* Poisnsna platana v gotovini. (jsfr Posameina itev. K I. 135. Sm*. M Llubllanl, v petek 17. iunEIa 1921. Let© V, Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 1&. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notico isti prostor K 2'___ Pri večjem naročilu popust. dlssito iiisoslov. secUsino • demokraSifne stranke. TeSelonska it« 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljen jem na dom za celo ieto K 288, sa pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24 Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravnišlvo ;e v L>ubljanl, Frančiškanska ulica at. 6 L, Uči teli ka tiskarna. Za samoodločbo narodov. Jugoslov. socialno demokratična stranka za Slovenijo in socijalistička radnička partija Jugoslavije sta skleniti izročiti javnosti in predložiti izvrševalnemu odboru internacionalne delovne zaiednice na Dunaju naslednji razglas: Jugoslovanska vlada ie zahtevala revizijo mirovne pogodbe, sklenjene med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. po kateri se je imelo v nekem delu Koroške s plebiscitom odločiti, kateri državi naj pripade. Želeča, da čuva mirovne pogodbe in stanje, ustvarjeno po vojni, je jugoslovanska vlada predala plebiscitno Koroško Nemški Avstriji, ko se je ondotna tudska večina izrekla za to državo, izročila je tudi tisti del Koroške, kjer je večina ljudstva glasovala za Jugoslavijo. Ta akt jugoslovanske vlado je bil Povsem umesten. Jugoslov. vlada ni mogla zahtevati, da naj se spoštujejo pogodbe, sklenjene v njeno korist če ne bi spoštovala tudi pogodb, katerih rezultati so zanjo neugodni. Naposled je bilo s tem, da se je koroško vprašanje odstavilo z dnevnega reda. ustvarjeno normalno in mirno Susedsko razmerje med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Popoln povratek v mir. likvidacija vojnega stanja, je orva in temeljna potreba človeštva, zlasti pa delavskega razreda, in priznanje sklenjenih mirovnih pogodb. Kolikor koli so slabe, je neizogibno Potrebno. Toda priznanje mirovnih pogodb, sklenjenih v vojnem metežu in ob razmerju sil neposredno po vojni ne Pomeni potuirbe z vsakim izsiljevanjem in definitivnega sprejetja nešte-vilnih nasilstev. obseženih v teh pogodbah. Vodeč svojo razredno politiko politiko mednarodne solidarnosti. goni socialistični proletariat s skupnimi akcijami buržvazije vseh dežel, da poiščejo pota za sporazum, da dokončajo vojno. Takoj nato pa se pričenja demokratična borba za revizijo mirovnih pogodb, za odstranitev vsega, kar bi onemogočilo mednarodni mir in mirno občevanje narodov, ali kršilo načelo svobode, enakosti in demokracije med narodi, iz teh pogodb. Mirovne pogodbe, s katerimi je bila zaključena svetovna vojna, so pretežno rezultat borbe dveh velikih imperialističnih koalicij za premoč na svetu, in zmage antantinega imperializma nad imreralizmom centralnih sil. Se le v drugi vrsti je bil v te pogodbe sprejet resničen zgodovinski napredek: Likvidacija fevdalne preteklosti. razrušenje starih osvojeval-nih monarhij v sredi in na vzhodu Evrope in v sprednji Aziji: Avstro-Ogrske, Rusije in Turčije, ter ustvarjanje cele vrste svobodnih narodnih držav iz dotlej narodno in politično podložnih narodov. Da ne govorimo sedaj o gospodarskih in financialnih odredbah v mirovnih pogodbah, od katerih jih Je mnogo imperialističnih in ovirajočih mirni razvoj in življenje narodov, moramo naglasiti, da nosijo politične odredbe teh pogodb, celo tiste, s katerimi se določajo meje med državami, marsikod pečat nasilstva in gra-beži na sebi. Socialistični proletari-iat je dolžan boriti se za splošno revizijo mirovnih pogodb