^ENA 120 din - Leto XL - Št. 15 Kranj, torek, 24. februarja 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO čakajo. ^Pomladi začnejo! Najprej so mislili, da bodo začeli kopati oktobra, vendar so se odločili, da čez zimo vse temeljito pripravijo. Zdaj kabli za osnovno omrežje že Čakajo. Zapisan lutkarstvu Že dvajset let se Janez Eržen ukvarja z ljubiteljskim kulturnim delovanjem, kjer je v zadnjem obdobju dosegel najvidnejše uspehe v lutkarstvu. 500 metrov predora v Karavanke V teh dneh so delavci pri predoru Karavanke izkopali že 500 metrov predora. Delajo noč in dan, trikrat po osem ur, nagaja jim voda. Avstrijci bodo začeli vrtati letošnjo po mlad- stran 5 stran 6 Tehniki skupaj že v prvem letniku Izvršilni odbor posebne izobraževalne skupnosti za lesarstvo je sklenil, da bodo z novim šolskim letom prenovili vzgojno-izobraževalne programe. V stari poklicni in tehnični šoli ni bilo vse slabo. stran 2 hffna P°d Golico nad Jesenicami — Zima je v hribih še hujša kot v dolini, in če imaš v trop lačnih ovac, je treba v vsakem vremenu po krmo. — Foto: F. Perdan S*ter bo prižgal zeleno luč za novo stavbo visoke šole JDovolj dolgo na čakalni listi Predstave preživetja Če bo tole zvenelo dramatično, bo tako tudi prav: vsa letošnja gostovanja Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta po Sloveniji, torej tudi na bližnjem Tednu slovenske drame 87 v Kranju, bodo nekakšen strel v prazno. Gostovanja tega gledališča prek meje se namreč ne štejejo v statistiko, v seštevek predstav, kijih mora imeti kot pogoj za državno dotacijo. Brez tega pa je delovanje Stalnega slovenskega gledališča negotovo, domala na robu. Prav tu pa so tržaški gledališčniki v zadnjem času že nekajkrat bili. Toda 150 predstav v lastni gledališki hiši je za tržaško gledališče in za slovensko manjšino število, ki presega zanimavje še tako zvestega občinstva. Zato je več kot razumljivo, da se je gledališče obrnilo po pomoč — ne bi rekli čez mejo, temveč v enotni kulturni prostor, za katerega naj ne bi veljale takšne meje. Zdaj so takšnemu pozivu za obisk že prisluhnili v nekaterih občinskih zvezah kulturnih organizacij po Sloveniji. Ko so za takšno stanje slišali tudi pri Zvezi kulturnih organizacij Gorenjske, niso oklevali: v nekaterih gorenjskih občinah, kot na primer v škofjeloški, so se s tržaškim gledališčem že dogovorili za obisk članov gorenjskih kulturnih društev. Akcija bi torej morala uspeti. Še posebej, če vsi enako razumemo misel o enotnem kulturnem prostoru — sem pa sodijo tudi takšne zagate, s katerimi se zamejci za obstoj slovenskega gledališča na Tržaškem že nekaj časa ubadajo. Prav to misel — enotni slovenski kulturni prostor — vsebuje tudi konec preteklega leta podpisani dogovor med gorenjsko Zvezo kulturnih organizacij in Koroško krščansko zvezo ter Slovensko prosvetno zvezo. Slovesnost ob podpisu dogovora je pač premalo, zato zdaj program izmenjav že dobiva podobo. Če bo dogovor o izmenjavi kulturnih skupin uspešen, menda je prvi te vrste v Sloveniji, potem bo na izbranih gorenjskih kulturnih prireditvah že letos pogosteje kot doslej tudi koroška zamejska kultura. Takšno spoznavanje pa je tudi tisti duh povezovanja, brez katerega enotnega kulturnega prostora pač ni. L. M. n1 k tlF% k* 'eDruaria ~ Visoka šola za organizacijo dela se, tako kot je zdaj, raztresena po ^oK wani11' omejena v neprimernih lastnih in najetih prostorih, ne more več uspešno razvijati H^nem pedagoško raziskovalnem področju organizacije dela i Hi'm katerih pomen je s tem, ko jih je kot samostojno vedo letos V2 f\ Ul»ska raziskovalna skupnost ,vy, v 1*T% eni drugi višji in visoki ^KLna Slovenskem se ni bilo ►v V* toliko potrjevati, kot se J treh desetletjih obstoja Cl» kranjska. Tudi med Ovo programov je bila pod in organizacije informatike; i vzela k sebi, priznala tudi re- ^ IN Lnatančnim drobnogle-i% Kaže, da je Slovenija tf>:jHkno (ali spet le za nekaj ča-n Ki Pričana. Podobno trnovo pot gre ^jjj Uc^i v dokazovanju, kako |P*l8a^G gradnja nove stavbe, k j 'je v centru usmerjene-Joij^'°t>raževanja na Zlatem V , ačrt je po dolgih letih *}> kot prednostna se je bi ^b'fl* u8r»ezdila v programu člen i$tj i izobraževalne -------------- skup- |v?W Mariborske univerze, l*- J: člen je kranjska šola, arUžbenem planu kranj-Hne. 'jišče čaka in je že koto opremljeno. Glavni •je izdelan. Po cenah>iz Ja januarja je gradnja (brez opreme) ocenjena na 1,41 milijarde dinarjev. Gre za 4800 kvadratnih metrov, na katerih bo končno lahko združena vsa pestra dejavnost Visoke šole za organizacijo dela. Navsezadnje bo dovolj velika lupina lahko oživila tudi možnosti za povezavo organizacijskih znanj oziroma področij, morda tudi za vodstvene kadre, ki so zdaj razdrobljena po vsej Sloveniji. Šola je na čakalni listi. Zeleno luč ji bo odprl denar, ne republiški izvršni svet, kot je na današnjem pogovoru dejal njegov podpredsednik Boris Frlec. Denar pa bo treba hitro zbrati, sicer zna pričakovan ukrep o zapori negospodarskih investicij čakanje še podaljšati. Tipanje, koliko je kdo pripravljen prispevati za gradnjo in koliko ne, ni najučinkovitejša metoda, da se čakanju na- pravi konec. Sola mora izdelati jasno finančno konstrukcijo z realnimi številkami in razrezom delovnih virov. Potem najbrž gradnje ne bo tako težko opredeliti kot skupno slovensko prednostno naložbo. Če je šola slovenska in če izobražuje organizatorje za slovensko združeno delo, potem je tudi prav, da denarnega bremena ne nosita samo Kranj oziroma Gorenjska. H. Jelovčan Pprema gorenjske ^dustrije je najbolj Ostarela *0r Po njska industrija je po opremljenosti izredno . < Potrebna je tehnološka prenova, saj zastarelost «e ogroža njeno učinkovitost in konkurenčnost na em in celo domačem trgu. Vrednos KMpO&lenegu je celo manjša kot v t Opreme- (odnos meci sedanjo in na podatkih, iz leta 1 * * I $ f* v gorenjski loyenski 20-odstotna in v j i h sred-ji. Upa* ednost-i 20 od-:J7 od- ;1.r>1n *a: ru* HrvaŠkem je 2£odstotnn, v ožji Srbiji 3tt~od*tot Makedoniji 39-odstotna, v Vojvodini 40 »ovini 44-odstotna, na Kosovu jVr'li gori [\2 odstotna Taksna je sklepna i ra/.mer v gore »finski gospodarski ^N* Pa seveda tudi pr "i odpravili to zao 'nih obravnavali 1° seveda o njej št- podrobneje« pisali i industriji, ki uo i i napravili pri i zbornici ( rOr**»j« ike \ Kranju, i namer, s ka- stajanje Analizo 1 jodo v prihod V četrtek zvečer se je na magistralni cesti vrh bistriškega klanCa, blizu gostilne Potočnik, prevrnilo težko vozilo, polno cementa. Zaradi slabega vremena so ga začeli postavljati na kolesa šele naslednji dan dopoldne. V vlogi rešitelja se je izkazalo avtomobilsko dvigalo jeseniške Železarne, ki pa je imelo kljub svoji moči težko delo. — Foto: F. Perdan Slovenski gledališki dogodek v Kranju Kranj — Prešernovo gledališče bo jutri ob slovesnem začetku Tedna slovenske drame krstno uprizorilo dramo Jožeta Snoja Gabrijel in Mihael. Gostitelj — kranjsko gledališče — že na začetku te gledališke manifestacije opozarja na nova slovenska dramska besedila, ki predstavljajo problemski in ustvarjalni vrh današnjih gledaliških iskanj. Sedemnajsti Teden slovenske drame bo predstavil današnji trenutek izvirnega slovenskega gledališkega snovanja. Ob tem je treba opozoriti na veliko odmevnost nove slovenske dramatike v jugoslovanskem prostoru, saj bodo na letošnjem Tednu predstavljene kar tri različne uprizoritve, ki so nastale zunaj Slovenije. Krstno uprizoritev drame Jožeta Snoja so pripravili igralci: Bernarda Oman, Slava Maroševič, Biba Uršič, Bernarda Gašperčič, Edka Oman, Tine Oman, France Černe, Karel Mrišnik v alternaciji z Jožetom Sodnikom, Bobo Vasic, Tomaž Pipan in Matjaž Višnar. Režiser uprizoritve je Matija Logar, dramaturg Taras Kermauner, scenograf Marko Pogačnik, ko-stumografinja Meta Sever, lektor Ludvik Kaluža in glasbeni opremljevalec Oliver Telban. — Na sliki: prizor iz Snojeve drame Gabrijel in Mihael. (ar) V Savskih jamah evropsko prvenstvo v sankanju — 12. evropsko prvenstvo v sankanju na 1034 metrov dolgi sankaški progi v Savskih jamah nad Jesenicami je uspelo v tekmovalnem in v organizacijskem poglede. Večino kolajn so osvojili italijanski sankači in sankičice, ki so bili prepričljivo boljši od tekmecev iz Avstrije; dobro pa so se odrezali tudi naši, saj so na domačih tleh izboljšali vse dosedanje uvrstitve z evropskih in svetovnih prvenstev. Med ženskimi enosedi je bila od naših najboljša Tinka Tolar (Iskra Železniki) z desetim mestom med 22 tekmovalkami, med moškimi Simon Bernik (Iskra Železniki), ki je bil 17. med dvosedi pa brata Janko in Marjan Meglic (Jesenice), ki sta bila šesta. — Foto: F. Perdan (Več o tekmovanju na zadnji strani.) PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Obletnica Tita v vodstvu KPJ Čez nekaj mesecev bo minilo 50 let, odkar, ko je Josip Broz-Tito postal generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije. Zaradi vsega, kar nam je Tito dal in pomenil, bomo to obletnico prihoda na čelo partije po vsej državi slovesno in dostojanstveno slavili vse leto. Program proslavljanja tega pomembnega zgodovinskega datuma je na seji sprejel CK ZKJ. Milijarda in pol za gradnjo odlaga- 1 • w w USC Slovenija in Hrvaška bosta letos vložili milijardo in 600 milijonov dinarjev v raziskave za gradnjo odlagališč radioaktivnih odpadkov nizke in srednje aktivnosti. Odlagališče bodo gradili za potrebe jedrske elektrarne Krško ter za morebitne prihodnje jedrske energetske objekte na območju dveh republik. Bankovci večje vrednosti Sredi prihodnjega leta naj bi dobili nove bankovce: za 10.000 dinarjev, ob koncu leta za 20.000 dinarjev in pozneje še za 50.000 dinarjev. Zvezni izvršni svet se je za bankovce večje vrednosti zavzel zato, ker je visoka inflacija nakopičila in razvrednotila zdajšnji denar. V zadnjih letih je narasel denar v obtoku z 195,6 milijarde, ko- likor ga je bilo leta 1982, na predvidoma 1.100 milijard dinarjev v lanskem letu. Do avtomobila z obveznico V Kragujevcu se je začela akcija, ki naj bi pomagala razvoju proizvodnje avtomobilov. Izdali bodo obveznice za občane, ki bi v naslednjih desetih letih financirali proizvodnjo avtomobilov. Predvidevajo, da se bo vpis obveznic za občane začel 1. marca, trajal pa naj bi do konca naslednjega meseca. Količina je omejena na 1,5 milijarde dinarjev, kolikor naj bi vpisali delavci tovarne, zaposleni v obratih kooperantov, občani in naši zdomci. Najmanjši znesek, ki ga lahko vpiše občan, je 50.000 dinarjev, predvidevajo 25-odstotne obresti, ki bi jih računali od 1. januarja leta 1988 do leta 1991, ko obveznice zapadejo. Manj nerazvitih občin v Bosni V tem petletnem obdobju bo v republiki Bosni in Hercegovini manj nerazvitih občin kot prej — le 36. Tak sklep je sprejel republiški izvršni svet, o njem pa bo dokončno besedo rekla republiška skupščina Bosne in Hercegovine. Gospodarsko premalo ali pa izrazito nerazvite občine v Bosni in Hercegovini po posebnem zakonu iz posebnega republiškega sklada že leta dobivajo znatne gmotne in druge spodbude za hitrejši razvoj. Obvestilo javnosti Predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije je na 54. seji 10. junija 1986 sprejelo sklep o ustanovitvi problemske konference na temo Ekologija, energija, varčevanje, zato da v celotni družbi uveljavimo večjo skrb za prostor, okolje in energijo ter da spodbudimo organizirana družbena prizadevanja za učinkovitejšo in ustreznejšo dolgoročno razvojno politiko, ki mora biti zasnovana na vseh potrebnih strokovnih podlagah in najširšem demokratičnem preverjanju. Problemska konferenca bo posebno skrb namenila onesnaževanju in degradaciji okolja, nezadostnemu spoštovanju prostorskih in ekoloških kriterijev pri uresničevanju razvojne politike, virom energije in izbiri najboljših alternativ, prizadevanjem za zmanjševanje relativne rabe energije, kvaliteti življenja in preverjanju družbenih planov. V javni razpravi želimo zagotoviti strokovnost, javnost in demokratičnost. Zato v problemsko konferenco delegira svoje delegate prek devetdeset različnih organizacij, organov, društev in skupnosti, sklican pa bo tudi poseben posvet slovenskih strokovnjakov. Odbor za pripravo konference je uredil knjigo Ekologija, energija, varčevanje, ki jo je izdala Delavska enotnost v ediciji Aktualna tema, številka 41.Knjiga prinaša osnovne podatke o načrtih za prihodnji razvoj družbe in energetike, vsebuje pa tudi kritična razmišljanja o dosedanjem razvoju in predloge za prihodnji razvoj. Knjigo je moč kupiti v knjigarnah ali pa naročiti pri Delavski enotnosti. Odbor za pripravo problemske konference s tem obvestilom javno poziva organizacije, strokovna društva in posameznike, da se s svojimi razpravami dejavno vključijo v javno razpravo, oblikovanje gradiv in sklepov konference. Seja problemske konference bo predvidoma v začetku aprila letos. Prosimo, da stališča in