AKTUALNO VPRAŠANJE
Proračuni občinskih ljudskih odborov bodo tudi letos še dokaj tesni. Zato bodo ljudski odbori imeli tudi leten možnost ■vesti davek na maloprodajni promet.
Okrajni svet za plan in finance je o tem razpravljal in priporočil ljudskim odborom, »aj -bi omenjeni davek povprečno ne bil večji kot 1,5% za prehrambene proizvode (izvzemši sladkor, mast, moko, olje in kruh) ter za alkoholne pijače 57«. Ta odlok naj bi veljal od 1. marca.
ObLO Kranj pa je že sestavil predlog:, na podlagi katerega bi v kranjski občini uvedli 2% davek na vse proizvode, razen na prehrambeno blago ter 5% davek na alkoholne pijače, toda z veljavnostjo od 1. januarja 1957! Torej z veljavnostjo za nazaj! — Po mnenju Trgovinske zbornice bi bil ukrep ObLO Kranj nepravilen!
Problem je seveda v tem, ali bo povišana stopnja davka na maloprodajni promet (lani je znašala v kranjskem -okraju povprečno 1%)   povzročila po-
rast cen? — V Trgovinski zbornici so mnenja, da bo to nujno moralo povzročiti določeno povišanje cen nekaterega blaga.
Vendar kaže, da ponekod v trgovinskih krogih prevladujejo težnje za povišanjem cen, ne oziraje se na njih upravičenost, pri čemer se nekateri izgovarjajo tudi na poviševanje plač. 2eletl bi bilo, da bi trgovska podjetja seznanila širšo javnost s konkretnimi kalkulacijami za cene posameznih proizvodov, kar bi preprečilo tudi govorice o tem, da nekatera podjetja skušajo poviševati cene kar na oko.
Kaj menijo o tem trgovska podjetja?
I. AUSEC
LETO X. — ST. IG — CENA DIN 10.-
KRANJ, 25. FEBRUARJA 1957
.....»...........v
C ORE (M J S lit
DOBRA »ŠOLA«
ZA JESENIČANE
BANIK KLADNO (CSR) : JESENICE 11:2 (5:0, 5:1, 1:1)
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE BELOVHII LJUDI ZA 60REIJSK9
V soboto zvečer sta se srečala na jeseniškem umetnem drsališču hokej kluba »BANIK« Kladno iz CSR, ki je 5. moštvo CSR in HK Jesenice, naš državni prvak. Ker je bil led slab, niso niti gostje, še manj pa domačini prišli do izraza. Vodili so vseskozi gostje in z lepo sistematično igro v prvi tretjini vodili 5:0, v drugi tretjini so gostje zopet zabili 5 golov, medtem ko je dal za Jesenice enega Valentar. V zadnji tretjini, ko je bil led že boljši pa so domačini postali enakovredni gostom. Rezultat zadnje tretjine 1:1. Jeseničani so igrali lepo, vendar je bilo opaziti, da se z evropskimi moštvi še ne morejo kosati. Za Jesenice sta dala gola Valentar in Dolinar. Povratna tekma pa je bila sinoči, vendar ob zaključku lista rezultata še nismo prejeli. U.
JESENICE B : KAC (JUNIORJI) 2:1
Jesenice, 24. februarja.
Danes popoldne sta se srečali juniorski hokej moštvi »KAC« iz Celovca in Jesenic. Led je bil slab, zato tudi igra ni bila najboljša. Mladi moštvi nista mogli dokazati, katero je boljše. Domačini, kot gostje so igrali dobro. Rezultat je bil 2:1 za Jesenice (1:1, 0:0, 1:0). Tekmo, ki ji je prisostvovalo nekaj nad 500 gledalcev, sta sodila Skarzin iz Celovca in Božič z Jesenic. U.
DRSALNA REVIJA NA JESENICAH
Ekipa umetnih drsalcev Železničarja iz Ljubljane je priredila v soboto zvečer in nedeljo popoldne na jeseniškem drsališču drsalno revijo. V soboto zvečer so nastopali Saša Fajdiga, najboljša jugoslovanska drsalka v prostem drsanju, mlada Kat-juša Derenda in Franek Klemene. Ob-
činstvo je vse, posebno pa mlado Katjušo navdušeno pozdravilo. Na sobotni reviji sta poleg omenjenih nastopila tudi Majda Modre in Janez Brleč. Nastopajoči so bili deležni zasluženega priznanja. Poleg Saše Faj-digove je mnogo pokazal nadebudni Franek Klemene, ki drsa šele ieto dni, posebnega priznanja pa je bil* ponovno deležna komaj 9-letna Kat-juša Derenda. Organiziranje podobnih, drsalnih revij naj bi bilo na Jesenicah čestokrat, da občinstvo ne bi mislilo, da je vsa umetnost drsanja na ledu — hokej. U.
JESENIŠKI BOKSARJI ENAKOVREDEN NASPROTNIK LJUBLJANSKIM
Jesenice, 24. februarja.
V dvorani »Partizana* na Jesenicah je bil po dolgem času danes dopoldan prijateljski boks-mateh i »2TAK« iz Ljubljane. Ekipa ljubljanskih boksarjev je po svojih nastopih in uspehih že znana, saj so bili v minulem letu republiški prvak. Ekipa Jesenic je bila izbrana iz trenutno najboljših boksarjev, ki so se ponovno odločili za boks.
Rezultati: Vuk : Pintar 2:0, Kulčax : Jelušič 2:0, Zadnikar : Kisov 2:0, Sčurk : Palic 2:0, Smrtnik : Krašo-vec 2:0, Mencin : Zen 0:2, Jankovič : Gorjanc 0:2, Lubej : Pristov 0:2, Mrak : Umek 2:0, Jakelj : Pristov 0:2. Končni rezultat prijateljskega boks srečanja med »ZTAK« Ljubljana in Jesenicami je bil 12:12.
U.
Razprava o osnutku okrajnega družbenega plana
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev OLO sta na skupni seji v petek in soboto raz-pravljala o osnutku predloga letošnjega okrajenga družbenega plana in proračuna. Svet za družbeni plan in finance bo pobude, stališča in predloge, ki jih je OLO sprejel na tej seji, vnesel v predlog družbenega plana, OLO pa bo zdaj razposlal tako iz-:_popo!'njen predlog vsem občinam v razpravi, medtem ko bo dokončno sklepal o njem iele sredi marca. Tak način sestavljanja ^uibenega plana je novost, ki omogoča nezmerno bolj učinkovito sodelovanje odbornikov, svetov, občin, zbornic ter gospodarskih, zadružnih in političnih organizacij, *0t je bilo to prejšnja leta. Tedaj se je namreč pri sestavljanju plana zelo mudilo, roedtem ko sta bila letos zvezni in republiki družbeni plan pravočasno sprejeta.
Značilnost tega zasedanja OLO je v tem, °a so v sila razgibani razpravi sodelovali številni odborniki, predstavniki svetov :n zbornic ter da so bile v razpravi koristno izmenjane mnoge misli in stališča, hkrati pa Je bilo slišati dokaj spreminjevalnih predlogov.
Po osnutku letošnjega okrajnega družbenega plana naj bi se proizvodnost v industriji povečala za 1,7% (lani 1,1%). Več di-skutantov je sodilo, da je predvideno premajhno povečanje proizvodnosti glede na možnosti, saj tiči ravno v tem problemu ključ za ^uravnavanje življenske ravni. Bilo je izrečeno tudi mnenje, da je bila pomanjkljivost razprave na seji — z nekaj izjemami — ravno v tem, da so nekateri odborniki govorili predvsem o razdeljevanju sredstev, ne pa dovolj tudi o tem, kaiko
ustvarjati večja sredstva. Tov. Sveto Ko-bal je v zvezi s tem poudaril, da je treba bolj razvijati kooperacijo podjetij.
Značilnost letošnje okrajne investicijske politike je v tem, da so njeni ukrepi usmerjeni že dokaj močnejše kot prejšnja leta na razvijanje panog, ki neposredno vplivajo na standard. Tako naj bi šlo letos iz okrajnega investicijskega sklada 36,6% sredstev za razvoj trgovine, obrti, gostinstva, turizma in prometa, 31,5% sredstev pa za manjše rekonstrukcije in nabavo , opreme v predelovalni industriji, vključno grafični.
Zaradi pomanjkanja prostora v* današnji številki žal ne moremo nanizati vseh misli, stališč in predlogov številnih diskutantov. Zato bomo povzeli le nekatere poglavitne misli iz razprave predsednika OLO tovariša Mirana Košmelja. Le-ta je govoril predvsem o investicijski politiki in o proračunski potrošnji. Omenil je še ne dovolj razločno začrtano pot v investicijski politiki ter formiranje in uporabljanje skladov. Letos skušamo prvič uveljaviti v družbenem planu natančnejše instrumente za uporabo teh skladov. Teritorialne enote so predlanskim in lani spričo težavnega proračunskega položaja izkoriščale posamezne sklade tudi v druge namene in ne le v tiste, za katere so bili namenjeni, kar je zelo škodljivo. Glede investicijske politike je tov. Košmelj dejal, da je težava v tem, da ljudski, odbori ne vedo, koliko investicij bo letos finansiranih iz posameznih virov (zveznih, republiških itd.). To ovira smotrno planiranje. Ko je govoril o problemu nerazvitih področij v okraju, se je tov. Košmelj strinjal z nekaterimi diskutanti, da ta problem zasluži pozornost in
skrb. Sodil pa je, da je treba tudi pri tem upoštevati rentabilnostni račun in uresničevanje načela: vsakemu po njegovih sposobnostih in po njegovem delu. Tem področjem je treba pomagati zlasti še z ustreznim kadrom, brez katerega bi bila tudi druga pomoč neučinkovita, ker jo ti kraji ne bi mogli smotrno uporabiti.