z namenom, da se iz njih odstranijo sledi imperializma in doseže popolno spoštovanje Dravice enakosti in svobode vsakega naroda, pravice do svobodnega in sa-mostalnega narodnega življenja v mednarodni skupnosti enakih. Toda velika in mala antanta sta danes organizaciji sil, katerih namen je predvsem ohraniti imperialistične ukrepe v mirovnih pogodbah in ne dopustiti demokratiziranja teh po- godb. Koalicije nasilstva. ki so bile ustvarjene v svetovni vojni in proti njenemu koncu, bi se rade ovekovečile in podaljšale vojno v miru. Boj proti taki politiki se brezpogojno vsiljuje svetovnemu proletarijatu. Med imperialističnimi nasilstvi, ki so jih prinesle mirovne pogodbe, je bilo eno storjeno nemškemu narodu s tern. da se po sili ovira njegovo na-roduo ujedinjenje. Ustvarila se je Ni niška Avstrija kot čisto iirio.na tlčna kombinacija, državica s 6 milijoni prebivalcev, katerih tretjino obsega sama prestolica. državica, ki je gospodarsko, financialno In politično nemogoča. Kljub vztrajni in enomi-selni zahtevi 6 milijonov Avstrijskih Nemcev, da se združijo s svojimi narodnimi brati v Nemčiji, jim velika in mala antanta ne dopuščata tega. ampak vsiljevaje jim samostalnost jih peha v nezaslišan gospodarski in fi-nancalni krah. v lakoto in obupno socialno bedo. Vse le zato. ker hoče zmagoviti francoski imperializem razbiti nemško narodno edinstvo. Proti tej politiki nasilstva Izrekamo skupno z vsem svetonim proletariatom odločen protest. Posebno je treba z inuignacijo konstatirati veliko In historično neodpustno sramoto, da sodelujejo pri tem razbijanju narodnega edinstva kulturnega naroda novo nastale nacionalne države: Jugoslavija. Češkoslovaška. Rumunija m Poljska, ki Imajo svojo politično eksistenco zahvaliti prav priznanju nacionalne demokracije. Medtem ko sodeluje jugoslovanska vlada pri grobi kršitvi pravice samoodločbe avstrijskih Nemcev, zahtevajo najstrožjo izvršitev mirovne pogodbe In grozeča z vojaškim nastopom iti z okupacijami, če izrazijo avstrijski državljani željo po zedinjenju z Nemčijo, zahteva ista vlada enostransko revizijo avstro-jugo-slovanske mirovne pogodbe, kolikor se tiče ukrepov o Koroški. Jugoslovanska vlada zahteva, da naj se tisti del Koroške, kjer je večina ljudstva glasovala za Jugoslavijo, izroči Jugoslaviji, Avstriji pa da naj ostane drugi del Koroške, kjer je večina nemška. Zahteva, da se reši koroško vprašanje na podlagi principa nacionalnosti in pravice naroda na državno samoodločbo, je opravičena. Toda ta princip se mora piznati kot splošno veljaven za vse narode, in na njega podlagi se mora izvršiti splošna revizija mirovnih pogodb. Vzeti malt in za samostalno gospodarsko in politično življenje nesposobni Avstriji nove kraje, pomeni povečati storjeno krivico in napraviti to državo še bolj nesposobno za življenje, če se pa prizna pravica do popolnega in neoviranega narodnega jedinstva tudi nemškemu narodu v vseh njegovih delih je opravičena zahteva, da ne Jemlje veliki nemški narod s 70 milijoni prebivalcev tudi tistih krajev, v katerih je nedvomna večina številno mnogo slabejšega jugoslovanskega naroda. Svobodno zedinjenje Nemške Avstrije s pravo Nemčijo je ne le demokratična zahteva, ampak obenem tudi veltira kulturna in politična potreba. Mrtvo truplo v sredi Evrope bi bila trajna nevarnost za mir in pokoj sosednih narodov, ovira za zdravo življenje ne le avstrijskih Nemcev. ampak tudi vseh okoliških narodov Zedinjenje Nemške Avstrije z Nemčijo pomeni popolno historično izčiščenje in daje varnost novim mednarodnim organizacijam. S tem, da bi z združitvijo z Nemčijo Avstrija