da bi prodrli s svojimi predlogi, toda vse brez vspeha. Pod pretvezo, da se trudijo za dosego narodne jedinosti mej obema narodoma so stavili Čehom zahteve, ki jih poslednji ne morejo izpolniti, ne da bi škodovali lastni narodnosti. „Dobre volje jim ni manjkalo", jadikuje neko nemško liberalno glasilo, „izjavili so, da so voljni privoliti v splošno preosnovo deželnozborskega volilnega reda, toda češki poslanci se niso „hoteli" odzvati temu vabilu, kazali so le neko posebno mrz-loto in nezaupnost". Res je sicer, kar trdi v tem oziru ta list, toda resnično je pa tudi, da Cehi nikakor ne morejo odobravati zahtev svojih nasprotnikov, ki bi morali vsekako pomisliti, da so sami v znatni manjšini. Drugače pa je z drugo zahtevo, namreč glede uvedbe direktnih volitev v kmečkih občinah in tajnega glasovanja v vseh volilnih razredih. Mej tem ko so Nemci združeni glasovali za to predlogo, so češki poslanci kakor jeden mož odšli iz zbornice in s tem preprečili velevažni zakon. Da s tem niso storili tega, kar bi bili morali storiti posebno še kot „napredni" Cehi, to je umevno in jim bode po pravici vseskozi že leta in leta ravno zato pravico boreče se prebivalstvo gotovo v obilni meri nehvaležno. Menijo morda voditelji češkega naroda, da jim bodo res škodile direktne in tajne volitve ? Gotovo ne, vsaj tistim ne, ki so se pri vsaki priliki pokazali vredne zaupanja svojih volilcev. Drugi pa, ki se bore za mandate samo iz koristolovstva in potem ničesar ne store za ubogo ljudstvo, takih pa itak ni potreba v državnem zboru in toraj nikomur ne bode žal, ako jih volilci zavržejo. Orga- niiujte, učite ljudstvo in pokažite se mu kot pravi prijatelji, potem vam pač ni treba biti v skrbeh, da bi se ljudstvo odvračalo od vas. — V tem oziru Cehi nikakor niso postopali pravilno, ko niso hoteli glasovati z Nemci ta važne spremembe. Belgija je izgubila te dni moža, ki je bil liberalni kliki vedno trn v peti. Umrl je včeraj bivši ondotni ministerski predsednik de Burlet. Pokojnik ni bil niti član poslaniške zbornice, ko ga je pozval tedanji kabinetni načelnik Beernaert v letu 1891 na na krmilo notranjega ministerstva. Se le drugo leto ga je odbralo njegovo rojstno mesto Nivelles v poslansko zbornico. Ko je odstopil njegov predstojnik, prevzel je sam vodstvo v ministerstvu. Z naučnim ministrom Schollaertom se je mnogo trudil posebno za versko-nravno vzgojo šolske mladine. Ravno vsled tega ga je črtila cela liberalna garda. V zadnjem čaeu ga je bolezen prisilila, da je ostavil svojo službo ter preživel zadnje leto kot poslanik v Lizboni. Belgijski katoličani obžalujejo občutno izgubo. Položaj na Kreti. Po najnovejših poročilih je na Kreti popolna anarhija. Boj se nadaljuje strastno malo ne na vsi črti. — Dne 1. t. m. je ostavilo kakih 4000 mohamedoveev mesto Kan-dijo, da bi pregnali kristijane, ki so se utaborili pred mestom. Toda skupili so jo. Kristijani so jih zapodili v beg in mnogo premagali. Evropski poveljniki so resno namignili vstašem, naj ne napadejo mesta, toda poveljnik mnogoštevilne čete jim je odgovoril, da so zanj merodajni le tisti ukazi, ki jih prejema od grškega polkovnika Vassosa. Ko so poveljniki uvideli, da s tem nič ne opravijo, so odposlali v vstaški tabor odposlanca, ki je imel nalog pogajati se z njihovimi vodji. Vstaši so pa izjavili, da odlože orožje le tedaj, ako jim je zagotovljeno, da se doseže zjedinjenje Krete z Grško. — Akoravno se je že mnogo govorilo, da so izročili poslaniki velevlastij