Eden izmed odbornikov je predlagal, naj bi del sredstev, namenjenih za rekonstrukcijo predelovalne industrije, dali za dokončanje elektrifikacije nekaterih vasi. Tovariš Košmelj pa je dejal, da ne bi bilo pravilno jemati ta sredstva, ker je rekonstrukcija predelovalne industrije v našem okraju zelo nujna stvar. Investicije v industrijo pa naj bi bile v prihodnje stvar okraja, ne občin, ki naj svoja sredstva namenijo raje za razvoj ostalih panog, ki vplivajo na standard. Glede elektrifikacije vasi je tovariš Košmelj sodil, da Je to komunalna zadeva občin, ki pa seveda ne morejo vsega takoj storiti, ker je treba upoštevati njihove možnosti. Tov. Košmelj pa se je strinjal s tem, da je treba problem še neelektrificiranih vasi posebej proučiti, vendar pa je treba pri tem biti na jasnem, kdo za kaj odgovarja, t. j. za kaj mora skrbeti okraj, za kaj pa občina. Občine ki smatrajo, da je elektrifikacija njihov zelo pomemben problem, naj temu primerno namenijo tudi uporabo svojih sredstev.
Nato je tov. Košmelj govoril o tem, da se sredstva občin letos deloma povečujejo. Pri tem pa je kritiziral ravnaje nekaterih krogov, ki ustvarjajo nerazpoloženje nekaterih tamkajšnjih volivcev do okraja z neupravičenimi trditvami, češ da okraj to občino za-
postavlja. Izmed proračunov vseh gorenjskih občin pa se je letos sorazmerno najbolj povečal ravno proračun občine Ziri. Nepravilen odnos tamkajšnjega ObLO do OLO pa se kaže tudi v tem, da na posvete predsednikov občin pri OLO ne prihaja predsednik ObLO, marveč pošiljajo uradnike.
Oba zbora OLO sta nato glasovala o predlogih. Pri tem je bil z večino glasov odbit predlog Sveta za kulturo in prosveto, na] bi povečali sredstva za Prešernovo gledališče v Kranju od 11,892.000 din na 14 milijonov din. V razpravi, v katero je poseglo več diskutantov, pa je tov. Mirko Zlatnar sodil, da ni pravilno, da se problem varčevanja proračunskih sredstev zaostri najprej ravno na področju kulture. Poslanec dr. Miha Potočnik pa je predlagal, naj bi proučili vprašanje, ali ne bi del sredstev za to gledališče (ki je letos prešlo z občinskega na okrajni proračun) prispeval tudi ObLO Kranj, podobno kot rešujejo to stvar v Ljubljani. Sprejet pa je bil predlog tov. Mirka Zh.t-narja, da OLO ne odloži problema gledališča z dnevnega reda, marveč da bo o njem ponovno razpravljal.
OLO je nato osvojil predloga, naj bi namenili 600.000 din Poslovalnici za delo ter 8,200.000 din jeseniški bolnišnici za nakup bencinskega agregata in inkobatorja. Prav tako je OLO sklenil dodeliti od 90 milijonov din (ki jih je republika dodelila okraju za investicije v šolstvu) 40 milijonov din za šolo v Žirovnici, 40 milijonov din za šolo v Stražišču, 8 milijonov din za gimnazijo v Železnikih, 2 milijona din pa za izdelavo načrtov za nove šole.
Naša trgovska mreža je čedalje bolj založena s predmeti za široko potrošnjo
SREČEN SEM KADAR REŠUJEM ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA
Dr. Jože Hafner, primarij kirurškega oddelka in ravnatelj Jeseniške bolnišnice je praznoval pretekli petek svoj 50. roj-*tni dan.
Jubilanta sem obiskal na dan praznovanja. Bil je v krogu svojih ožjih sodelavcev, ki so mu prišli čestitat. Pridružil sem se jim.
Jubilant je takole opisal svoje počutje ob 50. rojstnem dnevu: »Srečen sem, ker praznujem svoj 50. rojstni dan na Jesenicah, v kraju, za katerega živim. Najbolj srečen sem pa takrat, kadar uspem kot zdrav-nik-kirurg, kadar rešujem človeška življenja.«
Na vprašanje: »Kaj menite o
razvoju zdravstvene slnžbe na Jesenicah,« je jubilant dr. Hafner dejal:
»Na razvoj zdravstvene služb? na Jesenicah po osvoboditvi smo lahko ponosni, saj imamo eno najsodobneje urejenih bolnišnic, pa tudi znatno izpopolnjeno obratno ambulanto. Jeseniška bolnišnica je izredne važnosti za vso Gorenjsko, pa tudi za Primorsko. Lepo bi bilo, če bi Jesenice, ki so se v zadnjih letih razvile v enega največjih industrijskih krajev, dobile tudi specialiste, kakor okuliste itd., vendar nujno to ni. Vsekakor pa smo lahko ponosni na zdravstveno službo na Jesenicah.«
»In kako gledate na predvi-
deno   ukinitev  privatno idrav-
niške prakse?«
»Ker nisem*imel nikoli privatne prakse, bo odgovor težji, menim pa, da ukinitev celotni zdravstveni službi ne bi škodovala, če bo dana možnost, da si bolniki izbirajo zdravnike po lastni presoji. V kolikor te možnosti ne bo, tedaj utegne ukinitev privatne zdravniške prakse na bolnike, ki imajo v tega ali onega zdravnika več zaupanja, kvarno vplivati. Ce pa bo prišlo do ukiniitve privatne prakse, tedaj mora biti ta ukinjena hkrati v vsej državi; ukinitev v posameznih republikah bi prav gotovo kvarno vplivala na našo zdravstveno službo.« U
i
I
H
8276^3
^99999999
P$^C
2    Glas Gorenjske
Kranj, 25. februarja »93*
r
9 Francoska delegacija bo na sestanku sveta ministrov Atlantskega pakta, ki bo v torek, zahtevala od Velike Britanije, naj odloži svoj sklep o zmanjšanju svojih vojaških enot za 30%. Pravijo, da je bil ta sklep Velike Britanije svojevoljno sprejet.
0 Časopisna agencija Nova Kitajska sporoča, da se bo industrijska proizvodnja Ljudske republike Kitajske v letošnjem letu po vrednosti povečala za 6% v primeri z lanskim letom. Letos bodo proizvedli tudi za 3,5% več blaga za široko potrošnjo kot lani.
0 Sinoči je v Lon Angelesu divjal silen vihar s nalivom, ki je povzročil tudi poplave. Več prebivalcev tega mesta je moralo zapustiti svoje domove zaradi tega, ker jih je voda opustošila ali •grožala njih življenje.
% Kljub diplomatskim spletkam izraelske delegacije, da bi ponovno odgodili razpravo o umiku izraelskih čet iz Egipta, se je Generalna skupščina v soboto ponovno sestala, danes pa je napovedana ponovna seja.
V imenu šestih azijsko-afriških držav je libanonski delegat predložil osnutek resolucije, s katero je bil Izrael tudi formalno obsojen. Resolucija poziva vse države, naj uveljavijo proti Izraelu sankcije, tako da mu bodo nehale nuditi sleherno vojaško, gospodarsko ali finančno pomoč. — Zaradi tega pričakujejo z največjim zanimanjem današnje nadaljevanje debate.
% Vodstvo italijanske socialno - demokratske stranke je v Rimu razpravljalo v soboto o stališču do socialistične stranke, z ozirom na njen nedavni kongres v Benetkah. Med razpravo je prišlo do izraza mnogo nasprotujočih si mnenj.
Matteotti je mnenja, da pomeni kongres socialistov v Benetkah pozitiven korak k združitvi, ki mora biti postopna in mora trajati dlje časa. Podpredsednik vlade Saragat pa je poudaril, da je treba zahtevati od Nennija nova poroštva zlasti glede zunanje politike in odnosov do Atlantske zveze. Po njegovem mnenju socialni demokrati ne smejo izstopiti iz sedanje vladne koalicije centra, marveč morajo še nadalje sodelovati v njej, dokler ne bodo socialisti napravili novih korakov k združitvi.
© Državni podsekretar v britanskem ministrstvu za kolonije Profumo je v pismenem odgovoru nekemu poslancu sporočil, da je od lanskega junija pa do danes padlo na Cipru 132 ljudi, izmed teh 71 Grkov, 4 Turki, 35 britanskih vojakov, 12 policistov ter 10 britanskih civilistov. V zadnjih 21 mesecih je bilo na Cipru 3G21 poskusov atentatov in nasilnih dejanj.