definitivno izginila, bi naposled izginila tudi vsaka možnost povratka Habsburžanov in restavracije starega režima politične, nacionalne in socialne reakcije, pod katero so trpeli vsi novoosvobojeni narodi, tudi Jugoslovani, in ki je bila ovira na poti socialnega razvoja evropskega človeštva k višjim življenskim oblikam. Zato ima vsa svetovna, zlasti vsa proletarska demokracija dolžnost ostro vstati proti reakcionarnemu. zasužnjevalnemu in protikuitur-nemu stremjenju francoskega Impe- rializma, odkloniti poslužnost novo nastalih nacionalnih držav temu an-tikulturnemu stremljenju francoskega imperializma, in zahtevati splošno revizijo mirovnih pogodb in priznanje nacionalne samoodločbe, svobode in enakosti narodov. Le tako in na takih podlagali se more tudi koroško vprašanje pravilno In pravično rešiti. Za Jugoslovansko socialno demokratieko stranko: Ivan Mlinar; Zvonimir Bernot, tajnik. Za socialističku radničku partiju Jugoslavije: Dragiša Lapčevid, načelnik; Dr. Živko Topaiovid, tajnik. Državljanske pravice. Govor poslanca sodr. Etb. Kristana v specUalnl razpravi o drugem poglavja ustavnega načrta v ustavodajni zbornici dne 21. maja. (Dalje.) Gospodje, hvala Vam lepa, če zapisujete v ustavi, da so vsi pred zakonom enaki, pa dovoljujete, da se rodi eden od očeta, ki ima nekoliko miljonov. drugi je pa od vsega začetka obsojen na bedo vsake vrste. (Medklic: Kako obsojen?) Kako obsojen? Tako, da ni juridične enakosti, kjer ni materijalne enakosti. Medklic: Naj zasluži!... Kristan: Naj zasluži! Gospod, vi govorite, kakor da ste prišli z nevem katerega sveta na zemljo, in da nimate pojma o tem. kai pomeni dandanes iskati zaslužka. Kakor da nimate pojma, od koga in od česa je odvisno, ali človek dela ali ne dela. Medklic: Naj se naučil Kristan: Naj se nauči! Ljubi gospod. dovolj žalostno je, da se mora v tej zbornici še govoriti o takih rečeh. da se mora še odgovarjati na taka vprašanja, ko bi človek pričakoval. da je socialna zavest In socialno znaje vendar bolj razširjeno, kot se more soditi po takih vprašanjih. (Medklici. Glas: On je fatalist.) Vem. da je fatalist in da ne more biti drugačen, kakor je, le bojim se, da ne bi na podlagi tega še izjavil, la je marksist. (Veselost) Lepa enakost pred zakonom je to. če se rodi otrok miljonarju. in je zasiguran za vse življenje, nima nobene brige in lahko vse uživa, pri tem je pa morda iepec. od katerega ne bo človeštvo imelo nobene koristi. Na drugi- strani se rodi na stotine talentiranih otrok, iz katerih ne more postati nič. ki ne bodo mogli koristiti ne sebi ne družbi, ker ni enakosti. (Medklici.) Gospod hodža pravi, da naj gredo v šolo in naj se kaj uče. Pa ni vseeno iti v Pariz, če imaš dovolj denarja, ali pa če nimaš nikakršnih sredstev. (Medklic: Stipedij!) Da, štipendij' Dokler ne ustvarite materijalne enakosti, ne pomaga politična enakost nič. (Medklici.) Ne pričakujte, da vam bom razlagal socialistične programe, ker to sedaj ni na dnevnem redu. Toda če želite, vam že tudi o tem lahko napravim predavanje. Ne more nam torej biti dovoljno, kar se tukaj govori v tem enem poglavju, ampak veliko večjo važnost polagamo na to. kar se bo reklo v bodočih poglavjih. Toda eno se mora z drugim strinjati. Kakor zahtevamo materijalno demokracijo, moramo zahtevati tudi politično demokracijo. in zato moramo tudi v tem oddelku gledati, kako se urejajo reči. Veliko sumov imam. če prečitam nrav ta paragraf 4., ki govori o nekakšni enakosti. Državljanstvo — se rravi •— je v vsej kraljevini eno. Vsi državljani so pred zakonom enaki, vsi uživajo enako zaščito oblasti... To bi se prav