skupno noto grški in turški vladi, vendar ta korak včeraj še ni bil storjen. Pač pa se poroča z Dunaja, da sta avstro-ogerska poslanika v Atenah in Carigradu dobila konečna navodila in nalog, naj se pridružita ostalim poslanikom, da se skupno podajo k grški, ozir. turški vladi. To se je zgodilo včeraj popoldne. Vsebina iste še ni povsem znana. Dnevne novice. V L j u bij a ni, 3. marca. (Deželni zbor kranjski.) Današnja seja deželnega zbora je bila zelo živahna. Na dnevnem redu je bil deželni proračun, pri katerem se navadno zasnuje politična debata. Te razprave so se udeležili poslanci dr. Majaron, Ažman, Lenarčič, dr. Schaffer, Kalan, dr. Tavčar, dr. Žitni k , Hribar. Več o tem prihodnjič. (Iz Borovnice) 2. marca: Zadnji četrtek se je iz Borovnice kratko brzojavilo, da je zmagala naša stranka z lepo večino. Naj pa bo meni danes dovoljeno nekoliko bolj obširno poročati o volitvi in o razmerah, ki vladajo v naši sicer prijazni Borovnici, in to tem bolj, ker se ni od nas že dolgo časa prav nič poročalo in ker vem, da se tudi marsikje dru-godi zanimajo za „coklarje". Volitve so se, kakor rečeno, srečno iztekle. Boj pa je bil izvanredno hud. C. gg. župnik in kaplan sta nam prejšnjo nedeljo ob priliki pastirskega lista nekoliko razjasnila pomen in veljavo volitev in tudi kaj se zahteva od poslanca, ki naj zastopa nas katoliške Slovence. A glej, takoj po maši ob 6. uri zjutraj in ob 10. uri je dalo slavno borovniško županstvo javno okli-cati pred cerkvijo: „Nikar jim ne verjemite (duhovnikom namreč)! Volite tiste može, katere Vam bo županstvo priporočilo. Mi vsi smo dobri, pošteni katoličani itd." Na dan volitve so pa bili po Borovnici nabiti oklici: „Volilci 1 Volite te može : „Fr. Suhadolnik (t. j. župan), Jos. Verbič (t. j. tovorni-čar), Majaron, Žitnik 1" Vsi sami pristni liberalci, ki tudi prodajajo po najstrožjem receptu svoje libe-ralstvo in je vsiljujejo drugim, ki še niso tako srečni; čudno, tako blizu Ljubljane smo, kjer liberalizem komaj še životari, pa vender ti možje ne vedo, da mu bo jutri ali pojutranjim že „odklen-kalo". Seveda so se ti gospodje trudili in okrog hodili, a volilcev je le malo v njihov rog trobilo. A tudi od naše strani se ni mirovalo. Na volišče je prišlo 132 volilcev, kar je za Borovnico posebno veliko, če se pomisli, koliko gospodarjev in drugih je v Ameriki in na Hrvaškem. Stale so si nasproti tri stranke : katoliško • narodna, liberalna in — čujte, tudi v naši vasi se nahaja — soc. demokratična. Od naše stranke dobili so čast. gosp. župnik Oblak 85 glasov, Cjlnar na Pokojišču 77, Švigelj Mat. v Borovnici 80 in Makovec v Ohonici 78. — Od nasprotnih strank pa je dobil župan največ, in sicer 32 glasov, Majaron, Verbič in Žitnik po 29 glasov. (Seveda so bili med temi volilci tudi delavci Ver-bičeve tovarne.) Soc. dem. so dobili po 20 glasov. Tako v peti kuriji. — V kmečkih občinah so dobili naši nad 40 glasov, nasprotni pa po 1, 4, 12 itd. Zmaga je bila torej gotovo lepa, posebno, ako se pomisli, da je bil* nasprotno liberalno županstvo in vsi njeni privrženci. Mislili so, da so kar vsemogočni. Sedaj se jim je pa tako — skazilo. Tudi soc. dem , kojih obeh namen je jedini: sovraštvo proti veri, se niso hoteli z liberalnimi združiti. — Glede teh zadnjih naj povem v pojasnilo, da jih je že okrog 30 in da se njihov organ „Delavec" grozovito širi po Borovnici; seveda so vsi privrženci soc. dem. Ie na kolodvoru iu delavci pri železnici ; da, železnica, če tudi drugače