posamezna Številka 20 tftiratfefo Ultimat t torti tit i «rn m. Leto EVI. Velja po pošti t m oslo lata naprej.. K 40-— aa en mesec ,, .. „ 3.S0 sa IfemMfo oeloletoo. „ 4V— seestaleinozemstvo. „ 50 — V LJnblfani na dom: Sa eale loto naprej.. K ia oi jneaeo „ .. K 3 — V Bprirl projonran nneCn« „ s-so ■9 Sobotna izdaja: st Sa oo o lato.....S $•— sa Renčijo oololatao. „ 18 — sa ostalo iaosoautvo. „ 13 — Inscratl: ™ KnoEtoljiLa petitvrsta (72 -um Siroma in 3 mm visoka ali n)e prostor) sa enkrat . . . . po 50 v za dva- ln večkrat . „ 45 ,, pri večjih naročilth primeren popust po docovorn. Ob sobotah dvojni tarif. f' Poslano: ~ Enostoipna peillvrsta K 1 — Izhaja vsak dan izvsemšl nedelje ln praznike, ob 3. ur> pop. Hedna letna priloga vozni red __OredniStvo jo v Kopitarjevi alfoi Hov Roaoplai se ne vračajo; nefrankirana pisma == sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev Joooslovanl in Čehi. Dr. Kramaf je objavil v velikonočni Številki Narodnih Listov uvodnik s tem naslovom. V njem pravi med drugim: »Državnopravni program nas ne bo Helil. Oboji, Jugoslovani in mi, hočemo živeti vsi, ves narod, naj nas delijo kakršnekoli meje, enotno narodno in državno življenje. Deželne meje ne morejo povzročiti, da bi iz skupnega narodnega življenja bili izključeni Slovenci s Štajerskega iti Koroškega. Da smo mi razen tega zvesti svojemu zgodovinskemu pravu, pravu zemlje češke krone na samostojno državno življenje, da se ne damo raztrgati, kakor to hočejo Nemci s svojim Deutschbohmen, da smo v tem varihi zgodovinske celotnosti kraljestva, je vzrok ne le ta, ker stojimo na državnem pravu, ker ne moremo pozabiti, da so sedaj nemški kraji bili po-nemčeni, ampak tudi to, ker bi bila gospodarska in socialna blaznost raztrgati tako idealno zemljepisno in gospodarsko enoto, kakršna je kraljevina Češka, in ker mnogo stotisoč pripadnikov našega naroda živi v ponemčenih krajih, ki jih za nobeno ceno ne smemo prepustiti nevarnosti ponemče-nja. Sicer so pa Nemci prišli na Češko kot kolonisti, kot gostje in nimajo nobene pravice trgati enotnost kraljestva, katero jih je s svojim naravnim bogastvom obogatilo, zlasti ker jih nihče noče ovirati v razvoju njihovega narodnega življenja. Vsega tega ni na Štajerskem in Koroškem. Tam žive Slovenci o opolni zemljepisni skupnosti s svojimi rojaki na. Kranjskem, so duševno in gospodarsko z njimi združei, tako da je tukaj sila narodnostnih razmer večja od slučajnih meja obeh zemelj. Nemci na Češkem niso z nikomer v mejah države v zvezi, razen na majhnem kosu avstrijskih meja, so le krog okoli kompaktnega če-Ikega centra, in imajo ozemlje, ki je eno-Btavno nesposobno za kakršnokoli pravno enoto. Nasprotno pa si ni mogoče predstaviti idealnejše skupnosti nego je združenje Jugoslovanov po narodnostnih me-iah.« Članek se končuje z besedami: »Podali smo si roke k neločljivemu prijateljstvu in združitvi v zgodovinskem trenutku, ko gre za vso našo bodočnost. To se ne pozablja — to združuje za vedno! Za zvestobo zvestobo!« Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. (i. — Kačiin poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. št. 7563. — UpravniSkega telefona St. 188. Wo nismo. Trst, 28, marca i. 18, Velika noč! Že četrta, odkar divja svetovna vojska, — Mogočnjakom tega sveta se je posrečilo, zatreti pravico in resnico. Toda le začasno. Iz trpljenja in »mrti je vzrastla odjrešitev. Velikonočna »krivnost nas uči, da se pride k slavi in zmagi le preko Kalvarije. Bolj kot kedaj poprej spoznavamo resničnost tega velikonočnega blagovestja, ki nam je porok, da mora tudi našemu bednemu, zatiranemu narodu, ki je vreden bolj kot noben drug narod boljše usode, iz potokov krvi in solza zasijati solnce osvobojenja. Ne moč ne meč, ampak pravica mora zmagati in zavladati, — Vsako velikonoč v vojski nam je bilo težje pri srcu: žrtev vedno več, trpljenje vedno hujše, strah nas je navdajal, ker ni bilo opaziti odnikoder žarka, ki bi nam naznanjal boljšo prihodnost. Kako je to letos vse drugače: zdi sc nam, da solnce gorkeje sije, zvonovi milejše pojo. Še divja okrog nas vojska, še teče kri, še se odpirajo grobovi, še nas ugonablja pomanjkanje. — toda mora nas več ne teži, pogumno in veselo gledamo v bodočnost, odkoder nam blesti zvezda — narodne svobode. In ni nas več strah! Dan vstajenja se bliža. Veliki, odločilni čas je našel, hvala Bogu, v našem narodu velik narod, tako, da se človek s ponosom imenuje Slovenca. Manifestacije zadnjih dni so dokaz temu. Vse je objela ena sama velika misel, misel narodnega odrešenja. Pot, ki vodi do njega, je sicer križeva pot, a olajšuje jo medsebojna ljubezen in edinost ter sigurnost, da naša pravica mora zmagati. Zato pa, narod moj, pogum in vztrajnost! Trpljenje jc samo davek, ki ga plačuješ za svojo svobodo! — Vojska je vse sprevrgla in izpremenila. Koliko stvari, ki smo jih prej omalovaževali, sedaj cenimo, in kar je bilo prej v časti, je sedaj brez vrednosti. Koliko novih problemov, idej jc rodil ta čas! Vse življenje gledamo danes v drugačni luči kot pred štirimi leti. V tem času smo tudi videli, kam dovedejo strasti človeštvo, občudovali smo pa tudi človeške kreposti in vrline. Kdo bi preštel vse vsote, ki so se zbrale v podporo bednim, bolnim, ranjenim, sirotam?! Kdo bi precenil blago, ki se je darovalo v dobrodelne namene?! To skazovanje dobrih del je v tej grozni vojski ena redkih, svetlih strani. Čuvstva usmiljenja do ubogih in zatiranih ni vojska zamorila, ampak ga je v mnogih še celo poživila in pospešila. Ncva društva, nove organizacije, javne in zasebne so se ustanovile v dobrodelne namene. Žal, da je bilo to vprašanje pri nas, tržaških Slovencih, kjer je tudi velikega narodnega pomena, pred vojsko popolnoma zanemarjeno. Kako veliko škodo smo imeli in imamo še danes od tega. V Trstu obstoje namreč razni dobrodelni zavodi, n. pr. veliki »Isti-tuto dei poveri« (Institut za uboge), a ti so vsi italijanski. Slovenske sirote, ki pridejo v te zavede ne slišijo drugega kot samo laščino, obiskovati morajo laške šole in ni čudno, če v kratkem času ne le pozabijo svoj materni jezik, ampak se ga še celo 26 Nevidni davek. Angleški spisal H. G. Wells. — Prevcl l M. (Dalje.) »Je on tudi neviden?« »Ne.« »No, in?« »Ali ne morem dobiti še nekaj jesti, predno ti povem vse to? Lačen sem — da me vse boli. In ti bi rad, da bi ti pravil cele zgodbe!« Kemp je vstal, »Pa ti nisi streljal?« je »prašal. »Ne jaz,c je dejal obiskovalec. ^ »Nek frap, ki ga še videl nisem, je streljal tja vendan. Vse polno se jih je prestrašilo. Vsi so sc prestrašili mene. Zlodej jih vzemi! Pravim — rad bi še nekaj več jedel, Kemp.« »Pogledam, če je še kaj spodaj,« je rekel Kemp. »Bojim se pa, da ni mnogo.« Potem ko se je nevidni človek najedel — in snedcl je silno veliko — je poprosil 'a smotko. Odgriznil je konec, predno je iogel Kemp najti nož, in je krepko zaklel, > se ji je zunanji list odmotal. Čudno ga je bilo videti kaditi: usta in >'lo, žrelo mu je poetalo vidno, kakor nodoblien dim. »Ta božji dar kadenja,« je rekel in živahno puhnil. »Srečen sem, da sem zadel nate, Kemp. Moraš mi pomagati. Pomisli, da sem ravno zdaj naletel nate! V peklenski stiski sem — kar zblaznel sem, mislim. Kaj sem vse doživel! Pa bomo še storili marsikaj, da ti povem.« Vzel je zopet whiskyja in sode, Kemp je vstal, se ozrl okrog sebe in prinesel še eno kupico iz druge sobe. »Sicer je blazno — pa mislim, da lahko pijem,« »Nisi se dosti izpremenil, Kemp, v teh dvanajstih letih. Vi plavolasi ljudje se ne izpremenite tako hitro. Hladni iu metodični ... Moram ti povedati. Delala bova skupaj.« Ali kako se je vse to zgodilo?« jc rtkel Kemp, »in kako si postal takšen?« »Pusti me za božjo voljo nekaj malo časa takole v miru kaditi, potem pa ti povem vse.« Pa ta zgodba ni bila pripovedovart tisto noč. Nevidnega človeka je začela roka močno boleti; lotila sc ga je mrzlica, bil je ves izmučen in glavn se mu ie venomer spominjala njegovega lova dol po griču, pa borbe pri krčmi. Pričel je svojo zgodbo, a se zopet oddaljil od rje. Govoril je v odlomkih o Marvelu, kadil hitreje in glas mu je postal srdit. Kemo ie skuhal povrctl, kar je mn^l. - sramujejo. Samo ta »Istituto« nam je po-italijančil na stotine otrok. Pa ne le v tem »Istituto«, ki je odvisen od tržaškega magistrata, se nam narodno izgubljajo otroci, ampak to se vrši v katoliških dobrodelnih zavodih. Z ozirom na to, je dolžnost tržaških in istrskih Slovanov, da začno takoj s krepko akcijo. Prva naša zahteva bodi torej, da se v omenjenih dobrodelnih zavodih ne poitalijančujejo več naši slovenski otroci, zato naj se povsod ustanove po dva oddelka: slovenski in italijanski. Pri zavodih, ki imajo svoje notranje šole, naj se vpeljejo poleg italijanskih tudi slovenske, ali pa naj se vsaj dovoli slovenskim otrokom, da hodijo v slovenske šole, Bodimo v tem neizprosni. Zadosti je bilo tega po-tujčevanja na vseh koncih in krajih. Ali ni zadosti, da so s;rote izgubile očeta ali mater ali oba; ali naj izgube še materni jezik, ki je po besedah našega Slomška poleg vere največji zaklad, ki ga je treba gojiti in negovati, ne pa zatirati. Z veseljem tudi javljamo, da se ustanavlja v Trstu društvo »Dobrodelnost«, katerega delovanje bo obsegalo vse panoge karitativnega dela, posebno pa bo društvo skrbelo za slovenske invalide, za katere nihče ne skrbi, in pa za ustanovitev tako potrebne slovenske sirotišnice v Trstu, Pripravljalna dela za tako društvo so v tiru in upam, da bomo lahko v kratkem kaj več o tem poročali, »Zveza Marijin Dom« je priredila v nedeljo 24. in v ponedeljek 25. marca v svoji dvorani '>Mater Dolorosa«. Igra se je vršila obakrat pri raznrodani dvorani. V nedeljo je bil pri predstavi navzoč tudi prevz. gesp. škof dr. Karlin in mnogo drugih duhovnikov. Posameznih igralk ne bomo pohvalno omenjali, rečemo le, da se je igralo tako dobro, da bi bili gospodje, ki se na take reči razumejo, kar presenečeni od krasnega proizvajanja. Čisti dohodek veselice je namenjen prihodnjemu slovenskemu sirotišču v Trstu, 1/ Z dežele nam pišejo: Vojna divja naprej. Mir z Rusijo in nameravani mir z Rumunijo ni rodil zaželje-nega sadu. O miru ni govora. Ako ne poseže vmes kaka »vis major«, bo vojska trajala v nedoglednost. Priznati moramo, da je in bo zadala ta vojna skeleče rane vsem slojem v državi. Izvzeti moramo — kar se pa umeje samo po sebi — le nc-krščene in krščene milijonarje in vojne li-ferante. Vsak stan trpi po svoje. A nihče nam ne bo mogel očitati, da pretiravamo, ali pišemo neresnico, ako trdimo, da trpi in nosi v tej vojni največje breme kmet. Zakaj? Državi ni dovolj, da vzame kmečki hiši gospodarja, ženi moža, očetu sinove — ampak država vzame in po nekaterih krajih naravnost kruto in brez usmiljenja tudi to, kar pridelajo doma ostale žene, dekleta, starci in otroci. Žena, mati, katera nosi na eni strani v srcu žalost, potrtost, na drugi strani pa mora delati noč in dan — bolj kot nema živina — ta žena nima pravice, da razpolaga s tem, kar jc pridelala njena žuljava in do smrti utrujena roka. Država je pričela v svoji preveliki ljubezni do državljanov oznanjevati »blago-vest« o maksimalnih cenah. Da se pa evangelij ljudi bolj prime, zato je izročila kontrolo nad njimi orožnikom in sodnikom, kateri vrše svojo nalogo v veliko zadovolj-nost svojih višjih. Dan na dan beremo v časopisju razsodbe — pravzaprav obsodbe — v katerih razni možje posvetne prayice zapirajo in z denarnimi kaznimi obdačujejo naše kmečke žene. Zakaj: Ena je prodala par jajc mesto po 40 vin. po 50 vin. Deset vinarjev dražje, kot zapoveduje državni evangelij maksimalnih cen. Druga je zopet prodala 2 kili fižola za krono dražje kot bi smela, tretja je zahtevala za liter mleka cela dva vinarja nad maksimalno ceno, četrta je zahtevala za porcijo salate 11 vin. mesto samo 10 itd. itd. Zares strašne zlo-činke so te kmečke žene — oderuhinje prve vrste! Kakor mnoge druge vladne na-l-edbe, tako je tudi evangelij maksimalnih cen modrost nad vse modrosti. Država je postavila maksimalne cene, samo za tiste stvari, katere pridela kmet, za druge stvari, katerim jc tekla zibelka v tovarnah mogočnih kapitalistov, ki polnijo svoje blagajne dan na dan s stotisočaki — za te stvari ni nobenih maksimalnih cen. Ali je resnica ali samo grdo brezvestno obrekovanje? Poglejmo! Pred vojsko jc stalo n. pr. vretence sukanca 40—60 vin.