lepo glasilo, če ne bi Imeli nekoliko izkušenj, iz katerih se poraja skepsa. Jaz bi na primer rad vedel, ali velja to državljanstvo enako tudi za ženske, ali so ženske enako enake pred zakonom, kakor vsi drugi državljani? Kakor stvari danes stoje. niso. in v tej ustavi ne najdem ne ene določbe, ki bi garantirala. da se bodo ženske v pravnem pogledu izenačile z moškimi. Gospodje. slišal sem tukaj prav debele šale z ozirom na ženske pravice. Ljudje prihajajo in pravijo, da naše kmečke ženske ne zahtevajo volilne pravice. Predvsem, gospodje, je bilo tudi mnogo moških, ki se niso brigali za volilno pravico: ne vem. kaj bi dejali, če bi se iz tega izvajalo, da ni treba dajati volilne pravice moškim. Sicer na ni volilna pravica vse. kar se zahteva za ženske. Pred kratkim sem bil na nekem ženskem shodu v Beogradu. To ni bil prvi ženski shod. katerega sem se udeležil. Slišal sem pri tej trditvi marsikaj, toda reči moram, da sem se zgražal, ko sem slišal, kakšne pravne razmere obstajajo tukaj in kako je žena. če se strogo vzame, zasužnjena. Gospodje, zakoni o nasledstvu so taki. da se mora človek res vprašati, ali živimo v dobi civilizacije, ali v časih kakšnih barbarskih institucij. (Medklic z muslimanske strani.) Poidite propagirat islam, če mislite, da je to bolje. Kar sem slišal o teh zakonih, je pač veliko hujše, kot bi se moglo pričakovati od islama. Ali bomo res morali na veke vekov gledati, da bo ženska nekakšno bitje druge vrste, da bo morala hoditi pet. šest korakov za možem, da se ne bo smela Dokazati v sobi, kjer jedo moški? (Medklic: Tako je le na vasi.) Če je le na vasi tako, so pa vendar v mestih razmere, ki povzročajo, da je ženska pogostoma še v slabšem položaju. kakor na vasi. (Medklici.) To ie spet druga reč; to so klike, ki vladajo: ne more se torei reči. da gre pri tem za ženske, ampak le za ne-< katere ženske, prav tako kakor vla-dajo tukaj tudi le nekateri moški. Zakai menda ne misli nihče, da vladata tukaj radikalna in demokratična stranka s pomočjo muslimanov in samostojnih kmetov. Tukaj vlada gospod Pašič. Minister dr. Vellzar Jankovič: Gospa Pašič. Kristan: Morda tudi to: tako nisem poučen, vem pa. da tukaj gospodje od večine ne glasujejo vedno po svojem mišljenju, ampak tako, kakor jim predpisuje gospod Pašič. (Ploskanje pri opoziciji. Glasovi: To ni res!) — Ce bi vi bili imeli pravico glasovati za ime naše države, tako kakor bi bili hoteli, bi bili glasovali drugače! Predsednik dr. Ivan Ribar: Gospod poslanec, ne žalite gospodov: poslancev. Vsak poslanec dela la glasuje tako, kakor mora po svoj’ vesti. Kristan: Meni so mnogi poslanci sami izjavili, da bi biti radi glasovati za Ime »Jugoslavija«, pa ne morejo, ker je gospod Pašič napravil kabinetno vprašanje iz tega. (Ploskanje na desnici in levici.) Glas iz centra: Povejte kdo je to? povejte Ime. Kristan: Jaz nisem denuncijant, moj gospod. SalihaglČ: To je denuncijacija. Povejte ime. Kristan: Nikar se tako ne razburjajte .Meni se zdi. da bi bilo grdo od mene. če bi vam Izdal človeka, ki mi je to dejal, zato. da se maščujete nad njim. Sicer pa ni to eden. To ve ves Beograd. No. gospodje, če se pravi, da ženske same ne zahtevajo volilne pravice, vem. da ie bila v začetku tudi med moškimi le manjšina, ki pa je zahtevala to pravico za vse. Danes je v ženskem gibanju velh ko število tistih, ki so toliko zaveda ne. da vedo. kaj pomenijo politične pravice. One zahtevajo nekaj več, kakor volilno pravico: one zahtevajo pravno izenačenje z moškimi, (Ugovori v centru.) Da. tukaj gre za državljanske pravice, in tukaj govorite pa tako. da nihče prav ne ve, ali