G Kot poročajo, je predsednik Eisenhower prejel novo poslanico od izraelskega premiera Ren Guriona, ki je pa niso hoteli komentirati. Kakor se je zvedelo, poslanica ponavlja zaiitevo, na Združeni narodi in ZDA dajo posebna jamstva v zvezi z umikom iz Gaze in Akabskega zaliva.
$ Kot poročajo Iz Seula je 25 milj severovzhodno od mesta treščilo ameriško vojaško transportno letalo, v katerem je bilo 159 ljudi. Po prvih poročilih je bilo ubitih 5 ljudi, 20 pa jih pogrešajo, medtem ko preživele rešujejo ■ helikopterji.
q Sueški prekop bo usposobljen za plovbo največjih ladij, ko bodo odstranili še štiri ovire. OZN čaka na dovoljenje egiptovske vlade, da lahko odstrani remorker »Edgar Bone« in tovorno ladjo »Abukir«.
IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA  50 DINARJEV
LJUDJE IN DOGODKI
Rojstvo novih evropskih novorojenčkov?
Skoraj dve leti sc žc kuhata dva nova predloga zahodnoevropskega sodelovanja: skupno tržišče in evropska atomska skupnost — EVROATOM. Vrstili so se s f' anki za sestankom, od strokovnjakov, ministrov za gospodarstvo in zunanje zadeve do predsednikov vlad, vendar nobeden ni bil sposoben vdihniti življenja obema predlogoma. Zdaj so se v Parizu predsedniki šestih vlad tako imenovane »male Evrope« (Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luxembur-ga) vsaj načelno sporazumeli o ustanovitvi obeh predvidenih projektov. Kljub temu delnemu uspehu pa radovedni novinarji niso mogli opaziti navdušenja v obrazih šefov šestih vlad. Utrujeni izraz in redkobesedne izjave so poprej odkrivale malo-dušje, ki ga je francoski predsednik vlade Mollet izrazil v kratki izjavi: »Dosegli smo šele določeno stopnjo.«
Na sedanjem pariškem sestanku so odstranili velike skale, ki so ovirale pot do uresničenja obeh načrtov, niso pa imeli časa niti možnosti, da bi pometali s poti tudi vse drobne kamne, ki pa lahko postanejo nevarni še za marsikateri nepreviden korak. S preostalimi ovirami se bodo zdaj vbadali strokovnjaki vse tja do predvidenega podpisa obeh sporazumov 10. marca v Rimu.
Na pravkar minulem sestanku v Parizu so odpravili glavne ovire, ki so doslej največ ovirale sporazum. Delno so privolili v zahteve francoske vlade, da bi v skupno tržišče vključili tudi čezmorske, kolonialne posesti. To je bil pogoj, ki ga je postavila francoska skupščina za ratifikacijo sporazuma. Te francoske dote' pa ni bil nihče vesel, ker bo bržčas terjala več stroškov, kot pa bo prinesla koristi. Franciji je tudi uspelo prepričati ostale, da ustanovijo poseben investicijski sklad za razvoj čezmorskih dežel. Ostali so le s težkim srcem privolili v francoski predlog, ker se vsi branijo igrati vlogo bankirja za francosko kolonialno politiko. Prav tako pa so znani le stroški, nihče pa ne ve, kakšne bodo prednosti in koristi iz tega francoskega predloga. Vendar so nanj pristali, toda le za pet let, medtem ko so znatno omejili vsoto, ki jo je v začetku zahtevala Francija za investicije, tako da bodo znašale le 581 milijonov dolarjev, od tega pa bo samo Francija morala prispevati 200 milijonov.
Tudi glede EVROATOMa ni še vse na čistem, čeprav se zdi, da so tu manjše težave. Zdaj so sklenili med drugim, da bo lastnik posebnih jedrskih materialov sam EVROATOM. Z drugimi besedami povedano, tako bodo preprečili, da bi kate-
rakoli od članic Izkoristila atomske rezerve v vojaške namene. Ta določba velja sicer za vso, ni pa težko uganiti, da predvsem veže roke Zahodni Nemčiji. Za vsem tem pa se seveda skriva bojazen pred Nemčijo kot gospodarsko in morda kmalu tudi vojaško najmočnejšim tekmecem.
Z načelnim sporazumom so le povrhu zakrita tudi nasprotja med razvitimi in manj razvitimi deželami v tej skupnosti. Italija in Holandija se med drugim zavzemata za svobodno prodajo svojih kmetijskih pridelkov glede nizkih cen lastne proizvodnje, medtem ko bi francoska vlada rada omejila prosto menjavo na skupnem trgu in tako zaščitila visoke cene lastnih kmetijskih pridelkov. Dežele s kmetijskim izvozom pa se bojijo, da bi odpiranje carinskih vrat tuji industrijski konkurenci prizadelo domačo industrijo, v zameno pa ne bi dobile ničesar, ker je prodaja kmetijskih izdelkov omejena. Razen teh nasprotij je treba upoštevati tudi različne delovne pogoje v raznih deželah, različno socialno zaščito, mezde in življenjski standard, kar seveda vse vpliva tudi na cene izdelkov.
Problemov je dosti, veliko več morda kakor pa stičnih točk. Zato tudi ni čudno, če je tako  težko  priti  do skupnega
sporazuma, kljub resnemu namenu vseh udeležencev, da dosežejo in uresničijo vse predloge o evropski skupnosti. Sporazum je zato lahko le vsestranski kompromis, v katerem vsakdo žrtvuje nekaj. Načelno soglasje šestih predsednikov vlad kaže, da so morali v marsičem odstopiti od prvotnih zamisli in kako velika so še nesoglasja med tvorci evropske »enotnosti«. Zato ne bo lahka pot do končne uresničitve obeh načrtov. Najprej se bo treba ze-diniti še pred podpisom obeh pogodb v Rimu, potem pa pride morda še najtežja preizkušnja — ratifikacija v posameznih parlamentih. Danes so mogoče še vse skupščine voljno odobriti oba sporazuma, težko pa je reči, kakšno bo njihovo razpoloženje čez nekaj mesecev, ko bodo obravnavali načrta o skupnem tržišču in EVRO-ATOMU.
Nekateri opazovalci nehote opozarjajo na tri leta dolgo razpravo o Evropski obrambni skupnosti v francoskem parlamentu, ki se je končala s polomom. Tam, kjer je veliko konj vpreženih, tudi voz ne drči ravno po cesti, ali kot naš narod pravi brez vsake zlobe: «Dosti babic, kilav otrok«.
MARTIN TOMAZIC
v nedeljo smo zabeležili
DRUGA SKUPŠČINA SSPD
Kranj, 24. februarja.
V nedeljo 24. februarja je bila na OLO v Kranju druga skupščina okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev. Ob tej priliki so delegati pregledali delo Svobod in prosvetnih društev in ugotovili, da so bila ta izobraževalna telesa v preteklem letu dovolj prizadevna, vendar pa so v marsičem zgrešila cilje, ki jih postavlja sodobnost pred današnjega človeka. Zašla so namreč v monotonost in brezdušnost - skratka, delo teh izobraževalnih institucij je ukalupljeno v stare šablone čitalniških časov in povojnih let. V bodoče bo treba stopiti na trdna tla in poiskati pravo metodo in obliko dela.
Po zaključku skupščine je 28 članov prosvetnih društev prejelo za svoje neumorno delo odlikovanja, medtem ko so bila nekatera prosvetna društva in knjižnice pohvaljene. S.
STROKOVNI TEČAJ ZA MLADINO V IBI
Osnovni mladinski organizaciji v tovarni IBI na Primskovem je skupno z upravo podjetja uspelo organizirati seminar /a mlade delavke in delavce to-
varne. Namen seminarja je, da se bo mladina seznanila s celotnim procesom dela v tovarni. c. POSKUS SAMOMORA 19-LETNEGA DEKLETA Pepca Nunčič je delavka v »Tiskanini« v Kranju. V soboto, 23. februarja, ob 14. uri je skočila v rezervoar pri Elektrarni v'Kranju. Vojaki so jo še pravočasno rešili. Izjavila je, da je nameravala samomor napraviti zaradi tega, ker je čutila, da jo mojstri v tovarni zapostavljajo.
NA  BLEDU USTANOVLJEN AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV
V nedeljo je bil na Bledu ustanovni sestanek aktiva mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi. Tokrat so se mladi zadružniki razgovarjali o svojem delovnem načrtu za tekoče leto. Z ustanovitvijo AMZ na Bledu imamo na Gorenjskem že 40 aktivov mladih zadružnikov z nad 2000 kmečkimi fanti in dekleti, -ič
GRAFIK MARIJAN TRSAR RAZSTAVLJA V KRANJU
V soboto je bila v Prešernovem muzeju v Kranju otvoritev razstave   graifike  Marjana Tr-
šarja. Razstavljalec pripada najmlajši generaciji naših slikarjev; tokrat razstavlja 35 del, med katerimi prevladujejo lesorez, barvni lisorez, akvatin-ta, rezervaš. — V četrtek ob 16. uri pa bo v razstavnih prostorih Prešernovega muzeja priredil Klub likovnih delavcev Gorenjske razgovor o sodobnih grafičnih stremljenjih; snov bo tolmačil član SAZU dr. Emili-jan Cevc. S.