pisne prispevke pošljete na naslov: Republiška konferenca SZDL Slovenije, Komenskega 11, 61000 Ljubljana, s pripisom »za problemsko konferenco« do vključno 15. marca 1987. Odbor za pripravo problemske konference Ob 35-letnici izhajanju je kolektiv Gorenjskega glas« prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega giasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, Jska Ljudska pravica Ljubljana_ Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in lirektor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak gospodarstvo, Kranj;, Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplo-nlk (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Ne lej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Kes ljek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), c rane Perdan (fotografija). , časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. ^^^^^^^^^ Jaslov uredništva in uprave: Kranj. Moše Pijadeja 1 - Tekoči ra-un ori SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor m glavni iireilmk .8-463 novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835._ ekonom (ka propaganda 23-987, računovodstvo 28-463. mali oglasi in naročnina 27-960. Wpls je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 21-1/72. jtnftJ! anrfnlna «i I. polletje 1W7 je 4.500 din Vrsta dobrih (starih) novosti v prenovljenih programih lesarstva Tehniki skupaj že v prvem letniku Škofja Loka, 21. februarja — »V torek je izvršilni odbor posebne izobraževalne skupnosti za lesarstvo dejali J gremo z naslednjim šolskim letom v prenovljene vzgojno-izobraževalne programe. Spremembe, ki so ff®r^ na izkušnjah minulih petih let usmerjenega izobraževanja, kažejo, da v stari poklicni in tehniški šoli vse le bilo slabo,« je dejal Peter Žagar, v. d. ravnatelja srednje lesarske šole v Škofji Loki. • Povejte najprej, kaj sploh izobražujete v vaši šoli': »Smo edina od petih tovrstnih šol v Sloveniji, ki izobražujemo vse profile v lesarstvu do pete, to je tehniške stopnje zahtevnosti. Skrajšani program obdelovalec lesa lahko vpišejo tudi učenci, ki niso uspešno končali osnovnošolske obveznosti oziroma učenci s končano osnovno šolo s prilagojenim programom. V srednjem programu lesarstva pa imamo lesarja širokega profila, lesarja tapetnika (zanj smo edini v Sloveniji) in lesarskega tehnika.« • Če preideva k spremembam, ki septembra čakajo učitelje in novince; kje bi začeli? »Novosti je precej. Učence, ki se bodo te dni začeli prijavljati za vpis v prvi letnik, bo najbrž zanimalo, da bo poslej skrajšani program trajal dve leti in ne več samo poldrugo leto. Uspešno končan program bo avtomatsko priznal osem razredov osnovne šole, tako da se bodo po njem učenci lahko vpisali v srednji program. Srednji program traja tri ali štiri leta. Učenci se bodo že v prvem letniku delili po stopnji zahtevnosti; kot pred usmerjenim izobraževanjem bodo bodoči tehniki skupaj že prvi dan in bodo imeli tudi drugačne vsebine kot vrstniki v triletnem programu. Slednji bodo lahko prestopili v tehniški program tudi še po prvem letniku, če bodo imeli vsaj prav dober uspeh.« • Kako pa je rešeno glede možnosti za napredovanje v drugi letnik brez pozitivne ocene iz tujega jezika? »Tako kot je za uspešno spričevalo osmega razreda potrebna dvojka iz nemščine ali angleščine, bo zdaj potrebna tudi v prvem letniku srednjega triletnega programa. Tujega jezika učenci najbrž ne bodo več tako posmehljivo jemali kot doslej, če bodo hoteli zaslužiti dvojko. S tem pa bo tudi za učitelje delo precej lažje.« • Katere so poglavitne vsebinske novosti v triletnem programu? Osnovna značilnost je, da je tudi v splošnih predmetih naravnan bolj v znanja za stroko. Povečujejo se strokovne vsebine in praktični pouk, in to že prvo leto.« Ali to pomeni zmago precejšnjega dela združenega dela, ki zahteva od šole delavce, da bi znali takoj delati, namesto da se tega učijo v pripravništvu? «Resnica je verjetno nekje vmes. Strokovnih in praktičnih znanj je bilo doslej res premalo. Res pa* je tudi, da se ta pomanjkljivost ne bi tako čutila, če bi bilo pripravništvo dobro organizirano. Na Gorenjskem lahko pohvalim LIP in Jelovico, drugje se bodo morali dragocenosti pripravništva čimprej ovesti. Učenec konča izobraževanje šele, ko konča pripravništvo. Tovarne ali obrtniki nikoli niso dobili iz šole povsem izoblikovanega delavca. Razlika je le ta, da. se je v stari poklicni šoli praktično uril med šolanjem, zdaj pa se po šolanju. Seveda pa ga morajo zdaj plačati, ko ga učijo, prej so mu dali le skromno nagrado. Zanimiva je ugotovitev zasebnih obrtnikov, katerih sinovi so šli skozi triletni program usmerjenega izobraževanja. Pošteno priznajo, da je boljši od vajenske šole, ker daje širša znanja. Nezadovoljni so predvsem tisti obrtniki, ki bi še naprej radi vajenca, da bi jim »delal« in v tistih tovarnah, kjer zanemarjajo pripravništvo. Prenovljen triletni program ne pomeni vračanja na staro poklicno šolo, čeprav rahlo diši po njej. Vnaša pravilnejšo mero med splošnimi, strokovnimi in praktičnimi znanji učencev.« • Kaj pa štiriletni srednji gram? »Mislim, da bo za htevnejfj Več ur bo za naravoslovni jezikovne vsebine, kar naj olajšalo prehod diploma*1' na fakultete. Okrog 85 oof: tkov naših učencev nadaW študij v različnih smereh., doslej so se potrjevali kot" bri študenti.« • Nostalgija po zaklju^' izpitu je bila očitno tako # da je ponovno obudila kus zrelosti? »Res je, čeprav še ne ven» čno, kako bo izgledal dip^ ski izpit. Diplomanti na stopnji se bodo morali dok^ ti z izdelkom, medtem ko za peto stopnjo izpit precej podoben stari ma^" Izpit je gotovo v prid zaokr°|j ^ tvi znanja štirih let in og' jledal učitelju, koliko je učence učil. Vprašanje pa je, kako do izpit izpeljali, saj za^ j usmerjenem izobraževat pravi, da se učenec že w oceno, ne sme ponovno P verjati.» znanja, ki g» potrdil s pozitiv H. Jelov Zanimiv program V kranjski mladinski občinski organizaciji že vrsto let uspešno pripravljajo mladinsko politično šolo. Gre za obliko idejnopolitičnega izobraževanja, ki se jo udeležujejo mladi iz vseh osnovnih okolij — krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in šol. Program letošnje šole je sestavljen na osnovi izkušenj preteklih let. Mladi bodo v šestih ciklusih dobili vrsto informacij. Seznanjeni bodo z ekonomskimi in političnimi razmerami v kranjski občini, govorili bodo o organiziranosti OK ZSMS Kranj in njenih programih v letošnjem letu. V drugem delu pa jim bodo predavatelji predstavili pot mark- sističnega pojmovanja uiu/.oe in družbenega razvoja. Najbolj zanimivo bo vsekakor ob koncu mladinske politične šole, ko bodo slušatelji prebivali v mladinskem izobraževalnem centru Bohinj. Tam bo namreč govor o čisto konkretni problematiki — preživljanju prostega časa, informiranju, glasilu Naprej in o problemih, ki so na dnevnem redu kranjskih osnovnih mladinskih organizacij. Dnevni program bodo mladi popestrili z večernimi video projekcijami in družabnimi večeri, ki bodo skupaj z izdelavo seminarskih nalog zaokrožili celoto mladinske politične šole. Vine Bešter Vodiška planina še vedno in Preprečiti vsaj nadaljnjo škodo Rad0" Radovljica, februarja — Občinski odbor zveze borcev v n y vljici, ki si na vse mogoče načine prizadeva, da bi dom bo ^ na Vodiški planini ne propadel, je uspel imenovati posebej1 -j, bor za obnovo doma. Sestavljajo ga ljudje iz nekaj radovlj1 y delovnih organizacij, med njimi GG Bled, Lip Bled, Murke ce, Gorenjca, Plemena iz Krope in drugih. Računajo, da bodo zbrali vasj toliko denarja in rnater^.jj, k % % S da bi preprečili nadaljnje propadanje doma. Nekaj notra fl, del je bilo opravljenih že lansko jesen, nekaj notranjih in *' ^ njih pa bo do poletne sezone, da bo bivanje v njem udobn^ Se naprej pa bodo borci iskali nekoga, ki bi hotel dom P ^ zeti v upravljanje. Za letovanje je odprt komaj dobra dva ^ ca na leto, s tem pa ne morejo biti pokriti vsi stroški. ^a^o0f8 bi bilo, da bi skrb nad njimi prevzel nekdo, ki bi ga lahko uP^j« bljal večji del tela, tudi pozimi. Pri tem sta mišljeni JLA a nje. torialna obramba, ki bi dom lahko uporabljali za izobražev posamezne akcije, vaje in podobno. O tem so se pogovarja ^ di na prvi letošnji seji medobčinskega sveta zveze borcev j bruarja v Škofji Ix»ki. Dokler pa borci ne bodo našli stal^v skrbnik«, bodo pač morali oskrbovati dom vsaj toliko, da ^ , ' njem možno letovanje. V naslednjih letih bo treba obnovi" ho, ker predstavlja v obnovi doma izredno velik strošek D. n Javna razprava o dejavnosti na Trubarjevem trgu Kulturo kraju, ki je srce Kranja Kranj, 23. februarja — Krajani I območja Trubarjevega trga v Kranju so v razpravi v četrtek odločno zavrnili pobudo, da bi bil trg poleti prizorišče različnih priret.'»«.ev. Krajevna konferenca socialistične zveze bo zato predlagala svetu krajevne skupnosti, naj ne da soK »sja za tovrstno dejavnost. Pobuda, da bi na Trubarjevem trgu poleti prirejali različne prireditve, kot so na primer koncerti, gledališče, lutke in podob- no, je nastala, ker je bilo pn-d časom v Kranju ustanovljeno društvo Pungert. Da bi tovrstne prireditve poleti lahko organi/1 Gradil bo PAP Križe, 23. februarja — Krajevne skupnosti Križe, Pnstu va, Senično in Kovor bodo skupaj financirale primarno telefonsko omrežje, ki poteka skozi Križe, Pristavo in Senično, ter del omrežja Ketenj. Kot najugodnejše za izvedbo tega pro grama je bilo izbrano Podjetje /.a avtomatizacijo prometa Lju bljana (PAP). Predračunska vrednost znaša 142 miljonov di narjev ob plačilu do konca tega meseca. Centralni gradbeni dobor, ki vodi celotno akcijo, si zdaj prizadeva, da bi zbral de nar iz različnih virov. Pogoj, da se dela ne bi podražila, je tudi obveznost, da vsi naročniki plačajo obveznosti do jutri, 85. februarja, in sicer po dogovoru o plačilih. rali, bi društvo Pungert na trgu postavilo montažni oder in druge spremljajoče objekte (sanitarije) ter prostor za gostinstvo. V javni razpravi, ki jo je v četrtek organizirala krajevna konferenca socialistične zve/e, predstavniki društva predstavili program in drjav nosli, ki bi po tekale od 1. maja do 1. septem lira 1'oudarili so. dii jih je pri predlogu vodila pred leti sprejeta zasnova revitalizacije starega dela Kranja, v kateri ima tudi Trubarjev trg določeno opredelitev. Predvsem pa jih je spodbudila ugotovitev, da v Kranju poleti pravzaprav ni delavnosti, ki bi življenje in mesto poživile in s tem i (bogatile. Razprave so se udele rili št< vilni prebivalci z območja Trn barjevega trga. Se vet F ^ 1 L je s podpisom zavzelo. ^ barjev trg ne postane "p0u<)*U \ tovrstne dejavnosti- ^sto5J^L so, da je Trubarjev trg ' f L Kranja, ki mu je in bt^, \, opredeliti pravo kultur' ^ g/ stinstva. Predlagani V delavnost društva 1 mnenju krajanov t«'tfu s^Jif) " predvsem pa b. V»»flL^MČ mir in v nočnih urah V> Qjt>j <$i še vrsto drugih neprjJ1^ "IJM motenj. Menili so tudi^ ki /a tovrstno dejavnost p. ( tve najbrž veliko Pr prostor v Kieselsteinu- j ^ ike PrV N Na podlagi na trenutK ^ V burne razprave in tfni;j,*i jeVpredl$ : D stor .- i prireditve v V'.^K ...un.sli.bo krajevna koj..-. ..,„ lalistične zveze P. m, krajevne skupn^ad 11 i ,,;l.i ■ i -1 ' ■ |"'""";' nost. ■ ilJOREK. 24. FEBRUARJA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAS kgube gorenjskega gospodarstva v lanskem letu Električni števci, dva lesarja in trije blejski hoteli ^ m dokončnih podatkov o izgubah gorenjskega gospodarstva v lanskem letu še nimamo, saj vsepovsod prav zdaj vlečejo zadnjo Pod obračun poslovanja v lanskem letu. Imamo pa podatke o pričakovani izgubi v tistih gospodarskih organizacijah, ki naj bi *odpisom obresti za dolgoročne investicijske kredite pomagala Ljubljanska banka Gorenjske, o čemer bodo na bančnem zboru ^°čali še ta teden. Odpisali oziroma vrnili naj bi jim za 386 milijonov dinarjev plačanih obresti, od tega Iskri Kibernetiki 200 mili-dinarjev, HTP Bled 100 milijonov, Alplesu Železniki 64,5 milijona in Zlitu Tržič 21,5 milijona dinarjev. V Kibernetiki pričako-0 k^S *28uba (pri električnih števcih) znaša 1.392 milijonov dinarjev, v Alplesu 306 milijonov, v Zlitu 66,6 milijona in v blejskih hote-* Toplice, Jelovica in Krim 274 milijonov dinarjev; skupaj torej nekaj več kot dve milijardi dinarjev. ^ Kibernetiki so izgubo pri električnih števcih napovedali že ?b polletju, saj je bilo že tedaj znano, kako nespodbuden je ^oz, domače cene pa so bile tako rekoč zamrznjene. Foto: F. »r ta i M Jn električnih 1 Jkvcih ni pravega ISjužka iv\ vTr A lj0 *skri Kibernetiki so izgu-p^Pri električnih števcih na-,jaj.edali že ob polletju in dopro'' ^a Je nikakor ne morejo ^Prečiti. Ob devetih mesecih Ugašala nekaj manj kot 400 L J°nov dinarjev, ob koncu JJ. 2naša 1.392 milijonov di-(uj]Jey- O tem, da pri elektri-^e pevcih pravega zaslužka ^.nKrat ni, smo pisali že te-jj*' v obliki slikovite primerita' ^a e'e^trični števec ni loki nPUna cena pa je enaka. V ^ tna razloga 7a slaD za" ^irVi Oziroma izgubo sta ne- ,n tečaJ dinarja v lan-O *etu in nizke, lahko rečeni 2amrznjene cene elektri-^n števcev na domačem tr- tiiflbernetika je velik izvoznu Predvsem na Zahod, zlasti ^ni števcev. Lani so, IjJJ|f[Jo, izvozili 339 tisoč eno-C števcev, kar je 88 odsto-^[fdelanih, pa 215 tisoč tri- V tevcev' kar je 53 odst°-1^, 'vdelanih. V povprečju ° ede na njihovo sestavo !