veljajo te pravice za vse, ali le za tiste, na katere vi mislite, za tiste, ki gospodujejo. Sicer pa gospodujejo v mnogih slučajih prav tisti, ki nimajo teh pravic. (Sallhagič dela medhlice.) Ali je to tako dostojno, da delate, kakor komandira žena, namesto da bi ji dati pravico, da dela zase. vi pa po svoji glavi? (Dalje prih.) Marijonetno gledališče. USTAVNI ODBOR. LDU. Belgrad, 15 .junija. Danes popoldne je imel ustavni odsek svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o VIII. oddelku ustave. Odklonjeni so bili vsi predlogi za izpremembo, ki so jih stavili jugoslovenski klub, socijalni demokratje in zemljoradni-ki. Odklonjen je bil predlog socijaJ-nih demokratov, da se v petem stavku 9yd George se odteguje političnemu delu. Radi neuspehov, ki jih je koalicijska vlada doživela Pri zadnjih delnih volitvah, poročajo londonski listi, namerava Lloyd George zapustiti zunanje politično delo in se brigati samo še za notranje zadeve. Lord CurzoD bi potem vodil zunanjo politiko, kar pomeni, da pride zopet do ožje anglo-francoske zveze, ker nagiblje lord Curzon na to stran. .+ Angleška Labour Partyja bo Imela 21. t m. enaindvajseti letni .kongres v Brightono, ki bo posebno važeo radi sedanje gospodarske krize na Angleškem. + Novi konflikti na orijentu. Zadnji čas so se razmere v Orijeotu, zlasti v Mali Aziji znatno izpremenile. Odstop ministra zunanjih zadev turške angorske vla-t de, Bekir Sami Beja. je v zvezi z dejstvom da le-,prevladala v Angori struja, ki dela v sporazumu z Moskvo. Vsled tega so bili ,tud! kompromisni predlogi zadnje london- jOfijentalsfce konference kakor tudi predlo«! francosko-turškega dogovora v Cil!-c(}i od angorskega parlamenta odklonjeni. Toda tisto, kar ]e Angleško dovedlo do tega, da le Grčiji pomagala v boju proti Turkom, je bila nevarnost s strani neke Zveze n* orijentu, ki je bila angleSki indijski politiki nenaklonjena. V pogajanjih z Afganistanom, državo, ki geografično zapira pot iz Indije v Evropo, je Angleška doživeli ilasko. Afganistan si je zasigural politično ta gospodarsko svobodo ta v bodoče bo sam upo6tavljai svoja diplomatska zastopstva v ino&emstvu, kar Je doslej opravljala Angleška. Afganistan je stopil v ozko vez s sovjetsko Rusijo in s turškimi nacionalisti Mnogobrojni turški častniki prihajajo v Afganistan in organizirajo armado; Rusija pa pošilja tehnično osobje. Ta rusko turška afganistanska zveza gre pod parolo za osa'obojen j e vzhodnih narodov odločno pot do Indije. To je za Angleško hud poper. Zato tudi pomaga t vsemi sredstvi Orkom v boju proti Turkom. Obljuba, ki Jo je dala sovjetska Rusija v trgovinski pogodbi z angleško, češ, da se bo vzdržala vsake agitacije na vzhodu, je dvolična. Ker pa Angleška več da na svojo Indijo, kakor na vse evropsko vprašanje, ni izključeno,, da pride morda med Rusijo in Angleško do prefcinjenja trgovske pogodbe. Dnevne vesti. Nove doklade ln pristofMne mariborske mestne občine. Z razpisom deželne vlade za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve z dne 30. maja 1921 št. 15815, je dovoljeno mestni občini Maribor na podstavi soglasnega sklepa seje sosveta z dne 15. marca 1921 pobirati nastopne povišane, oa. na novo uvedene doklade odnosno pristojbine: 40 odst. doklada na zemljiški in hiSno najemni davek, 65 odst. doklada na rentni davek, 87 odst. doklada na pridobnino (kon-! tingentiramo jn nekontingentirano ter na ■ ono po II. poglavju) in na plačarino, 500 odst. užitninsko doklado na državno trošarino od vina. Naklada po 100 K od hi potočenega piva. Naklada po 10 K od hektoli-terske stopinje navadnega žganja ter po 5 kron od litra poslajenega žganja ln likerjev. Naklada po 60 K od vsake steklenice šampanjca. 