VREMENSKA NAPOVED OD 25. FEBRUARJA DO 4. MARCA
Do konca februarja nestalno vreme s pogostimi padavinami, sneg deloma do nižin. Najmočnejše padavine bodo v začetke prihodnjega tedna, hkrati se bo tudi močno ohladilo in bo snežilo tudi v nižinah.
V začetku marca bo izboljšanje vremena, vendar hladno in ponoči mrzlo.
r|IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItMII«MIIIIUIIIIHIII«IIIIIW^
POKVARJENO ZELJE \
E
Se zdaj mi zasmrdi po pokvarjenem kislem zelju, kadar grem mimo tiste sobice.
Saj pravzaprav ne gre, da bi tej luknji rekli sobica: del hodnika, za silo pregrajen z deskami, v steni »okno«, veliko približno 20 cm krat 40 cm, pa še »vrata«, se pravi, šest vegastih desk, dva krajnika navzkriž čeznje, vse skupaj pa Obešeno na dva zarjavela škripajoča tečaja, kakršne ponavadi uporabljamo za drvarnice.
Poleti še nekam gre — pozimi pa je temperatura v tej luknji približno enaka temperaturi pod milim nebom in kake dni to ni šala, vsaj za tistega ne, ki v tej luknji stanuje.
O stanovanjski stiski ni da bi govoril, zanjo vemo vsi in skoraj vsi jo dobro poznamo. Je pa ta naša ljuba stanovanjska stiska rodila že marsikaj čudnega — tudi te štorije o pokvarjenem zelju ne bi bilo brez nje.
Sobica, luknja, pregrajeni del hodnika ali kakorkoli že rečemo, je last naše sosede, ki je po poklicu gospodinja, njen mož pa hodi v službo. Mimogrede: ta njen mož je nekoč vrgel lastnico hiše prek stopnic, ko je prišla parlamentirat zavoljo miru in drugih v tej hiši nepotrebnih luksuznih Teči, sostanovalcem pa je zaklenil skupno stranišče zaradi nekega prepira o ribanju skupnih stopnic, da so siromaki nosili prebavljene in nepotrebne snovi v gostilne in druge javne lokale (mislim: na stranišča gostiln in drugih javnih lokalov). No, pa to samo mimogrede. To niti ni važno. Važno je, da je lastnica opisane znamenite luknje le-to izkoristila na kaj premeten in koristen način. Takole:
V naš industrijski Kranj prihajajo iz dneva •/ dan novi ljudje. V tovarne, v šole, skratka: za delom in poslom. Ti ljudje — velika večina — nimajo stanovanj, zato so prisiljeni zagrabiti prvo priliko, ki se jim ponudi. In takim brezdomcem je naša znanka »iz usmiljenja« oddajala tisto luknjo. Poleg njih je v luknjo shranjevala še velik sod kislega zelja, ki je s prihodom pomladi v deželo zadobil prečudne duhove, razno zelenjavo in razno šaro. Za plačilo pa so morali stanovalci ribati, priskočiti na pomoč pri kuhi, če je bila gospodinja prezaposlena s šivanjem za znanke, opraviti gospodinjska pota na trg in v trgovine, pa še kaj. Ponavadi so to bile tekstilne delavke. In ponavadi so molče tlačanile, kajti še vedno je bolje spati na zaplankanem hodniku, kot na cesti. Ponavadi pa so tudi po dveh mesecih ušle: kamorkoli. Ampak to naše vrle gospodinje ni spravilo v zadrego. Dovolj je mladih deklet, ki iščejo kakršnokoli sobico ali vsaj posteljo in naša stanovanjska statistika obeta, da takih deklet ne bo kmalu zmanjkalo.
Zdaj ne stanujem več tam, na drugi strani hodnika, pet metrov od luknje s pokvarjenim zeljem. Včasih pa le stopim v tisto hišo, na tisti hodnik — in še zdaj m:i zasmrdi po pokvarjenem kislem Bel ju, že ob samem spominu mi zasmrdi, zasmrdi...
Ta zgodba je resnična, popolnoma resnična vse do zadnjega odstavka. Ta je neresničen. Resnica pa je talka: še vedno stanujem tam, Prosim tihega sožalja.
PETER STRUNA
Hii|H|lil|i|i:ii;illllWlllllliilWi»iW>IW^^
PREVEČ ENOSTRANSKA VZGOJA V DOMOVIH
Na posvetovanju predsednikov upravnih odborov, upravnikov domov in internatov ter predsednikov domskih skupnosti, ki ga je sklicala šolska komisija pri OK LMS pretekli teden, so govorili predvsem o problematiki domov. Upravni odbori posvečajo premalo pažnje disciplini in vzgoji v domovih, prav tako tudi delo vzgojiteljev ni najboljše. Vzgoja v domovih je vse preveč enostranska, premalo se mladino seznanja z današnjim družbenim stanjem. -i5
DELAVSKA MLADINA RAZPRAVLJA O GOSPODARSTVU
V preteklem tednu so bila v Kranju, Železnikih, na Bledu in Jesenicah posvetovanja mladinskih voditeljev, prisotni pa so bili tudi mladi člani delavskih svetov. Zveze komunistov, inženirji in tehniki. Razpravljali so o zaključkih 8. plenuma CK LMS. Posvetovanja so pokazala, da delavska mladina spremlja dogajanja v proizvodnji in celotnem našem gospodarstvu. Mnogo so govorili o strokovni vzgoji mladih, normah, plačnem sistemu, sodelovanju mladih v delavskem samoupravljanju itd. -iS
ŽIROVSKA MLADINA IZPOPOLJNJUJE SVOJE ZNANJE
Na iniciativo občinskega komiteja LMS Ziri so pričeli pred dnevi s seminarjem za mlade člane delavskih svetov in tiste mladince, ki jih mislijo v bodoče kandidirati v delavske svete. Mladina bo tako razširila svoje znanje, kar bo pomagalo, da bo laže sodelovala pri delavskem samoupravljanju. • -ič PROSVETNI DELAVCI O  ŠOLSKI REFORMI
Prejšnji teden so se zbrali na Jesenicah prosvetni delavci Gorenjske z namenom, da bi se vsi člani dobro seznanili z uveljavljanjem šolske reforme v začetku prihodnjega šolskega leta. Razprava
je pokazala, da je bil cilj v glavnem dosežen.
vec pomoCi pri izobraŽevanju odraslih
Občinski Svet Svobod in prosvetnih društev Jesenice je na svoji" seji prejšnji teden razpravljal o proračunih Svobod in prosvetnih, društev za leto 1957, o podelitvi Cuiarjevih nagrad in o tem, as kakšen način bi bilo moč čimbolj,, razširiti med prebivalstvom knjig« Prešernove družbe. S.
šiviljski tečaj v kranjski gori
Kmetijska zadruga Kranjska gora je organizirala v zimskih mesecih šiviljski tečaj, ki se ga udeležujejo tečajnice iz Rateč in Kranjske gore. Ker je udeleženk precej, dela tečaj v dveh skupinah. s.
na visokem bodo postavil* spomenik padlim za svobodo
Na nedavnem občnem zboru krajevne organizacije Zveze borcev Visoko so se poleg organizacijskih problemov pogovorili tudi o postavitvi spomenika padlim za svobodo iz vasi Hotemože, Milje, Visoko, Olševek in Luže, ki spadajo pod ta krajevni odbor. Spomenik bodo postavili pred zadružnim domom na Visokem.
Po dokaj živahni razpravi so sprejeli tudi več koristnih sklepov za nadaljnje delo. Med drugim bodo člani ZB pisali kroniko i» časov narodnoosvobodilne borbe, a čemer bodo pomagali pri zbiranju tega gradiva, ki ga ureja Mlakar.
C.
osnutek tarifnega pravilnika  železarne jesenice je  že sestavljen
Upravni odbor Železarne Jesenice je na zadnjem zasedanju sprejel osnutek tarifnega pravilnika podjetja. O osnutku razpravljajo v teh dneh po posameznih obratih, kasneje pa, ko bo tarifni pravilnik opremljen z vsemi dopolnitvami, ga bodo predložili v potrditev. W.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
KINO  »RADIO«, JESENICE
25. in 26. februarja, ameriški film »RDEČA CONGA«, ob 13. in 20. uri.
27.  in  28. februarja, ameriški
film »Klic divjine«, ob 18.
in 20. uri.
V bližini Kranja bi dogradil nedovršeno hišo tistemu, ki bi mi potem v njej odstopil družinsko stanovanje. Pripravljen sem tudi dati lepo nagrado. Morebiti takšno hišo kupim. — Tine Zaman, Krmelj, Dolenjsko.