>C* so tečaji Sj1' *a 71 ods \* a znatno manj, kot je tozdu Eletrični števci: z lastnimi rezervnimi sredstvi 500 milijonov dinarjev, z rezervami sozda 400 milijonov dinarjev, z rezervami drugih delovnih organizacij 110 milijonov dinarjev, s sanacijskim kreditom 182 milijonov dinarjev in z uvodoma omenjenim bančnim odpisom obresti 200 milijonov, dinarjev. V Alplesu pravijo, da so najtežji meseci že mimo, in tako govore tudi podatki o izgubi. Foto: F. Perdan v povprečju 1 za 71 odstotkov, kar je ir '*8te dornaca inflacija. Po-feh..8a pa so bile ukinjene še 'WSke izvozne spodbude, f|« So bilo ponovno uvede-v tretjem trimesečju, !\0° plačevanje pa je ne-\ '°- Vse te številke in dej-. k lovore, kako nespodbu-bil izvoz na Zahod. V S 2ne^iki ocenjujejo, da bi Nji* °dstotek višji devizni \r. Prinesli za 76 milijonov Sv£f v<'(''' l)nho(,(>k od iz-\L e bi bil porast deviznih Xi tolikšen, kot je bila i pri električnih štev Mi. c pa si n,so m°n s AiViJan UV(,|.iav'Jeno prakso <* i jja con na domačem tr-;0r mnogi nadomeste ;4; »A ri^la'^'1' ninogi nadome lANi U/,'k "a tujem. Zve * Dane je za trifazne ifcarca lani odobril podražitev, sep- -odstotno, drugih pu marca 31-odstotno ^lim^1"" 2,1 "dstotno. S (o ^li i' Podra/.itvami ur.m '^rift?viti cen izdelavnega ilnr ,L1 eei n?VU iM d'ug.h stroškov |>, ^ V Kibernetiki so (■P^lekt •Erttv' ker zvezna \AVi k°Pf'trošne izdelke, tf^Nr, l|,1M'|n s «*'». ,j "Sod po svetu uv i-šču tj>prj '"^Minjskn blago C?«W ru n«> bi bili dele V žni r ^> teK'',,,;'1 '»ad/.oi a n.ul <■<• -Ikov še, kako bodo pokrili izgubo V Alplesu je glavnina izgube nastala v prvem polletju Tudi o Aplesovih težavah smo že večkrat pisali, zato ra-zlogov /.i izgubo v lanskem letu ne kaže ponavljati. Tolažil-no zveni vsaj to, da se naši lesarji nasploh otepajo z velikimi težavami in da Alples ni med najbolj problematičnimi, kar po svoje tudi odraža večjo kakovost njihovih izdelkov. Dodati pa velja, da jim je v Al plesu v zadnjih mesecih lanskega leta uspelo izboljšati poslovanje. Glavnina izgube je nastala v prvem polletju, ko je znašala 463 milijonov dinarjev in se ob devetih mesecih povzpela na 605 milijonov dinarjev. Z upoštevanjem kasneje prejetih izvoznih spodbud se je za to razdobje znižala na 485 milijonov dinarjev. Pričakovana izguba ob koncu leta znaša 306 milijonov dinarjev in številke torej govore, da so bili že pred koncem leta najtežji meseci mimo. Za pokritje izgube, ki je nastala v tozdih Lesna proizvodnja in Promet blaga lastnih rezerv, i/, sklada skupnih rezerv gospodarstva škofjeloške občine bodo dobili 6,5 milijona di-narjov m iz republiškega 6 mi lijonov dinarjev. Torej preostane še 166 milijonov dinarjev izgube, ki jo bo treba pokriti /. odpisom obresti naj bi Gorenjska banka pomagala s 64,5 milijona dinarjev in osta m |o dobri 103 milijoni dinarjev. Za njihovo pokritje iščejo pomoč pri članicah sozda GLG in pri drugih poslovnih partnerjih. V Zlitu imajo tudi kadrovske težave Tudi tržiški Zlit sodi med lesarje, s težavami pa se otepa že dlje kot Alples, saj so se jim rdeče številke pojavile že sredi leta 1985. Pod poslovanje v lanskem letu pa so zapisali 66,6 milijona dinarjev izgube, ki je nastala v tozdu Pohištvo-tapetništvo. Izvozil je 34 odstotkov svojih izdelkov; pravijo, da so pri izvozu zaradi prepočasne rasti tečaja dinarja zaslužili 30 odstotkov manj, kot če bi te izdelke prodali doma. Imajo pa tudi kadrovske težave, saj jim manjka 20 mizarjev. Štipendirajo veliko učencev na srednji lesarski šoli, nanje pa bodo morali seveda še nekaj časa počakati, saj fante po končani šoli čaka še vojaški rok. Medtem pa jim mizarji uhajajo, težko jih zadržijo, saj je povprečni osebni dohodek v lanskem letu znašal 91 tisoč dinarjev, zaradi slabših poslovnih rezultatov pa jih seveda niso mogli povečati. Sanacijski program so sprejeli že pred letom in pol, ko so se pokazale rdeče številke; ocenjujejo, da so ga v glavnem uresničili. Lani so enak obseg fizične proizvodnje kot leto poprej dosegli z 10 odstotki manj zaposlenih, izboljšali so delovno disciplino in zaostrili odgovornost, znatno so zmanjšali zaloge izdelavnega materiala in izdelkov, tujih naročil pa imajo dovolj. Znotraj delovne organizacije bodo z rezervami tozdov Žaga in Lesna predelava pokrila 35 milijonov dinarjev izgube, z rezervami članic sozda GLG 10 milijonov dinarjev, z bančnim odpisom obresti pa naj bi pokrili preostalih 21,5 milijona dinarjev izgube. Na Bledu so gradili, turistični časi pa temu niso več naklonjeni ...kakor so bili nekaj let pred tem, velja seveda dodati. Lani je namreč nova devizna zakonodaja turistične čase spet obrnila na slabše. Na Bledu pa so veliko gradili: nov prizidek hotela Krim, temeljito so preuredili kavarno Bistro in postavili restavracijo in tr- govino v kampu Zaka. Naložbe so bile zamišljene na osnovi združevanja deviznih sredstev, kar je v HTP Bled leta 1985 prineslo 220 milijonov dinarjev. Za novo devizno zakonodajo je ta denarni vir usahnil, naložbe pa so bile zastavljene. Izpad teh sredstev so premoščali z visoko kratkoročno zadolženostjo. Za omenjene tri naložbe so v HTP lani porabili 380 milijonov dinarjev lastnih sredstev, za preostale še 193 milijonov dinarjev, skupaj torej 573 milijone dinarjev. Za tri največje naložbe pa so pri Ljubljanski banki najel1' 417 milijonov dinarjev kredita. Prav hoteli oziroma tozdi, ki so gradili, ob koncu poslovnega leta izkazujejo izgubo: Toplice, Krim in Jelovica. Skupaj znaša izguba 274 milijonov dinarjev. Turizmu pa je nova zakonodaja zadala dva udarca. Odpadlo je združevanje deviz, kakor lepo pravimo tovrstni prodaji, ki je na Bledu nekaj let oživela investicijsko dejavnost. Zaslužek pa je okrnil nerealni tečaj dinarja ob hkratnem izpadu republiških izvoznih spodbud. To se je na Bledu posebej odrazilo, saj so imeli od 267 tisoč prenočitev kar 75 odstotkov tujih. Število domačih je v primerjavi z letom prej ostalo na enaki ravni, število tujih pa se je povečalo za 2 odstotka. Če posebej pogledamo hotele, je glede na leto prej število tujih prenočitev poraslo za 11 odstotkov, najbolj v hotelih najvišje kategorije. Ob tolikšnem porastu prenočitev pa so imeli hoteli pri njih le 89-odstotni porast prihodka. Glede na to, da so imeli v hotelih v povprečju 55 odstotkov prenočitev gostov iz Velike Britanije in da cene v nekaterih objektih, kot je Vila Bled, oblikujejo v dolarjih, pri HTP Bled ocenjujejo, da so izgubili približno 219 milijonov dinarjev ter 69 milijonov dinarjev zaradi izpada republiških izvoznih spodbud. Že omenjena visoka kratkoročna zadolženost pa jim je za obresti pobrala 159 milijonov dinarjev. Če te številke seštejemo, lahko rečemo, da so jim ti razlogi stroške poslovanja povečali za 447 milijonov dinarjev. Tudi pri HTP Bled računajo na bančni odpis obresti za dolgoročne investicijske kredite, in sicer v višini 100 milijonov dinarjev, za ostali del izgube pa bodo porabili lastna rezervna sredstva. M. Volčjak Na Bledu so lani živahno gradili, inisnicili so nulo/.be, ki so jih zastavili V boljših turističnih letih, lani pa jih je žal nova devizna zakonodaja spet obrnila na slabše. Foto: F. Perdan Študija o drobnem gospodarstvu Nove delavnice namesto popoldanskega »hiša« Strokovnjaki raziskovalnega centra ljubljanske ekonomske fakultete so napravili študijo o razvoju drobnega gospodarstva v Sloveniji, ki priporoča, da naj bi v desetih letih osnovali 7 tisoč majhnih podjetij, s čimer bi bilo v drobnem gospodarstvu pri nas zaposlenih 300 tisoč ljudi. Računa predvsem na tiste, ki zdaj dopoldne ne dajo vsega od sebe, saj dodatni zaslužek iščejo s popoldanskim delom, ki mu po domače pravimo fuš. Avtorji so študijo poimenovali Razvoj drobnega gospodarstva kot ključni element strategije razvoja gospodarstva v Sloveniji, kar pove, da računajo na pomembno vlogo drobnega gospodarstva, saj bi se delež zaposlenih v tem sektorju s sedanjih 8,6 odstotka povečal na 30 do celo 60 odstotkov. Da bi bilo leta 1997 v drobnem gospodarstvu pri nas zaposlenih 300 tisoč delavcev, bi morali v desetih letih osnovati okoli 7 tisoč novih majhnih podjetij, kar v povprečju pomeni 700 ne leto, oziroma drugače povedano v povprečju okoli 12 na vsako občino. Ta podjetja naj bi v povprečju zaposlovala okoli 30 ljudi, kar pomeni, da bi vsako leto delo dobilo 21 tisoč ljudi, v desetih letih pa potemtakem 2i0 tisoč. Za Slovenijo je značilna polna zaposlenost, saj je nezaposlenih tako malo, da je tolikšna nezaposlenost naravna. Na koga torej računajo avtorji študije, ki je prav tu najbolj zanimiva? Pravijo namreč, da nezaposlenost ni in seveda ne more biti motiv, bistvena je povsem drugačna poslovna usmeritev. Z novimi majhnimi podjetji naj bi ustvarili sistemsko možnost za boljše izkoriščanje ustvarjalnih zmogljivosti že zaposlenih. Tistih torej, ki so že zaposleni, vendar dajo od sebe premalo, majhni so tudi njihovi zaslužki. Premalo tudi zaradi tega, ker dodatni zaslužek iščejo z najrazličnejšim popoldanskim delom. Tega pa je pri nas veliko, saj govorimo kar o vzporedni ekonomiji. Z vidika nacionalnega gospodarstva vzporedna ekonomija seveda ni optimalna, saj so ljudje pri rednem delu le polovično angažirani. To je razumljivo, če nato delajo še vse popoldne. Omogočili bi jih torej, da sami organizirajo novo proizvodnjo, da dobro izkoriščajo zmogljivosti in s tem tudi več zaslužijo. Zastavlja se vprašanje, kakšni problemi bi se odprli, če bi se pri nas odločili za takšen razvoj. Avtorji študije trdijo, da denar za začetek dela ne bi bil največji problem, kakor morda kdo misli. Pravijo, da velja-računati predvsem na obstoječe vire akumulacija gospodarstva, pretežni del naj bi namesto v že obstoječa podjetja usmerila v nova. Opozarjajo pa, da bi se moralo pri odločitvah o investicijskih projekHh angažirati kar največ ljudi ter dodajajo, da bi morali veliko ljudi usposobiti za osnovanje in vodenje majhnih podjetij, da bodo uspešna. Takšnih nam manjka, saj razvijanju podjetniških sposobnosti pri talentiranih posameznikih nismo namenjali pozornosti. M. Volčjak IZ C0SP0PARSKECA SVETA Uvoz za globoke žepe Z interventnim uvozom tujega blaga je zvezni izvršni svet skušal znižati pretirane cene domačih izdelkov in tako vplivati na zmanjšanje inflacije. Vendar, kot vse kaže, ni bilo tako. Konec lanskega leta so se namreč na prodajnih policah pojavili tuji televizorji, bela tehnika, tekstil, obutev, posoda itd. po cenah, ki niso bile nižje od domačih, temveč krepko zasoljene. Ugibamo torej lahko. Če je akcija zisa soupadala z rednim uvozom potrošnega blaga, ki mu je bilo lani namenjenih 500 milijonov dolarjev! Če ni bilo tako, se lahko sprašujemo, zakaj so bile cene interventno uvoženega blaga tako visoke, kdo je pobral velik delež, koliko trgovina, koliko država. Če so bila ob pomanjkanju deviz odprta vratca in zadovoljeno povpraševanje tistih, ki imajo več denarja, interventni uvoz blaga seveda ni bil v skladu z ekonomsko politiko naše države. II DELOVNIH KOLEKTIVOV Pozimi mešalec, poleti samokoinica Kranj, 23. februarja — 31-letni Miro Medved iz Trboj je bil v soboto v dnevni izmeni dežurni strojnik v Cestnem podjetju v Kranju. Zjutraj je najprej pripravil mešanico za posipanje ter jo naložil za Ljubelj in Jezersko. Popoldne pa jo je pripravil za nočno izmeno. Sporočilo, da bo ponoči poledica, je vodja izmene '"'veto Zorč s Kokrice dobil ob pol šestih zvečer. S poklicem in delom strojnika v Cestnem podjetju v Kranju je Miro Medved zadovoljen. Zdaj, ko so dežurstva, dela po 12 ur skupaj in je potem 12 ali 24 ur prost. Takrat si včasih vzame čas za ribolov v Zbi-ljah. »Letos bo deset let, odkar sem v Cestnem podjetju. Za strojnika sem se začel učiti že pri vojakih. Pozimi skrbim za pripravo mešanice peska in soli. Ob akcijah skrbim tudi za obtežbo vozil in za čiščenje snega v podjetju. Kadar je nevarnost poledice, največkrat pripravljam mešanice v razmerju 1 proti 2 (en del soli, dva dgla peska), v snežnih akcijah pa 1 proti 1. Okrog 50 kubičnih metrov mešanice moram pripraviti za enkratno posipanje vseh cest na kranjskem območju, to je za okrog 350 kilometrov cest.« Včasih pa pripravlja Miro tudi mešanice z antiledinom. Posipanje t njini običajno dlje časa drži kot s soljo. Antiledin namreč deluje na osnovi vsrkavanja toplote iz zemlje. Uporabljajo ga največkrat /a odseke, kjer so zelo pogoste poledice, in tam, kjer pozimi redko posije sonce ali odjuga raztopi led. To zimo so z njim že posipavali Delavski most v Kranju, Kokro, Jezersko in Ljubelj. 