koristi, širi v tem oziru pravo duševno kugo v našem okraju ; no, saj pa tudi drugače ui mogoče; dokler se bode krivo-nosi Abrahamovič šopiril in naše železnice vodil, ni druzega pričakovati. Seveda so ti naši soc. dem. po večem le zapeljani in sami ne vedo, za kaj se gre. — A če je pri nas tudi toliko strastnih liberalcev in brezumnih soc. demokratov, in če tudi je županstvo uporabilo vsa sredstva, in če tudi je prišel na večer pred volitvijo znani Kristan iz Ljubljane in borovniške „rudečkarje" vnemal za volitev, je vender tako sijajno vspela naša stranka, kar je viden dokaz, da je borovniško ljudstvo, ki je kot tako stalo kot jeden mož pri kat.-narodni stranki, dobro, nepokvarjeno in ob jednem tudi zavedno, da pozna in ve ceniti one, ki so jedini pravi prijatelji njegovi, ki skrbe, ne navidezno, ampak resničuo za njegov duševni in telesni blagor. Da bi ostalo tako in se ne bi dalo pokvariti in zapeljati od navedenih nasprotnih elementov, v to pomozi Bog I (Napredni volilni možje.) Kako nastavlja narodna stranka v Ljubljani volilne može, nam priča pismena izjava „narodnega" volilnega moža g. Jerneja C ari i j a. Tu se je kar „komandiralo", ne da bi bil volilne može kedo vprašal, ali prevzemo mandate ali ne. Mož trdi, da si hoče ohraniti svojo čast kot pristaš krščaneko-eocijalne stranke in da ga je naredna stranka postavila kot volilnega moža brez njegove vednosti. Mi moramo stranki, ki tako pozna svoje može, res iz srca čestitati, ker je to znamenje njenega bližajočega se „večnega miru". („Argo"), znanstven list za domoznanstvo, je po daljšem prestanku zopet začel izhajati. — Dolge zamude je kriva potresna katastrofa in nje posledice, ki je na njih trpel g. izdajatelj, a še bolj g. Klein s svojo tiskarno. Vsebina listu je vrlo zanimiva. Posebno bo marsikoga zanimal članek, ki razpravlja zgodovino bohinjskega rudarstva. V tem članku je namreč mnogo podrobnostij o slavnem Žigi Zoisu. G. pisatelj je dobil te podatke v arhivu rodbine Zoisove. Pričakovati nam je o Zoisu še več novih podatkov. V „kleinere Mittheilungen" je popisan napad turških loparjev na samostan pri Kostanjevici 1. 1736. Zanimivi so tudi podatki o francoskem gospodarstvu na Kranjskem. Priporočamo list kar naj-topleje vsem prijateljem kranjske kulturne zgodovine. (Izpred porotnega sodišča.) Dne 1. t. m. se je zagovarjal 21 letni Janez Mihelič iz Gorenje Zado-brove radi uboja. Zatoženi je v noči od 14.—15. febr. t. I. zaklal V. Cajhena. Sodišče mu je prisodilo 4 leta, težke ječe s trdim ležiščem vsako leto dne 15. febr. — Popoludne je bila obravnava zoper Josipa Kosca, „Urhovega" iz Dornc, okraj kranjski. Tožen je bil radi ropa in tatvine. — Porotniki so ga zatožbe ropa oprostili, pač pa je radi tatvine dobil 3 mesece težke ječe. (Bratov slikarjev Janeza in Jurija Šubica) umetniška zapuščina. Te dni je razstavljena v tako-zvani Smoletovi sobi deželnega muzeja lepa zbirka slik, študij in skic ranjcih slikarjev Subicev. Zbirka obsega vse umetniško delovanje, pričenši s prvo dobo, iz katere je n. pr. risarija za prvo al freseo-sliko Janezovo v farni cerkvi na Brezovici, pa do najbolj dovršenih del. Izmed teh omenjamo krasni karton Janezov: Umirajoči Rafael, ki je bil v Benetkah odlikovan z zlato svetinjo, nadalje dva velika portreta u m e t n i k o v i H stari-š e v, ki spadata brez dvoma med njegova najboljša dela. Poleg teh je cela vrsta študij z oljnatimi barvami, s peresom in svinčnikom, iz katerih se do cela razvidi umetniško