__danes stane 30 do 35 K; pred vojsko je stal meter blaga za delavne moške hlače, tako-imenovani taifelcajg, 1—1.60 K, danes pa 25—35 K; pred vojsko je sta! navaden kmečki voz 100 K, danes najmanj 700 K; ored vojsko je stalo par podplatov 2 K, danes 40—50 K; pred vojsko je potreboval kmet, da je obul srednje veliko družino 80 -100 K, danes mora imeti 10C0—1500 kron. Tisti imajo torej prav, ki trdijo, veljajo maksimalne cene le za kmetske pridelke, za drugo pa ne. In kakšne so te cene? V pojasnilo naj služi samo to; Naš kmet mora prodati reci in piši 100 kg pšenice, ali 300 kg krompirja, da kupi 1 samo vretence sukanca. Ali nam ne pove to dovolj? A'i ni ta govorica jasna in za vsakega lahko umljiva? Kaj hočemo več? Kaj ne kako prav imajo oni mestni gospodje — kako vestno ravnajo oni sodniki, ki pre- »Strah ga je bilo pred menoj — sem videl, da ga je bilo strah pred menoj,« jc ponavljal nevidni človek večkrat. »Motel mi je pobegniti — vedno sc mi je umikal. Kakšen bedak sem bil!« • »Ta falot!« »Bil sem ves divji. Ubil bi ga bil —« »Kje pa si dobil denar? je naenkrat vprašal Kemp. Nevidni človek je nekaj časa molčal. /Danes ti nc morem povedati.« Zdajci je zastokal in se sklonil naprej, podpirajoč si nevidno glavo z nevidnimi rokami, »Kemp,« je rekel, »skoraj tri dni že nisem imel spanja, le eno uro sem malo zadremal. Spati moram pa kmalu.« »Dobro, imej mojo sobo — imej to sobo.« »Ali kako morem spati? Čc zaspim — mi uide. E! Kaj pa zato?« »Ali je rana od strela?« je vprašal Kemp. »O, ne — samo praska in malo krvi. O Bog! Kako sem potreben spanja!« »Zakaj pa nc greš spat?« Nevidni človek je bil rideti, kakor da jc motril Kempa. »Ker imam posebno mrinjo zoper to, da bi ma ljudje prijeli,« je rekel poč«««. »Kakšen bedak sem!« je rekel nevidni človek in udaril močno po mizi; »sam sem te navdal s to mislijo!« XVIII. Poglavje. Nevidni človek spi. Kakor je bil nevidni človek iz . ^cn, utrujen in ranjen, se je vseno branil sprejeti Kempovo besedo, da bo spoštoval njegovo prostost. Pregledal je obe okni v spalnici, potegnil zastore gor in odprl pol-okna, da se prepriča o Kcmpovem zatrdilu, da je bilo mogoče pobegniti skozi nje. Zunaj je bila noč prav mirna in tiha in mlaj je zahajal nad planjavo. Nato je pregledal ključe od spalnice in od obeh vrat v napravljalnico, da se prepriča, da mu morejo tudi te zagotoviti prostost. Ko-nečno je izjavil, da je zadovoljen. Obstal jc 'na preprogi pred kaminom in Kemp je slišal glasove zdehanja. »Zal mi je,« je rekel nevidni človek, »ako ti ne morem povedati žc danes vsega, kar sein storil. Tako sem utrujen. Znamenito je to, to se vc da. Strašno jc! Ali veruj mi, Kemp, vzlic tvojim dokazom današnjega jutra ie docela moiJorp, Nnredil sem odkritje. Nameraval sem ga obdržati sam zase. A ni mogoče. Moram imeti družabnika. In ti... Take reči lahko izvršiva... Vend ar jutri o tem, zakaj zdaj'« se počutim Kemp, kakor da moram spati ali T>n r>nrtin<'ti « ganjajo in kaznujejo one kmetice kot ode-ruhinje in krvopijke. Relativno ima najmanj oproščencev ravno kmečki stan — to zlasti pri nas na Slovenskem. Zakaj? Našo kmetije so majhne, navadno merijo 30—150 oralov. Na taka posestva se vojaška uprava ne ozira. In moral je zapustiti svoj dom mož — oče šestih, sedmih otrok — edina delavna moč •— in oditi k vojakom, drugje zopet moral ni oditi samo mož, ooc, ampak z njim ali pa za njim še po 2—3 sinovi. Doma jc ostala uboga žena in pa morda še par malih otro-čičcv, ki so pa materi le v skrb in nadlego. Drugod so odšli zopet iz kmečke hiše po t—3 sinovi. Kdo naj dela? Naj bo za danes dovolj o kmečkem trpljenju. Kaj smo hoteli s tem doseči: 1. Javno povedaH. kmet ni oderuh. Ako proda kako stv.ir dražje kot hoče država, je vsled splošne draginje k temu prisiljen ali vsaj opravičen. Ali naj mar proda vse po maksimalnih cenah in potem hodi bos in nag? Ali naj obdeluje svojo zemljo a praznimi rokami, brez motike, vozov in pluga? 2. Država mora ali maksimalne ccne-odpraviti, ali jih pa prilagoditi cenam tovarniških izdelkov. Prvo je mogoče — drugo pa pri nas ni izvedljivo. Bogati tovarnarji imajo preveč moči. Avstrijska mati ie ni rodila ministra, ki bi ce drznil stopiti tem ljudem na prste. Imajo pa tudi svojo zanesljivo in dobro oporo v gosposki zbornici, katera je menda edino le še zato tu, da brani interese velekapitalistov. Mi smo prepričani, da država ne bode v tem pogledu ničesar ukrenila in da bodo tvor-niški izdelki tuai poslej vsak dan dražji. Kaj tedaj, ako odpravi cene za kmečke pridelke? Posledica tega bo, da se bodo živila silno podražila — kako naj potem živi delavec, kako uradnik? A država, ki ima vso moč v rokah, ki danes razpolaga z milijardami — bi tudi tukaj lahko prihitela na pomoč. Kako pa? Kmet naj bi prodal svoje pridelke po cenah, ki so razmerne cenam tvorniškin izdelkov — država pa naj bi to diferenco, pokrila iz svojih sredstev, To bi lahko storila in zadovoljen bi bil kmet, zadovoljen meščan, delavec, uradnik in obrtnik. Kako to izvesti, o tem razmišljati ni naša naloga ampak naloga onih, ki stoje na čelu državne uprave in ki nosijo tudi odgovornost pred ljudstvom. 3. Kazni za prekoračenje maksimalnih cen bi morale zadeti vse brez izjeme. Danes pa se kaznujejo najbolj kmetje, oni se ne znajo ogniti črki postave. Ostajajo pa brez kazni veliki vojni špekulantje. Če se morda bere tu in tam, da je bil ta ali oni obsojen, je ta ka.:en tako nizka in malenkostna, da meji na smešnost. Bogat podjetnik zasluži pri eni sami kupčiji, s katero je imel morda dela par ur — in blaga niti videl ni — hipno stotisočake. Slučajno ga kdo ovadi in sodnik ga kaznuje s par tisočaki. Kakšen pomen ima to? Plača recimo globe 20.000 kron, ostanejo mu pa še stotieoči. 4. Vojaška oblast bi morala bolj upoštevati male kmetije in oprostiti vse samostojne kmečke posestnike. Vojak bi moral vedeti, da so male kmetije za državo veliko večjega pomena kot veleposestva. To je jasno pokazala sedanja vojska, še veliko bolj bo pokazala prihodnjost. Kaj pomaga dobljena začasna zmaga, ako bodo Ea uničeni kmečki domovi? Ali ni to ban-rot države? Naši generali znajo delati dobre načrte — morda znajo spreno voditi Kemp je stal sredi sobe in strmel v oblačilo brez glave. »Kakor vidim, te moram zapustiti,« je rekel. »Neverjetno je. Še dve, tri reči, ki bi se zgodile kakor ta in prevrnile vse moje domneve — bi me naredile blaznega. Vendar je resnica! Ali ti morem še s katero rečjo postreči?« »Vošči mi samo lahko noč,« je rekel Griffin, »Lahko noč,« je rekel Kemp in mu stresel nevidno roko. Odšel je postrani proti vratom. Zdajci je stopil nočni plašč urno k njemu. Ali razumi me!« je rekel nočni plašč. - Nobenega poskusa me zvezati ali ujeti! Sicer--« Kempov obraz se je malo izpremenil, »Menim vendar, da sem ti dal besedo,« je dejal. Kemp je narahlo zaprl vrata za seboj in takoj se je zavrtil ključ za njim. Ko je nato obstal z izrazom silnega začudenja na obrazu, je slišal hitre korake, ki so sc približali vratom toaletne sobe, in tudi te so se zaklenile. Kemp se je udaril z roko po čelu. »Ali se mi sanja? Ali je svet znorel ali sem jaz?« Zasmejal se jc in položil roko na zaklenjena vrata. »Zaprt iz lastne sobe po očividni nezmiselnosti!« je rekel. Odšel je proti stopnicam, se obrnil in strmel v zaprta vrata. »Pa je resnica,« je rekel. Položil je prste na malo opraskani vrat. »Resnica, ki se ne da utajiti!« »Vendar--- Brezimno je zmajal t glavo, se obrnil in odšel doli. . . (DaKo-l čete, posestnik, ki pridno obdeluje svojo zemljo, ravno tako pomaga k vojnim uspehom kot vojak s puško ali zemljevidom. Pomoč malega posestnika je nujno potrebna državi. Ententa nas gospodarsko ne bo zmagala, to je jasno. A da nas ne zmaga gospodarsko, v ta namen je treba skrbeti, da naše male kmetije 110 propadejo. Me m zahodu. NEMŠKO POROČILO. Berlin, 30. marca zvečer. Uradno: Zahodno bojišče. Na bojišču severno od Somme se položaj ni izpremenil. Aye-tte smo izčistili od sovražnika. Med Sommo in Avro smo Angleže in Francoze, ki so jim prihiteli na pomoč, vrgli iz delov njih prednjih postojank in vzeli Pcaucourt in Mezicres. Izjalovili so se napadi Francozov na Montdidier. Francozi so pričeli zdaj Laon rušiti; trajno ga obstreljujejo in so poškodovali katedralo. Poročnik Bongartz je sestreli! 