7. antiledinom posute ceste se dolgo časa ne osušijo, pa tudi zaledonijo n da se bodo v višini prispevka za seku11' darno omrežje in priključek odločali P° izgradnji osnovnega omrežja. Odločno pa bo gradbeni odbor vztrajal, da gosp0' dinjstva, ki ne bodo redno poravnaval3 obveznosti samoprispevka, tudi kasne' je ne bodo dobila priključka za telei°n' Gradbeni odbor ima namreč točen Pre' gled nad vsemi plačniki samoprispeV' ka. A. Žalar Za primarnim še sekundarno telefonsko omrežje Brezje pri Tržiču — Pri gradnji primarnega telefonskega omrežja je izvajalcu, Podjetju za avtomatizacijo prometa — PAP iz Ljubljane, ostalo še za teden dni dela pri montaži kabla iz Lep do Palovič. Izkopano je bilo 2.972 metrov kabelskih kanalov, položeno 2.992 metrov zemeljskih kablov, montirano 3.825 metrov zračnih PTT kablov, postavljeno 117 drogov vseh vrst, nameščene razvodne omarice, ozemljitve, spojke, končniki. Investicija za primarne vode je stala 45,998.408 din, krajani pa so s prostovoljnim delom — raznimi izkopi jam za drogove in 2.372 metrov jarka ter trasiranjem — opravili še za 4,500.000 din dela. Naročniki (109 iz Brezij in 59 iz Leš) so prispevali po 200.000 din in tako zbrali 33.600.000 din, kredit Zavarovalnice in delno nepovratna sred- stva so znašala 4.700.000 din, ostalo pa je iz različnih virov zagotovila tržiška občina. Do 10. februarja so izvajalcu nakazali tudi sredstva za sekundarno — razvodno omrežje, s čimer jamči izvajalec za cene na enoto. Naročniki so prispevali po 50.000 din in zbrali 8,450.000 din, kar je 37 odstotkov, preostala sredstva v višini 13.264.624 din ali 63 odstotkov, pa je zagotovila občina Tržič. Do 1. maja 1987 bo izvajalec postavil 72 naročnih telefonskih drogov, montiral 9.700 metrov zračnih kablov in namestil raz-delilce ter priključke do strešnih leg na hišah. Po tem bo Podjetje za PTT promet Kranj, tozd Telekomunikacije vključilo naročnike v javno telefonsko omrežje, telefoni v krajevnih skupnostih Brezje pri Tržiču in Leše pa naj bi zazvonili za njihov krajevni praznik 10. junija. D Papler Praznovanje kulturnega dneva Kranj, Radovljica — Ob letošnjem kulturnem prazniku so bile na Gorenjskem številne kulturne prireditve. Kulturni dan so pripravili tudi profesorji tujih jezikov in slavisti na kranjski gimnaziji. V avli so učenci pripravili razstavo risb, plastik in drugih likovnih del. Imeli so tudi Prešernov recital, šolski radio pa se je v četrtek, 12. februarja, oglasil z oddajo Kako nastane radijska oddaja. Telovadnica se je spremenila kar v dvorano za različne prireditve. Mateja Lo-puh in Janez Vencelj (na sliki) sta v Shakespearovem jeziku predstavila odlomek iz Romea in Julije. Več kulturnih dejavnosti pa so pripravili tudi v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Začele so se 5. februarja s predstavo Pekarna Mišmaš. 9. februarja je potem šolski radio pripravil krajšo oddajo o Prešernu. Osrednja prireditev (tudi za občane) pa je bila v šolski avli 10. februarja, pripravilo pa jo je šolsko kulturno društvo. Nasto- Zlata poroka pri Jerneju v Zasipu — Nežka in Anton Trse*1?' $ Rebru 34 v Zasipu, po domače pri Jerneju, sta 7. februarja J* ^ slovesno potrdila 50 let skupnega življenja. Uradna slovesno?*' • so se je udeležili poleg svojcev tudi predstavniki občinske «K j, ščine, je bila v šoli v Zasipu. 75-letna Nežka je doma iz Z#°, ^ Gorij. Se kot otrok je zaradi številne družine morala kl"tt^^. doma in je prišla v Zasip, kjer je spoznala Jernejevega A«J° mizarja po poklicu. Ko sta se poročila in začela ustvarjat« đ ju je vojna za nekaj časa ločila. Anton je bil predsednik gJpl darske komisije. Bil je izdan in odpeljali so ga v taborišče. W ^, pa je bila ilegalka. Sele po vojni sta prav zaživela. Oba \vo»lta j|i nes pokojnino, najbolj vesela pa sta, kadar ju obiščejo s'n°. ^j-hčerki z družinami o/.iromu vnuki. 78-letni Anton sicer n> je, bolj pri zdravju, vendar Nežka lepo skrbi zanj. čestitkam 1 .j v pim željam ob njunem zlatem jubileju se pridružujem« uredništvu. — A. Ž. pila sta gledališka krožka s predstavamam Maks Žvižgač in Le po kom se je vrgel ta otrok. Sodelovala sta tudi šolski radio in likovni krožek. Številne kulturne dejavnosti pa bodo sklenili 27. februarja s kulturnim dnevom v šoli. - D. D. — A. Ž. PISALI S Brez Gorenjskega glasa bi težko shajal Ze dolga leta sem naročen na l Jnrviijski glas. Časopis mi zelo ugaja. Posebno se je postal zelo zanimiv in pregleden. Včasih sem Gorenj ski glas že nameraval odpovedati, ker imam v hiši še druge časopise Naročnine so namreč postale že kar veliko breme za mojo pokojnino. Vendar ugota-vljam, da bi brez Gorenjskega glasa težko shajal. Rad pa bi vam kaj več povedal o naši va si, saj sem eden starejših vaš-čanov. Ker pa vsega ne morem napisati v pismu, bi bil zelo vesel, če bi se enkrat oglasil pri meni v Zapužah eden od vaših novinarjev. S. E., Zapuže Pismo iz Dubrovnika . Vsem naročnikom 111 0Ji' cem Gorenjskega glaSfl Fpu; ljam prav lepe pozdrave i* dj brovnika. Ker smo P0^ Gorenjci varčni, sem tuftSu,[ poiskal »paket« pri ^otnpoe\}^ Kranju in se z letalom pov j,h. Pa tudi plakater. Ljubemu h si a me ie vlekla tjjte krajevnih meja, sode-Pv\pn gledališki skupini EWb da 1'odnart, dve se iSirUtli v mladinski skupini iNv *a gledališča, kjer kV^uk., naui il. Drugi del k}1 2^ pa je bilo deset-|S2?kovanje republiških ' %10, v za režiserje in spod '7 git V^stvo.« pravi Jane/. Er- W«let, režiserje m spoa l'V-Sf' gledališke dejavnosti. a^J^arjih me je navdu ***etku stojiš na odru nebogljen in iščeš samega sebe. Z vsako novo vlogo, z vsakim seminarjem ali drugo obliko aktivnosti postajaš bogatejši in vedno bolj verjameš v svoje sposobnosti. Stremiš vedno za stopnico višje, korak naprej, tipaš okrog CE FRANCETA PAVLOVCA iv?CJvft!i* k°ktt — *m letošnji kulturni praznik so na osnovni lr'SihU| *a Golarja na Trati postavili na ogled skice, nekaj j/"" slik in še nekaj reprodukeij slikarja Franci ta Pa> V^rj^* oasega pesnika slovenske krajine, ki je umrl \2 *lil!**0.s ^'r>!t ',,a ''nl' uvijenih del je celotna ra/.st.a- C*t-jpvnov,,i šoli Trata opremljena tudi s spremnim opisom e Življenjske poti in z orisom njegovega slikarskega V *vo v u razsuiva s°d' v sklop priprav za retrospektivno tk l*to v°b trideseti obletnici slikarjeve smrti, ki DO prihod kJM S| Ljubljani Pojem Pavlovčeve krajine bo ostal v zgo &Nb LVenske umetnosti ne le kot eden mejnikov v razvoju V'Lobi*'1'1'11 s,va' amPak kot oznaka umetniške globino V © it/, koval je svojstven slog moderne krajinske kompo tj^H0 0 Pfetkal s pravim muzikalnim razpoloženjem Raz delclV)Vm S(>n na Trati je sicer le droben žarek, ki posve ek Pavlovčeve ustvarjalnosti Andrej Pavlovec sebe, kaj je tisto, kar lahko največ daš od sebe. Skozi številne igralske vloge sem se veliko naučil, nekaj tega znanja pa prenesel tudi na mlade. Krona vsega pa je lutkarija, s katero sem se pričel ukvarjati leta 1984. Na samem začetku so bile težave, saj je bilo lutkarstvo nekaj novega, vendar smo z dobro voljo, trdim delom in strokovno pomočjo Saše Kumpa uspeli.« Andersenovega Grdega račka so postavili brez besedila, samo z animacijo. Doživel je velik uspeh, bosniški lutkarji pa so z njim zastopali Slovenijo na festivalu na Poljskem. Veliko zanimanja je zbudila Zgodba o Ferdinandu, s katero so ponovno zastopali Slovenijo na mladinskem festivalu v Steinzu v Avstriji in gostovali pri Porab-skih Slovencih na Madžarskem. Tam so nastopili skupaj s skladateljem Janezom Bitencem, ki je bil nad njimi navdušen in jim je ponudil nekaj svojih besedil pravljic, ki jih dopolnuje pesem. »Z veseljem smo ponudbo spre jeli in za letošnjo sezono pripravili predstavo Čarodeja Fičifika, ki jo na ponovitvah mladi z veli kim navdušenjem sprejemajo. Vabijo pa nas že na gostovanja po občini in Sloveniji. Zanimiva je sestava naše skupine: imamo 13 članov, kot animatorke pa sodelujejo same srednješolke. Lutkarstvo je v glavnem razširjeno v šolah, v krajevnih skupnostih pa je bolj slabo. Če skupina resno dela, predstava »živi« več sezon. Lutke za predstave izdelam sam po likovnih osnutkih Saše Kumpa. Pri izdelavi, ki vzame veliko časa, je treba uporabiti veliko tehničnega /nanja. Za zadnjo predstavo sem lutke de lal dva mesec a. če pa k temu dodamo še vaje, priprave, gostova nja m službene obveznosti, 'ki jih |<| narta in iz Žirovnice že dolga leta vsako leto sodelujejo v kulturnem programu pri Valvazorje-vem domu, da ne govorimo o tisoč in tisoč pohodnikih, ki so že bili udeleženci zimskega pohoda na Stol. Med njimi so bili letos planinci iz drugih republik, maloštevilni, vendar navdušeni nad organizacijo pohoda in lepoto Karavank, ki so se v nedeljo bleščale v soncu. Največ je bilo seveda slovenskih planincev, ki so se vsi po vrsti zadovoljni vračali l pohoda. *i.viP /enee pohoda in ni ttiX\1xe^\\ boto je bilo dokaj slabo * ^ ni kazalo, da bom *P'^ \ef,f pa bilo v nedeljo /»reJj ff. vabljivo. Stol je lep JHJJ W in nekaj ur re kreacijs** d» silno koristno. Dpaž^|jt.fl'|| pohodniki dobro «PrC. (jhP<' liko bolje kot v prvih 'e da na Stol.« Jože Zrini iz Ljubljane: »Večkrat poleti sem obiskovalec Stola, a zimski pohod je nekaj posebnega, /ato sem tu /e osmič Na vrb Stida nismo mogli, saj je nevarno. Nekaj ur smo hodili prek /abreske planine v čudov i tem nedeljskem jutru. Prav gotovo se bom tudi naslednja leta udeleži] pohoda.« Jože Kabjan i/ Sela pri Žirov niči -letos sem devetlč udelc Jane/ Zrini »' Rj »Množični rekreacU so v Sloveniji dokaj ' sam se jih rad in cee» * jem. Grem na P<»rCfstol. pa tudi februarja na , sem bil že šestkrat . 1 M vobom le prišel. s.»i VjJ Stol tUdI velika P£ tj lastnih sposobno*" p pripravljenosti.« 5^K, 24. FEBRUARJA 1987 KRONIKA 7. STRAN [GLAS Loški gasilci so lani gasili sedemnajst požarov Tudi mlade mika gasilska imiforma škofja Loka, 21. februarja — Občinska gasilska zveza, ki ji predseduje Rudi Zad-J"K» združuje 29 gasilskih društev, od teh 23 po krajevnih skupnostih, pet društev J11 enota pa je v industriji. Vseh gasilcev je prek 2700, med njimi okrog 700 mladih jj* več kot 400 žensk, ki so v vsakem času pripravljeni pomagati ljudem v nesreči, braniti njihova življenja in premoženja pred pogoltnimi zublji. 9*1 marca bo v gasilskem centru v domu družbene samozaščite na Trati stalno dežurstvo.—Foto: H. J. Rudi Zadnik je povedal, da se delo obeske gasilske zveze odvija predvsem Prek komisij, ki so oblikovane pri pred-Sedstyu. Kot eno najbolj prizadevnih in UsPešnih je izpostavil komisijo za delo s Ptonirji in mladino. V vseh centralnih osnovnih šolah, ra-2e« v šoli Ivana Groharja, delajo društva jftladi gasilec. Vsako gasilsko društvo ima ^di cilj, da oblikuje vsaj eno pionirsko devino. Pri tem je najuspešnejše poljansko aruštvo, ki ima kar šest pionirskih oziro-1115 mladinskih desetin. Odrasli gasilci ^sposabljajo naraščaj predvsem za pre-^ntivno ravnanje, seveda pa jih učijo tu-^' gasilskih veščin. Na lanskem občinam tekmovanju je sodelovalo kar 55 de-s?tin pionirjev in mladih. 