4 odst. kanalsko pristojbino od najemninskega donosa hiš kakor doslej in sicer za dobo leta 1921. 12 odst. vodovodno naklado od najemščine, kakor doslej za dobo leta: 1921. Pri zaračunitvi večje porabe vode se dovoli za tekoče leto pobirati zvišano pristojbino po 3 K za kubični meter, pri čemer se ima ona množina vode, ki je na podstavi vodovodnih predpisov dovoljena, zaračuniti kubični liter po I K, pasji davek po 400 K od vsakega psa. Psi čuvaji, ki so na verigi, so tega davka prosti. Enotni veselični davek v izmeri 10 odstotne cene vsake vstopnice. Davščine na avtomobile, ekvlpaže ter davščino od prenočišč v tisti višini kot Jo Je sklenil ge-rentski sosvet v seji 15. marža t 1. 20 odstotkov na gosiaščine od najemnine. Dohodki neposrednih davkov. »Be> gradski Dnevnik« piše, da je po sedaj do-šlih poročilih urejen dohodek neposrednih davkov za budžetsko leto 1920—21. Plačali so: Srbija in Crna gora 79,291.165 D, Hr-vatska 58391.512 D, Vojvodina brez Baranje 43.640.534 D, Bosna In Hercegovina 40 milijonov 135.447 D ln Slovenija 42.802.635 dinarjev. Torej plačuje Slovenija relativno največ davka. Drobiž po 25 par. Ker je v Zagrebli izdelana zadostna količina novčanic po 25 par. ki se lahko Izdajo v promet, je finančni minister naročil državnim blagajnam, da morajo sprejemati te novčanice pri plačevanju do 25 dinarjev. Te novčanice veljajo od danes na ozemlju naše države kot obvezno in zakonito priznano plačilno sredstvo. — Vsled seje deželne vlade odpade v soboto dne 18. t. m. sprejemni dan pri predsedniku deželne vlade. Novinarske železniške karte. »Beo-gradski Dnevnik« poroča, da je prometa! minister odločil, da se predpis o privilegijih novinarjev na državni železnici izprr-meni. Vsako uredništvo dobi eno karto za vse svoje člane. Vsak član uredništva mora imeti novinarsko iegitimaUjo, ki mora biti potrjena razen uredništva In uprave mesta še od prometnega ministrstva, da bo onemogočena vsaka zloraba železnišk.h kart. Za kroJa£k0 delavnico v invalidskem domu v Ljubljani sc išče invalid-delovodja, ki Je obenem prikrojevalec. Reflektira se na prvovrstno jnoC z večletno skuSn)}. Zadevne prošnje, opremljene z Izpričevali je poslat! do 1. Julija k Invalidskemu oddelku poverjeništva za socialno skrb v Ljubljani (St. Peterska vojašnica). Zahvala. Podpisana vdova Gorenje se zahvaljujem v svojem in v imenu svojih otrok gospodu Jakopiču za nabrano vsoto en tisoč dvesto dve kroni, katere so mi darovali uslužbenci južne železnice, katero vsoto so mi izročili pri plači. Tisočera hvala vsem darovalcem! — Josipina Gorenje, vdova ln trtje otroci. Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 5. do 11. Junija je bilo v Ljubljani rojenih 26 otrok (12 dečkov in 14 deklic). Eden je bil mrtvo rojen. V Istem času Je umrlo 22 oseb (9 moških, 13 žensfc), med temi 8 domačinov in 14 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 1 ilvljenska slabost, 8 Jetika, 1 griža, 2 slučajni smrtni poSkodbL Izmed nalezljivih bolezni je bil naznanjen le lslučaj griže s smrtnim izidom. Koncert v hotelu »Tivoli«. Od 15. junija naprej vsak večer od 18. do 22. ure P. n. občinstvu se priporoča Vekoslav Dolničar. .s,,ke ^ Zaključne ra-zprave. Pro$l porotijiki! sffc včeraj stopali — rokovnjači. Vsi so Mtt: krepki, plečati mladeniči. »Po dnevu smo spali, ponoči kradli«, fciko so govorili porotnikom. Bili so obsojeni Rudolf Gostinčar na pet let, France Kožuh in France Tome pa vsak na dve leti težke ječe, ker je sodišče vpoštevalo njiju sedanji