razvijanje in delovanje Janezov. Izmed risarij omenjamo originalne narise za liakartov slavnostni sprevod, ia .Zvon", dolgo vrsto raznih kompozicij in aktov. Od Jurija je znana krasna slika: Pred lovom, ki je bila razstavljena v Pariškem salonu in je izvestno najbolje njegovo profanno delo. Poleg nje dokaj načrtov in študij, izmed katerih opozarjamo le na originalne narise za ciklus: Raja in obilo druzega gradiva. Od obeh bratov je do 100 oljnatih slik in študij, papirnih risarij pa nad 150 komadov. — Kakor Ču-jemo, je lastnik te zapuščine ponudil vso zbirko deželnemu muzeju v nakup. Budolfiuum hrani že itak več lepih del obeh bratov in želeti bi bilo vsekako, da si pridobi to kulturno-zgodovinsko in umetniško zbirko ter s tem jedenkrat zasnuje narodno galerijo ; drugače se je bati, da se predmeti pogubć, kakor se je to zgodilo že z mnogimi drugimi deli največjih naših slikarjev-umetnikov, bratov Janeza in Jurija Subica. (Iz Sent Jerneja) Občni zbor naše slov. posojilnice se je vršil dne 18. febr. t. 1. v šolskem poslopju. Soglasno je bil zopet izvoljen stari odbor: načelnikom: preč. g. dekan Anton Fettih-Frank-heim, kateremu se je izrekla za vzgledno in požrtvovalno delovanje iskrena zahvala. Premeta je bilo v pretočenem letu 36 510 gld. 20 kr. Čistega dohodka je 90 gld. 86 kr. Od tega dobi po predlogu g. načelnika naša revna šolska mladina 30 gld., družba sv. Cirila in Metoda po nasvetu blag. gosp. notarja Aleks. Hudovernika 5 gld. Obresti so znižali na 5V» odst., hranilne uloge se bodo obrestovale po 47i odstot. Najmanj se zanimajo za našo posojilnico naši bogatini. —it— (Razglas ribičem.) Ribič, ki bi se rad natančno izučil v ribarstvu sploh ter v izvalitvi zaroda, v od-reji mladih ribic in v gojitvi prirodne ribje hrane posebej, se sprejme v trimesečen uk, t. j. od prvega dne meseca aprila pa do zadnjega dne meseca ju-Lija t. 1., na ribarskem zavodu samostojnega »barskega odseka c. kr. kmetijske družbe na Studencu pri Ljubljani. Ribiči, ki žele udeležiti se tega uka, naj svojim prošnjam, v katerih izkažejo, da se pehajo z ribarstvom, in navedejo srojo starost, prilože potrdilo županstva ali lastnika, oziroma najemnika ribarskega okraja ter naj jih do 20. dne meseca m are i j a 1897. 1. pošljejo glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Ribič, ki bo sprejet v ta pouk, dobi odškodnino za pot, tukaj pa brezplačno stanovanje in hrano ter nekoliko gotovine na roko, v skupni vrednosti 20 gold. na mesec; zato se bo pa moral udeleževati vseh del v ribarskem zavodu na Studencu. (Mož ženi, žena ženi, potem pa jej !") Resnica tega pregovora se potrjuje zdaj po nekaterih vaseh na Notranjskem. Ženske zmerjajo konservativne vo-lilce kričeč: „Ste nam pojeli 200 goldinarjev in par prašičev". Možje so bili premalo tihi, žene so slišale, kaj se pogovarjajo, in so zdaj nekoliko preglasne. Skoraj da je ta reč nekoliko sramotna in sitna, ker bi se utegnilo poizvedovati, kdo da je obetal stotake in praseta. * * * (Volilni shod v Gorici.) Politično društvo „Sloga" v Gorici sklicalo je pred nekaterimi dnevi shod volilcev za peto kurijo in kmečke občine. — Udeležba je bila ogromna; sosebno mnogoštevilno je bila zastopana preč. duhovščina. Predsednikom shoda je bil jednoglasno izbran veleuč. gosp. dr. Gregorčič. — Gosp. predsednik povzame besedo in govori o važnosti državnozborskih volitev, posebno pa povdarja nenavadno važnost letošnjih volitev, ko gre Slovencem za tretjega poslanci. Omenja posvetovanja