Oskrbnika doma na Črnem vrhu nad Jesenicami išče Športno društvo Jesenice. Prednost imajo zakonski pari. Vloge poslati na SD Jesenice, Ledarska št. 4, do 10. marca.
Sprejmemo v službo takoj: 2 ključavničarja, 1 strugarja in 1 avtokolarja. — »Avtopromet« Kranj.
Sprejmemo krojaške pomočnike, vešče elitne konfekcije za velike komade. Prijave — pismene ali osebne sprejemamo v aeomejenem številu. — Podjetje »Oblačila - novost«, Kmetijske *adruge Križe pri Tržiču.
Podpisana O. V., Huje 53, Kranj, preklicujem vse neresničnosti, ki sem jih pisala tov. Rebberger Olgi, Stražišče 182, o •ov. Rešek Francetu.
Začasno sprejmem samostojno šiviljo za dom. — Naslov v upravi.
14 do 16 din za komad. Liter fižola je stal od 65 do 80 din liter, jabolka so bila 35 do 40 din za kg, sladka smetana 150, sirček 120, peteršilj 10 din za šopek, čebula 98 za kg, česen 10 din glavica im čebulček liter 300 do 330 din.
KINO »PLAVŽ«, JSESENICE 26. februarja,   ameriški   film ^^^^^^^^^^ »DARILO NA VRVICI«, ob 18. PPVPffVPH
in 20. uri. Jl^UJ^A^
28. februarja, ameriški film »RDEČA CONGA«, ob 18. in 20. uri.
mm
OBJAVA veliko športno prireditev ▼ Planici, kjer bodo 10. marca srnuški poleti z mednarodno ^eleibo na mamutski skakalnici, organizira »Avtopromet«, Kranj, prevoz z avtobusi. Cena »•00.—
din za eno osebo v obe »rneri. Prijave sprejema poslovnica »Triglav«, Kranj — biv-11 »Putnik«.
AMD Kranj in združenje šo-
ferJev prireja dne 3. marca t. 1.
ob Sf. uri   dopoldne   v zgornji
dvorani »Iskre«  predavanje za
Vse Poklicne in amaterske vo-*ače.
laG£reniska smučarska podzve-Kranj obvešča vse smučarja ^r0r«njskei   da b0 v.Zlet go-e»J»kih smučarjev v Bohinju
• .ln 3. marca t. 1. — Program Prireditve je naslednji:
2- marca (sobota) teki in veleslalom
3.marca (nedelja) dopoldne »MUom. — popoldne skoki
ob 11. uri   sankaške tekme.
v primeru neugodnih snežnih raizmer bo V. Zlet gorenjskih *rnučarjev v Bohinju odpovedan po Radiu Ljubljana v pe-tek dne 1. marca 1957.
KINO ŽIROVNICA
27. februarja, ameriški fillm »DARILO NA VRVICI«, ob 19.30 uri.
KINO DOVJE
27. februarja, ameriški film »RDEČA CONGA«, ob 19. uri.
KINO RADOVLJICA
26. in 27. februarja, italijanski film »PESMI Z ULICE«. V torek ob 20. uri ter v sredo ob 17.30 in 20. uri.
ŽIVILSKI TRG V KRANJU
Petkov živilski trg v Kranju je bil tokrat bolje založen, kar gre pripisovati zlasti lepemu vremenu. Zabeležili smo naslednje tfene: repa kisla 28 din kg, por 80 din kg, špinača merica 25 din, črna redkev 40 din kg, orehi celi 85 din liter, čebula 100 din kg, krompir 15 din, jabolka od 30 do 45 din, fižol 55 do 60 din liter, korenjt 40 din kg, jajca 14 din kom., surovo maslo 120 din četrtinka itd. — Ponudba je bila večja od povpraševanja.
V SKOFJI LOKI
V zadnjem času so cene na škofjeloškem trgu precej stalne, le pri nekaterih pridelkih so se neznatno znižale. V soboto je bil na trgu radič po 25 din merica, motovileč po 25 din in regrat po 20 d:in merica. Zelje v glavah je bilo po 30, kislo po 50, kisla repa 20 din za merico, rdeča pesa 35 din za kg, cvetača 130 din, špinača 20 din merica, korenje 15 din za kg, por 10 do 20 din in jajca
NA JESENICAH Rodile so: Francka Vidi«, uslužbenka iz Boh. Bele — deklico, Helena Ambrožič, gozdna delavka s Spod. Laz — deklico, Ivanka Kcbal, gospodinja z Bleda — dečka, Marija Jelov-čan, uslužbenka z Jesenic — deklico, Marija Smolej - Magdalena, trg. delavka iz Most — dečka, Frančiška Cop, gospodinja z Bleda — deklico, Helena Zima, gospodinja z Jesenic — deklico, Ana Svetina, gospodinja z Jesenic — deklico, Ljudmila Peternel, delavka z Jesenic
— dečka, Kristina Muoič, gospodinja z Bleda — dečka, Marija Pohar, gospodinja iz Brezij — dečka, Julijana Fajfar, gospodinja iz Ljubnega — deklico, Frančiška Zeleznikar, tov. delavka z Jesenic — dečka, Vida Mlakar, gospodinja iz Bače — dečka, Marija Gregorčič, trg. poslovodkinja z Jesenic — deklico, Jelka Radikon, gospodinja iz Kozane — dečka, Tidža Husedžinovič, gospodinja iz Bi. Dobrave — deklico, Marija Ži-lovec, gospodinja iz Podkorena
— deklico, Ana Prešeren, gospodinja iz Gorice — dečka, Kristina Babic, kuh. pomočnica iz Dobrega polja — dečka, Kilda Zgonec, vzgojiteljica z Jesenic
— dečka, Marija Dolinšek, gospodinja z Jesenic — dečka. Marija Rajgelj, strojepiska iz Žirovnice — dečka, Vida Habe, uslužbenka z Jesenic — dečka. Angela Vukovič, trg. pomočnica z Jesenic ■— deklico, Zmaga Pirih, gospodinja z Jesenic — dečka, Antonija Klavora, gospodinja iz Praprotnega — deklico.
Poročili so se: Alojzij Felc, zidar in Amalija Komic z Jesenic;   Leopold   Peternel, tov. delavec in Ana Bohince, gospodinja.
§§§ S SODIŠČA
NESREČA NIKOLI NE POČIVA
y soboto se je poročila naša
^•delavka  -  novinarka Jožica
°grin.   Mladima novoporočen-
^ma Jožici in dr. Hermanu TepPyj
u  iskreno  čestitamo na skupni življenjski poti.
Uredništvo  in uprava »Glas Gorenjske« Kranj
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 26. februarja ob 20. uri
T" Premiera — Izven, Armand Salacrou: »NOCl JEZE«. Četrtek,  28. febr.,  ob   16. uri
in izven, Arman Salacrou: »NOGI JEZE«.
KINO »STORŽIC« KRANJ
25. in 26. februarja, ameriški barvni cinemaseop film »CAR-MEN JONES« — stereofonski *vok, ob 16., 18. in 20. uri.
27. februarja, ob 9.30 uri ame-riški film »BELI JORGOVAN«, tGr ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni film cinemaseop film *CARMEN JONES« — stereo-tonski zvok.
28. februarja, ameriški barvni ^nemaseop film »CARMEN JONES* stereofonski zvok, zad-»Jikrat.
KINO »TRIGLAV«, Primskovo
26. februarja, amer. film »BE-LI JORGOVAN«, ob 19. uri.
KINO »SVOBODA«, Stražišče
27. februarja, amer. film »BELI JORGOVAN«, ob 19. uri.
SKUPINA UPORNIH AVANTURISTOV OBSOJENA
Proti koncu lanskega leta so se trije mladeniči odpravili iz Crne gore proti naši severni meji. Po predhodnem dogovoru je najprej prišel na Jesenice Adem Đuković, ki se je kmalu po prihodu na Jesenice poročil z dekletom, da bi na ta način prikril dejanski namen prihoda na Jesenice. Cez nekako 10 dni je poslal Adem Đuković svojima pajdašema Ademu Bečo-viču in Francu Gojčeviču, da je vse v redu. Za tem sta tudi onadva prišla na Jesenice. Prvo noč po prihodu sta prespala v čakalnici železniške postaje na Slovenskem Javorniku, drugo jutro ob 5. uri zjutraj pa oe jiima je pridružil še Đuković, svoji nevesti in tašči ipa je dejal, da gre v Srednjo tehnično šolo v Ljubljano ali drugam, kjer ga bodo pač sprejeli. V zgodnjih jutranjih urah so odšli oboroženi vsak s svojo nabito pištolo proti Javorniškim rovtam ry smeri državne meje na Stolu. Ko so prišli v bližino električne centrale na Javorni-škem rovtu, jih je srečal vojak iz obmejne službe. Ker so se rnu zdeli sumljivi, jih je povprašal za legitimacije. Pozval jih je, naj mu sledijo na obmejno ka-ravlo, medtem pa je Adem Be-čević potegnil revolver in zagrozil vojaku, da ga bo ustrelil, ker ogroža poštene ljudi. Vojak se je hiitro znašel, odšel proti Slovenskemu Javorniku, kamor so krenili tudi mladi avanturisti, ker so slutili, da bodo morali najti primernejša mesto za pobeg. Vojak je hitro obvestil miličnike, ki so jih pričakali na Javorniku. Adem Đuković je skušal ponovno preprečiti organom LM aretacijo, toda miličniki iso bili hitrejši.