32. in 33., poročnik Udet 22. sovražno letalo. Z drugih bojišč nič novega. Berlin, 30. marca zvečer. Naš napad med Sommo in Oiso je napredoval. Berlin, 31. marca. Veliki glavni stan: Zahodno bolšče: Odbili smo na višinah zahodno od Ancre angleške protinapade. Nove uspehe smo priborili z napadi med Sommo in Oiso. Na obeh straneh potoka Luce smo prebili najprednejše angleške črte, katere so francoski polki okrepili; z naskokom smo vzeli v dolini ležeče vasi Aubercourt, Hangard in Demum, sovražnika smo vrgli, četudi je napadel z naj-krepkejšim protinapadom, proti Moreulu in na gozdne višine, ki leže severno od njega. (Navedeni kraji leže približno 17 km jugozahodno od Amiensa na cesti Noyon— Roye—Amiens.) Med Mroeuilom in Noyonom smo napadli nove francoske armadne zbore, ki so jih razvrščali na pohodu. Sovražnika smo severno od Montdidierja vrgli čez nižini Avre in Dona; z naskokom smo vzeli na zahodnem bregu ležeče višine. Francozi so zahodno od Mont-diderja večkrat ponavljali protinapade na Fontaine sous Montdidier in na osvojeni Mesnil, njih proinapadi so se v krvi izjalovili. Zvečer smo z naskokom vzeli Fon-tainej z žilavim bojem smo Mesnil držali. Čete, ki so napadale v črti od Montdidierja do Noyona so vrgle sovražnika iz njegovih iznova izkopanih jarkov čez An-sauvillers, Rollot in Hainvillers, Thies-court in Ville. Močni protinapadi Francozov so se tudi tam izjalovili. Z naskokom smo vzeli utrdbo Renault, ki leži jugozahodno od Noyona in ki gospodari Oisi. Z vseh strani bojne črie javljajo o najtežjih krvavih izgubah sovražnika, Z drugih bojišč nič novega. Berlin, 1. aprila. Uradno: Zahodno bojišče. Na bojišču severno od Somme so zvečer boji s topovi in z minami zopet oživeli. Med potokom Luce in Avro smo napadali naprej in vzeli višine, ki leže severno od Moreuila. Težke so bile izgube Angležev in Francozov, ki so večkrat brez uspeha s protinapadi napadali. S krajnim sunkom -na zahodnem bregu Avre smo zasedli gozd Arrachis. Francoske divizije so tudi včeraj večkrat napadale, da zopet pridobe izgubljene vasi in višine, ki leže zahodno od Montdidierja in med Donom in Matzom; napadi so se krvavo zrušili. Število ujetnikov se je, odkar se bije bitka, z boji zadnjih dni zvišalo na nad 75.000 mož. Z drugih bojišč nič novega. Berlin, 1. zvečer. S francoskega bojišča nič novega. Wolifovo poročilo. Berlin, 30. marca. Wolff: Angleže so njih težke izgube prisilile, da so na nekaterih delih bojne črte vrgli v boj nadomestne čete in delavske oddelke. Trdo čutijo Angleži, da so izgubili toliko bojnega blaga, ki je. neprecenljive vrednosti; posebno ker so toliko težkih lopov izgubili. Nemci so našli severno od Aubignyja mogočne zaloge streliva, avtomobili, ki ki smo jih tam zaplenili z rdečimi granatami so pobarvani, vozimo sedaj po vseh cestah nemško strelivo. Nemško strelivo vozijo tudi lokomotive in ž«lezniški vozovi. Okolnosti, ker smo toliko takega dragocenega blaga zaplenili, dokazujejo, kako je bil sovražnik premagan. Berlin, 30. marca. Wolff: V okolici Varfussee—Abeucourta je ujel nemški oddelek 500 mož: en brigadni in en pol-kovni poveljnik sta med njimi. Plen se je povišal na 100 lokomotiv, 500 železniških voz in eno napolnjeno skladišče streliva. — Potem ko smo 29. t. m. vzeli z naskokom Beaucourt in Mezieres, so napadali s protinapadi v gostih množicah, da vzamejg Nemcem vasi med Sommo in Avro; napadi so se z velikimi izgubami za sovražnika izjalovili. Francozi so istočasno zbirali pe-heto in tanke vzhodne od Montdidierja aa onnek. Učinkuio*. nemški 'ogenj j« tudi tam že na zbirališčih v kali zadušil vsak napadalni poizkus. Berlin, 30. marca. Wolff: Sovražni letalci so 28. marca metali bombe v mesto Luksenburg. Hiše so močno poškodovane; ubitih je 10 oseb. Berlin, 30. marca. Wolff: Angleška armada, od katere ste že dve tretini zapleteni v težki poraz, posebno čuti visoko izgubo mrtvih, ranjenih in pogrešanih častnikov. Ujeli so jih precej: med 1266 ujetniki 34. divizije je bilo 45, med 1396 ujetniki 59. divizije 51, med 1396 ujetniki 5. divizije 46 častnikov in med 2730 ujetniki 6, divizije 97 častnikov. Zaplenjeni topovi še niso prišteti; dozdaj so jih 1100 našteli; veliko nemških divižij je namreč angleške topove in kroglje precej v boju porabljalo. Umevamo, zakaj kliče Anglija Francoze in Američane na pomoč. Wolffovo poročil«;. BcrKn, 1. zvečer. Južna napadalna armada trajno napreduje, njenih operacij nista zadnja dva deževna dneva nič ovirala, Krvavo so se izjalovili ljuti sovražni protisunki. Nemci trdno drže pred desnim krilom odsek Avre. Mostišča na zahodnem bregu potoka smo razširili. Nek nemški zbor je stal nekaj časa nasproti premoči 5 do 6 francoskih divizij, ki so s tanki in z močno artiljerijo ponovno brez uspeha napadale. Angleško poročilo. London, 29. marca. Vse naše postojanke severno od Somme smo držali. Sovražnik podnevi ni resno napadal. Težki boji so se južno od Somme bili. Naše čete so potisnili v črto Hamel - Marcave - Dc-muin, francoska črta sc razteza južno od Demuina skozi Meziercs-Hamuville-Sinc-bcrmard-Gratibis naravnost proti zahodu od Montdidierja - Lassignyja. Francoska protiofenziva traja dalje. Nove francoske čete prihajajo. Francoska črta se vzhodno od Lassignyja ni izpremenila. London, 30. marca. Uradno: Na brit-ski bojni črti severno od Somme se razmere niso izpremenile. Južno od Somme smo naše postojanke držali. Južno od tam so Nemci podnevi ljuto napadali francosko bojno črto; posrečilo se jim je, da so zahodno od Avre in jugovzhodno od Mon-tidierja napredovali. Nemci' so vzeli vasi Auvillers, Griviesnes, Cantigny,. Mesnil, George la Monchel in Avencourt, Vzhodno od Avencourta se silno bijejo; natančno položaj ni znan. Vreme se je spremenilo. Dežuje. London, 31. marca. Bitka, ki je včeraj ponehavala, je danes zjutraj zopet vz-plamtela. Sovražnik je zopet ponavljal svoje brezuspešne napade, ki jih drago plačuje, tako pri Beiryju in Boyel!esu, kakor tudi neposredno severno od Somme. Vse te napade, ki so jih nove močne čete izvajale, smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Naše postojanke so ostale nepoškodovane. Nekaj mož smo ujeli. Silno obstreljevanje obrambnih postojank zahodno od Arrasa je spremljevalo omenjene napade. Južno od Somme in med njo in Avro so se boji vztrajno nadaljevali. Napadi in protinapadi so si sledili s kratkimi presledki. Sovražnik je danes zjutraj s silo udri v vas Demuin v dolini Luce, a zadržujemo ga na zahodni vaški meji. London, 1. zjutraj. Uradno: Sovražnik je včeraj dvakrat napadel naše postojanke zahodno od Alberta. Sovražnik je južno od Somme nadaljeval svoje poskuse, da bi napredoval v dolinah Luce in Avre, a je le malo napredoval. Vrstili so se napadi in protinapadi včeraj popoldne in zvečer z menjajočo se srečo. Pričakujemo, da se bodo tam boji nadaljevali. Pri Serri smo včeraj zaplenili 109 strojnih pušk. Francosko poročilo. Pariz, 29. marca. Uradno: Bitka je na fronti ob Oisi podnevi znatno ponehavala. Nemci so napadali le posamezne kraje naše fronte, ki je vsak dan trdnejša, ker prihajajo vsak dan nova ojačenja. Naše čete so odbile vse nemške napade. Sovražni presenetljivi napadi na naše postojanke pri Badonvillerju, v gozdu Parrcy in južno od Soppoisea so se izjalovili. Z drugih bojišč se nič ne poroča. Pariz, 30. marca. Uradno: Bitka, ki se je unela v črti Morenil—Lassigny, se je bila bolj in manj silno cel dan in se je razširila na 60 km. Nemške čete so ponovno naskakovale naše črte, dasi jim je naš ogenj zadajal izgube. Naše čete so neprestano napadale s protinapadi in povsod zadržale sovražnika. Besno so se bili v pokrajini Onvillers—Le Plemont in Plessis le Roi; ti kraji so lastnika večkrat menjali. Dvema nemškima divizijama se je posrečilo, da sta se ustalili v Le Plemontu in v delu Plessis le Roieja, a naše čete so ju s krepkim protinapadom vrgli vun. Naše topništvo je namerilo na nekaterih mestih strašen ogenj na množice napadalcev, ki so se morali precej ustaviti; v neredu so se valili nazaj; bojno polje je pokrito z mrliči. Sovražnik je izgubil še več kot prejšnji dan. Pariz, 31. marca. Uradno: Sovražnik obstreljuje Parim mi eMlsa ubita, ena ranjena. XXX Zene in matere, ki trepečejo strahu za svoje može, svoje sinove, molijo, iščejo tolažbe pri Bogu. Veliki teden se je zbiral svet in molil, jokal in prosil Križanega, naj prikrajša dni trpljenja. V neki pariški cerkvi se je zbralo na veliki petek veliko pobožnih duš. Molile so. In iz daljave 120 km je priletela granata, zadela cerkev. 75 mrtvih, 90 ranjenih. Tudi veliko soboto so padale nemške granate v trdnjavo Pariz: 1 ubit, drugi ranjeni. Bitka v Pikardiji se je bila čez velikonočne praznike. Na veliki petek, dne 29. m, m., se položaj severno od reke Somme ni izpremenil. Nemci so med Sommo in Avro vrgli Angleže in Francoze, ki so prihiteli Angležem na pomoč, iz najprednejše postojanke in vzeli Beaucourt in Mezieres. Napadi Francozov na Montdidier so se izjalovili, Angleži so poročali, da so jih Nemci potisnih v črto Ilamel-Mar-cave in Demuin in da se je raztezala 29 m. m. francoska črta od Montdidierja do Lass;'gnyja. Dnp 30. m., veliko f^boto, so odbili Nemci protinapade Angl^sv na višinah, ki se raztezajo zahodno od Avre. Na obeh straneh potoka Luce, ki se zahodno od Rossižresa izliva v Avre, so prebili najprednejše angleške črte, v katerih so se tudi francoski polki borili. Naskočili in vzeli so vasi Aubercourt, Hangard ia Demuin. Angleže in Francoze so vrgli proti Moneueu. Nemci so torej napredovali na cesti Noyon, Roye, Amiens in so imeli na veliko soboto do Amiensa še 17 km hoda. Severno od Montdidierja so vrgli Nemci sovražnika čez nižino potoka Don, ki teče skozi Montdidier in se izliva pri Pierrepontu v Avro. Bili so se zelo krvavi boji. Zvečer so Nemci z naskokom vzeli Fontaine in v hudem boju držali Mesnil. Nemci so napadli jarke, ki jih je izkopal sovražnik od Montdidieija do No-yona. — V nemškem poročilu z dne 31. m. m. navedeni kraji leže tako-le: Ansau-villers leži 15 km jugozahodno od Montdidierja, Hainvillers in Thiescourt 12 km zahodno od Noyona, Ville ob Oisi, 3 km jugozahodno od Noyona. Nemci so tudi vzeli utrdbo Renauld, ki zapira cesto v Compiegne, o katerem mestu je rekel Clemenceau: če vzamejo Nemci Compiegne, si odpro pot v Pariz. Compiegne se morajo držati do zadnjega moža. — Vreme se je 30. m, m. izpremenilo. Deževalo je. Medtem ko je bilo nekaj dni na bo« jišču severno od Somme precej mirno, so pričeli tam na veliko nedeljo zvečer zopet grometi topovi, tudi mine so metalL Med potokom Luce in Avro so Nemci napadali in vzeli višine, ki leže severno pred Mou-relom; na zahodnem bregu Avre so vzeli gozd Arrachis. Med Donom in Matzom, ki se nad Compiegno izliva v Oiso, so francoske divizije napadale tiste vasi in višine, ki so jih Francozi na veliko soboto izgubili. Branili so pot v Compiegne in v Pariz, a napadali so brez uspeha. — Dopisnik haaškega »Handelsbkida« je poročal, da je videl za fronto pri Verdunu zbrane velikanske množice čet, vsled česar bi nas novi nastop Nemcev na njih levenz krilu čisto nič ne presenetil. Odkar se bije bitka — pričela se je 21. marca 1918 — so ujeli Nemci nad 75 tisoč sovražnikov. Včeraj se položaj na bojiščih ni spremenil. XXX Arz o položaju v svetovni vojski. Generalni polkovnik baron Arz je te dni časnikarjem o položaju svetovne vojske izjavil: Položaj ni bil za nas še nikdar tako ugoden, kakor je zdaj. Na vzhodu se je ponovil mir, Rusija je raztrgana in se ne more braniti. Napadalnemu duhu in žilavi vztrajnosti naših čet v obrambi se jc posrečilo, da med Vzhodnim in Črnim morjem ni več strelskih jarkov. Prve vojaške sadove že na zahodni bojni črti žanjejo. Zmagali bomo, če hočemo in hote-ti moramo, ker se sicer ne bo vojska nikdar končala ali pa slabo za nas. Na vprašanje, če bo mogoče, ker je položaj monarhijo razbremenil, poslati še nadaljne najstarejše letnike domov, je Arz odgovoril: Vojska je šele deloma končala. Pred vsem nam stoji v Italiji nasproti sovražnik, ki je sicer v 12. soški bitki izgubil precejšen del svojih 70. divizij, a je medtem s pomočjo zaveznikov nadomestil, kar je bilo sploh mogoče nadomestiti. Silovita preizkušnja moči s tem sovražnikom, ki hlepi po deželah, ne izostane. Na vzhodu in severovzhodu potrebujemo veliko zasednih čet; dalje albanska fronta, intervencija v prijateljski Ukrajini, vojaško - gospodarska izpopolnitev vzho ne fronte in dejstvo, da so Frnncozi, Angleži in Američani ravno tako naši sovražniki kakor nemški in da mora ostati fraj-no v veljavi beseda grofa Czernina: »Mesto Strassburg je enako Trstu«. Vojska sc torej nadi'juje. Vse moramo iTicti Nobeno stvo ne bi prevze'6 orlrfov n. 