odbora glede kandidatov. Omeni tudi, da društvo „Sloga" je delovalo načelno v soglasju s cerkvenimi nauki, s cerkvenimi poglavarji. Ce pa tu in tam ni bilo soglasja, so bile krive hibe posameznikov. Povdarja pa, da kandidatje soglaša j o s p a s t i r s k i m listom avstrijskih š k o f o v i n d a hočejo delovatina njega podlagi. (Živahno odobravanje.) — Kot kandidat v kmečkih občinah naj se postavi grof Alfr. Coronini, ki kandiduje tudi v veleposestvu. V kmečkih občinah treba bode najbrže dvakrat voliti, ker je trdno upanje, da grof Coronini zmaga v veleposestvu. — Za kandidata v 5. kuriji pa nasvetuje „Sloga" govornika, dr. Gregorčiča. O tretjem kandidatu pa se pogovore volilci na shodu po prvih volitvah. Omeni le, da se misli na dr. Tumo. Nato prosi predsednik volilce, naj izreko svoje mnenje. Prvi se oglasi za besedo preč. g. župnik Kocjančič iz Roč ter pravi, da se soglaša s „Slogo" glede kandidature dr. Gregorčiča in grofa Coroninija, glede na tretjega pa se ne strinja. Deželni odboruik in drž. poslanec nikakor ne more biti v jedni osebi, če hoče vestno izpolnovati svoje dolžnosti. Ravno s tem orožjem borili smo se pred leti tudi proti dr. Tonkliju. Drž. poslanec naj bo čisto ueodvisen mož, ki ima jedino le skrb, dobro zastopati koristi volilcev. Sicer pa je to le osebno mnenje njegovo. — Preč. g. Slokar, kurat, pravi, da mora poslanec biti res katolišk in naroden, sicer se pa naj za sedaj opusti razgovor o tretjem kandidatu. — Preč. gosp. župnik Berlot opomni, da volilci kmečkih občin težko žrtvujejo svojega izvrstnega poslanca, da pa so v 5. kuriji vsi zanj. (Živijo). — Preč. g. župnik Pavletič vpraša, ako dr. Gregoričič ne zmaga v peti kuriji, kaj potem ? — Veleuč. dr. Gregoričič mu odgovarja, da on pride na vsak način na Dunaj, ker je tako dogovorjeno. — C. g. kaplan Dermastia povdarja, da ne bode nasprotstva, ker sta kandidata za podlago njunega delovanja vsprejela pastirski list avstrijskih škofov. Katoliška stranka se ne bori za osebe in osebne namene, če tudi se ji je to očitalo in se očita, marveč za sv. stvar. Katoliškim Slovencem ne more zadostovati, da so njih poslanci narodni, nego potegovati se morajo tudi za pravice sv. cerkve, sosebno za njeno neodvisnost. (Odobra vanje.) — G. nadučitelj Zega in g. Gabrijelčič iz Kanala izjavljata, da ua Kanalskem je vse za oba kandidata. G. predsednik, ker se nihče ne oglasi več k besedi, zaključi shod, zahvaljujoč se na obilni udeležbi. (Žalostna nesloga.) Po L' Eco del Popolo« št. 6. smo razbrali, da je zopet katoliškemu gibanju na Goriškem podvrgel zavornico — duhovnik. Odbor katoliškega društva »Circolo Catto-lico« je sklenil postaviti kandidata za furlanske kmečke občine. — Zato je poizvedoval mnenje somišljenikov. — Somišljeniki niso bili vsi enega mnenja. Jedni so bili za monsign. Jordana, drugi za dekana Adama Zanetti, večina pa za dr. Fajdutti ja. Odbor bi se bil lehko odloČil kar za zadnjega, a ni hotel. Sklenil je sklicati občni zbor katoliškega druStva. Poprej pa je Se predsednik pisal dekanu Zanettiju in mu razložil, kaj iu kako. Prosil ga je, naj mu pove, kako bo ravnal v tej zadevi, ki je vitalnega pomena za katoliško stvar na Furlanskem. To je bilo 28. јан. 30. jan. je Zanetti odpisal, da v nobenem slučaju ne odstopi, ampak da vzdrži svojo kandidaturo. Tedaj je dr. Fajdutti 4. febr. na občnem zboru katoliškega druStva izjavil, da se rad umakne, ko bi njegova kandidatura bila v kvar katoliški stvari. Toda občni zbor