Na sodišču so sicer trdovratno trdili, da so Sli proti meji samo na izlet, čeprav so bili brez denarja, pri sebi pa so imeili več naslovov svojih sorodnikov, ki so že pred leti po-
begnili v Avstrijo1. Sodišče je obsodilo zaradi preprečitve |u-radnega dejanja organu obmejne straže in poskusa pri organih LM ter poskusa pobega čez državno mejo Adema Bečovića na 1 leto lin 3 mesece, Adema Dukoviea na 7 mesecev in Franca Gojčevića na 8 mesecev zapora. Kasneje so ugotovili, da sta skušala Bečović in Gojčevif pobegniti zato-, da bi se prvi izognil služenju kadrovskega roka, drugi pa je kot davčni izterjevalec v Titogradu poneve-ril večjo vsoto denarja.
—nc
NA TUJEM SO SEKALI
Pred sodiščem v Kranju so se zagovarjali: Franc Meglic, Jože Meglic in Janez Tišier zaradi poseka 8 smrek in 2 bukev na škodo gozdnega revirja Tržič oziroma uprave za gozdarstvo OLO Kranj. Parcela, na kateri je prvi s pomočjo ostalih dveh obdolžencev posekal drevje, je bila sicer včasih last Megličevih, z agrarno reformo pa je večji del te parcele prišel pod SPL in pod upravo gozdnega revirja Tržič.
Obdolženi Franc Meglic se je zagovarjal, da je res sekal brez sečnega dovoljenja in brez od-kazila logarja, ni pa sekal na tujem, pač pa na svojem. Meja med tistim delom parcele, ki je ostala njemu in delom, ki je z agrarno reformo prišel pod SPL, je bila večkrat spremenjena in po zadnji odmeri je res izpadlo, da je sekal na tujem. Sodišče temu zagovoru ni verjelo. Ugotovili so, da je obdolženi s pomočjo ostalih dveh štore posekanih dreves zamaskiral, hlede pa skril doma v listnjaku. Zaradi gozdne tatvine je bil Franc Meglic obsojen na 8000 din denarne kazni, Jože Meglic in Janez Tišier pa po 3000 din denarne kazni, razen tega pa mora prvi plačati še 46.946 dinarjev odškodnine upravi za gozdarstvo pri OLO Kranj. L.
EKIPNO OKRAJNO STRELSKO PRVENSTVO
Tržičani najboljši
Kranj, 24. februarja.
Danes je bilo v dvorani pri tovarni »Savi« v Stražišču ekipno okrajno strelsko prvenstvo z zračno puško za člane in članice. Tekmovali so v 5-članskih ekipah v stoječem položaju. Skupno je nastopilo 28 moških in 7 ženskih ekip. V zelo hudi konkurenci so zmagali tržiški strelci s 650 krogi, pri članicah pa strelke z Jesenic s 613 krogi od 750 možnih.
Rezultati: član i— 1. Tržič 650 krogov, 2. Jesenice 647 krogov, 3. Javornik 641 krogov; članice — 1. Jesenice 613 krogov, 2. Tržič 607 krogov, 3. »Sava« Kranj 509 krogov. Ko bo v nedeljo zaključeno tekmovanje še mladincev in pionirjev, bodo prvoplasiranim ekipam podelili praktične nagrade — strelske rekvizite in diplome.
C.
VESTI
KOŠARKARSKA NEDELJA V KRANJU
Včeraj so kranjski košarkarji in košarkarice odigrali tri prijateljske tekme s košarkarji z Jesenic. Kranjčani so bili v vseh srečanjih boljši in so zasluženo zmagali. Visoko so zmagale mladinke in prav tako mladinci, najbolj zanimivo srečanje pa je bilo med obema prvima moštvoma. Jeseničani so bili dober nasprotnik, vendar so jih Kranjčani posebno v finišu, povsem nadigrali.
Rezultati: mladinci:» Triglav« Kranj : Jesenice 77:42(40:24); mladinke: »Triglav« Kranj : Jesenice 40:16 (26:8); člani: »Triglav« Kranj : Jesenice 81:70 (39:39).
SAH
Prejšnji petek popoldan je bil v Šenčurju na 13 deskah odigran šahovski dvoboj med šahisti Šenčurja in tovarne »Planika« iz Kranja. Zmagali so gostje z rezultatom 14,5 napram 11,5 točkami. C.
TUDI KRANJSKI ALPINISTI BODO SLI NA DURMITOR
V petek zvečer so imeli člani alpinističnega odseka v Kranju svoj redni letni občni zbor. Člani AO so sklenili, da bodo vsestransko pomagali pri graditvi praninske postojanke na Kaili-šču pod Storžičem. Imeli bodo tudi več plezalnih vaj na zvoniku na Smarjetni gori med mladinci - člani PD in jih tako usposobili v dobre alpiniste. S pomočjo matičnega društva in študentov bodo poslali tudi znanstveno odpravo v še neraziskane kraje Durmitor j a in planin južnih republik. C.
SKUPŠČINA GORENJSKE NOGOMETNE PODZVEZE
Kranj, 24. februarja.
Včeraj je bila v Kranju 9. redna letna skupščina Gorenjske nogometne podzvezc. Gorenjska nogometna podzveza jo letos vključevala 626 nogometašev, ki so sodelovali v enajstih klubih. Kljub temu pa GNP ni opravila vseh svojih nalog. V klubih je največ delavske mladine, kmečke mladine pa skoro ni opaziti. Precej pozornosti so posamezni klubi posvetili tudi vzgoji pionirjev in mladincev, saj je to najdo-stojnejše jamstvo, da je nogomet na Gorenjskem na pravi poti. Skoda je le, da te skrbi ni opaziti pri vseh klubih. Tako na primer Tržičani sploh niso imeli mladinskega moštva. Skupščina je izrekla tudi svoje mnnejc o sistemu tekmovanja v naslednji sezoni. Gorenjci so za enotno slovensko ligo, kar bi po njihovem mnenju najbolj koristilo slovenskemu nogometu. Morda bi skupščini lahko očitali samo to, da je bilo na njej vse preveč klubaskena razpravljanja med posameznimi delegati (izpadi Jeseničanov proti SkofjeloČanom in Nakelj-čanom) ter premalo debate o sistemu tekmovanja za nižjeraz-redne gorenjske klube. M.
»MAMUTSKA«  V PLANICI
BORBENO PRVENSTVO GORENJSKE V SAHU
Tržič, 24. februarja.
Včeraj se je v Tržiču pričelo 5. člansko prvenstvo Gorenjske v šahu. Pokrovitelj prireditve je sekretar Običnskega komiteja ZKS tov. Hrovatič.
Rezultati: 1. kolo: Slivnik -Pogačnik 0:1, Kavčič - Korošen 0:1, Bavdek - Simič 1:0, Eržen
- Jan prekinjeno v remi poziciji, Hudovernik - Sicherl prekinjeno v dobljenem položaju za Sicherla in Mali - Stefe remi; 2. kolo: Pogačnik - Stefe remi, Korošec - Bavdek prekinjeno v dobljenem položaju za Bavdka, Simič - Eržen prekinjeno, (Eržen ima figuro več), Jan - Hudovernik 1:0, Sicherl -Mali 1:0, Slivnik - Kavčič remi; 3. kolo: Kavčič - Pogačnik še igrajo, Eržen - Korošec igrajo, (Korošec ima 2 kmeta več), Hudovernik - Simič nejasno. Mali - Jan 0:1, Stefe - Sicherl remi, Bavdek - Slivnik 1:0.
S.
PRVO SINDIKALNO SMUČARSKO PRVENSTVO ELEKTROGOSPODARSKE SKUPNOSTI SLOVENIJE Stari vrh, 24. februarja. V soboto se je pričelo na Starem vrhu nad Skcfjo Loko prvo republiško sindikalno smučarsko prvenstvo podjetij Elektrogospodarske  skupnosti Slovenije. Tekmovanje je obsegalo tek na 6 km in veleslalom. Tekmovali so člani in starejši člani. V 'teku na 6 km je tekmovalo   35   tekmovalcev. Pri članih je zmagal Stane Mršak iz Maribora  s  časom  20,52, 2. Dušan    Dobro volj c Ljubljana 20,55, 3. Zdravko Stebil Moste
- Žirovnica 22,12. Od starejših članov je bil najuspešnejši Lado Legvard Maribor - okolica 24,40.
Zadnji športni rezultati
V povratnem srečanju za evropski pokal v nogometu je danes Crvena zvezda iz Beograda izgubila povratno srečanje s CDNA v Sofiji z 2:1. Ker pa je v prvi tekmi imela dva gola naskoka se je kljub temu uvrstila v polfinale.