'i b odločilnem treni-M « vojsl e imar,' ? , alo izrabo ljudskih sil. Zahtev m dnm.«t* - obdelovanje zemlje in za žetev, za začasno prepustitev delavnih moči, ne bomo prezirali, nasprotno: velevažno je ravno vsled našega sijajnega položaja na bojišču, da zaledje prebije. Doma se mora pomagati, ker hoče zmagati tudi dom. Z ozirom na položaj na zahodu je izjavil: Državniki v Parizu, Londonu in v Washingtonu merijo že tri leta svoj govorniški bobneči ogenj na osredne velesile. Nemški meč jim je zdaj odgovoril. Nemške armade, katere vodi cesar, prodirajo po s krvjo napojenih tleh bojišča ob Sommi, Nemški udarci so razbili 50 kilometrov široki, rafinirano utrjeni obrambni pas. Rana naših sovražnikov na zahodu je že danes tako huda, da se ne more nikdar popolnoma zaceliti. Posebne vrste usoda se izpolnjuje, ko se nagiba h koncu četrto leto vojske. Tisti Angleži, ki so, da si zagotove svojo večkratno moč števila in materiala, polagoma sklicali cel svet proti zvezi štirih, so bili tako poraženi, da si večjega poraza niti predstavljati ne moremo. Lagal bi, če bi rekel, da so me zadnji nemški uspehi posebno presenetili. Prepričan sem bil, da bodo zmagali. Z ozirom na prehod od nepremične v premično vojsko je Arz rekel: Skok iz strelskih jarkov, prehod k premični vojski kaže še bolj premoč nemškega vojskovanja. Anglija je bila sicer v stanu, da je, odkar traja vojska, podese-torila število svojih divizij; angleški vojak in poveljnik angleške stotnije si je v nekaterih mesecih pridobil tisto spretnost, ki jo zahteva vojska v postojankah in pri krajno omejenem napadu. Kadar so jim pa žične ograje nekaj kilometrov za fronto pretrgane in če se manevrira na odprtem polju, takrat se šele poznata spretnost in izkušenost, ki se pridobita le v večletnem mirnem delu vojskovanja in temeljito • izobraženi generalni štab. Iz tal je mogoče izkopati milijone borilcev, a niti delca voditeljev. To si predočujmo, kadar presojamo položaj na zahodu. Nemški stotnijski in bataljonski poveljnik stokrat prekaša angleškega, kar zajamčuje , uspeh. Z ozirom na sodelovanje našega topništva na zahodu je Arz rekel: Avstrijsko vojno silo zelo veseli, ker so avstrijske baterije slavno deležne zmag na zahodu. Posebno naši zahodni sovražniki so gojili nekaj časa smešno nado, da bodo Avstrijo od nemškega zaveznika ločili. Na to so odgovorili naši topovi. Angleži ter Francozi in Američani so ravno tako naši sovražniki, kakor so Nemcem Italijani In Srbi, General Galhvitz o ofenzivi. Haag, 30, Dopisnik »Handelsblada« na zahodni bojni črti je 30. t. m. pisal: Včeraj sem govoril z generalom Gallv/i-tzem. Izjavil je med drugim: Sovražnik je premagan in gotovo izredno oslabljen. Pot, po kateri se je umikal, je pravi ar-zenal vojnega orodja, kar dokazuje, da umika ni pripravil. Ni poškodoval cest in veliko streliva smo našli, katerega ni razstrelil. General, ki je posebno v Rusiji večkrat zmagal in je takih prizorov navajen, je rekel, da ni še nikdar videl toliko blaga, posebno streliva nakopičenega. Rekel je, c!a so se Angleži posebno žilavo in junaško branili. Uspeh se je dosegel, ker so sovražnika presenetili, Angleži so sicer pričakovali velikega napada in sicer med 13, in 15, marcem. Ko je pa ta doba pretekla, so mislili, da so sedaj Nemci ofenzivo odgodili do aprila. Angleži so bili popolnoma presenečeni, ker so napadli Nemci po kratki pripravi i topovi in ne z bobnečim ognjem, kakršen je pri sovražnikih običajen. Na nekaterih točkah so osredotočili veliko to- Pov, ki so nekaj ur uničujoče streljali. ogled na sovražna mrtvaška polja je bil grozen. Dopisnik je videl na fronti pri Verdunu zbrane za bojno črto velikanske nnožice čet. Pershing izročil Fochu ameriške čete. Agence Havas: Vlada Združenih držav je pooblastila generala Pershinga, da sme vse čete v Franciji podrediti generalu Fochu, Dne 29. t. m. so se sestali na fronti general Petain, Clemenceau in mu-nicijski minister Loucheur. General Pershing se je predstavil generalu Fochu s sledečim nagovorom: Ameriški narod je počaščen, ker se sedanje bitke udeležuje. Zdaj ni nobeno drugo vprašanje pereče, kakor boj. Naša pehota, topništvo in letala: z vsemi našimi bojnimi sredstvi razpolagajte, kakor vam drago. Iz Združenih držav pridejo še druge čete, kolikor jih potrebujemo. Prišel sem nalašč sem, da vam povem: Ameriški narod je ponosen na to, ker se je udeleževal največje in najlepše bitke, kar jih pozna svetovna zgodovina. Pariz, 31. Uradno. Francoska vlada je ugodila želji, ki jo je izrazit v imenu svo-ie vlade general Pcrhing, da se naj ame--iške čete bore na strani francoskih »n Antileikih čet v PikardiiL Lloyd George o položaju na bojišču. London, 31. Lloyd George je objavil izjavo, v kateri pravi: Začetek je bil zelo kritičen, a razmere so se zdaj spremenile. Boj je šele v začetnem razvoju, ne more se reči, kako bo izpadel. Kabinet je od prvega dne v zvezi z velikim glavnim stanom in s francosko ter ameriško vlado. Generalu Fochu so poverili vodstvo vseh armad na zahodni bojni črti. Poleg tega koraka, ki so ga storili z ozirom na neposredne koristi trenutka, je poJrebna še neka odredba, na katero so že dolgo časa mislili, če nastanejo take razmere, kakor so zdaj. Naj že izpade bitka kakorkoli, dežela se mora pripraviti na nadalj-ne žrtve, da si zagotovi končno zmago. Potrebne načrte kabinet skrbno pripravlja. Naznani jih, ko se zbere parlament. London, 1. Reuter: Lloyd George je brzojavil ministrskim predsednikom Kanade, Avstralije, južne Afrike, Nove Zelandije in Nove Fundlandije, naj pošljejo ojačenja na boiišče. Do zadnjega moža morajo vreči na bojišče. Clemcnc^au o položaju in o bitki. Curih, 30. Švicarski listi poročajo iz Pariza: Clemenceau je v zadnji seji v ar-madni komisiji govoril odkrito o položaju. Odkrito je pripoznal, da so priborili Nemci v prvih šestih dneh bitke velike usoehe, posebno na jugu. Dobro se je drža^ severna bojna črta. Popolnega sovražnega navala med drugim tudi zato niso ustavili, ker ni bilo poveljstvo enotno in se je o tej zadevi z zavezniki odkrito razgovarjal in so se o tem vprašanju sporazumeli, Clemenceau je bil zelo resen, toda srčen. Geni, 30. Clemenceau je izjavil v četrtek v armadnem odseku senata: Com-piegne ne bo padlo. Vemo, če Compičgne pade, je Nemcem pot v Pariz odprta, do zadnjega francoskega vojaka bomo Com-piegne branili. Genf, 30. »Matin« in drugi listi še vedno resno sodijo o položaju, dasi je Clemenceau senatorjem in poslancem poročal, da pošiljajo ojačenja v odsek pri Montdidierju. XXX Foch generalisimus, London, 30. marca. (K. u.) Morningpost poroča: Francoska in angleška vlada sta skupno s Highom sklenili, da bo sedanje operacije vodil kot generalisimus Foch, Angleško časopisje. Haag, 30. marca. »Daily Chronicle« in »Morning Post« sta zadovoljna, ker je povišan Foch v vrhovnega poveljnika. — »Daily News« pa grajajo ta korak, ker bi bil moral prej govoriti parlament. — Angleško časopisje je danes optimistično. »Daily Telegraph« je pisal: Teden se končuje precej zadovoljivo, ker Nemci bolj počasi napredujejo in se sovražnik na več mestih brani, Anglija mora biti svojim hrabrim četam hvaležna. — »Times« so posebno zadovoljne, ker se poroča, da napadajo vedno nove divizije, ki jih vsled izgub zamenjavajo, kar zmanjšuje napadalno moč. Zadnja poročila o bojih dokazujejo, da Angleži krepko drže svoje postojanke, dasi jih silno napadajo. Pariš, 31, marca. Agence Hawas: Po zadnjih poročilih bitka pri Sommi ponehava, Napadov ni več toliko, kolikor jih je bilo. Sovražnik gradi predvsem utrdbe, posebno v smeri proti Lassignyju. Francozi zapušč?.'o Italijo, Chiasso, 30. marca. (K. u.) Italijanska meja je še vedno zaprta. Časopisi poročajo, da so Francozi skoraj vse svoje čete umaknili iz Italije in da niih poveljnik general Favolle že na zahodni bojni črti poveljuje. Novi angleški pozivi. Rotterdam, 30. marca. Pod orožje so v Angliji zopet nad 100.000 mož pozvali, Pariz, 29. marca. Clemenceau je zapo-vedal poslance vsak dan o vojaškem položaju obveščati. Danes je v zbornici Clemenceau poslancem rekel: Danes ponoči sem zopet spal, in sicer spal dobro, kar se mi že več dni ni zgodilo. Sicer pa enotno vrhovno poveljstvo ne vzbuja le zanimanja, marveč zagotavlja srečen izid XXX Poškodovana pariška cerkev na veliki petek. Pariz, 30. marca. (K. u.) Kroglja nemškega daljnostrelnega topa je včeraj popoldne zadela neko cerkev v mestu med božjo službo. Ubitih je 75, ranjenih pa 90 oseb. Ubit je tudi legacijski svetnik švicarskega poslaništva Strohlin. Cerkev je ena kroglja že tudi na cvetno nedeljo zadela. Predsednik Poincare, min. predsednik Clemenceau in pariški nadškof so obiskali cerkev in ranjence. Pariz, 29. marca. (K. u.) Agence Havas: Ko je zbornica razpravljala o finančni postavi, se je poročalo, da je zadela nemška kroglja cerkev. Nek poslanec je precej vstal in pozdravljal žrtve. Nebeško in človeško pravičnost je klical na pomoč. Daljnostrelni top. Pariz, 30. marca. (K. u.) Agence Ha-vasi Nemški daljnostrelni top je obstrelje- val dalje Pariz, Včeraj je bilo ubitih 8 ljudi, 4 ženske so med njimi; ranjenih je 37 oseb, med njimi 9 žena in 7 otrok. Tudi St. Denis in Versailles obstreljevana. Lugano, 30. marca. Milanski listi poročajo, da so padale kroglje nemškega daljnostrelnega topa že tudi v St. Denis in v Versailles. Do četrtka zjutraj je padlo v Pariz nad 400 krogelj. XXX Letalci metali bomb« v Švici. Ba-lin, 30. marca. Wolff poroča: Ponoči od 23. na 24. marca je skupina letalcev, ki je preletela v smeri iz Belforta, metala bombe na okolico Pruntruta v Švici; odletela je nato proti severozahodu. Nemška vlada je dognala, da skupina ni bila nemška. Boji z Bi li. Avstrijsko poročilo. Dunaj, 30. marca. Uradno: Na otoku Piave Papadoliju so naše varnostne čete odbile italijanski sunek. Na jugozahodu so se sp'oh živahnejše borili. Dunai, 31. marca. Uradno: V Ita'iii so se trajno živahno borili. Dunaj, k aprila. Uradno: Pri Spodnjem Piave, pri Asiagu in v kotlini Laghi smo odbili sunek sovražnih poizvedovalcev. XXX Na italijanskem bojišču so se tudi veliki teden pričeli boriti. Naši so