ga je skoraj jednoglasno proglasil kandidatom. Ko mu je dovolil kandidirati tudi prevzv. knezoškof, objavil je odbor njegovo kandidaturo. Ce ima se kaj ponosa ime «disciplina«, češe velja, da ee je treba tudi žrtvovati, če to tirja stvar, bi moral izginiti vsak raz-por in razkol v katoliškem taboru, ko se je tako proglasila ta kandidatura. Liberalci bi bili postavili svojega kandidata, a zmagala bi bila katoliška stvar. A žali Bog, ni se zgodilo tako. Za Zanettija so začeli le Se bolj strastno agitirati. In sad? Pohujšanje! Ljudstvo ne ve kam in se obrača od svojih pastirjev. Dr. Faiduttiseje zopet hotel umakniti, da bi prenehal pogubni razkol. A odbor odklonitve ni vzprejel. Dva dni pozneje se je umaknil Zanetti. Zdelo se je, da je razpora konec. Človek bi mislil, da se sme to tako-le tolmačiti: Ne vzprejmem kandidature in moji somišljeniki naj glasujejo za katoliškega kandidata. A motil se je, kdor je tako mislil. Zanettijevo kandidaturo je začel podpirati goriški »Corriere« 7. vso liberalno gardo, torej ves liberalni tabor — in čuda! dekan Zanetti se nioglasil z o d-ločnim protestom. — Žalostna nesloga! Kdaj bomo vendar katoličani zares katoličani ? Dokler bomo imeli tako malo zatajevanja, dokler bomo povsod iskali sami sebe, dokler ne bomo pripravljeni tudi žrtvovati se za stvar in načela, pozabiti sami sebe, dotlej gotovo ne! Amici — po Goriškem! — de nobis fabula narratur. Ni »fabula«, a zdi se, kakor da bi bila izmišljena prav za nas! * * * (Šolska debata v koroškem deželnem zborn.) h Celovca, dne 26. febr. Danes se je zvršila v našem dež. zboru šolska debata. Slovenski gg. poslanci so ob tej priliki zopet pojasnili naše zahteve glede slovenskih šol. V debato so posegli vsi naši poslanci gg. Muri, Einspieler, Grafenauer. Govorili so po večkrat. Oglasila sta se tudi mil. knezoškof in g. daž. predsednik, ki je govoril zopet to, kar smo iz njegovih ust slišali že večkrat, in razkladal svojo uprav „fiksno idejo" o razmerju med Slovenci in Nemci na Koroškem. Od nasprotne strani so govorili D. Kotz, Cernik, Kiršner in poročevalec Stein-wender. — Ob tej priliki se je precej obširno govorilo tudi o verski in 6letni šoli, za katero se je poleg naših poslancev potegoval tudi nemški konservativec Jan. Huber. — Posl. Cernik je napadal po svoji navadi duhovščino, Kiršner nas Slovence. V ostalem je Kiršner vezal prav otrobe in se potegoval zlasti za učitelje. On že vč, zakaj je to storil. Saj mu ta „trud" ob'Ino poplačajo sedaj ob volilni agitaciji. (Direktne volitve za koroški deželni zbor.) Iz Celovca, dne 26. febr. Naš vrli posl. Grafenauer s svojimi tovariši je stavil in v današnji seji z daljšim govorom utemeljeval samostalen predlog, naj se uvedejo za deželni zbor direktne volitve. Govorili so o tem pri današnji razpravi tudi Steinwender, Kiršner in Cernik, kateri se je hudoval, da so ta predlog stavili ravno naši poslanci. Predlog se je izročil dež. odboru, da o njem primerno ukrene do prihodnjega zasedanja. * * * (Postava nad vse.) Ob volitvi komisar župan»: „V vašem volilniku je več zapisanih, ki so že davno umrli". — Zupan : „Saj je bil volilnik po postavi osem dni razpostavljen, pa se ni noben oglasil, da ga več ni". Ljubljanski volilci 5. kurije — pozor! Za volitev volilnih mož iz občnega volilskega razreda, ki se bodo vršile v Ljubljani dne 4., ozir. 5. marci 1.1., se volilcem niso izdale izkaznice, ker zakon tega ne ukazuje. Po § 36. odstavek a držav-nozborskega volilnega reda je v