110 pionirjev ga-Ucev je letovalo v Fazani, jeseni so se me-^ na kvizu, šli so na pohod v Dražgoše, Kratka, ni bojazni, da bi gasilska društva **kega dne ostala brez članov. Letos jim °P občinska zveza pomagala kupiti pionirje uniforme. Najbolj delavni v Poljanah .. Oktobra, v mesecu upožarne varnosti, •' občinska gasilska zveza ocenjevala delo društev. Ta ocena je tudi osnova za financiranje društev, saj društva razen redne dotacije dobivajo še »gibljivi del« po pravilu kdor več dela, več dobi. Točke kažejo, da so med najbolj delavnimi krajevnimi društvi gasilci v Poljanah, na Dobračevi, v Račevi in Selcih. V minulem letu so zgradili nov dom gasilci v Račevi pri Žireh, več je bilo popravil oziroma obnov. Občinska zveza je začela sovlagati v gradnjo večnamenskega doma v Lužinah, v Železnikih se pripravljajo na gradnjo novega centralnega gasilskega doma. Gasilci so bili še posebej delavni pri gradnji in obnovi požarnih bazenov, krajevnih vodovodnih in telefonskih omrežij. Znanje in oprema Za učinkovito gašenje požarov sta enako potrebna znanje oziroma spretnost gasilcev kot njihova dobra opremljenost. Oboje spričo vse zahtevnejše tehnologije po tovarnah postaja vse pomembnejše. S sodobno osebno zaščitno opremo so loški gasilci preskrbljeni, opremljajo se tudi s specialnimi vozili in cisternami. Na po- dročju izobraževanja so prav zdaj tečaji za strojnike, sledili jim bodo tečaji za poveljnike in njihove namestnike. V težnji po čim večji učikovitosti v loški gasilski zvezi skrbijo tudi za preventi-. vo. Gasilci pregledujejo kmečka in stanovanjska poslopja, svetujejo ljudem, kaj naj naredijo za večjo požarno varnost. Uspešni so v akciji »gasilski aparat v vsako hišo«, ki teče že deseto leto. V hišah je prek tri tisoč gasilskih aparatov. Po štirih letih, kar peljejo akcijo »hidrantne omarice v vsako naselje«, je teh omaric prek 70. Gasilci, ki so hrbtenica enot civilne zaščite, so dobili svoje mesto tudi v domu družbene samozaščite na Trati. Dom postopno prerašča v središče vseh, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z reševanjem. V gasilskem centru je servis za gasilske aparate, od aprila bo tudi servis za vozila in motorne črpalke, izjemno pomemben pa bo center za obveščanje vseh gasilcev v občini. Celodnevno dežurno službo bodo vzpostavili marca. Priznanje Alešu Hrenu O minulem delu in prihodnjih nalogah so se loški gasilci pogovorili na sobotnem občnem zboru občinske gasilske zveze. Tedaj so tudi razvili pionirski in mladinski prapor, podelili več priznanj in odlikovanj ter uradno odprli gasilski center v domu družbene samozaščite. Posebno priznanje občinske gasilske zveze je prejel pionir Aleš Hren za nesebično reševanje prijatelja iz vode, pri čemer je postavil na kocko tudi svoje življenje. Posebno priznanje zveze je za uspešno delo poveljnika gasilskega društva Poljane in predsednika občinske komisije za pionirje in mladince prejel Franci Podobnik. Najbolj delavna društva so dobila plakete: Poljane zlato, Dobračeva srebrno, Račeva in Selca bronasto. Franc Gaber iz gasilskega društva Gosteče je prejel republiško odlikovanje, podelili pa so še priznanja društvom za udeležbo na občinskem gasilskem tekmovanju in pionirjem, udeležencem kviza. Plaketo gasilskega veterana sta prejela Janko Bertoncelj z Godešiča in Alojz Štremfelj s Hotavelj. R Jelovčan KLICAJ ZA VARNOST Cvetoče ceste Nihče še ni izračunal, koliko škode povzročijo na vozilih pomladno cvetoče ceste. Številka gotovo ne bi bila majhna. Vozniki se skušamo ogibati lukenj, vendar se nam to vselej in povsod ne posreči. Hudujemo se nad cestarji, ki se lotevajo krpanja udarnih jam šele sredi pomladi, ko že zdavnaj ni več snega. Pa vendar pri nas izdelujemo bitumenske emulzije, ki se mešajo z raznimi vrstami peska in so primerne za hladno asfaltiranje tudi pri temperaturah, ki so komaj malo nad ničlo. Ljubljanska Izolirka, na primer, izdela na leto tri tisoč ton bitumenskih emulzij. Emulzijo, pomešano s prečiščenim peskom, je mogoče uporabiti za krpanje udarnih jam že pri petih stopnjah Celzija. Za kubik mešanice je potrebno od 100 do 120 kilogramov emulzije, ki stane 125 dinarjev za kilogram. Lažje in ceneje je »zdraviti« jame, dokler so še majhne. Zato velja nasvet in prošnja cestarjem naj nas, čeprav zime še ni konec, kolikor le morejo obvarujejo cvetočih cest; za ceno škode, ki je gotovo znato večja od cene bitumenske mešanice in ne nazadnje za ceno varne vožnje. H. J. V Alplesu: Manj nesreč pri delu Železniki, 23. februarja — V tovarni Alples v Železnikih je bilo lani 69 nesreč pri delu, zaradi katerih so delavci izgubili 1442 delovnih dni. Najkrajša bolniška odsotnost je bila dva dni, najdaljša 141 dni. V primerjavi z letom prej, ko je bilo v Alplesu 74 nesreč pri delu in zaradi tega izgubljenih 1554 delovnih dni, je torej lanska številka nekoliko skromnejša. Franc Pfajfar ugotavlja precejšen obrat pri tem, kje največ nastajajo nesreče pri delu. Proizvodnja je sicer vodila tudi v letu 1985 s 40 nesrečami, medtem ko se je kar 27 nesreč zgodilo pri transportu oziroma s transportnimi sredstvi. Sedem nesreč je bilo na poti na delo ali z dela. Lani je bilo v proizvodnji 53 nesreč in 1043 izgubljenih delovnih dni, v transportu pa »samo« sedem nesreč in 146 bolniški dni. Devet nesreč je bilo na poti med domom in tovarno, največ pozimi zaradi poledenelih poti. V proizvodnji so prevladovale zastrupitve zaradi zadrti j raznih tujkov. V analizi vzrokov Franc Pfajfar tudi ugotavlja, da so med delovci trije, ki so se pri delu že večkrat ranili, kar pomeni, da z načinom njihovega dela najbrž ni vse v redu. Sicer pa so redni preizkusi znanja iz varstva pri delu, ki jih delavci opravljajo vsaki dve leti, s postopnim nazadovanjem števila nesreč dokazili svojo upravičenost. H. J. NESREČE našli mrtvo \\**nl 18- februarja — Pri za-C1Cah Elektro Sava v reki ts so našli mrtvo Mojco Zla-i^ffi. iz Kranja, ki so jo po bijane je s kombijem vozil od Hrušice proti Jesenicam. Blizu bolnišnice je pritekel na cesto Franc Jeklič, 1943, z Jesenic. Krašovec, ki je vozil prehitro in je pešca prepozno opazil, ga je kljub zaviranju zadel in zbil po cesti. Pri padcu se je Jeklič huje ranil. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. . . ... —j„, ... ^ j„ r vi20 Qd 2H- d«*mb™ Krvavške žičnice obstale ^bil izključiti pečico lrtehija, 17. februarja - Vladi k\ p&učič, 1951, iz Nove vasi ^scah, kuhar v gostišču Pod Planino, je pol ure po ^'''pustil v kuhinji prižgano r'(n<> pečico in v njej okrog litrov olja. Zaradi visoke J*fature je začela tleti alu-P^sta napa. V požaru je bila SlL^ kuhinjska oprema in [Nn'lriu msla'uclJa- Od dima \ l'(Mh ,',u^1 prostori lo-Nk^i jih bosta morala najem-Zadnikar in Miran Jak-UH>VS,'In °Onoviti. Škode je v.a S^Pet milijonov dinarjev. Mščnik padel z lestve »j T< 19U1, iz form pri Škofji V te V centralnem skladišču Nt» f' Vzdrževanje, zlagal r,u polico. Ko je stal na X|JPoldi-iu'.i meter od tal, je v' Ori t('m sr m|d° 11 ^V^'Uali so ga v Klinični v Ljubljano. Jbijem zbil pešca Ce, 20. februurja — Do- "rašovoc, 1955, iz Lju- Krvavec, 20. februarja — Zvečer malo po sedmi uri je izpadla električna energija na smučiščih Krvavca. Zaradi dotrajanosti trije električni drogovi niso zdržali teže snega. Delavci Elektro Kranj so popravilo sklenili šele sredi sobote, zaradi česar ni prišlo na smučišče pričakovanih dva tisoč smučarjev. Delavci RTC Krvavec so bili po lastni oceni prikrajšani za osem milijonov dinarjev dohodka. Nezgoda pri sestopu Jesenice, 21. februarja — Ob sestopu /. Valvazorja proti Radovljici je zaradi neprimerne obutve spodrsnilo Francu Gorencu, 1904, iz Novega mesta, ki se je udeležil spominskega pohoda na Stol. V nezgodi je zvil levo stopalo in nalomil kost. Požar v šoli Kranj, 21. februarja Do poldne je nekdo zažgal plastični ujosci na vratih stranskega vhoda v osnovno šolo Simona Jenka. Ogenj se je razširil tudi na leseni del vrat. Dobro, da so ga kmalu opazili. Pogasili so ga kranjski poklicni gasilci. Gotovo vas zanima Za koliko lahko uvozimo Zvezni izvršni svet je spremenil odlok o ugotavljanju vrednosti blaga, za katero velja enotna carinska stopnja. Zdaj lahko jugoslovanski državljani ob vsakem prihodu iz tujine uvozijo predmete v vrednosti 80.000 dinarjev. Razen tega lahko uvozijo osebni ali hišni računalnik v vrednosti 230.000 dinarjev. Naši delavci, ki so začasno zaposleni v tujini, in člani posadk jugoslovanskih ladij, ki plovejo v tujino oziroma v tujini, lahko razen tega enkrat na leto uvozijo še predmete v vrednosti 250.000 dinarjev. Iz dela gorenjskih sanitarnih inšpektorjev v minulem letu V Iskri in Železarni premajhni kuhinji Kranj, 23. februarja — Gorenjski sanitarni inšpektorji ugotavljajo, da se z naraščanjem obsega industrijske proizvodnje, z novimi tehnologijami ter s širitvijo stanovanjskih naselij tudi njim odpira vedno več dela, zlasti na področju varstva zraka, vode, hrupa, odvajanja fekalnih odplak, trdih komunalnih odpadkov ali nevarnih industrijskih odpadkov. carji, posebna sorta Krvavec — Minula nedelja je bila za tiste, ki so uživali na •i1** Soncu, ics izredna. Za žičničarje malu manj saj so morali S^pregledne mno/ice smučarjev. Pustimo /daj\ijugan|e po 1*0 Krvavca Tisto, kar se je dogajalo popoldne, ko je bilo ,nu) W0r"le, pa pač presega vse meje Vec mn smučarjev se je v doli JJ^Jjl kar po I.ukenjskem grabnu, ki se je tako izkazal kot )la/ ii?' .'z'""' P'ed navalom smučarjev na gondole. Na /gornji po l l)tun'((' '•«' zato smučarjem ni bilo treba prerivati v dolgi isti e" liv'ii^' i je bilo spodaj Čep • h ■ dll neneh i da na vsak a\ tohus pravcati napad s preri /,0"i avtomobilu, so zadevah ob gluha ušesa Trajalo |e V- ™> u\ da si je rešilni avto utrl pot. Kaj pa če bi kdo zaradi tega L. M. Letos na 68 črpalkah Bencin brez svinca Od 1. aprila lani do konca leta so na 58 bencinskih črpalkah po Jugoslaviji stočili 887 ton ali 900 tisoč litrov razsvinčenega bencina. Izdelujejo ga v reški farineriji. Za letos v poslovni skupnosti Petrolunion obljubljajo, da bo bencina brez svinca dovolj za turiste in redke domačine, ki že imajo ekološko bolj čistu vozila. Letos bodo r a/svinčeni bencin pro-du.jli na 88 črpalkah. Na turističnem zemljevidu so /.v označene; druga od druge so oddaljena največ dvesto kilometrov. Vprašanje preskrbe ljudi s pitno vodo se še prepočasi rešuje, pravijo inšpektorji v svojem delovnem poročilu za minulo leto. Veliko vodovodov po Gorenjski je dotrajanih in voda v njih ni varna pred onesnaženjem in okužbo. Lokacije nekaterih vodnih zajetij so neprimerne, ker so blizu objekti, ki slabo vplivajo na kakovost vode, na primer, gnojišča, gnojenje zemlje, gradnje, odlagališča odpadkov. Pri analizah vode ugotavljajo, da so higiensko najprimernejše vode iz večjih in novejših vodnih virov, medtem ko je voda iz manjših in razdrobljenih vse bolj izpostavljena onesnaženju. Epidemiološka slika je bila lani na ' Gorenjskem dokaj ugodna. Večje črevesno nalezljivo obolenje je bilo med otroki v letoviščih Stenjak in Novi grad (od 567 otrok jih je 98 zbolelo za bacilarno grižo, ši-gelozo). Higiensko tehnična ureditev obratov družbene prehrane je v^ glavnem zadovoljila zahteve sanitarnih inšpektorjev. Veliko obratov je bilo po- (v onesnažuje sam Kovinar — Nu poti pri Kobalu na Javorniku, nasproti avtobusne postaje ob magistralni cesti, so se delavci Kovinarja ob vsej poti enostavno Otresli nadležnih odpadkov. Nasuli so jih po vsej dol/.ini, nato jih je prekril sneg, zdaj pa spet kukajo na površji-. Prebivalci so nekaj Časa poskušali pospraviti nesnago, potem pa so z. gnusom dvignili roke. Zdaj čakajo, da jih kdo — če jih bo sploh kdo — pobere. — rolo: P. Perdan sodobljenih ravno zaradi njihovih zahtev. Problem zdaj vidijo predvsem v razkoraku med zmogljivostjo kuhinj in številom obrokov, ki jih pripravljajo. Ta razkorak je največji v kranjski Iskri (ena proti tri) in jeseniški Železarni (ena proti dvaV Družbeno gostinstvo obnavlja predvsem lokale v turistično razvitejših območjih, medtem ko drugje urejenost nazaduje. Tudi zasebni gostinci želijo čim več iztržiti s čim manjšim trudom, pravijo inšpektorji; v vse manj gostinskih objektih imajo hrano. (M^IMI^GLAS 8. STRAN ^ ŠPQRT IN REKREACIJA TOREK, 24. FEBRUARJA iM7 Vabila, obvestila, prireditve • Planinski izlet — Planinsko društvo Kranj organizira v sodelovanju s planinsko sekcijo Iskre v soboto, 28. februarja, planinski izlet na Gore in Kopitnik, ki sodita v zasavsko planinsko pot. Odhod vlaka s kranjske železniške postaje je ob 5.43, iz Ljubljane ob 6.20, na izstopni postaji v Hrastniku pa bo ob pol osmih. Od tod je do Gor še slabi dve uri hoje. Po krajšem odmoru v domu se bodo izletniki podali še do Kopitnika in se odtod spustili v Rimske Toplice. Hoje bo skupno za približno pet ur. Izlet bosta vodila Igor Kloar in Edo Er-zetič. Planinci naj se obujejo in oblečejo zimsko, s sabo pa naj vzamejo tudi smučarske palice. • Blejski šahovski festival — Na Bledu bo od 20. do 29. marca tradicionalni, 8. mednarodni šahovski festival za šahiste, šahistke in za starejše šahiste. Na sporedu bo devet kol, igralo se bo po švicarskem sistemu. Prijave z vplačilom 12 tisoč dinarjev (za slovenske šahiste 7000 in za šahistke 5000 dinarjev) sprejemajo 20. marca od 12. do 14. ure v festivalni dvorani na Bledu. Velemojstri in mednarodni mojstri ne plačajo pristopnine. Zmagovalec moškega turnirja bo dobil 500 tisoč dinarjev, drugouvr-ščeni 300 tisoč, tretji 200 tisoč, četrti 100 tisoč in tako dalje, zmagovalka ženskega turnirja 100 tisočakov, drugouvrščena 60 tisoč dinarjev, tretja 40 tisoč . .., zmagovalec turnirja starejših šahistov (55 let in več) 100 tisoč dinarjev, drugouvrščeni 50 tisoč, tretjeuvrščeni 30 in četrti 20 tisoč dinarjev. • Zimski pohod na Arihovo peč — Planinsko društvo Kranj organizira v nedeljo, 1. marca, zimski pohod na Arihovo peč na slovenskem Koroškem. Posebni avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju ob sedmih zjutraj. Ker so še povsod snežne razmere, priporočajo zimsko opremo (obutev, obleko, smučarske palice). Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa v pisarni društva na Koroški cesti 27. Prejeli smo Matjaž Zupan odkritje in up Začudenje ob velikih uspehih mladih tekmovalcev največkrat izrazimo z besedama — izreden talent. Senzacija, da je 19-le-tni mladenič zasenčil vse izkušene in starejše reprezentančne kolege in z dvema tehnično dovršenima skokoma po zaslugi pristranskih sodnikov namesto prve jrgoslo-vanske medalje osvojil vseeno odlično 4. mesto in s tem najboljšo našo uvrstitev vseh časov na SP, je brez primere v zgodovini jugoslovanskega skakalnega športa. Že po prvih uspehih te sezone v Ameriki in turneji Intersport je bilo slišati, da je to novi up našega skakanja in da se v tako zgodnjih letih s takimi uspehi ponaša le Primož Ulaga. Zdaj je jasno, da doslej tako obetavnega mladega skakalca še ni bilo. Za nepoznaval-ce tega športa in tudi za strokovnjake je bila presenetljiva že zmaga na prvi tekmi državnega prvenstva na mali skakalnici. Svoj naslov je opravičil tudi z 2. mestom na stari velikanki, kjer je bil takoj za šampionom Primožem Ulago. To kaže na veliko tekmoval-sko zrelost in zanesljivost tega tekmovalca. Marsikdo je to označil kot splet srečnih okoliščin, kar pa je čez 14 dni zanikal z osvojitvijo 4. mesta na svetovnem prvenstvu. Koncentracija je po tako velikem uspehu nekoliko popustila, vseeno pa ne toliko, da ne bi v ekipnem tekmovanju po neuspelem prvem skoku (103,5 m) odlično skočil v drugi seriji (107 m) in opravičil vlogo četrtega moža v ekipi. Od leta 1975 do 1984 sem bil Matjažev trener (8 let), zato se čutim poklicanega, da se podrobno poglobim v korenine, iz katerih se je razbohotila tako bogata krošnja znanja in sposobnosti. Matjaž se je priključil skupini dvanajstih fantov pri TVD Partizan Križe skupaj s še tremi, ki jih je odkril Peter Re-zar. Matjaž je bil takrat star 8 let. Kljub temu, da je bil najmlajši, so ga v skupino zelo lepo sprejeli. Njegova ljubezen do skokov je bila skoraj fanatična. Nikoli mu ni bilo treninga preveč. Vedno je bil po ogrevanju prvi na skakalnici, vedno je zadnji stal na vrhu. Vremenskih neprilik zanj ni bilo. Nikoli ni tako deževalo ali snežilo, da ne bi ob dogovorjenem času stal na dogovorjenem mestu. Zelo hitro je osvajal motorična znanja, po nekaj mesecih je bila njegova tehnika odskoka na desetmetrski skakalnici izjemno tekoča, gibanje usmerjeno racionalno v pravilni smeri, kar je začelo kazati na otrokovo talentiranost. Prvi uspeh je bil 6. mesto na republiškem prvenstvu v sezoni 1975/76. Njegova pomanjkljivost je bila telesna šibkost, ki jo je nadomestil z izredno močjo duha. Fant je imel možnost, da je z očetom veliko hodil na Zatrnik, kjer je od juha do večera neutrudno kalil smučarsko znanje, zato je razumljiva njegova sposobnost, da vso svojo koncentracijo lahko usmeri na gibalne naloge v pripravi na odskok in doskok. Vseskozi je bil tih in marljiv, za izpolnitev svojih visokih ambicij je bil pripravljen storiti vse. Popuščal ni nikoli, malodušja ni poznal. Nalog se je loteval natančno in vestno, z veliko mero zaupanja v trenerja, svoje lastne sposobnosti in z velikim prepričanjem v pravilnost tistega, kar počne. Vse ni šlo gladko, celo zelo veliko je bilo različnih stranpoti. Ko je bil zadnje leto mlajši pionir (1987/79), je v pokalu Cockta prvič okusil slast zmage v Mislinji. V skupnem seštevku pokala Cockta je bil takrat drugi. To pa je bil tudi njegov največji uspeh, ki ga v pionirskih in mladinskih konkurencah ni več ponovil. Vrstniki so ga v fizičnem razvoju prehiteli, zato se rezultatsko ni mogel primerjati z njimi. Osvajal je mesta med petim in desetim, vseskozi pa je bil tehnično povsem v ospredju. Ta izjemnost v popolnosti odskoka se je pokazala, ko je kot pionir prvič v življenju si.akal na 90-metrski skakalnici v Planici na tekmi mladincev za pokal OPA. Že v drugem skoku je dosegel 70 metrov. Takrat mi je bilo jasno, da so tudi njegove letalne sposobnosti izjemne. V letih 1980/82 je v dogovoru s Francem Ambrožičem postal član reprezentance v klasični kombinaciji. To je bila tvegana, vendar izredno uspešna poteza. Dobil je možnosti treningov na različnih skakalnicah. S tekom si je kalil duha, pridobil po trebne delovne navade, odnos do dela, si pri dobil nove gibalne izkušnje. Njegova uvrstitev v pokalu Cockta v letu 1981/82. ko je bil starejši pionir, je bilo 4. mesto. Njegova posebnost je bila vseskozi izjemna tehnika, zato sem na tem neumorno gradil in mu vcepil prepričanja, da je osnovni gib odskoka treba ponoviti deset in deset tisočkrat in da bo z razvojem ostalih motoričnih sposobnosti to z optimalnim izkoristkom uporabil v izredne zapletenih okoliščinah na skakalnici, na tekmovanjih. Osnovo njegovega treninga so sestavljale številne imitacijske vaje (vsak dan), veliko razteznih in krepilnih gimnastičnih vaj (vsaj enkrat na dan), mnogo zapletenih motoričnih kombinacij v akrobatskih elementih, skokih v vodo, igrah z žogo, orodni telovadbi, elementarnih igrah in vselej drugače postavljenih poligonih. Ogrevanja na skakalnici so bila vselej podrejena vadbi tehnike počepa, odskoka in doskoka zelo veliko skokov smo opravili na malih, improviziranih skakalnicah. Vadba osnovnih elementov skoka je bila prisotna tudi na plastiki. Veliko smo trenirali aktivno držo v drugi fazi leta, ki ima tako odločilen vpliv na dolžino skoka. Celovitost treninga je omogočila razvoj tehnike skoka do popolnosti (univerzalnost je pogoj za vrhunstvo), zato lahko kljub absolutni slabi eksplozivni moči nog dosega vrhunske rezultate. Za doseganje takih rezultatov je odločilno tudi to, da ni imel hudih padcev (znanje smučanja, postopnost pri prehodu na večje objekte) in da zato ne pozna strahu. Verjetno nikoli ne bi slišali za Matjaža Zupana, če 1984. leta, pri šestnajstih lotih, ne bi odšel h kranjskemu Triglavu. Vrhunski športniki namreč v svojem razvojnem finišu morajo imeti profesionalne trenerje (kar jaz v Tržiču nisem mogel biti), objekte in druge možnosti materialne narave, da lahko uspejo. Pri Zupanu gre za povsem neobičajne in nove matodične prijeme, drugačno trenersko filozofijo, ki v svojem začetku ne polaga toliko pozornosti rezultatu, temveč vzgajanju telesa in duha. Ker nikoli nihče ne poudarja anonimnih, ki so delali z vrhunskimi športniki, naj na tem mestu omenim očeta Alojza Zupana, ki je sinu ves čas nudil izredno moralno oporo, trenerja iz leta 1975, ko je Matjaž začel skakati, Slavka Pajntarja, trenerja kombinator-cev Franca Ambrožiča, trenerja kranjskega Triglava Sandija Čimžarja, mladinskega trenerja Janeza Poljanska, Danila Pudgarja in Luko Koprivška — trenerja A repre/en tance. Magister Bojan Jošt, Matjažev kolega iz kriške ekipe, je s svojimi sugestijami in doma izdelanimi napravami ves čas po letu 1982 dajal pomemben ton načinu treniranja. Dosežki Matjaža Zupana so torej rezultat racionalnega in inovacijskega pristopa k treningu. Tak način treniranja je zaradi ozke baze v majhnem slovenskem prostoru nujen, če hočemo ostati v prvi tretjini svetovne konkurence. Če smo v preteklih letih znali urediti materialno in organizacijsko plat, ki pod vodstvom direktorja Lojzeta Gorjanca teče kot dobro namazan stroj, zakaj ne bi našli sredstev in volje, da tudi strokovni del potisnemo kvišku z lastnim znanjem, lastno inova-tivnostjo, ki bo omogočila manjši osip talentiranih in ob manjših vlaganjih dajala boljše rezultate. Pred nekako desetimi leti je doktor Franc Agrež izvedel široko raziskavo, ki je prodrla v miselnost trenerjev nekaterih sredin in današnji rezultati imajo prav gotovo tudi v tem svojo osnovo. Potem se je delež znanosti zmanjšal in usahnil, obstali smo in danes imamo kljub velikim finančnim vlaganjem dokaj neobetaven rod mladincev. Treba bo zelo pohiteti, uporabiti lastne možgane in v metodiki najti poti, ki ne bodo le enakovredne, temveč celo boljše kot pri konkurenci. To ni utopično, ampak realno razmišljanje, saj smo v anonimnosti vse to že delali in uspeh ni izostal. Takšnemu delu bo treba dati ustrezno veljavo in sredstva. Tako bo sklenjen krog: materialna baza, organizi- ranost, stroka prof Ivo Konc Petsto tekmovalcev na 35. šuštariadi — Konferenca osnovnin organizacij sindikata delovne org*" nizacije Peko je na Zelenici organizirala tradicionalno, 35. zimskošportno srečanje delavce^ usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Prek petsto delavcev iz domala vseB slovenskih »šuštarskih« delovnih organizacij se je pomerilo v teku na terenih blizu Križ in v vele* slalomu na pobočjih Zelenice. V teku so zmagali: Dolenc (Alpina), Bohinc (Peko), Stanovnik (Al* pina), Kavčič (Alpina) ter ekipno Alpina, v veleslalomu pa Roblek (Peko), Dolčil (Peko), Zupan (Peko), Goričan (TUS), Šmitck (Alpina), Kravcar (Peko) in ekipno Peko. V skupni razvrstitvi J* bil prvi Peko pred Alpino, TUS-om iz Slovenj Gradca, Triom in Tržiča in UTOK iz Kamnika. "** Na sliki: del udeležencev 35. šuštariade s pokali in priznanji. — Foto: F. Perdan Pokal za množičnost remontnim delavnicam___J Večer s športniki železarne I Jesenice, 21. februarja — V soboto zvečer so v amaterskem gledališču na Jesenicah podelil' & znanja najboljšim športnikom jeseniške železarne. V kulturnem programu je nastopil pihalo1^ kester jeseniške železarne Na Jesenicah vsako loto ob koncu sezone slovesno razglasijo najboljše športnike jeseniške železarne. Tokrat je bila prireditev v dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah, ko je najboljšim športnikom spregovoril predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata železarne Edo Kavčič, v kulturnem programu pa je nastopil pihalni orkester jeseniških železarjev. Najboljši športniki jeseniške železarne v letu 1986: Kegljanje na ledu, ženske: 1. Tončka Klinar (KO-FI), 2. Sonja Lasnik (Elektrode), 3. Zdenka Vogrič (Družbena prehrana). Moški: 1. Tonček Urbas (Valjar-na bluming), 2. Bogdan LangUfl (družbena prehrana), 3. Hajru-din Čatak (Transport). Registri rani tekmovalci: 1. Sandi Lužnik (HV Jesenice). 2. Rudi Šapek (Vzdrževanje). 3. Franc Makse (HV Jesenice). Kegljanje na asfaltu, ženske: 1. Andreja Mahnič (ETN), 2. Sonja Kos (družbena prehrana), 3. Alenka Žvab (strojne delavnice). Moški:' 1. Milan Markovič (transport), 2. Drago Razinger (stroj-pe delavnice), 3. Miloš Kernc (transport). Registrirani tekmovalci: 1. Marko Pečar (remontne delavnice), 2. Vojko Mikolič (va-ljarna bluming), 3. Bogdan Lan-gus (družbena prehrana). Streljanje, ženske: 1. Lilijana Markež (KS-I)2. Milena Lužnik (ETN), 3. Sonja I^ahajnar felek-trode). Moški: 1. Janez Otrin (transport), 2. Franc Bizjak (KO-Fl), 3. Marjan Lužnik (remontne delavnice). Registrirani tekmovalci: 1. Boštjan Urbas (remontne delavnice), 2. Peter Basard (žičarna), 3. Zdravko Grebenšek (vzdrževanje). Prehodni pokal za zimski del SC med moškimi dobile remontne delavnice, med ženskami vzdrže\anje, v skupnem delu je prehodni pokal med ženskoj prejel oddelek ETN, med m°sj mi ETN, pokal za množičnost^ je letos pripadal remontni«*1 1 ia\ nit'.ini. Deset najbolj uspešnih ŠP°1 tnikov in športnic železarn«1 i Ženske: Andreja Mahnič da Karba, Lilijana Marke* ša Kofler, Tona Bernard, SJj na Sušnik, Simona Smole], ^ , Jana Svetina, Milica Šega in\ij. 'erin. Moški: Tonček UrbafcJ loš Kernc, Ivan Šuštaršič. J ^ Pretnar, Branko Lendero, Kikelj, Janez Babic, Vlado £ pe, Janko Legat in Igor Podelili so tudi priznanj«* najbolj uspešne športne refeO te. Ti so: Jože Trplan, *x -* Grah, Borut Žvelc, a*g Trontelj, Mirsad Mušič, Zupan, Hamdija Alagič, ^ t Lasnik, Pavel Brgles in Ma" Pristov. D. Sedei V Kranjski gori jubilejne zimske igre slovenskih gradbincev Prek tisoč udeležencev Kranjska gora, 22. februarja — V soboto in v nedeljo so bile v Kranjski gori jubilejne zim ske športne igre slovenskih gradbincev. Organizacijo je prevzel kranjski Gradbinec, ki je bil začetnik tovrstnih zimsko-rekreativnih tekmovanj; leto.' pa praznuje tudi 40-letnico. Tekmovanja se je udeležilo prek tisoč tekmovalcev iz vseh slovenskih gradbenih in sorodnih podjetij. V soboto so bili na sporedu teki, v nedeljo pa še veleslalom. — Foto: F. Perdan Prva se je v tekaško smučino podala Judita Jezerškova iz £kp' škega Gradisa. Jubilejne, 25. zimske športne i^ie slovenskih gradbincev je odprl Stane Božič, direktor kranjskega Gradbinca. Del ženske ekipe Gradbincu ,24. FEBRUARJA 1987 OGLASI, OBVESTILA' 9. STRAN (mmmSS^SOUkS HOTEE CREINA VAS VABI V RESTAVRACIJO IN VINOTEKO NA ALPrroum KRANJ M Oi VESELO PUSTOV/VNJ 28. februarja 1987 ob 20. uri in VELIKI PUSTNI PLE«&^01 Sunairca1987 ob 20furirrvV\ V RESTAVRACIJI VAS BO ZABAVAL ANSAMBEL »TEN« NAJBOLJŠE TRI MASKE BODO NAGRAJENE (avionske karte za domovino in tujino) Reze™acij^^^ fMOJA AFRIKA" 4 v kinu CENTER KRANJ od 24. februarja 1987 Pfclja: SYDNEY POLLACK •grajo: MERYL STREEP, Robert Redford, Klaus . Maha Brandauer 11 NOMINACIJ ZA OSKARJA ' OSKRAJEV (najboljši film , režija, scenarij, kamera, glasba, ton, scenografija) 3 ZLATI GLOBUSI . 