zasedli na tirolskih snežnikih tiste postojanke, ki so jih vsled z>me prej izoraznili. Na vel;ki petek so nrše čete vrgle Italijane z otoka Papadolija. Na veliki petek, veliko soboto in na velikonočno nedeljo so se sploh živahno borili. Podrobnosti o teh bojih še niso znane. Strategično se položaj ni spremenil, pač so pa Francozi in Angleži svoje pomočne čete iz Italije umaknili, ker jih potrebujejo v bitki v Pikaraiji, Foročilo vojnega tiskovnega stana. Dunaj, 30. marca. Vojni tiskovni stan: Italijani so 29. marca zjutraj po pripravi s topovi napadli postojanke naših straž na otoku Piave Papadopoliju. Sovražnika smo z velikimi izgubami zanj odbili. Na snežnikih tirolske zahodne bojne črte smo že zasedli tiste postojanke, ki smo jih pozimi izpraznili. Letalci so dne 26. marca malo nastopali. Dne 27. in 28. marca smo izvedli z usoehom več poletov. Dognali smo, da so od 27, t. m. na jugozahodni bojni črti letala z ameriškimi znaki. Poročniku Moerathu se je posrečilo prvi dan sestreliti ameriško letalo, drugo sovražno letalo so sestrelili naši topovi, Četovodja Balcareno in narednik Fejes sta dve ameriški letali sestrelila. Italijansko poročilo. Rim, 1. Uradno: Patrulje so nastopale na Asiaški visoki planoti in ob spodnji Piavi. Na ostali fronti so tu in tam streljali. Bobneči ogenj na italranskem levem krilu. Lučano, 30. marca. Italijani poročajo o silnem bobnečem ognju na levem krilu bojne črte. Bore se pri Pallarzi, ob Piavi in pri Mcntelli. Rim, Uradno: V Albaniji se je ponoči od 30. ra 31. marca podweti presenetljivi napad na naše mostišče pri Čiflino Jazisitu popolnoma izjalovil. Sovražnika smo z izgubami zanj odbili. Nemškc-ruškT 01 r rsi iiciran. Berlin, 30. marca. (K. u.) Wolff poroča: Državni tajnik baron von dem Bu-sche in ruski posebni poslanik Petrov sta sinoči ob osmih v zunanjem uradu zamenjala nemško in rusko potrjeno pogodbo glede na 3, marca v Brestu Litovskem sklenjen mir. Petrov, kateremu je moskovski kongres naročil izvesti ratifikacijo, odpotuje danes ponoči v Moskvo, ižlšl Japonci v Sibiriji ne nastopijo. London, 30. marca. »Daily Mail« poroča 26. t, m. iz Tokia: Ministrski predsednik je izjavil, da je Japonska boljševikom prijazna in da v sedanjih razmerah ne misli na intervencijo z orožjem in na velike vojaške operacije v Sibiriji z namenom, da bi nemške sile odtegnila zahodni bojni črti. Ljenin obolel. — Aleksejev prijet. Perograd, 29. marca. (K. u.) Reuter: Ljenin je obolel. Petrograd, 29. marca. (K. u.) Večer-niki javljajo: Tiste kozaške čete, ki so ostale zveste četam sovjeta, so ob Donu ujele generala Aleksejeva._ 0 knezu LcMim Bivši nemški veleposlanik v Londonu knez Lichnowsky je izdal spomenico, ki smo jo de' ms objavili in v kateri navaja prsve vzroke svetovne vojske. Berlinski vseučiliški orofesor dr. Brandl ie nato v Knez Maks Lichnowsky. »Vossische Zeitung« priobčd naslednji spomin na kneza Lichnowskega. Seveda moramo imeti pred očmi, da v sedanjih razmerah v tem listu tucli vseučiliški profesor ne sme hvaliti kneza Lichnowskega, zato si o tem spisu, ki je sicer prav zanimiv, lahko vsakdo sam napravi pravo sodbo: Približno eno leto pred izbruhom voj* ske, 1. julija 1913, sem na zeljo britske akademije znanosti v Londonu predaval. Akademija je pred kratkim začela prirejati letne slovnostne govore na Siiakes-peareja; prvi govor je imel francoski veleposlanik v \Vashingtonu, Jusserand, priznan poznavalec staroangleške literature. Kot drugi je leta 1912. govoril neki Anglež, za leto 1913. je pa bil določen Nemec in sicer so naprosili mene. Izbral sem si za predmet: Shakespeare v Nemčiji Na predvečer predavanja so me naprosili, naj takoj v začetku pozdravim nemškega veleposlanika in njegovo soprogo z nagovorom »Your Excellncies« (Vaše ekscelence). Ko je bila slavnost. dvorana Royal Society napolnjena z nad 1000 poslušalci, med njimi nenavadno veliko ple-menitašev, in ko me je lord-kancler peljal na oder, je častivredni predsednik sir A.-W. Waw, s tiskanega lista prebral stavek; »Upali smo, da nas bosta nemški veleposlanik in knjeginja Lichnowska danes počastila s svojo navzočnostjo, ali to upanje je bilo v zadnjem trenutku razočarano«; sledile so še besede o literarnem in umetniškem soglasju med dvema narodoma kot najboljša obramba proti »črni trobenti« vojske. Besedilo je bilo tiskano, odsiptnost veleposlanika znana tedaj gotovo že dan poprej; zakaj so tedaj zahtevali, da ga pozdravim? Ko je bilo predavanje končani, sem opazil, da sem stal med množico grofov, obmejnih grofov, lordov itd. kot še nikdar v svojem življenju; od nemškega poslaništva ni bilo nikogar. Kakor hitro si se izkrcal na angleško obal, nisi mogel prezreti, da sc dežela pripravlja na orožni pohod. Četa dečkov z zastavo in bobnom je šla v nedeljo dopoldne skozi Eastchapel. V družinah si povsod čul govoriti o skavtih, ki so bili poslani v tabor. Z enter.to je bila Angleška proti Franciji in Rusiji zavarovana; nevarna je tedaj bila samo Nemčija. Vprašal sem par Angležev po razpoloženju; mi vsi vemo, so mi de:ali, da gre proti Nemčiji« samo nemški poslanik tega ne ve. Stvar mi ni daia mirvz. Par dni nisem vedel, kaj bi storil. Končno sem se odločil za ob'sk poslanika, ki ga prav nič nisem poznal. Pisal sem mu pismo, navedel svoj značaj in glej, 5, julija dopoldne ob 11, uri, sem smel stopiti v sprejemno dvorano po* slanika. Videl sem kneza Lichnowskega prvič. Svež mož z živahnimi očmi, temperamenten; zelo ljubeznivo mi ie ponud Magyar Tu-donto« pa to poročilo po vesteh poučenih osebnostlj dementira. Kongres čeških narodnih socialistov je pričel 29. m. m. zborovati. Predsedoval je pori. Klofač. Navzočih jc bilo 130 delegatov. Z večino glasov so odobrili poročilo o uvedenih korakih za združitev obeh socialističnih strank v enotno češko socialistično stranko. Na predlog delegata Somenidesa so sklenili resolucijo min. predsedniku, s katero protestirajo proti ustanovitvi posebnih gospodarskih ozemelj na škodo Pragi in drugim češkim mostom. Razpravljali so o novem programu stranke. -f- Nori mestni predsednik Varšave. Za mestnega predsednika Varšave je imenovan dosedanji župan inženir Peter Dr-zewiecki. -I- »Hrvatski List«, dnevnik, ki izhaja v Pulju in vneto brani hrvatske interese v Istri, jc trdnjavski komisar Hohenbruck ustavil za 8 dni, t. j, od 30. marca do 6, aprila. Dr, Sjlvedter o narodnih avtonomijah, Na shodu v Solnogradu dne 26, marca je držaVni. poslanec dr. Sy!voster med drugim izjavil, da stoji v vprašanju avtonomije na stališču, da se mora državna prerogativa pod vsakim pogojem vzdržati, ker bi sistem zveznih držav pomenii začetek razpada, Samoodločevalna pravica narodov, katero oznanja Wilson, ima v Avstriji mejo v samocdločcvalni pravici drugih narodov, ki stanujejo skupaj na ozr.em prostoru. Avstrija v današnji obliki, pri kateri ima tudi dinastija znaten interes, je mogoča samo ped nemškim vodstvom. To pa še daleč ne pomenja zatiranja drugih narodov. Kar se tiče posebej jugoslovanskega vprašanja, se mora v prvi vrsti skrbeti za to, da nam ostane odprta pot v Trst, -j- Pravica samoodločbe Korošcev. Pod tem naslovom je napisal koroški državni poslanec Dobernig v : Freie Stim-men« med drugim tudi tole: »Delitev dežel, ki je na severu potrebna, mora tu naleteti na najostrefSi odpor. Mi Korošci moramo že sedaj izjaviti, da pomeni umetna omejitev med Nemci in Slovenci v deželi njeno raztrganje. Noben nemški Korošcc noče o tem ničesar vodeti, še manj tisti merodajm del naših Slovencev (nemlkutarjev, op. ur.), ki hoče ohraniti svoj zgodovinski in kulturni razvoj na dosedanji varni pofti in označuje vsako zablodo kot najtežjo škodo za samega sebe.« — Tako izjavlja Dobernig v imenu Nemcev in nemškutarjev. Koroški Slovenci so glede tegi drugih misli. Židovslvo se je živahno zganilo, odkar je glavno mesto Palestine v angleških rokah. Po padcu Jeruzalema se je obrnilo 25 raznih židovskih panog do angleške vlade, daj bi se proglasila Palestina za nacionalno središče judovskega naroda. List »Times« priznava, da se glede tega vprašanja vrše pogajanja že vač mesecev, Nemški Zionisti pa odklanjajo namero, da bi ententa odločevala o njih usodi, marveč hočejo, da Turčija posreduje. Po zmagi Angležev v Palestini je častital veliki angleški rabincc angleškemu kralju ter se mu zahvaljeval za pomenljive izjavo angleške vlade, naj bi postala Palestina zopet nacionalna domovina judovskega ljudstva. Zanimivi so podatki židovskih listov, ki dokazujejo, da židov-stvo ni bilo še nikdar tako številno, kot v današnjem času. Mesečnik ^Der Jude« navaja številke, ki kažejo naraščaj židov-stvo; po teh podatkih je bilo Židov koncem 3. stoletja — dva milijona, koncem 7. stoletja tri milijone; do 17. stoletja je padlo njih število na poldrugi milijon. Koncem 18. stoletja jih je bilo žc zopet tri milijone, Te številke so seveda le bolj površne. Točneje ln zanesljiveje podatke za število vsega jugovskega prebivalstva so mogli židovski zgodovinarji sestaviti šele leta 1897,, ko je Rusija vpeljala ljudske štetje. Vseh skupaj jih jc danes 13% milijona. Čc b<5do tako napredovali, bo ;>ob-Ijubljena« dežela zanje mnogo premajhna, -f Vohunska razprava v Genovi. Radi sporazuma s sovražnikom, veleizdaje, vohunstva in sabotaže so v Genovi obsodili na smrt ravnatelja elektrarne v Genovi Konigsheima in Hefta in Genovčanko Vito Martin, Ženo italijanskega mornariškega častnika Frido Liebenthal so obsodili v 201etno prisilno delo, Švicarja Ivana Locherja na 15letno in Švicarja fiansa Sa-anelija na lOletno in delovodjo Huberja na lOletno prisilno delo. 4 Vera v svetovni vojski. Znani Ad. pl, Harnack je objavil članek, ki se peča z vero v svetovni vojski. Izvaja med drugim, da verska zajest v strelskih jarkih peša, a še bolj v zaledju. Z vojsko napreduje demokratičen pokret Vera naj se ga ne boji. Katoliška cerkev ga je že pred vojsko gojila in se je okrepila. Katoličan-stvo je pridobilo vsled razpada Rusije na Poljskem in v Litvi, mogoče pridobi tudi v Bolgariji. 