področju volilne komisije, da tedaj, kadar se o identiteti kakega vo-lilca pokažejo pomisleki, razsodi o tem, če ga je pripustiti, da odda svoj glas. Da se pa preprečijo vmesni prigodki, ali, ko bi vender nastopila potreba razsodbe, da se volilni komisiji olajša nje naloga, na drugi strani pa tudi zato, da se kolikor moči prepreči prikrajšanje volilne pravice, se volilci pozivajo v lastnem interesu, naj k volitvi potrebna identitetna dokazila, kakor n. pr. delavske knjižice, potrdila, da so udje bolniških blagajnic, listine o svojem domovinstvu itd., s seboj prineso ter na zahtevanje volilni komisiji pokažejo. C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko v Ljubljani, due 1. marca 1897. Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Podružnica v Velikih Laščah pri odhodnici dragega prijatelja na Rašici nabranih 5 gld. — Gspdč. Minka Mešek iz Litije 2 gld., katera je skupila v gostilni pri Ba-tisu za „krofe". — Podružnica v Lehnu 35 gld. po gospodu Kopiču. — Slavna posojilnica v Mariboru 100 gld. — C. gospod Robert Vžclav ik, kapelan v Vojniku, v imenu ženske podružnice škofliovaške znesek 12 gld. 24 kr. — Bog živi prijatelje naše družbe. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca februvarija t. 1. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 570 strank 166 964 gld. 18 kr., 498 strank pa uzdignilo 147.510 gld. 92 kr. (Mestna hranilnica v Novem M ee tu.) V mesecu februvariju 1897 je 100 strank vložilo 14.446 gld. 52'/, kr., 53 strank vzdignilo 7864 gld. 47 kr., torej več vložilo 6582 gld. 5V, kr., posojil se je izplačalo 16 strankam 6270 gld., stanje vlog 359.274 gld. ЗО1/» kr., denarni promet 36 893 gld. 67 kr. Telegrami. Rim, 3. marca. Crispijanci pripisujejo velik pomen Crispijevemu vsprejemu na dvornem plesu. Kralj se je skoraj pol ure prijazno ž njim pogovarjal. London, 3. marca. V Armeniji se jc zopet začela anarhija. Ganton (Ohio), 3. junija. Mac Kinley je odpotoval včeraj zvečer v Washington. V Pitsbourgu ga je pričakovala ogromna množica na kolodvoru ter ga naudušeno pozdravljala. J^ogxxllii na Kreti. Atene, 3. marca. V noti, ki sojo izročili včeraj popoludne poslaniki velesil grški vladi, se izjavlja, da bodo velesile nepreklic-ljivo uporabile vsako sredstvo nasproti Grrški, ako ta v šestih dneh ne odzove svojih 1 adi j i n v o j ni h č e t z otoka Krete. Berolin, 3. marca. Ultimatum se glasi: Ker je nemogoče pridružiti Kreto Grški, ker so z druge strani turške reforme nezadostne, treba je ustanoviti na Kreti avtonomijo, in ne dotakniti se turške posesti. Grški vojaki naj toraj v šestih dneh zapuste otok. Rim, 2. marca. Danes je veliki dan. Danes bodo velevlasti dale skupno noto Turčiji in Grški, ki je od nje odvisen evropski mir. Carigrad, 3. marca. Poslaniki so izročili včeraj popoludne turški vladi skupno noto glede Krete. V tej se naznanjajo koraki velevlastij proti združenju Krete z Grško, kakor tudi glede odzvanja grških čet in glede avtonomije za Kreto. Rim, 3. marca. Vojni minister je za-ukazal, naj bodo čete v Florenci, Turinu, Neapolju in Rimu, ki so bile namenjene za Afriko, pripravljene, da na prvi ukaz odidejo na vzhod. FetrogTad, 3. marca. Carin ja vdova preti, da zapusti Rusijo, če se bo ukrenilo kaj trdega zoper grškega kralja. Car je še vedno bolehen in se ne bavi s politiko. Atene, 3. marca. Vlada je objavila razglas, da se zbere rezerva 1. 