petletni kaz-nL Ta rokovnjaška trojica je med vožnjo tovornega vlaka ukradla štiri hale usnja v vrednosti 48.000 K. — Dalje sta bila obsojena: Rafael Kosmač na dve leti in Anton Rant na pet let težke Ječe, ker sta v rokovnjaški družbi leta 1919 izvršila številne tatvine in vlome. — Porotne razprave so bile včeraj končane. Jesenska porota bo krajša, ker pridejo na raapravo znane poštne defravdacije. Iz stranke. Diskusijski večer je danes ob 20. ari zvečer v mali dvorani Mestnega doma. Udeležite se ga čim številneje. Iz strok, organizacij«. Seja okrožne strokovne komisije celjske se bo vršila v soboto dne 18. junija t. L ob url zvečer v »Delavskem tajništvu«. Dnevni red: 1. Tajnikovo poročilo. 2. Razmerje med strokovnimi organizacijami in soc. dem. poslanci. 3. Razno.. Na sejo so vabljeni: delegati Zidan most, Zabukovca, Velenje. Vrhtega s. Rejc, osrednji tajnik in poslanec s. dr. Korun iz Ljubljane. Vestnik Svobode. »S. K. Svoboda« Ljubljana. Redni članski sestanek se bo vršil danes 17. t. m. ob pol 8. url zvečer v društvenih lokalih, Še-lenburgova olica 6, II. Udeležba dolžnost Predsednik. Gospodarstvo. — Hidro električna centrala na Savi — Krško — Čatež. Mesto Zagreb pogreša električne ceatrale prav tako kakor Ljubljana. Nedavno je pa bil po naročilu zagrebške občine izdelan od inžeoerjev Ries-aerja ta Payerja natančen načrt za zgradbo hklroelcktrlčne centrale na Savi na Krškem, tam kjer se Sava zadnjikrat vije preko pečm, predno pride tok vode v korito iu se vije na desnem bregu do Cate-ia mala ravnina. Tu bodo zgradili kanal, da dobe potreben padec vode. Kanal se bo iztekal potem v Krko, Dolg bo 12 in pol kilometra. Naravna lega, geološki pogoji in stabilnost vode so za zgradba električne centrale na tem mestu zelo povoljni. Kanal bo obzidan z betonskimi pločami, na dnu bo 19 metrov širok, globok pa bo štiri metre. Preko kanala bodo zgradili osem mostov. Pripraven bo kanal tudi za plovbo s splavi, ki prihajajo iz Kranjske ln Štajerske. Centrala bo Iniela štiri dvojnate turbine. Najmanjši padec vode bo. 12 metrov. V električni centrali proizvajana mehanična energija bo imela 35000 voltov napetosti; v Zagrebu sc bo pa ta napetost transformirala na 5000 voltov napetosti. Skupni stroški za zgradbo te hidroelektrič-ne centrale so proraeunjeni na 281,300.000 kron, dohodki od nje pa na letnih 71,050.000 kron. — Če bodo res zgradili to centralo, bo to velikega gospodarskega pomena ne ’.e za Zagreb iu njegovo okolico, temveč tudi za del slovenskega ozemlja. — Nove rude. V djakovskem okraju je rudarski nadzornik Vojnikovič izsledil zelo bogata ležlSča premoga, železa, bakra, medenme ln kaolina, — Angleška trgovinska zbornica pošlje v Rusijo svojega tajnika, da se udeleži trgovinske konference v Moskvi 15. jul. tega leta. — Produkcija ameriškega sladkorja še n! bila nikdar tako velika kakor letos. Končno letno poročilo pravi, da so pridelali skupaj 1,266.148 ton, 12X več kot rekordnega leta 1916. In 49£ več kot leta 1919. — Gospodarski položaj Rušile. sBerHrtske Tidende« javljajo: Voditelj tinskega trgov, odposlanstva ki se je pred kratkim vrnilo iz Rusije. ravnatelj Hovilainen je izjavil časnikarjem, da Je Rusija v Petro* gradu in v Moskvi nakopičila mno-t go izvoznega blaga, zlasti konopelj, usnja, kož in konjske žime. To bla-* go je še predvojno. V Rusiji se iz-, vrši le malo zasebnega dela. V Pe-. irogradu onemogoča velikansko po-* manjkanje kruha vsako industriji sko delo. Ukinjenje prepovedi za Privatno trgovino je ustvarilo olajšavo. Sovjetska vlada je oprostila male tvornice. ki imajo do 30 delavcev ; te tvornice