4- Clentefcoea« preproiO ndrovfta po« rietaaja. »Naue Zaridher Nachrichten« poročajo: Neka. meradaiaa. angleška, oseb« V nost je izjavila: Anglija je bila pripravljena na mirovna pogajanja z Nemčijo, da se nemški ofenzivi izogne. Wtlson jc bil tudi za pogajanja. Clemenceau se je pa odločno branil in posrečilo se mu je, da je njegova obveljala, 4- Proti grškemu kralju Konstantinu so, kakor poroča Reuter iz Aten, uvedli sodnijsko postopanje, MMjnsii mrninm. a Krompir za I. okraj, ■Stranke I, okr. prejmejo krompir v sredo, dne 3. t. mes., popoldne, in v četrtek, dne 4. t, m„ pri Miihleisnu na Dunajski cesti, Določen je ta-le red: v sredo, dne 3. t. m., popoldne od 2. do 3. ure, štev. 1 do 120, od 3. do 4, ure štev. 121 do 240, od 4. do 5. ure štev. 241 do 360. V četrtek, dne 4, t. rn„ dopoldne od 8. do 9, ure štev. 361 do 480, od 9, do 10. ure štev, 481 do 600, od 10. do 11. ure štev. 601 do 720, poooldne od 2. do 3, ure štev, 721 do 840,"od 3. do 4. ure štev. 841 do 960, od 4. do 5, ure štev. -961 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kg,kilogram stane 30 vin. a Krompir za H. okraj. Stranke E. okraja prejmejo krompir v petek, dne 5. t. m,, in v soboto, dne 6. t. m,, pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-lc red; v petek, dne 5. t, m., dopoldne od 8, do 9. ure štev. 1 do 120, od 9, do 10. ure štev, 121 do 240, od 10. do 11. ure št. 241 do 360, popoldne od 2. do 3. ure štev. 351 do 480, od 3. do 4. ure štev. 481 do 600, od 4. do 5. ure štev. 601 do 720. V soboto, dne 6. t. m,, dopoldne od 8, d© 9, ure štev. 721 do 840, od 9. do 10, ure št, 841 do 960, od 10. do 11, ure štev. 961 do 1080, popoldne od 2. do 3. ure štev. 1080 do 1200, od 3. do 4. ure štev. 1201 do 1320, od 4. do 5, ure štev. 1321 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kg, kilogram stane 30 vin. a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala jutri, v sredo, clne 3. t. m, in v četrtek, dne 4. t. m, dopoldne od 7. do 9, ure inozemsko meso v cerkvi sv. Jožefa. Meeo prve vrste stene 18 kron, 11. vrste 16 kron. a Meso na rumene izkaznice C štev. 1300 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1301 do konca prejmejo 'meso po normalni ceni v cerkvi sv, Jožefa v četrtek, dne 4. t. m. od 1. do 6. ure popoldne. Določen je ta-le red: od t. do pol 2, ure štev. 1S01 do 1460, od pol 2. do 2. ure štev. 1461 do 1630, od 2. do pol 3. ure štev. 1620 do 1750, od pol 3. do 3. ure štev. 1781 do 1940, o« 3. do pol 4. ure štev. 1941 do 2100, od pel 4. do 4. ure štev. 2101 do 2260, cd 4. do pol 5. ure št. 2261 do 2420, od pol 5. do 5. ure štev, 2421 do 2580, od 5. do pol 6. ure št, 2581 do 2740, od pol 6. do 6, ure štev. 2741 do konca, a Meso na zelene izkaznice B štev. 1 do 1200, Stranke z zelenimi izkaznicami B štev, 1 do 1200 prodajo meso po običajno znižanih cenah v četrtek, dne 4. t. m. popoldne od 1. do 6. ure na Poljanski cesti štev. 15, Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. ure štev. 1 do 120, od pol 2. do 2. ure štev. 121 do 240, od 2, do pol 3. ure štev. 241 do 360, od pol 3. do 3, ure 361 do 480, od 3. do pol 4. ure štov. 481 do 600, od pol 4. do 4. ure štev, 601 do 720, cd 4, do pol 5. ure štev. 721 do 840, od pol 5. do 5. ure štev. 841 do 960, od 5. do pol 6. ure štev. 961 do 1080, od pol t. do 6. ure štev, 1080 do 1200. a Meso za gostilničarje. Gostilničarjem bo oddajala odslej dalje mestna aprovizacija po starih cenah le toliko mesa, za kolikor bodo predložili bele mesne izkaznice svojih gostov. Te izkaznice morajo izročiti v mestnem aprovizačnem uradu na Poljanski cesti štev, 13, I. nadstropja, najkasneje do 4. aprila t. 1. do 12. ure dopoldne. Gostilničarje opozarjamo, da pod nobenim pogojem ne prezro tega naročila, ker bodo že pri prihodnji razdelitvi mesa, ki se vrši v petek, dne 5, aprila, dobili le toliko mesa, za kolikor bodo predložili prej v pisarni bele izkaznice za meso. a Suho meso iz prekajevalnice kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine bo mestna aprovizacija razdeljevala v svoji prodajalni v Gosposki ulici na bel« izkaznice za m©30 no sledečem redu: v sredo, dne 3. aprila 19i8: od 8. do 10. ure dopoldne štev. 600 do 700, od 10. do 12. ure dopoldne štev. 700 do 800, od 3. do pol 5. ure popoldne štev. 800 do 900, od pol 5, do 6. ure popoldne štev. 900 do 1000; v četrtek, dne 4. aprila 1918: od 8, do 10, ure dopoldne štev. 1000 do 1100, od 10, do 12, ure dopoldne štev, 1100 do 1200, od 3. do pol 5. ure popoldne štev. 1200 do 1300, od pot 5. do o. ure popoldne štev. 1300 do 1400; v petek, dne 5. aprila 1918: od 8. do 10. ure dopoldne štev. 1400 do 1500, od 10. do 12, ure dopoldne štev. 1500 do 1600, od 3. do pol 5. ure popoldne štev. 1600 do 1700, od pol 5. do 6, ure popoldne štev. 1700 do 1800. Za vsako osebo se dobi Četrt kilograma, mm se gotov«!« v ogodajaloL novice. li M. Marija Terezija Heidrich f. V uršullnskem samostanu jc danes, 2, aprila, ob 3. uri zjutraj po dolgem, mučnem, s zgledno udanostjo ožarjenem trpljenju odšla v velikonočno veselje večnosti vele-častita gospa provincijalna prednica avstrijskih združenih uršulink M. Marija Terezija Heidrich v 78. letu svoje starosti in v 54. letu redovnih obljub. Izredno častna mesta, ki jih je blagopokojnici odkazala redovna pokorščina, pričajo o njenih zaslugah in krepostih. 16 let je bila vzgojiteljica samostanskih novink, 11 let lokalna, 12 let provincijalna prednica, vseskozi pa vzor-uršulinka. lj Kaj je z deželnim muzejem? Prejeli smo: O praznikih sem prišel iz Trsta po opravkih v Ljubljano, Ogledal bi si rad tudi deželni muzej, pa je zaprt. Kakor sem zvedel, je muzej zaprt že tri leta; zakaj, ne vem. Nevarnost italijanskega vpada je že davno odstranjena in bi se zato deželni muzej lahko zopet nanovo uredil in od. pri za domače in potujoče občinstvo. lj Elizabetni otroški bolnišnici so nadalje darovali: Neimenovana 50 K, občina Zminec pri Škofji Loki 30 K; ga. Ore-hek iz Most 10 K; gdč. Zdešar 5 IC; ga, Dermastja 10 K; župni urad v Kranju 50 kron. Vsem blagim dobrotnikom obilo Bog plačaj! Prihodnjič položimo kratek račun o delovanju zavoda 1. 1917 in v prvem četrtletju tekočega leta,. Nadaljne blagohotne darove sprejema vodstvo Eli-zabetne otroške bolnišnice v Ljubljani Elizabetna ulica. lj Umrli so v Ljubljani: Filip Kotar, magistratni sluga v p., 76 let, — Anton Obreza, tapetnik, 57 let. — - Ana Rigler, zascbnica, 80 let, — Fran Sušnik, dninar, 62 let. — Anton Svetik, posestnikov sin, 11 let, — Roman Ncmeček, sin gimnastika, 7 tednov. — Josip Batistič, posestnik, 53 let. — Neža Slabe, bajtarjeva hči, 39 let, — Rozalija Bajda, žena pogrebnega arsnžerja, 50 let. — Frančiška Žentuš, hči preddelavca, 1 leto, — Frančiška Babšek, tobačna delavka, 34 let. — Sestra Vincencija Kristina Sivec, usmiljenka, 33 let, — Anton Gorjup, kočar, 81 let. lj Dar. G. Josip Zidar je daroval, ka kor običajno, mesečno vojaško nastanit* veno pristojbino v dobrodelne namene. lj Izgubil je v soboto šestletni Fran Slavič, stanujoč na Tržaški cesti št. 38, 50 kron denarja, katerega je dobil kot predujem državne podpore ter ga nesel domov materi. Že z ozirom na to, ker je dečkov oče mobiliziran, mati, ki ima dva majhna otroka, je pa bolna in brez vseh sredstev, naj bi se pošteni najditelj uboge družine usmilil in prinesel denar na magistrat (ubožni oddelek) ali pa kar domov p Begunci pozor! »Osrednji odbor« opoearja: Dne 11. t. m. poteče rok za vlaganje prošenj za redne begunske podpore po § 6. begunskega zakona od 21. julija 1917 naprej in za naknadne podpore po 5 9. do 500 kron za čas pred 21. julijem 1917. Neverjetna nevednost vlada še v mnogih begunskih naselbinah, zlasti po Nižjem Avstrijskem in Moravskem. Begunci še danes ne vedo, kaj jim tiče in pi kam se jim je obrniti. Enako je z vojaškimi podporami Po naši cenitvi je država dolžna še veliko milijonov našim beguncem. Beguncev z juga (Primorsko in Tirolsko) je bilo i. februarja; Lahov 117,528 (večinoma iz Trentina), Slovencev 66.660, Hrvatov 11.011, Nemcev 8917. Vseh beguncev pa 496.018, med temi še Ukrajuv cev 100.430, Poljakov 44.678, posebej Ži^ dov 143.349, Toliko jih namreč dobiva državno podporo ali žive v taboriščih. Ni so všteti oni, ki žive ob svojem. p Odlikovanje. G. Alojzij Mučič, c. kr. orož, stražmojster v p, v Borštvu pri Trstu }e dobil srebrni križ s krono na tra-ku hrabrostne svetinje. p Učiteljsko društvo za goriški okraj, bo imelo izvanredni občni zbor 4. aprila 1918 v Gorici pri Jelenu ob 10, uri dopol dne. Dnevni red: Kruh! p 13 vagonov poštnih zavitkov z ži< vili so v zadnjem času zaplenili na Reki, Zavitki so bili oddani na Hrvatskem ifl namenjeni, kakor pravijo, prekupčeval cem na Reki, ki potem živila za drag de nar prodajajo naprej v Avstrijo. p Po 42 dkg zabele na mesec in ose* bo bodo poslej razdeljevali na Reki. Me<* zabelo se šteje tudi olje. Reška občina j« na lasten račun izpitala 1270 prešičev, oc' katerih jih je doslej zaklala 800. p Težke posledicc neprevidnosti. \ tržaškem tehničnem zavodu je te dni neki delavec iz neprevidnosti zlil škaf vode v žareče železo, ki je bruhnilo na vse strani in deset delavcev več ali manj težk« oSgalo. p Županstvo iz Vogerskega, kater« je bilo dosedaj v Zdcnskivasi-Dobrepoljal' na Dolenjskem, se je vrnilo na Vogersko poŠta Prvačina. p Lokve. Imamo &pe,t staro poŠto *nStai urad a* Trnovem ie posluje. Zrt- za je naravnost iz Gorice. Stari pismono-ša Žane, ki je bil odlikovan za zvesto dostavljanje pisem, že hodi v spremstvu svojega črnega čuvaja trikrat v tednu k nam. Kdaj bo pa pošta odprta tudi za zavoje? p Županstvo občine Banjšice sporoča vsem občinarjem, ki so se zglasili za semena in se do danes še niso vrnili na svoj dom, da se takoj Kstmeno aU pismeno zglasijo pri tukajšnjem županstvu, ali pridejo svoja polja obdelovat ali ne. Županstvo je že dobilo nekaj semen, nekaj jih ?>a še pričakuje, tako, da se bodo vsa po-ja lahko obsejala. Polja, katerih lastniki ne pridejo na svoj dom, namerava občina sama obdelati v prid aprovizaciji občine. p Poprava kapucinske cerkve v Gorici vrlo napreduje, kmalu ne bo več poznati, da je bila tako hudo poškodovana. Tudi služba božja se redno vrši. Ob nedeljah in praznikih je ob 7. uri sv. maša s slovensko pridigo, ob delavnikih pa sta dve sv. maši, ena ob 6V2 in ena ob 7. uri. Kakor čujemo, pride po Veliki noči nam že dolgo znani p. Marka v Gorico, zato bo potem vsako nedeljo in praznik sv, maša tudi ob 9. uri. Popoldanska služba božja se bo vršila vsako nedeljo ob 4. uri pop. Mestna šola se otvori dne 3. aprila v ur-šulinskem samostanu. Poučevalo se bo v slovenskem, nemškem in laškem jeziku. Kateheza je poverjena katehetu p. Marku Fišer. Spovednice v tej nam tako priljubljeni cerkvi so vedno pridno obiskane. Ker pater Linus ne more vseh zadovoljiti, hodi sam prevzv. knezoškof in še drugi preč. gospodje pomagat, p Iščejo sc: Josip Gerbič, praporščak, I. Marsch - Comp., k. u. k. Spital Knittelfeld; Alojzij Velušček iz Velendola, k. u. k. L. Inf.-Reg. Nr. 19, Marsch-Baon, Feldpost 17; Franc Bojt, Markizi, k. k. Lir. 4 Baon, 15 Comp,, Marinefeldpost Pola; Ivan Filej, Markiži, k. u. k. Land-str. Aro. Comp. 251/25, Feldpost 383; Fr. Močilnik, Močila, k. kr. Landstr. Reg. Nr. 27, 8 Comp.? Miha Velušček, k. k. Inf. R. Nr. 97; Štefan Žnidaršič, Strmec, k. k. Landstr. Reg, Nr. 27. — Kdor bi kaj vedel o navedenih, naj blagovoli pisati na naslov g, Peter Bajt, davčni urad v Kobaridu. Dnevne norice« — Brezje na Gorenjskem. Presvetli knezoškof ljubljanski bo opravil 9, aprila t. 1. kanonično vizitacijo romarske cerkve na Brezjah. Pri tej priložnosti bo imel ob 7. uri tudi govor s sveto mašo. Ker se obhaja ta dan v brezijanski cerkvi tudi javno češčenje Presv. Rešnjega Telesa, se okoličani vljudno vabijo k obilni udeležbi. — Iz D. M. v Polju. V šoli v Polju je v noči od petka na soboto umrl laški ujetnik. Vzrok smrti jc neznan. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Polju. — Lani na veliko soboto smo imeli veliko dežja. Ljudska govorica pravi: velike sobote dež nima teka. V resnici smo imeli lani §ilno sušo. Letos imamo lepo vreme. Bog daj, da bi bila letina boljša kot lani. — Krompir je čas saditi ali veliko ljudi toži, da niti semena nimajo. Kje bomo dobili seme? Ako nc bomo sadili in sejali, tudi ne bo žetve. Čakajo nas še hujši časi, — V Zalogu se je ustanovila nova orožniška postaja, obstoječa iz petih mož. — Draginjske doklade vpokojenemu učiteljstvu. Deželni šolski svet je odredil, da se izplačajo doklade za prvo polovico leta 1918. v isti izmeri kakor lansko leto vpokojenemu učiteljskemu osobju, ki je stopilo v pokoj še pred 1. januarjem 1918. Isto velja tudi za vdove in sirote učiteljev. Za prvo četrtletje bodo izplačali draginjske doklade takoj, za ostalo dobo pa mesečno. Samoobsebi umljivo to ne velja za Kranjsko, ampak za Štajersko. — Ustanovna občna skupščina gledališkega konsorcija se vrši v sredo, dne 3. aprila, ob 6. uri zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. — Zboljšanje kongrue. »Wiener Ztg.« je objavila postave, s katerimi se povišajo minimalni dohodki in pokojnine katoliških dušnih pastirjev. — Postave veljajo od 1. januarja 1918. Ker so pa ministrske odredbe z 21. novembra 1917, drž. zak. št. 453 in 454 dovolile že duhovnikom doklade za upravno leto 1917-18,se bodo te doklade z zneski, ki odpadejo za čas od 1. januarja 1918 do 30. junija 1918, odtegnile od '.višanja, ki gre po novi postavi. — Čedne razmere pri južni železnici. Prejeli smo: Veliko nedeljo sem se vozil »roti Trstu. Na Borovnici sem čul sprevodnika, ki je trikrat zaporedoma zakli-al: »Franzdorf«, a Borovnice ni omenil, /prašal sem ga: »Kje pa je ostala Borovca?« — Surovo je odvrnil: »Naj bo, kjer Ko sem ga opozoril, da se vozimo po "•siti zemlji in da predpisi določajo, norajo tu postaje izklicavati tudi v jeziku, je prezirljivo odvrnil: 5 to mar! Sai ni nihče notri ostal,« vlaku je bil zaposlen tudi spre- * -te zna niti besedice slovenski. • 1 oral v nekem slučaju svojega tovariša, da mu je tolmačil. Ta mu je čisto prav rekel: »Zadnji čas je, da se naučiš slovenski, saj si že dovolj dolgo pri železnici, Jaz ti ne bom vedno igral vloge tolmača.« — Ko sem pozneje to omenil nekemu železničarju, mi je dejal, da to ni nič Čudnega. Slovenske železničarje so odpo-klicali ali k vojakom ali pa v tuje kraje, po slovenskih deželah pa vozijo sedaj skoro izključno sami zagrizeni nemšku. tarji ali pa pristni Nemci. — Ko smo se pripeljali v Št. Peter, so tam na reški vlak prestopali sami Nemci. Kajti sprevodniki so klicali: »St. Peter in Krain. Nach Fiu-me—Abbazia umsteigen!« O slovenščini ni bilo ne duha ne sluha. — Res, daleč smo prišli. Če bo šlo tako naprej, se ne bomo nič čudili,, ako bodo v doglednem času izklicavali sprevodniki južne železnice mesto Rakek pri Cerknici: »Krebslein bei Krepierdorf«. — Za najemnike. V volikih mestih je sedanja vojna s priselitvijo mnogoštevilnih beguncev, s koncentriranjem velikih vojaških poveljstev in z nastajanjem novih uradov in obratov povzročila pomanjkanje stanovanj, katero so hišni posestniki izrabljali v zvišanje najemnin. Vlada je šc pred sestankom državnega zbora izdala naredbo, ki raj bi odpomogla temu izkoriščanju gospodarsko slabejš'h S to niredbo določeno varstvo pa sc jc izkazalo nezadostno in zato je vlada na podlagi poobla-stitvenega zakona z dne 24. julija 1917, drž. zak. št. 307 izdala v varstvo najemnikov novo naredbo. To je naredba z dne 20. januarja 1917, drž. zak. št. 21, ki velja za vso Avstrijo in ki je stopila v veljavo z dnem razglasitve, to je 22. januarja 1918. Koristi najemnikov hoče varovati v glavnem na dvojen način, prv^č s prepovedjo neupravičenega zvišanja najemnine in pa drugič z omilitvijo odpovedne pravice. V prvem oziru določr, da se najemnikom, katerih najemnina ne prekorači določenega zneska, sme zvi«sti najemnina le v posebnih, natančno določenih slučajih. Taki slučaji so, ako so se hišnemu lastniku po začetku te vojne zviša!« vzdrževalni in upravni stroški, javne davščine (ne pa prenehanje davčnih olajšav!) in obresti od hipotek, ki so na hiši. Pa tudi v teb slučajih mora biti zvišanje najemnine v primernem razmerju z zv'šanjem gori navedenih gospodarjevih izdatkov. Ako jc bila najemnina po začetku vojske znižana, se jo sme zvišati na prejšn'i znesek. To pa ne velja za najemnike, ki dobivajo državne podpore, ako bi zvišanje ogrožalo njihovo vzdrževanje. Zvišanja, ki ne odgovarjajo gornjim določbam, so neveljavna; tudi prostovoljna višja plačila se smejo z obrestmi vred zahtevati nazij. Ta pravica zastara v treh letih. Glede omejitve odpovedne pravice določa naredba, da sme lastnik najemno pogodbo odpovedati le iz tehtnih vzrokov. Taki so, ako je najemnik ostal dolžan najemnino, ako se v hiši slabo obnaša ali pa najete prostore poškoduje, ->.li pa, če hoče gospodar hišo prezidati; nadalje ako gospodar najete prosiorc nujno zase potrebuje in bi sicer trpel obču'no škodo Te razloge mora gospodar dokazati. Za mesta z več nego 20.000 prebivalci se morajo ustanoviti najemni uradi. Prestopki, zlasti neresnične ali nepopolne navedbe sc kaznujejo policijskim potom z globami do 20.000 K ali z zaporom do šest mesecev. — Izboljšanje preskrbnin vojakom in njih svojcem. Državni zakonik je objavil postavo, s kater o se tistim vojakom v stanju moštva, če so dobili v sedanji vojski invalidno podporo, podeli izboljšanje letno v znesku od ?60 do 1030 kron. Svojci tistih vojakov, ki so jih vzdržavali, dobe letno 360 do 720 kron. — Nerazumljivo. Z ozirom na pomanjkanje živeža je bilo svoj čas razglašeno, da sme vsaka stranka nesti s seboj do 10 kilogramov živeža. To pa pogosto ne drži. Naredba sicer ni bila preklicana, toda pripete se slučaji, ko preišče (Bog ve na kakšno inkijativo) orožništvo vlake in ubogim ljudem vse zapleni, kar so si s težkim trudom in velikimi stroški preskrbeli, da nasitijo doma vsaj za par dni lačne želodce svojih; posebno imajo to srečo ljudje, ki pridejo iz Ljubljane, za izven Kranjske pa menda to ni tako strogo. Le domačin naj pogine! Tu se pač ni treba bati, da bi ljudje po deželi toliko oddali, da bi potem sami stradali, čc pa sami sebi iz usmiljenja nekoliko pritrgajo, menda vendar tega ne bi imela pravice prepovedovati nobena oblast, niti zabranje-vati orožništvo. — Vsekako je nerazumljivo in značilno, kako podrejene oblasti vrše svojo dolžnost napram odredbam višjih, kadar je to v interesu lačnih. — Pri Sv. Gregorju priredi slov. kat. izobraževalno društvo na belo nedeljo dve predstavi v dvorani »Gregorskega doma«. Dekleta Marijine družbe bodo uprizorile tridejanko veseloigro »Prisiljen stan je zaničevan«; fantje Orli pa šaloigro v treh dejanjih »Čevljar«. Najprijazneje so povabljeni tudi sosedje! Začetek ob 3. popoldne. — Umrl j« na Gumniščih, župnija Šmarje pri Ljubljani, dala« naokoli poznani posestnik Frane Erjavec, p. d. Furma- nov oče. Bil je več let cerkveni ključar ondotne podružnice, obč. svetovalec ter zelo vzoren gospodar in skrben družinski oče. Nekaj pred smrtjo je šc zvedel, da se . njegov sin Franc vrača iz ruskega ujetništva. — Odlikovanja. V drugič je dobil vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo in z meči stotnik 70. pp. Karel Žurek. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči so dobili: poročnika 20. lov, baona Franc Ferjančič in Božidar Jurns, stotnik 8. težkega polj. top. p. Hugon Leskovic. — Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: nadporočnik 22. polj. top, p. Josip Bricelj, nadporočnik 28, polj, top. p. Vladimir Jezovšek, poročnik 87. pp. Karel Jagodič, poročnik 8. pp. Ivan Jocif, vojaški podživinozdravnik 3, tren. baona Lovrenc Tepina in poročnik 87, pp. Stanko Kozak. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje z meči je dobil vojaški podživinozdravnik 3. tren bacna dr. vet. Franc Zavcrnik. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobil pešec 17, pp. Bilban Vinko. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil desetnik 6. težkega polj, top, p. Cenčič Anton, — Deželna poslovalnica za oblači:a za Kranjsko. Poslovalnica je šele v zadnjem času dokončala ogromna pripravljalna dela v smislu ministrske naredbe z dne 21. septembra 1917, št. 383 in z dne 13. decembra 1917, št. 428 (ureciba izdajanj izkaznic za blago, obleko in čevlje), Ustanovilo se je dosedaj 32 presojevalnic za izdajanje izkaznic; že pri tej ustanovitvi je bilo mnogo težkoč vsled pomanjkanja sposobnih moči. Ustanovile so sc tudi presoj jcvalne komisije, ki bodo odločale o prošnjah za izkaznice za ceneje blago (ljudsko blago n a izkaznice A). Odbor deželne poslovala ce je pričel z delovanjem koncem oktobra lv!7. Pribiti se mora, da ni imel ne vinarja kapitala, r.e kredita in da je moral takorekoč na lasten riziko plačevati prve pošiljatve blaga, ki so bile do zadnjega časa tako majhne, da se sploh ni iz-p'ačaio pričeti z razprodajanjem. Vzrok zakasnelim pošiljatvam iz central so pač splošne prometne ovire, pod katerimi je trpelo celo javno življenje. Kljub vsem tem težavam in tehničnim oviram je Kranjska deželna poslovalnica četrta izmed 16, ki prične z razdeljevanjem blaga na kategorijo A. Dosedaj so pričele z razpošiljanjem samo one poslovalnice, ki so v bližini blagovnih central. Vsaka deželna poslovalnica dobi na razpolago že vnaprej določeno kvoto blaga, ki se ji sukcesivno pošilja. Ni se torej ba'i, da bi del tc kvote odpadel, če se prejšnje blago preje nc razproda. Tekom prihodnjih dni sc bo nakazalo 33.000 vitlov sukanca za celo Kranjsko deželo in koncem mescca aprila se odda v razprodajo prvi blok ljudskega blaga za kategorijo A. —- K r.JšM dicvnlk prične izdajati v Zagrebu stranka prava, Nekaj njenih p; i-stačev je zbralo pol milijona kron in ustanovilo delniško drv Ivo. — .r.la narodisi dar hrvatskemu pesniku Ivi Vojnoviču so nabrali .150.000 K. — Mažarski vojaki na Sušaku in Reki. »Primorske Novine« poročajo, da pride na Sušak 500, na Reko pa 1000 mizarskih vojakov. — Umrla je 28. marca na graški kliniki gospa Elizabeta Nerat. soproga šol-skegea ravnatelja v p. Mihaela Nerata. Truplo so prepeljali v Maribor. — Snodn?c5t*»fer:.j- o okro:r'e nemškega »Schalvereina« je imelo 23. marca sejo širšega okrožnega vodstva (Gauleitung). Na tej seji jc zastopnik centrale dr. Baum poročal, da je imel »Schulvercin« dohodkov: leta 1913. 1,400.722 K, leta 1914, 1,160.106 K, leta 1915, 1,175.685 K, leta 1916. 1, 200.229 K in leta 1917. 1,291.500 kron, Vojnopoštna darila so znašala 125 tisoč K. — Seveda so o o tej priliki tudi prav pridno zabavljali proti Sloverccm. — Jubi'ej Narodnega divadla v Pragi. Dne 16. majnika 1868. so položili v Pragi temeljni kamen Narodnega divadla, Petdesetletnico bodo slovesno praznovali. Ustanovili so .