1891 —1892. Kaneja, 3. marca. Roj in krvolitje po otoku še vedno traja. Carigrad, 3. marca. Poročilo, da so kristijani na Kreti pomorili mnogo mohame-danov, je sestavila turška vlada na svet nemškega poslanca. Nemški poslanik je tudi oskrbel, da so agencije objavile taka poročila izredno pretirana in časih popolnoma izmišljena. Carigrad, 3. marca. Turški vojaki so umorili v Carigradu tri grške trgovce. Grki neprestano beže iz mesta. Po mošejah so Mladoturki nabili oklice, ki v njih tirjajo svobodo Krete, glavo Abdul-Hamida in njegovih svetovalcev. Pariz, 3. marca. „Goulois" poroča iz Carigrada: Zatrjuje se, da je naročil sultan Izzet-beyu, naj sostavi bolj svobodomiselne in obširneje preosnove, kakor se nadejajo velevlasti. London, 3. marca. Tajnik grškega poslaništva trdi, da ni res, da bi se kralj Jurij udal tirjatvam velevlastij. Ponarejena črna svila. Sežgi vzorček svile, katero nameravaš kupiti, in spozna bodeš takoj ali je svila pristna ali ponarejena: Pristna, čista barvena svila kmalu ugasne, se skodriči ter ostane le malo svetlorujavega pepela. — Ponarejena svila (katera se rada lomi in dobi mastne lise) gori počasi dalje (osobito tli tako-zvana „strelna nit", ako je v njej prav mnogo barvene snovi, ter ostane pepel temnorujave barve. Pepej se ne skodriči) kot pri pristni svili, marveč upogne. Pepel pristno svile se spremeni v prah, ako se stisne, isti ponarejene svile pa ne. — Tovarne za «vilo O. HENNEBERG-a (c. in kr. dvornega založnika) v Curihu razpošiljajo rade vzorce svojega pristno svilnatega blaga vsakomur ter pošiljajo kolikor treba za posamne obleke ali cele kose poštnine in carine prosto na dom. 35 6-1 5 Melusine- ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr. Jedina zaloga 45 (0) i lekarna M. Leustek v Ljubljani, Realjeva cesta fitev. 1, poleg mesarskega mosta. Meteorologično porodilo. S a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo «-3 , ■p s i JSjB Ž*- a 9. zvečer 731-9 7-8 sr. jzah. dež 3 7. zjutraj 2. popol. 7319 728 1 51 79 brezv. sr. sever oblačno n 3-3 malom Srednja včerajšnja temperatura 8 0°, za 6 5° nad nor- Izjava. Podpisani izjavljam, da me je liberalno-narodna stranka zoper mojo voljo postavila za volilnega moža za V. kurijo v Vodmatu. Zato izjavljam, da slučajne izvolitve nikakor ne sprejmem, nasprotno pa priporočam svojim prijateljem, da volijo može, kateri bodo oddali glasove za dr. Ereka. Vodmat, dne 3. marca 1897. Bertram Sclunelzer, stolarski mojster. «S" *3" ■ž» Krčmarji ln zasebniki, kateri žele kupiti pristna, naravna vina, obrnejo naj se do 781 15—16 Pavla Sponza v Rovinju v Istri, katori di popolno jamstvo za pristnost njegovih vin. — Na! željo vpošlje vzoroe belega in „mosoato rosa", terana in belega Isterskega vina. ЗВ2Г Preč. duhovščino še posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporabo pri daritvi sv. maše. Istrski Slovan, izurjen lovec, vajen gozdarstva, vseskozi poštena duša, olikanega vedenja, išče primerne službe kot loveo ali gozdni paznik na Slovenskem. Več pove čast. g. Fran Ooreo, župnik v Baderni pri Poreču, Istra. 161 2—2 Koverte s firmo in mzltnice priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. St. 2406. Razpis. 159 8-1 Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem: 1. v Bohinjski Bistrici z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letuf doklade od zdravstvenega okrožja; 2. na Brdu z letno plačo 600 gld., eventuvalno 800 gld.; 3. v Krškem z letno plačo 600 gld.; 4. v Kočevski Reki z letno plačo 800 gld.; 5. v Logatci z letno plačo 600 gld.; 6. v Šmariji pri I