OSTALI NOGOMETNI REZULTATI PARTIZAN (BEOGRAD) : CVKS (VARŠAVA) 7:0 LOKOMOTIVA (Z) : DINAMO (Z) 2:3 SPARTAK (S) : LJUBLJANA 2:0 ODRED   :   KLADIVAR 7:0 MLADINCI: DINAMO (Z) : LJUBLJANA 2:1
V nedeljo je bil veleslalom. Proga.je bila dolga 1200 m z 250 m višinske razlike s 25 vratci. Pri članih je zmagal Jože Gologranc (Slovenj Gradec) 1,08.0, 2. Ivan Drnovšek Trbovlje 1,11,., 3. Matevž Svetina, Žirovnica 1,13,1. Med starejšimi člani je bil najboljši Martin Kumer (Šoštanj) 1,29,4. Izven konkurence je nastopilo tudi 10 tekmovalcev smučarskega kluba »Ločan« iz Škofje Loke, od katerih je Stane Stanovnik z 1,07,9 postavil najboljši čas dneva. Tekmovanje je vzorno organizirala sindikalna podružnica Elektrarne Sava iz Kranja.
K.
PLANISKI teden PRED VRATI...
Se 10 dni nas loči od velikih dogodkov v Planici. Od 7. do 10. marca bo zopet po treh letih na vrsti Planica, ki bo sprejela najboljše skakalce iz vse Evrope. Organizacijski komite ima polne roke dela. Skrbi okoli snega so sedaj mimo, saj ga je v zadnjih dneh zapadlo toliko, da ga bo več kot dovolj. Ing. Stanko Bloudck, ki skrbi za skakalnico, pravi, da bodo sedaj lahko začeli s teptanjem velike skakalnice tako, da bo ob koncu tedna že pripravljena za ikoke.
Kaj pa udeležba skakalcev? Po zadnjih vesteh, ki smo jih dobili v organizacijskem komiteju, so se prijavili za Planico: Poljaki, Vzhodni in Zahodni Nemci, Cehi, Avstrijci, Švicarji, Francozi, medtem ko pričakujejo dokončnih prijav Severnjakov in Rusov v prihodnjih dneh.
Ka;T" pa jugoslovanski skakalci? Barve Jugoslavije bo letos po vsej verjetnosti zastopalo 6 do 8 skakalcev, in to: Zidar, Langus, Rogelj, Krznarič, Saksida, Gorišek, Gorjanc in še kdo od mlajših skakalcev. Dokončno pa bo reprezentanca izbrana šele 7. marca z izbirno tekmo na 80-metrski skakalnici. Ostali spored na Planiškcm tednu pa bo tale: v petek trening na 120 m skakalnici, v soboto in nedeljo pa bodo skoke tudi ocenjevali. Kdo bo letošnji zmagovalec med pisano druščino okoli 50 skakalcev je danes še težko reči. Vendar kljub temu lahko trdimo, da se bodo v glavnem odvijale borbe za najboljša mesta med Rusi in Finci, pa tudi Poljaki in Vzhodni Nemci bodo gotovo posegli vmes. Zato ni izključeno, da bo dosedanji rekord 120 m Švicarja Tschane-na porušen, zlasti še, ker je ing. Bloudek nekoliko popravil   odskočni most.
J. J.
PRESENETLJIVA ZMAGA
MARIBORA Kranj, 24. februarja.
V Kranju so se danes tretjič pomerili kegljači prve slovenske lige za naslov slovenskega prvaka. Na tekmovanju so sodelovala štiri moštva in to »Rudar« iz Trbovelj, »Gradiš« iz Ljubljane, »Beton« iz Celja in »Maribor«. Medtem ko je »Beton« po pričakovanju premagal kegljače iz Trbovelj, so kegljači »Gradisa« nepričakovano klonili pred Mariborčani. — Rezultati: 1. »Maribor« 4848 (Breznik 785, Verbošt 796, Breg 814, Duda 846, Klep 773, Murko 834); 2. »Beton« 4723 (Marinsek 817, Tomo 789, Cafuta 767, Zagore 767, Lubej 186, Vanovšek 797); 3. »Gradiš« 4713 (Mahnič 781, Prenk 781, Martinšck 760, Praprotnik 815, Satler 778, Mlakar 798); 4. »Rudar« 4510 (Tav-zel 708, Raj trna jer 754, Kavče 777, Naraglav 756, Klenovšck 789 in Klopeič 726).
GRADILI BODO NOVO STRELIŠČE
Strelska organizacija »Vinko Jenko« iz Trboj, ki so jo ustanovili pred dobrim letom, je zelo delovna. Šteje blizu 50 članov. Delokrog svoje organizacije pa mislijo razširiti tudi na okoliške vasi: Voklo, Vogljc, Prcbačevo in Hrastje. Veliko skrbi posvečajo mladini, predvsem pa pionirjem. Izvedli so tudi že pionirsko tekmovanje v Voklem in Trbojah.
Pripravljajo pa se tudi na gradnjo novega strelišča. Ves material za to imajo že pripravljen, prav tako tudi zemljišče. Z otvoritvijo novega strelišča bodo letos julija meseca praznovali tudi 25-letnico prvega Strelskega društva v Trbojah. —jb
CB
t
4    Glas Gorenjske
Kranj, 25. februarja ltST
1.' i M
i i li
Misel na Borgelna ji je priklicala v spomin njenega drugega ženina, Bičkovega Tomaža iz Kamne gorice. Ta je bil pušeljc med fanti, čisto drugačen kot Borgel. Pogosto ga je videvala v Kropi, prihajal je z zapravi j ivcem, s seboj je imel prijatelje, s katerimi je veseljačil. Zapeljali so k „Jarmu" in pili, lovili dekleta, plesali, plesalke so vlačili iz hiš in celo iz kovačnic. Tomaž je razsipal denar, kot bi mu ga ne moglo nikoli zmanjkati. Pozneje se je malce unesel, takrat je zasnubil Ano. Oče ga je odgnal, poprej pa je še žalil snubce in jim obetal, da bo dal za njimi pokaditi z ajdovimi plevami. Tako jeznega ga Ana še nikoli ni videla. Niti z besedico mu ni upala ugovarjati, bala se je, da jo bo pretepel, čeprav nikoli dotlej ni položil roke nanjo. Samo skrivaj je jokala. Tomaž ji je bil všeč, kakršen je bil, nič ni mislila, da je divji, lahkomiseln in neugnan. Dobro leto pozneje so mu prodali na dražbi, stric Zgonc je kupil zemljo, nek tujec pa hišo, ki jo je preuredil v gostilno. Tomaž je izginil. Čez nekaj let se je razvedelo, da je v westfa.lskih rudnikih in da bi se rad vrnil domov, ko bi mu ne bilo preveč nerodno.
Sedela je dolgo, tako dolgo, da je ura udarila že devet. Tedaj je opazila starega Globočnika, ki je sopihal proti žup-nišču. Minuto kasneje jo je stric poklical v pisarno.
Globočnik je sedel na stolu, roki je sklenil na trebuhu in je neprestano vrtel palca. Odkar ga Ana ni videla, se je postaral, davno je že prekoračil šestdeseto leto. Imel je veliko glavo in zalita lica, sive, vodene oči so mu tonile t maščobnih blazinicah in čez ves obraz se mu je razlival zadovoljen smehljaj človeka, ki je vesel sebe in svojih uspehov. Za Ano se ni zmenil ko je tiho sedla k mizi, komaj mimogrede ji je prikimal, in je kar naprej pripovedoval:
„Kaj____Kaj boste vi na to rekli? Rekel sem jima, naj
gresta z menoj v šolo. Čemu smo člani šolskega sveta, če ne ekrbimo za pouk? Pa tudi nič slabega bi ne bilo! Vsak pameten človek ve, da z domačim jezikom ne prideš daleč. Do Trsta morda, ali do Celovca, tam pa je konec. Borgelj in Košmelj sta se strinjala in smo šli v šolo. Nismo mislili, naj bi Levičnik zastonj učil otroke nemščino. Doplačali bi mu. A če bi vi videli Levičnika, kako je zrastel! Mislil sem, da se bo potegnil do stropa! Zgrabil je tisto pušpanovo palico, s katero pretepa paglavce, pokazal nam je vrata in zavpil — kaj, zavpil? — zarjul je nad nami: — Tam so vrata in brž se mi poberite. Mi smo Slovenci in naši otroci se bodo učili slovenski! —" Globočniku so se zalite oči jezno svetile, toda Se zmeraj se je poslovno prizadevno smehljal. „Takole pognati člane šolskega sveta! Treba mu bo stopiti na prste! Kakšni so ljudje!"
Gospod Filip je pazljivo poslušal, toda ker je bil učitelj Levičnik hkrati cerkveni organist, ni maral udariti po njem. Začel je govoriti tisto, kar je mučilo njega samega.