-'avnostni odbor pod predsedstvom dr. Karla Kramara, ki jc izdal v ta namen plamteč oklic. — Naš-a se jc pretekli teden v nekem vlaku na progi Ljubljana — Trst škatlja, v kateri je nekaj palm, nadalje nemška masna knjiga, v kateri jc več podobic s slovenskimi napisi. Stvar gotovo pripada kakšni redovnici. Če je dotični osebi kaj za omenjene stvari, naj se obrne na naslov: Lovro Kos, kaplan v Rojanu, Trst. — Kranjskemu deželnemu društvu za vojaške vdove in sirote so darovali gosp. deželni glavar dr. Ivan Šusteršič in soproga 200 kron, gospod podpolkovnik Ivan Kramaršič (2. darilo) 40 kron, gosp. Nikolaj vitez pl. Gulmannsthal grnjščak na gradu Dvor 1C00 kron ter gospod in gospa Jos. Kosler 100 kron. — Ravnatelj češke banke Union obsojen. Dunajsko deželno sodišče jc obsodilo ravnatelja češke Union-banke v en mesečni strogi zapor in na 6000 K denarne globe, trgovca Lazarja Wcisselberger- ja pa v česttedenski strogi zapor in na 12.000 K denarne globe. Moža sta zagrešila navijanje cen. Nameravala sta ustanoviti prodajalno centralo za les tako, d;j bi se posestniki gozdov kartelirali. Šlo jima je za to, da bi bila povišala cene lesu in da bi bila češka Union-banka monopo-lizirala trgovino z lesom, — Singer & Co. Pišejo nam: Angle« ško-amerikanska družba Singer & Co. je v teku zadnjega časa razpustila vse svoje filijalke in lokale zaprla, se po francosko poslovila od svojih odjemalcev in tiho odšla. Ta tuja družba Singer je obenem svoja mnoga leta zvesto službujoče nastavljence vrgla na cesto brez najmanjše odpravnina in to v najslabšem času. To je tisto osobje, ki je družbi prejšnja leta z agitiranjem od kljuke do kljuke pripomoglo do milijonom dobička. Sedaj nima vinarja zanje. — Rdeči križ. Okrajno zastopstvo v okrožju ljubljanske c. kr. okrajne sodnijc ležečih občin darovalo je Rdečemu križu 500 kron, za kar se mu izreka najtoplejša zahvala. — Za slovenske oslepele vojake jc daroval Aleš Mežan iz Suhadol potom na« šega upravništva 34 kron. g Južna železnica. Kakor poroča »Information« je imel pretekli teden upravni svet južne železnice sejo. Ob tej priliki je poročal generalni ravnatelj dr. pl, Weber o gospodarskem stanju južne železnice, .Južna železnica izkazuje — prvič v vojni — za mesec prosinec 1918 17,780.000 K dohodkov. To je za 2,954.000 K več kakor v prosincu 1917, g Pvc iiugačenje najvišjih ccn za plo< čevino h pločevinasto blago. Vsled mini« s trske neredbe z dne 8. februarja 1918 št, 71 drž. zak. so najvišje cene predrugače« ne. Ceniki se morajo priklopiti cenikom prejšnjih tozadevnih najvišjih cen in mo« rajo biti v vsaki trgovini občinstvu na vpo. gled. Trgovci morajo priti, odnosno sami poslati ponje na mestni magistrat, bivša Galletovo. hiša, L nadstropje, soba št. 3 »8mamice< za leto 1918 so pravkar izšle. Knjižico je spisal znani govornik c!r. J c r š c pocl naslovom »L avretan« ske šraarnic e«. Cena še ni končno-vcljavno določena, utegne pa biti K 5.—< za lično vezan izvod. Knjiga »Vojska r.a Balkanu«, spisala profesorja dr. V. Sarabon in A. Sušnik, ki je bila več let prepovedana, se zopet dobi. Cena za broširan izvod K 7.15, elegantno vezan K 11.—. Obe knjigi se dobita v Katoliški bukvami v Ljubljani. Potrti neizmerna žiinsti naznanjamo vsciii sorodnikom, j/rijatel jem 111 znancem, da je duš isltreuoljub-Ijeui sin, brat, strje, goajiod S^anc mtovec dne 1. aprilu t. 1. ob 4. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni, v mladosti let, mirno v Gospodu zaspal, togreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 4. t., m. ob i.uri popol. 17, deželne bolnice na pokopališče k ;:v. Križu. Ljuii r.nn, dne '2, aprila 1918. Ne^a Šinkovec, mati. Josip, Lutiovik, Stanko, bratjo. Marija Šorn, Zmlta Dccsov rojeni Šinkovec, sestri. Josip Šor;7, Atiaibctt Decsov, svaka. * -J. - >*55i II KONJEM dobi STALNO SLUŽBO. Nastop po dogovoru. Kje, pove uprava lista pod Stev. 1007. V! Podpir.ana naznanjam vsem sorodnikom, znanccm in prijateljem, da ja naša dobra teta r posestnika dne 30. aprila, na Veliko soboto popoldne z Bogom spravljena botjuvdano umrla in tla smo jo na Velikonočni ponedeljek popoldne pokopali. Corenji Loijaicc, 1. aprila 1918, FANY KOBAL, Tužnim srccm javljamo vsem sorad-nikom, znancem in prijateljem, da se jc na velikonočni pondeljek v starosti 78 let z Bogom spravljena preselila v V>olj-šo domovino naša mati, stara mati, svakinja, teta, gospa tol mM mi mbh Pogreb predrage pokojnice bode v sredo, dne 3. apr'la ob 2. uri popoldne iz Bršljina v Prečno pri Novem mestu. Priporoči - jo v pobožno molitev. Bršljin, aprila 1918. Frane, Jože' Anton, Leopold Globel-aik, sinovi. — Marija por. Lilija, Jožefa GlobJnik", hčeri. — Alojzij Lilija (v francoskem ujetništvu), svak. Zahvala. Povodom nenadne izgube naše iskreno ljubljene hčerke, sestre, tete, se-strične, gospodične imm nraafit izrekamo tem potom svojo prisrčno in najiskrencjSo zahvalo. Posebna zahvala bodi izrečena vsem, osobito častiti duhovščini in Marijini družbi, ki so jo v tako mnogobrojnem številu spremili na zadnji poti. Najlepša zahvafu šc gg. pevkam Marijine družbe za pretresujoče žalostinke v cerkvi in na pokopališču. Trebnje, 28. marca 1918. Žalujoči rodbini: Novak in Rcnčel. Kupi se v Ljubljani pili Ponudbe pod »Lepa lega« na upravništvo »Slovenca«. za oinn in zelfe kupimo vsako množino. — Obširne ponudbe na poštni predal 49, Gradec. veSča špecerijske stroke, ižče službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo »Slovenca* pod šifro »Prodajalka štev. 1076.« Išče se za zasebno hišo kuharica in sobarica dalje Za dva dneva v tednu. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 1075. Kupim trgovsko hišo t celim inventarjem in tudi nekaj posestva zraven; kupim tudi večji gozd "ec do 100 oralov ter prosim ponudbe z navedbo cene in natančnim opisom. — Naslov pove upravništvo lista pod štev. 1067. Pridne3a piiiigila če tudi nekoliko invalid, sprejme takoj MATEJ BREGANT, kovač v Orehovi vasi, pošta Slivnica pri Mariboru, Štajersko. DELAVCE težake, zlasti lesne in žagarske stroke, tudi take vešče strojnega mizarstva, sprejme takoj v službo itrojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani, Metelkova ulica 4. 1004 3V* CIGARETE dobi, kdor mi preskrbi STANOVANJE obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje in drugih pritlklin takoj ali pozneje. — Ponudbe se prosi na upravo »Slovenca« pod šifi>o »Cigarete 696«. Iz lastne drevesnice proda večjo množino jablan in hrušek. Pot v Rožno dolino 30. Stelaže za manufakturo ali slične, večjo množino kupi PETER LASSNIKA nasl. Ljubljana, Marijin trg. Proda se dobro ohranjen velik Kupim več MLADIH PRAŠIČKOV, kravo, dobro miekarico in več druge goveje živine za pleme. Ponudbe: Jak. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. 13. medu 1028 200 kilogramov prvovrstnega trčenega SE PRODA. — Kje, pove sc v upravništvu »SLOVENCA« pod itev. 1021. PŠr MlRUM se Sprejme "za oskrbovanje, ozir, obdelovanje kmetskega posestva pod ugodnimi pogoji. Naslov: JAK. POGAČNIK, LJUBLJANA, Marije Terezije cesta št. 13. 1015 išče se mesarski pomočnik ld bi sam vodil vse, pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo pod štev. 993. Imam naprodaj več vrst močnega, naravno- t;. Vprašanja pod »Žganje« na upravo »Slovenca«. Krepak Kletni z dežele se želi oddati v uk kot strojni kiju črv nič ar v kako mesto. — Naslov na Ano švajger v Gradacu Stev. 79, Belakrajlna. fn"iS; kolliai ^m. se sprejme pri tvrdki FR. STUPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta 1. Na prodaj ie 26 mesecev star JtfSlSf^CI Za Cen° P° dogovoru. Ivan Klemene, posestnik v Jakovici štev. 9, pošta Planina pri Rakeku. Prevzamem dešek z mojimi po meni iznajdenimi glasovi zvonov. Vsi trije imajo približno glasovno težo 57 centov. Ker sedaj zvonov ni, bode marsikatera fara zaželela, da bi zopet zazvonilo, kakor je enkrat. Cenjene ponudbe pod šifro »Mehanik 45«, Rakek na Kranjskem. Priženifeu* Starejši samec, trezen in varčen, vešč kmetijstva, trgovstva in krčmarstva, z nekaj tisoč kronami gotovine, se želi priženiti k priletni, dobrosrčni vdovi z lastno trgovino oziroma gostilno in nekaj zemljiščem ali s primerno kmetijo v večjem kraju. — Prijave z natančno izjavo pod »Abstinent 1073« na upravo »Slovcnca«. Dobi se pristen kranjski brinievEc m 9irsiIeoec kakor tudi hrvaška siiuovka po primerni ceni v večji množini pri MIHAEL OMAHEN V VISNJIGORI. SGiižkinfa za vsa domača dela, ki zna tudi nekoliko kuhati, zvesta, poštena in zanesljiva, se sprejme v boljšo uradniško družino v mestecu na deželi. Plača 40 K mesečno z dobro rodbinsko oskrbjo. Ponudbe pod znamko »Stalnost 1068« na upravo »Slovenca«. Proda se nekaj -paniev in morebiti tudi »žnidaršičev«, dobro zasedenih s čebelami. Le na resne ponudbe se odgovarja. VAL. JAKELJ, čebelar v Lahovičah, pošta Komenda. Kupim 250 il leni sili Mlov po najvišji dnevni ceni. — Ponudbe naj se pošljejo pod »A. Z. 1065« na upravo »Slovenca«. zdravi zopet očesne in ušesne bolezni. Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 4. ZORICA DRVAR-jeva, Vrlina zelena peč Več se poizve pri Franc Dolenz v Kranju. ~~ HUHKRICII tiče službe, najraje v župnišče, gre tudi v Istro. Naslov pove uprava pod št. (1039. (Znamka.) Zveolo za sode 1 kg 36 K razpošilja po poštnem povzetju F, A. KREPEK, Maribor, Bismarckstr. 19. 1043 TRST Za večje posestvo se išče t«koj ki bi prevzel oskrbovanje živine, Prosto stanovanje, l činstvu priporoča velespoštovanjem STANKO JESENKO. Št. 262/Pr. Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje službo OKROŽNEGA ZDRAVNIKA V METLIKI z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K ir s pravico do dveh petletnic po 100 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje proš nje podpisanemu deželnemu odboru do 20. aprila 1918 in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju dfl izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem držav-ljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega '•■Tika. 971 61 deželnega odbora Uranlskesa v Ljubljani, dne 21. marca 1918. tfse uoiaSlke predmete? preprodajalce priporočam po znano nizkih canah svojo /.mogo zvezd vseh vrst port portepojev med. obvez redov sabelj bajonetov mečev knpel pasov čepic rokavic ovojnih gamaš usnjenih gamaš vojaškega sukna egal. suKna gumbov vseh vrst ln prltiklln zgotovlj. nnifonn dežnih plaščev kožuhastih vreč kožnbov vseh vrst čepic znakov rož za čep'ce ovratnikov vseh toalelnih In galan erljsklh predmetov glavnikov krtač mila zobne paste brilantlne pudra instrumentov 2R nob s parfumov ogledal brivskih aparatov potnih neoessalrejov ročnih kovčekov velikih in malih 3133 Splošni zaood za uniformirani^ HuJOLF BODENmilLLER LJubljana, Stari trg 8.