nadaljujejo delo na svoj račun. Prometne razmere so se nekoliko izboljšale. Med Petrogradom in Moskvo vozijo zopet redno vlaki. V Moskvi vzbuja pozornost izredno živahni promet z avtomobili. Tam ni nič manj kakoi 15.000 avtomobilov za osebni promet. V Petrogradu pa je ustavljen vsak blagovni promet. Mesto dela žalosten vtis. Izvozno blajro se mora nri odpošiljatvi v inozemstvo plačati v valuti dotične dežele ali pa v zlatu. Kulturni vestnik. Glasbena Matica v Ljubljani, Dve Jay», ni produkciji gojencev glasbene šole se vršita v veliki dvorani hotela Union in ikjer I. V ponedeljek dne 20. t. m., II. v sredo dne 22. t. m. vsakokrat ob 8. uri zvečer. J* javna produkcija gojencev konservatorija Glas&ene Matice v Ljubljani se: vrši v petek dne 24. t. m. v veliki dvorani hotela Union, začetek točno ob 8. uri zvečer« Vstopnice za vse tri produkcije šole ; In konservatorija Glasbene Matice se prični prodajati v petek dfte 17. t. m. v trafiki v Prešernovi ulici, kjer se dobi tudi natančen spored. V soboto, dne 25. t m. ob 4. pop. se vrši interna vaja gojencev glasbene šole pred starišl v dvorani Glasbeno Matice, Vegova ulica št 7—II. . Dramska novost V Mariboru so upr!* zorlll slovensko dramsko novost »UčitelU« ca Pavla«, ki jo je spisa! dr. Alojzij- Remec. 5 JU SHOD /fM • . - ‘ /». stavbene In gostilničarske zadruge sk| dom« na Vlč-Glincab ; M se bo vršil v soboto 18. t- m. ob 8. ari zvečer v restavracije »Amerika«. : r > Komur le na tem, da delavci člmprcj dobimo »voj »Delavski dom«, na} Se ude*-21 lega’vaznega shodal • • Pošast v Ljubljanici ali pol-konja-pol-ribe. Nekaterim starim Trnovčanom le še v živem spominu nepojasnjen dogodek, ko so takratni ribiči potegnili to LjuMl*-nlce zgoraj omenjeno pošast, ki jim K P* utekla v vodo. Ker je zopet začela os**-žatl Ljubljano, se odpravijo tekom prihodnjih dni znani najboljši ribiči In juna&l na lov za »podkovanim karfom« odločeni, 4* ga gotovo ujamejo In v nedeljo dne . 26. junija v veličastnem sprevodu popeljejo skozi mesto v Hribarjev gaj na »ZegnanJ« v Trnovem«, ki ga priredi pevsko društvo »Krakovo-Trnovo«. Št. 12.918, ref. X. V smislu § 37 občinskega reda za glavno mesto Ljubljano razglaša podpisani mestni magistrat, da bo proračuni mestne občine za Sas od 1. jnlija 1921 do 30. junija 1922, in sicer: mestnega zaklada, ubožnega zaklada, ' zaklada meščanske imovlne, mestne pehotne vojažnice, mestne klavnice, mestnega vodovoda, amortlzačnega zaklada mestnega loterijskega posojiia, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestne priprege, mestne troiarine in ustanovnega zaklada dogotovljeni ter občanom v dobi od 17. do 30. jnnija 1921 v prostorih mestnega knjigovodstva na vpogled. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet Mestni magistrat ljubljanski, dne 14 junija 1921. Ure a budilke, n?-__ hai ke, verižice, zlat;: ifto, srebmir.o,o€al« in poročne prstane kupile najbolje pri A. Lečnik, ursr En zBaf^r, Ce8£e, «15-vni trg št. 4 Popravilu dobra in točna. Zlomljeno zlalo in srebro pta-eujom po najvisji ceni. Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku vpisana sadrufla s omejenim poroitvom : sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4V Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče druitvene sklade: Rezervni delež K 64.316-67. Društveni delež K 17.10B*71, Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,968.098-48. Delež zuaša K 40 -. Clan postane lahko vsalc. II delavcev sprejmejo StiojDe tovarne in livaioe it v Ljubljani. Izdajalci]: Ivan Mlinar. Tisk »Učiteljske tiskarne x Ljubljani. Odgovorni urednik: Jak. Vebov®*