2 NAGRADI NEW YORŠKE KRITIKE ^RIKA kot pravljični, eksotični svet belega kolonialnega gospodarja! _NE ZAMUDITE- pust^ ih oblačila vseh velikosti lahko izbirate v veleblagovnici GLOBUS KRANJ v pritličju na oddelku za papir in igrače ///^ IUMUO A. T Tt O *»T A L IMA ZENICA »Vatrostalna \ W^ za medsebojna ru/.merja delavcev Vatrostalna Zenica j " Jesenice objavlja naslednja prosta dela :n naloge j^LOVODJK (2 delavca) poklicna šola za gradbene ali industrijske zidarje, 3 Ni leta delovnih izkušenj 6o|"'u,dati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s |Q delovnim časom v Delovni enoti Jesenice. Stj: "'dati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju po-Pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Vatrostal-Oj^nica, TOZD Jesenice, 64270 Jesenice, Titova 53/b. °fu bomo kandidate pismeno obvestili. I o K o s I R / I ( TOKOS TRŽIČ, p. o. Tržiška tovarna kos in srpov Smo delovna organizacija z zanimivim proizvodnim programom, s katerim se želimo še v večji meri kot do sedaj vključevati na konvertibilna tržišča in s tem nenehno primerjati svojo poslovnost in kakovost. Za vse to pa obvladovanje tehnologije na tej stopnji ne zadošča več, zato želimo v svoje vrste pritegniti mlade in ambiciozne sodelavce, ki jih veseli delo v: - KONSTRUKCIJI, - TEHNOLOGIJI in - RAZVOJU. Sprejeli bomo dva delavca z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo strojne usmeritve. Zaželene so ustrezne delovne izkušnje. Nudimo vam stimulativne osebne dohodke, zanimivo delovno področje in možnosti nadaljnjega strokovnega izobraževanja. V kolikor vas to delo zanima, želimo, da se osebno zglasite pri nas ali pa pošljete ustrezno prijavo, in sicer v 15 dneh od objave, na naslov: TOKOS TRŽIČ, Cankarjeva 9, 64290 Tržič, Ko-ini.i ja ah delovna razmerja. TEKSTILNA 7WC7n A TOVARNA LVLLUM KRANJ, Savska cesta 46 i -r za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta ^ Oziroma naloge RfUSTlRANJE IN KONTROLIRANJE TKANIN II. * delavke |i; osemletka, zaželene delovne izkušnje v tekstilni indu k striji, poskusno delo traja dva meseca. *H°*n° razmerJe sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovni i,ttSorn Pisne prijave z dokazili 0 izpolnjevanju pogojev WJandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi, '''date bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. OSNOVNA ŠOLA PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Prešernove brigade Železniki razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. UČITELJA GLASBENE VZGOJE PRU ali pripravnik (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), za določen čas s polnim delovnim časom; nastop dela 1. aprila 1987 2. UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA ali KNJIŽNIČARJA PRU ali pripravnik, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopr-stu); začetek dela do konca marca 1987 3. UČITEIJA RAZREDNEGA POUKA PRU ali pripravnik, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na bolniškem dopustu; začetek dela 25.2.1987. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom je treba poslati v osmih dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka. SLOVENSKE ŽELEZARNE Ljubljana Po sklepu uubora za delovna razmerja TOZD DRUŽBENI STANDARD objavljamo prosta dela in naloge: 1. VODJE STREŽBE šifra 9102, D-4, 11. kateg. 1 oseba 2. GOSPODAR SAMSKIH DOMOV IN RESTAVRACIJE ŽJ šifra »204, I) 3, 9. kateg. 1 oseba Pogoji: pod 1.: končana poklicna šola gostinske smeri tri leta delovnih izkušenj pod 2.: poklicna šola kovinske, elektro ali lesne stroke, tri leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na kadrovski sektor Železarne Jesenice z oznako »za TOZD DRUŽBENI STANDARD«. Kranj \ USLUGA KRANJ, Delavska cesta 2/b Odbor za medsebojna delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri z najmanj 3 —letnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delovnem mestu Delovno razmerje je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Usluga, Kranj, Delavska cesta 2/b, v 8 dneh od objave. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh od opravljene izbire. I IZBRALI SOZMflS V Merkurjevi prodajalni UNION na Jesenicah, Titova 22, imajo veliko izbiro je dilnih servisov iz uvoza (ČEŠKI, POLJSKI in iz ZAHODNE NEMČIJE) ter servi se za belo in črno kavo. Vaze raznih barv, oblik in velikosti ter drugo — PRAKTIČNA DARILA ZA VAŠE NAJDRAŽJE RAZPRODAJA V prodajalni KOVINA Lesce na Alpski cesti 34 razprodajajo litoželezne emajlirane kopalne kadi raznih velikosti z lepotno napako. Cena: od 10.000 do 35.000 dinarjev Pohitite, nekaj jih je še na zalogi! PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge OSKRBNIKA Doma Borisa Ziherla na Lubniku (1025 m) s sposobnostjo opravljanja gostinskih storitev, priprave hrane in vzdrževanje objekta. Delo je primerno za zakonski par. Zaposlitev je stalna, nastop pa takoj. Osebni dohodek po dogovoru in prometu. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na Planinsko dru štvo Škofja I.oka p.p.65 ŽENSKI OTROŠKI ans/iiMMffl! wmm Nepreklicno naročam: OTROŠKI ZDRAVSTVENI VODNIK Prednaročniška cena 34 000 din, največ 7 obrokov Plačilo v enkratnem znesku ob naročilu. 30 000 din ŽENSKI ZDRAVSTVENI VODNIK Prednaročniška cena 36 000 din, največ 7 obrokov. Plačilo v enkratnem znesku ob naročilu 32 000 din KOMPLET. ŽENSKI IN OTROŠKI ZDRAVSTVENI VODNIK Prednaročniška cena: 55 000 din, največ 7 obrokov Plačilo v enkratnem znesku ob naročilu: 49.000 din Vsi obroki morajo biti plačani do 31 10 1987, enkratni znesek pa do 31 7 1987 Knjigi lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih DZS in pri Državni založbi Slovence, Knjižna prodaja, Mestni trg 26, 61001 Ljubljana. SOZD MERKATOR - KIT, n. sub. o. ALPETOUR CARIGRAD (Istanbul), direktni poleti iz Ljubljane, odhodi marca in aprila, cena od 65.000 din GRČIJA, klasična tura v štirih dneh, letalo-avtobus, odhod 1'* in 20.5. ČSSR (Praga, Brno - Olomouc, Bratislava), več odhodov za # ključene skupine v marcu in aprilu , SALZBURG, avstrijski gradbeni sejem, avtobus, dva dni, odnO" 7.3. B0L0GNA, sejem gradbeništva SAIEDUE, avtobus, dva dni HOTELI SIMONOV ZALIV, Izola, vikend. 7 in 10 dnevni pr keti po ugodnih cenah, upokojenci popust Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih P° slovalnicah IVI KRCATO K KMETIJSKA ZADRUGA BLED Zadružni svet razpisuje dela in naloge RAČUNOVODJI. ZADRUGE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakoni, izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo ali srednjo šolsko i/obrabo ekonomske smeri, da imajo 2 ali 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijavi' z dokazili o izpolnjevanju raz pisanih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Merca-tor — Kmetijska zadruga Hlod, Prešernova 11, za razpisno komisijo. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v JO dneh po izbiri kandidata. S/ TOVARNA VIJAKOV Tjm '1*1 N- KROPA p.o. Kadrovska komisija na podlagi 29. člena Pravilnik* medsebojnih delovnih razmerjih objavlja'naslednja Pr0 dela in naloge: vodji: PRODAJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje posebne pogoje: — končano VII. stopnjo ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj v komerciali v — znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina) ter op vljon preizkus znanja iz varstva pri delu. Delovno razmerj«' bomo sklenili za nedoločen čas s r nim delovnim časom. lit?' Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju oDJaVu^o nih pogojev pošljojo v 8 dneh po objavi na kadrovsko - ^ i^u DO. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po prt razpisnega roka in bodo o njej pisno obveščeni. KNJIGE ".' A.'.t 'V ! .' '" PARK HOTEL BLED ^ KOM PAS JUGOSLAVIJA Komisija za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska gora objavlja prosta dela in naloge: KUHARJA SKUPINOVODJO ZA GOSTIŠČE JASNO — nedoločen čas Pogoji: IV. in V. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, i/pit i/ higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca VODJO VZDRŽEN \i\ \ si i ZBE TOZD — nedoločen čas Pogoji: V stopnja zahtevnosti elektro ali strojne usmeritve. dve leti ustreznih delovnih izkušenj, le«-aj i/ varstva pri delu, izpit za visokotlacn«' kol le, poskusno delo tri mesece KUIIRIA A LA < Alti I — nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti gostinske 'smeri, tri l«'la ustreznih d«Movnih izkušenj, izpit i/, higienskega mi nimumu, poskusno delo dva meseca NATAKARJA I nedoli'« en « us Pogoit: IV stopnja z.uhJcvno$ti gostinski' usmeritve, pasivno /nanje «lv«'h tupli |«>/ikov, tki- l««ti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno di !o" dva meseca H NAJBOLJ IZVIRNE MASKE BOMO NAGRADILI! Informacije po tel. 77 945 .. prijave je 15 dni od objave. Kandidati naj ivoja ponud dokazili o izobrazbi fn strokovnosti ter delovnih Itku-nj \h pošljejo komisiji -a delovna razmerja pri TOZD Ko. Pogoji m prijavo: • gi«1 !> lati morajo imen tri leta H kategorijo ali dve le« 1 I itegi . ijo (Zak«)n o temejih v.irn. cest. prometa) ^nflj« . stop kom uno šolo za voznike ali poklic IV. zahtevnostn« rn< h ni kfe itrok« . rej«' P tli pfijave 1 dokazili b izpolnjevanju pog£309 star 3 leta. Tel.: 70-086 1946 livarn črnobel TV gorenje, star Cs«ce. Vidic, Gregorčičeva 21, Ra-y!£jTel.: 75-935 popoldan 1947 KO^am TRAKTOR tomo vinkovič s ^?ILNlCO in OBRAČALNIKOM. Jo-sySgJCurirska pot 3, Cerklje 1948 podrto prodam starejši barvni TV Vr* okvaro. Grozdek, R. Papeža 32. 5i181 1949 kt^m mlado KRAVO frizijko, do ,^'ekarico v 9. mesecu brejosti ^jjska 35, Radovljica J?d.am rjave JARKICE 1973 kofja Loka Stanonik, 1877 i°^am2b-80 kg težke PRAŠIČE in „,.B tednov stare. Stanonik, Log 9, ^ILoka_ 1878 Ptiam 2 teleta simentalca — 6 \^stara. Poljče 7 _1974 J ''tm • Simenta'ko, 6 mesecev bre-^/,i^e,ie tele in 24 mJ suhih bukovih -"'I IJ»ftPr°dam. Marko Jagodic, Šentur ■^S2ta2l 1975 ^°TEL KAZINA JEZER- ŠTOVANJE iOboto, 28. febru- Ples In razvedrilo L°0d20.do 2. ure ansambel NO-JJH IZMENA. J.%e v maskah, boljše bomo nabili! JSacije ii^teL; 44 - 007, ()V: 13 >n Vabimo vas na veselo PUSTOVANJE v Hotel BOR in Grad HRIB — Preddvor v soboto 28.11. in na pustni torek, 3.lil. ansambel MAGDALENA vas bo zabaval od 20. do 2. ure. Najboljše maske bomo nagradili! informacije po tel.:45-080. Prodam TELICO, brejo 6 mesecev. Njivca 7. Tel: 40-585_1976 Prodam BIKCA težkega 200 kg. Cer-klje, ul. 4. oktobra 2. Tel.. 42-786 1977 zaposlitve HONORARNO delo nudimo pridnim osebam (zaželen lastni prevoz) za prodajo zelo iskanih novih priročnikov na področju Slovenije. Šifra: Rešite se denarnih težav_1583 Če želite sodelovati pri zbiranju na-ročil za družinske knjižne zbirke, tudi sobote in nedelje se javite pod šifro: PLAČILO TAKOJ_1645 Mlado dekle išče kakršnokoli zapo slitev. Naslov v ogl. oddelku_1916 Sprejmem v redno zaposlitev stavbenega kleparja ali priučenega. OD dober. Tel.: 41-011_"1917 Cvetličarna na Gorenjskem HONORARNO zaposli žensko, ki ima veselje do tega dela. Pismene ponudbe pošlji-te pod šifro: CVETLIČARNA 1918 V redno delovno razmerje sprejmemo dekle, ki ima veselje do cvetja. Pismene ponudbe pod šifro: VRTNICA 1919 vozita Prodam Z 750, letnik 78. Jerala, Je-šetova 12, Stražišče — Kranj 1961 JUGO 55/A avgust 86, prodam Tel : popoldan 74-765_ 1962 Prodam MOPED M 14, letnik 1981 ohranjen, in KOSILNICO alpina. Tel.: 64-373 popoldan_[963 Prodam R 4, letnik 1978, dobro ohra njen. Tel : 61-685__1964 DIANO december 1976, kleparsko obnovljeno, registrirano celo leto, pro dam 430 000 din Tel 78 078 popoldan _1965 Prodam Z 101, prevoženih 93.000 km, letnik 1972. Tel.: 27 831, Za savska c. 35_1966 Prodam PONY EXPRESS, zelo ugodno. Tel: 28-897 dopoldan 1967 Prodam SPAČEK, letnik 1976 v voz-nem stanju. Tel.: 64-322 od 18 do 19. ure__1968 Prodam R 4. letnik 77 Tel : 64 176 ____1969 Prodam Z 101, letnik 1975 Tel.: 70 308__1970 Prodam Z 750 za rezervne dele, prodam tudi vrata za LADO 1200 in me njalnik Čeh, Ribno 135_____1971 Prodam AMI 8, letnik 76 Anton Me glič, Dolina 17, Tržič_1972 šian.oprema Prodam star raztegljiv KAVČ in 2 fo telja Tel: 61-993_1934 Ugodno prodam 6 KW termoaku-mulacijsko peč. Tel: 80 142 1935 Prodam 50 litrski ležeči BOJLER. Tel.: 61-861 od 6. do 18. ure 1936 Prodam lepo ohranjeno OMARO za dnevno sobo (hrast), sedežno GARNI TURO in 2 ležišča z jogijem. Tel.: 57 279 po 14 uri _1937 Prodam PEČ ža centralno, 35 000 cal Mali, Sp. Brnik 92 1938 Prodam skoraj čisto novo PEČ pla-men magma 10 trajno žarečo po zelo ugodni ceni. Trstenik 48_1939 Za 10 SM ceneje prodam en mesec staro kotno sedežno GARNITURO 2 x 3 m Planinšek, Janka Puclja 9, Pla nina III 1940 fe> I*KTROL W,yOSTINSTVO Oostinski ol I m i lil i i u obrati I ju bi junu, 60, I,ju bi junu ^ J^'siju za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge določen čas za: Irk^ck bur Voklo 32£VODJE ^AR^'' ''konomska an gostinsku srednju šola nWvie]ttvcev, poklicna gostinsku šolu fy pokllcnu gostinska šola <4^JNIKAP H srednju uli pok I i« nu gostinsku šolu toSfe Mmakovo Ijjj ttvki, poklii nu gostinsku sobi ^IJublj.