„Ljudje, pravite," je rekel srdito, »ljudje! Jaz jih poznam! Nobena reč jim ni po volji. Kaj vse zahtevajo od mene! Ali veste, da me hodijo tožit celo k samemu škofu? Na škofiji so pa taki, da jih poslušajo! Ste že slišali, da mi obetajo vizitacijo? A jaz se ne bom vdal, raje grem v pokoj!"
n litru
Planinsko društvo na Bledu je menda eno najmočnejših na Gorenjskem saj združuje v svojih vrstah blizu 300 članov ter nad 200 pionirjev in mladincev. Da je včlanjenih v društvo tolikšno število mladih ljudi, ki imajo svoj lastni odbor, pa je prav gotovo edinstven primer. Drugače pa imata pionirska in mladinska or-
PO OBČNEM ZBORU PLANINSKEGA DRUŠTVA NA BLEDU
Koča na Lipanci
Kamniški nebotičnik
Kamniški nebotičnik je sedemnadstrop-na stolpna zgradba na Duplici, ki jo je začela že pred dvemi leti graditi tovarna »Stol« za svoje delavce in uslužbence. Seveda je bilo treba precej razprav in dokazovanj, da je predrl predlog za gradnjo stolpnice ob vhodu v Kamnik. Dela je prevzel kamniški »Graditelj«, ki zdaj ureja notranjost stavbe. Ce bodo letos z gradnjo pohiteli — denar je zagotovljen — se bodo stanovalci lahko vselili že poleti. Potem bomo tudi videli, kako se stolpnice obnesejo v praksa. Izkušnje pa bodo merilo pri nadaljnji gradnji is^^i stanovanjskih blokov. Prihranek na stavbnem zemljišču in praktična notranja ure-
ganizacija svojo sekcijo pri društvu. Le-ta zajema d^bro tretjino vse šoloobvezne mladine, zraven tega pa tudi ostale mladince do 18. leta. Medtem ko v organizacijskem pogledu deluje kot samostojna sekcija planinskega društva, dobiva od njega gmotno podporo. Odslej pa bodo pri društvu uvedli poseben mladinski fond, v katerega se bo stekal 1% celotnega čistega dobička društva. Tako se bo mladinska sekcija tudi gmotno osamosvojila. S tem denarjem naj bi najpreje nabavili šotorsko opremo, morda tudi najpotrebnejše plezalne naprave, hkrati pa bi krili tudi nekatere najnujnejše stroške društva.
Društvo posveča mladini vsekakor veliko pozornost. V preteklem letu je priredilo zanjo več izletov, med drugim tudi k blejski koči na Lipanci, kamor je šlo nad 100 otrok, in na Me-
žaklo. Obiskali so znane partizanske družine in borce NOV ter jih obdarili.
To je sicer šele ena itran društvene dejavnosti. Največji uspeh društva pa je nova pot, ki so jo zgradili v preteklem letu, in vodi k blejski koči n* Lipanci okrog Draškoga vrha k Vodnikovi koči in od tod m-mo Planike na Triglav.
Naloga bližnje bodočnosti p* je tudi gradnja nove planinske postojanke z ctkrepčevalnico i« prenočišči ob križišču ceste na Mrzlem studencu. O tej zadevi je odbor že mnogokrat razpravljal.
Tudi na Straži tik nad Bledom nameravajo urediti podobno postojanko z večjo okrepčevalnico. Ta mali vršiček, kamor se vzpenja moderna žičai-ca, obišče vsako leto gotovo »aj-več domačih in tujih izletnikov.
4»
ditev takih hiš sta kaj vabljiva razloga za tovrstno gradnjo v mestni okolici.
Prvi kamniški nebotičnik ima v pritličju urejene prostore za trgovskii lokal, ki je za ta del Kamnika zelo .potreben. V stavbi bo skupno 27 stanovanj.
Po urbanističnem načrtu je Duplica zamišljena kot industnijsko naselje. Osamljen nebotičnik je izven okvira skladnosti, zato bodo morali zgraditi še enega.
Eden izmed najlepših predelov Gorenjske je vsekakor Gor-njesavska dolina, stisnjena med vrhove Karavank in Julijskih Alp, ki odpira svet le proti jugovzhodu in severozahodu. V teh smereh potekajo tudi glavne prometne zveze, železniška proga in cesta. Po dolini teče Sava Dolinka, ki se ji pridruži izpod Karavank le nekaj manjših potokov kakor Belica, Mlinca in Sedučnikov potok ter Bistrica, ki priteče izpod Triglava. Pred nami so druga za drugo odprte kar tri doline: Vrata, Kot in Krma, ki odpirajo pogled v osrčje Julijskih Alp, na ponosni Triglav.
Ob vhodu v to dolino leži lepa vas Dovje, prislonjena na prisojno pobočje Kepe. Dovje je priznano izhodišče za ture v Karavanke in Julijske Alpe, pa tudi prijetno gorsko letovišče in zimska športna postojanka. Kraj se omenja že leta 980 in ponovno leta 1033, ko ga je cesar podaril brižinskiim škofom. Cerkev sv. Mihaela so zgradili v začetku 14. stoletja nemški kolonisti grofov Ortenburžanov. prenovili pa so jo v renesančnem slogu leta 1929. V zid pokopališča je vzidana plošča, ki spominja s svojim napisom na francoske čase. Izpred cerkve je krasen razgled na vse tri doline, ob katerih se dvigajo gorski velikani Debela peč, Rja-vina, Cmir in Stenar z ostalimi vrhovi, ki obkrožajo kot častna straža svojega glavarja, očaka Triglava. Ob cerkvenem zidu pa počiva pospeševatelj turizma in skladatelj Aljaž, ki nam je odkril in napravil dostopen ta bajni svet. Na njegovem nagrobnem spomeniku beremo:
Z (iOKENJSKE
Vsako jutro v zarji novi naši zažare vrhovi, gledajo, kdaj prideš spet, ki si varih bil jim svet: Naš triglavski kralj Matjaž, župnik z Dovjega — Aljaž.
Jakob Aljaž, glasbenik in planinski pisatelj se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pri Smledniku. Glasbe se je učil pri Nedvedu in Foersterju. Od leta 1889 pa do svoje smrti dne 4. maja 1927 je župnike val na Dovjem. Njegove skladbe so preproste, lahke, a krepke in jih zbori še danes pojejo (Oj, Triglav, moj dom idr.). Velikega pevskovzgojnega pomena je zlasti njegova Pesmarica, nekaka podlaga zborovskemu razmahu, katerega posledica je bila ustanovitev raznih pevskih zvez. Mnogo zaslug pa ima Aljaž predvsem za razvoj slovenskega planinstva. Zgradil je med drugim Aljažev stolp vrh Triglava, Staničevo zavetišče, kočo na Kredarici, Dom v vratih itd. ter pisal Planinske spomine. Za svoje velike planinske in glasbene zasluge je bil večkrat odlikovan. Največje odlikovanje pa mu je vsekakor njegov zadnji dom ob vznožju ljubljenih gora, ki jih je opeval in odkril njihove lepote nam in tujcem.
Na Dovjem je bil rojen 26. 9. 1823 Janez Klančnik (umrl 16 2. 1871), ki je kot prvi Evropejec prišel v osrčje srednjega Konga. Leta 1853 je Klančnik odšel v Afriko, postal tam trgovec s slonovo kostjo in je v zimi 1861—1862 prodrl v deželi Njam-Njamcev do velike, proti zahodu tekoče reke Uelleja.
61. Polonica pa le ni bila popolnoma mirna. Ko sta prišla komisar in oskrbnik n*. Mozolovino, nista dosti zvedela. Pač, trdna Poloničina vera, da Nande tega umora ni zagrešil, je prepričala tudi njiju.
Poljak bi kaj več rad zvedel o Nan-detu, a Polonica mu ga je opisala tako. kot vsako zaljubljeno dekle opiše svojega fanta: lep, močan, postaven. Tako oskrbnikova slutnja ni mogla dobiti kake trdnejše opore.
62. Najhuje je za Blažem žaloval Pav-lek; saj mu je bil edini prijatelj. V svojem mladostnem lnbruhu je napadel Po-lonico: »Te imaš zdaj! To je storil tisti ■lodejevl Štajerec, za katerim laziš! Stric je vedel, da je rokovnjač. O, da bi ga jaz dobil v pest!« V src« je prisegel kruto maščevanje.
63. Ko se je spustil mrak, je prišel na parobek nad Mozolovino Tonček. Poslal ga je bil Nande s sporočilom Polonici. Usedel se je v travo in* začel kresati s kresilinm kamnom. Ko Tonček vidi, kako Polonica hiti proti njemu, mu v smeha uide »Tristo griv, to kresilo je pa kakor detelja.za žrebeta!« Polonici pove, da jo bo Nande čakal ponoči vrh slemena pri borovcih.
64. Nande jo je že čakal. Sedla sta ped borovec. Dekle se ga je oklenila • ebe-ma rokama in zajokala. Stisnil jo je k sebi in jo nežno pobožal po laseh. Zdaj je bila popolnoma prepričana, da Nande pri stričevi smrti nima kaj opraviti. Ob* ljubil ji je, da pride čez dva dni poni« in šla bosta proč od tod daleč, dale« .. •
Molče jo je pospremil po stezi dontev-
09