™ l\> ^ H' lM)k"l'ntt gostinsku šola fielo 3 mesece. !V,l.2-755, int.226. Informacije po telefonu: kqi*V«T/:)r>: inl 226-(i^lrl Sf)"'l('M1'min " dni po ob j i vi na gornji naslov. * ut> bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od dneva ko pota \^ *a Prijavo. Ugodno prodam OTROŠKO sobo (5-delna omara, 2 postelji, nočna omarica) in kuhinjsko MIZO z jedilnim kotom. Janeza Puharja 3, Kranj, 6. nad-stropje, stan. 41_1941 Prodam rabljeno masivno SPALNICO. Tel.: 79-598_1942 Prodam novo SPALNICO »marta« (zeleno-bela). Telefon 27-546. _ poselil Prodam enonadstropno družinsko hišo primerno za stanovanje in predstavništvo v Varaždinu. Tel.: (041) 432-331 Knježevič _1958 Poceni prodam starejšo hišo primerno za vikend na Primorskem. Šifra: MOST NA SOČI 1706 DVOSOBNO družbeno stanovanje zamenjam za trisobnega. Kokalj, Na-zorjeva 8, Kranj. Tel: 22-946 1921 Prodam DVOSOBNO stanovanje (67,5 m2). Kranj — Planina II. Tel.: (064) 41 -055_1922 V opremljeno sobo sprejmem moške stanovalce. Stritar, c. na Klanec 31, Kranj_1923 Prodam dvosobno stanovanje 64 m2. Planina II — kredit. Tel.: 37-013 1924 PAR najame no stanovanje. ! čilo jarsonjero ali enosob-iifra: Polletno predpla-1925 kupim lokali V Kranju oddam prostor za predstavništvo ali delavnico. V lokalu je pisarna, telefon, trifazni tok. Vse skupaj 100 m2. Ponudbe pod šifro: PRED-STAVNIŠTVO_1957 izgubljeno 5. februarja 1987 sem izgubil na relaciji Lesce—Ljubljana polico prtljažnika GOLF avtomobila. Poštenega najditelja prosim, da pokliče telefon: (061) 375-697_1956 stanovanja Zamenjam družbeno enosobno stanovanje s kabinetom — 52 m1 za večjega. Žula, Tončka Dežmana 8, stan. 78 1920 Kupim žagan les bor, debeline od 60 mm do 100 mm, lahko tudi borove hlode dolžine 4 m. Tel.: 75-036 od 6. do 14. ure_1926 Kupim BIKCA simentalca težkega do 250 kg. Tel: 45-346_1927 Kupim zazidljivo PARCELO na relaciji Radovljica —Begunje—Žirovnica— Lesce. Šifra: Parcela_1928 Kupim 2 BIKCA simentalca, stara od 10 do 14 dni. Tel.: 40-177_1929 Kupim nov ali malo rabljen industrijski šivalni STROJ — pfaff ali singer. Tel: 45-596_1930 Kupim dobro ohranjeno SILOREZ-NICO. Ivan Omejc, Studenčice 2/a, Medvode. Tel.: (061) 612-971 v večernih urah_1931 ČEŠNJEVE DESKE in plohe kupim. Kupim tudi češnjeve hlode, željeno iz gošče ali gozda, raščena divja češnja. Tel.: (064) 39-301_1932 Kupim čelni NAKLADALEC za trak-torzetor25 11. Tel.: (061)612-949 1933 Slikopleskarstvo p. o. Škofja Loka Tavčarjeva ul. 21 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. KV SLIKOPLESKAR - 2 delavca 2. NK DELAVEC za priučitev slikopleskar — 2 delavca Pogoji: pod 1: dokončana srednja gradbena šola za slikopleskarje in 1 leto delovnih izkušenj pod 2: najmanj 7 razredov osnovne šole Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnievnju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov Slikopleskarstvo Škofja Loka, Tavčarjeva ul. 21. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec ANTON GRABEČ skladiščnik Od pokojnika smo se poslovili v ponedeljek, dne 16. februarja 1987 na pokopališču v Šenčurju. Dobrega sodelavca in prijatelja bomo ohranili v lepem spominu. Delavci DO I KOS KRANJ ZAHVAIA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta ANTONA PRIMCA se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. VSI NJEGOVI Po dolgotrajni in težki bolezni je odšel od nas naš dragi mož, oče, brat in stric ALOJZ PAPIČ Od njega se bomo poslovili v torek, 24. februarja ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah pri Kranju. Žalujoči: žena Tilka, hčerka Jožica, brat Milun in ostalo sorodstvo. Kranj, Celje, Kumrovec, Desenič Kranj, 21. februarja 1987 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat JANEZ AJDOVEC roj. 1914, upokojeni kovač iz Šenčurja Od njega M bomo poslovili v sredo, 25. februarja 1987, ob 16. uri izpred mrliške vežice v Šenčurju. ŽALUJOČI VSI NJKGOVI razno prodam Prodam starinsko POHIŠTVO \n razne starinske predmete. Ogled vsak dan popoldne. Rožna dolina 48, Lesce _1960 OBVECT1IA KOZMETIČNI SALON v Kranju vam nudi najsodobnejšo metodo nege in terapije nohtov. Z oblikovanjem, oja-čanjem in podaljševanjem reši težave pogriženih, zlomljenih, mehkih in krhkih nohtov. Tel.: (064) 21-335 popoldan _1959 PMMEPITVI GASILSKO DRUŠTVO Mavčiče pri-reja veselo PUSTOVANJE v Zadružnem domu v Mavčičah, dne 28. februarja 1987 ob 20. uri. Za ples in zabavo bo igral narodnozabavni ansambel. VABIJO GASILCI! _1978 Nogometni klub Šenčur vas vabi na vsakoletno MAŠKARADO v soboto, 28. februarja 1987 ob 20. uri v Domu Kokrške čete v Šenčurju. Za ples bo igral KRVAVŠKI KVINTET iz Cerkelj. Predprodaja kart bo od 26. do 28. februarja 1987 v Domu Kokrške čete od 16. do 18. ure. Najboljše maske bodo bogato nagrajene! VABIJO NOGOMETAŠI Koncert ameriške ročk skupine THE DOTS, bo v četrtek, 26. februarja ob 20. uri v Delavskem domu Kranj. Predprodaja vstopnic: OK ZSMS Kranj (064) 26-388_1775 PUSTOVANJE na Primskovem bo veselo ob zvokih ansambla IVANA RUPARJA (Lojtrca...) VABLJENI v soboto, 28. februarja ob 20. uri v Zadružni dom! SREČELOV — Maske bo-do nagrajene!_1915 OBRTNIK sprejme vsa zidarska de-la. Šifra: Ponudbe_1950 Iščem delo na domu (sestavljanje in podobno). Šifra: Pridna_1951 V Tržiču ali okolici iščeva sobo ali manjše stanovanje v najem. Plačava vnaprej. Šifra: NUJNO_1952 Sem študent, rabim garsonjero v Kranju ali Škofji Loki. Šifra: Zago-tovljeno predplačilo_1953 DELAVNICO dam v najem (voda, elektrika, telefon). Če pa kdo zaposli delavca, ima delavnico brezplačno. Ši-fra: TAKOJ - Janez_1954 Dve dekleti 18, 19 let v tujini iščeta delo v gostinstvu. Ponudbe pod šifro: Tujina_1955 Hišni svet Rudija Papeža 34, išče či-stilko za 2-krat tedensko 1979 V SPOMIN Danes, 24. februarja mineva peto leto odkar te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Nikoli ne bomo pozabili tvojega dobrega srca in pridnih rok, dragi mož, oče in dedek JURIJ ČEBAŠEK Najlepša hvala vsem tistim, ki ste ga imeli radi in mu prinašate svečke na njegov prerani grob. Žalujoči: žena Lojzka, hčerki Milena in Irena z družinama V SPOMIN Jutri, 25. februarja bo minilo dve leti, odkar je kruta usoda iztrgala iz naših rok drago hčerkico, sestrico, vnukinjo, pravnukinjo, nečakinjo in sestrično NINO VRHOVNIK Vsem, ki obiskujete njen prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Sestrica Tina, mami in oči Stražišče, 25. februarja 1987 ZAHVALA Za vedno in tiho brez slovesa nas je zapustil dragi sin in brat IVAN KODER mi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala zdravnikom bolnice Jesenice in sodelavcem Doma oskrbovancev . Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred v Selcih. Žalujoči: mama, oče, brat Miha z ženo in ostalo sorodstvo Jesenice, Besnica, Medvode, Ljubljana, Bukovica, Dražgoše ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica VLADIMIRJA ROPRETA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se Tekstilindusu, POZD-u orodjarstvo Šenčur, pevcem in g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred. Žalujoči: žena Anica, sinova Lado in Jernej, sestri Mari in Pavla ter drugo sorodstvo NOVICE IN DOGODKI Veselje v Dupljah Duplje, 23. februarja — Odmevna zmaga skakalca, 18 —letnega Matjaža Zupana, na svetovnem prvenstvu v Obersdorfu je bila v sobotnem jutru in popoldnevu sklenjena pred šolo v Dupljah. Mladi so mu pripravili prisrčni sprejem in ga obdarovali s sliko Dore Plestenjak. Na prvi sprejem, ob 4.30, sta prišla z očetom peš takoj po vrnitvi iz Nemčije. Popoldne so ga od doma do šole pripeljali kar s kočijo. Obakrat je vrhunski skakalec dokazal skromnost, s katero se ponaša. Njegov prvi trener, Ivo Konc, ki ga je treniral osem let, (Matjaž je začel trenirati star osem let), ga sprašuje o podrobnostih. S četrtim mestom, najboljšo jugoslovansko uvrstitvijo, je 18 —letni Matjaž Zupan dokazal, da je dozorel v šampiona. Večini mladih iz Dupelj ni bilo težko vstati ob dveh, treh zjutraj, da so pred šolo počakali Matjaža Zupana, ki se je vrnil s svetovnega prvenstva. Besedilo in slike Mirko Kunšič Tudi popoldne je bilo pred šolo veliko ljudi, povečini mladih, ki so pozdravili Matjaža. Na odru sta bila tudi pomočnik glavnega trenerja Luka Koprivšek in zastopnik kranjskega smučarskega kluba Mladi o štafeti mladosti Mislim, da starta s Kosova Kranj, 21. februarja — Še mesec dni nas loči od starta letošnje štafete mladosti, ki bo na pot krenila z vrha Triglava. O tem, pomembnosti štafete in praznovanju dneva mladosti na beograjskem stadionu JLA smo povprašali nekatere izmed tistih, ki je celotna manifestacija tudi namenjena — mlade. Čeprav gre le za peščico naključno izbranih sogovornikov, ki je na mladim svojstven način izrazila svoja razmišljanja, bi se ob njihovih odgovorih veljalo zamisliti. Že zaradi tega, ker je na čase toliko , tudi v ZSMS, govora o bazi, le — ta pa... Robert Boš t ar, bodoči vojak: Ne vem, kje starta letošnja štafeta, za katero mislim, da je pametna stvar, kakšne posebne koristi od nje pa ni. No, vsaj jaz tako mislim... Lado Doder, bodoči vojak: Starta iz...? Če se eni ob njej zabavajo in se imajo lepo, naj ostane, saj v bistvu za nobenega ni slaba. Darko Selimovič, zaposlen v Živilih Kranj: Pojma nimam! Dolgo vrsto let je in mora biti zaradi tradicije, čeprav je meni osebno vseeno, ali štafeta je ali je ni. Tomo Ljucovič, dijak: M* slim, da štafeta starta s K0" sova, menda so oni na vrsti; Zdi se mi pametna stvar, saj združuje narode SFRJ-Za beograjsko prireditev P8 nimam lepih besed! Romana Guštin, dijakinj*" Zdi se mi, da iz SloveniJe Triglav? Štafeta mi ugaJ8; pravzprav pa kakšnega P0' sebnega mnenja nimam. Liljana Stiasnv, zaposl«1*8 UKC Ljubljana: Štafeta star ta iz Ljubljane, saj so jo ta15 tesali! Vse skupaj pa je ne umnost, ker se zapravi P1^ več denarja, ki nam ga že ta ko vse preveč manjka. & proti! Violeta Taneski, studen1' ka: Štafeta gre iz Ljubijaj Ostane naj še naprej, safl1 naj bo bolj stabilizacij s*8' Spomnijo naj se kaj noveg8, sicer naj jo ukinejo! , • Jure Cerin, samostoF obrtnik: Starta iz... nimaij pojma! Vse skupaj naj b° mejah normale, brez nepotrebnega poveličevanja 1 napihovanja. Do neke še gre, potem pa... v Sašo Čuhalev, zaposle" Kavka baru v Kranju: Sta^ s Triglava. Štafeta mladog ni v redu, zanjo gre preVvJ denarja, ki bi ga lahko bdi koristno uporabili. Ko je predsednik Tito še živ, je bil bilo seveda smiselno, dane^ pa...? Beograjsko priredit6 je treba narediti drugače! V »bazi« se je gi°al Vine Bešter 12. evropsko prvenstvo v sankanju na naravnih progah v Savskih jamah nad Jesenicami Štirje naši med prvo dvajseterico Janko Meglic z Jesenic je bil dvajseti. Ljubo Špendov, vodja tekmovanja Tinka Tolar (Iskra Železniki) je bila deseta med 22 tekmovalkami. To je vsekakor lep uspeh. Koliko bo pokazal jeziček na tehtnici? Sani ne smejo biti pre težke. Po končani tekmi je vedno kontrola. Bert Isetitsch, predsednik Mednarodne sankaške zveze PIL, je pohvalil prireditelje. Savske jame, 22. februarja — V nedeljo se je na 1034 metrov dolgi sankaški progi v Savskih jamah nad Jesenicami končalo 12. evropsko prvenstvo v sankanju, na katerem je sodelovalo 95 tekmovalcev i/, enajstih držav. Po pričakovanju so bili v ospredju sankači Italije In Avstrije, takoj za njimi pa so se uvrstili nafti. V ženskih enosodih sta bili na prvem in drugem mestu Italijanki: prva je bila Vauda-nova pred Pichlerjevo, deseto mesto se je z zaostankom manj kot 18 sekund uvrstila Tinka Tolar (ŠD Iskra Železniki) iz znane sankaške družine v Mar-tinj vrhu, 15. pa je bila Breda Meglic iz Tržiča. Med moškimi je bila zmaga italijanskih sankačev še prepričljivejša, saj so osvojili vse tri kolajne — zlato, srebrno in bronasto. Jugoslovanski reprezentance, med katerimi so bili sankači iz treh go- renjskih klubov — Iskre Železniki, Jesenic in Tržiča, so izboljšali vse uvrstitve na dosedanjih evropskih in svetovnih prvenstvih. Simon Bernik, član Iskre Železniki, je bil z zaostankom nekaj več kot devet sekund za zmagovalcem Graeber-jem (Italija) 17., letošnji državni prvak Drago Česen iz Tržiča je bil 18., Marjan Meglic z Jesenic 19., njegov brat Janko pa 20. Tudi v dvosedih so slavili Italijani, na odlično šesto mesto pa se je uvrstila jeseniška posadka Me-glič-Meglie. Luznar in Potočnik sta bila 12. in Zadravec-Kalan 13. Trener naše sankaške reprezentance Jože Rakovec je bil zado voljen z doseženimi rezultati: »Štirje med prvo dvajseterico — to je vsekakor velika spodbuda za nadaljnji razmah sankanja na naravnih progah pri nas.« Zadovoljen pa je bil tudi predsednik Mednarodne sankaške zveze PIL Bert Isatitsch: »Prireditelji so se izjemno potrudili. Takšnih prvenstev si lahko samo še želimo!« Organizatorji, sankaski delavci z Jesenic, so se znova izkazali. V izjemno težavnih razmerah, v dežju in snegu, so dobro pripravili progo in tekmovanje. Več dni in noči so delali na progi, na pomoč pa so jim priskočili tudi vojaki. Drugouvrščena Italijanka Helga Pichler med vožnjo po dob*0 pripravljeni sankaški progi v Savskih jamah. Bruta Mičan in Drago česen iz Tržiča sta že vrsto let meo boljšimi sankači pri nas. Prizadevni sankaški deluvci /. Jesenic zaslužijo priznanj vloženi trud. saj so bili več dni dan in noč na progi-