i omn pfucunci v a/otovvnt.
Leto LXXII., št. 224
Ljubljana, torek J. oktobra 1959
Cena Din i.—
LOJENSKI
Izhaja vsak dan popoldne hrvzemsl nedelje bi praznike. // Inserati do 80 petit vrst A Din 2, dc 100 vrst a Din 230, od 100 do 300 vrst d Din 3. večji inserati potit vrsta Din 4,-—> Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // .Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din  12.—, za inozemstvo Din 25.—     U     Rokopisi so no vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA, Knafljova uica Bo¥. 5 roMocu 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 in 31-31
Podružnico« MARIBOR, Grajski tra it. 7 h NOVO MESTO, ljubljansko cesta, totefon it. 26 ff CEUE, celjsko uredništvo: Strossinovorjovo unca 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Koconovo vi. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvori 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5   f   Postna hranilnico v Ljubljani it. 10351.
Po Članovem obisku v Berlinu:
-*  f% «
a tre bo spremenila suojega stališča
O Članovih razgovorih v Berlinu ni bil izdan nikak komunike — Italijanski listi naglašajo, da Italija ne bo spremenila svoje dosedanje politike, marveč si bo še nadalje prizadevala preprečiti razširjenje vojne na Sredozemsko morje in južnovzhodno Evropo
Berlin, 3 okt. r. Nemško-italijanski razgovori ob priliki obiska zunanjega ministra grofa Ciana so bili že včeraj dopoldne zaključeni. Grof Ciano je včeraj opoldne zapustil Cerlin in odpotoval s posebnim vlakom nazaj v Rim. kamor bo prispel danes popoldne. Takoj po svojem po-
vratka bo poročal ministrskemu predsedniku Mussoliniju o svojih berlinskih razgovorih. Predčasni in nagli odhod grofa Ciana iz Berlina je zbudil v vseh diplomatskih in političnih krogih veliko pozornost, tem bolj, ker o njegovih razgovorih ni bil izdan nikak komunike.
Stališče Italije
Italija bo nadaljevala svojo dosedanjo politiko in se ne bo vezala ne na eno, ne na drago stran
Rim. 3. okt. br. Italijanski listi se v zvezi s potovanjem grofa Ciana v Berlin omejujejo v glavnem na to, da podcrtavalo važnost tega obiska v sedanjem mednarodnem položaju. »Tribuna« domneva, da je treba ta teden računati z zelo važnimi političnimi dogodki na mednarodnem polju. Morda se bo že v zelo kratkem času odločilo o skorajšnjem miru ali dolgotrajni vojni. List tudi domneva, da bosta Nemčija in Rus; » v zvezi s tem predlagali ustanovitev n v o poljske države, ki pa bi obsegala samo izrazito polisko nacionalno ozemlje z Varšavo kot prestolnico. Nemčija bi zahtevala zase samo nemške predele, dočim bo Rusija obdržala vse ozemlje, ki ji ga je Nemčija priznala z moskovskim sporazumom.
Veliko pozornost v vseh rimskih diplomatskih krogih je zbudilo pisanje ofici-oznega »Giornala d' Italia«, ki v svojem komentarju naglasa, da se Italija ne more enostransko vezati ne na eno, ne na drugo stran. Italijanska vlada je točno precizirala svoje stališče v komunikeju z dne 1. septembra in bo to politiko dosledno nadaljevala. Italijanska politika mora biti tudi v bodoče taka, da bodo njeni interesi v skladu ne samo z interesi Nemčije, marveč tudi z Interesi Anglije in Francije.
Bet r< iski razgovori so bili samo informativni
Rim, 3. okt. s. V italijanskih političnih krogih izjavljajo, da je imel obisk grofa Ciana v Berlinu tri svrhe:
1. da italijanska vlada prejme informacije o točni vsebini nemško-ruskega sporazuma;
2. da se nemška in italijanska vlada medsebojno informirata o stališču do mednarodnega položaja.
3. da razpravljata o ukrepih, ki jih v sedanjem položaju nameravata pod vzeti.
Italija bo odklonila posredovanje?
Rim. 3. oktobra, br. V tukajšnjih običajno zelo dobro informiranih krogih zatrjujejo, da je Italija odklonila posredovanje na podlagi nemških mirovnih predlogov, ker smatra, da bi bilo tako posredovanje v naprej obsojeno na neuspeh, kar
bi, če bi se Italija tako daleč angažirala,
imelo za posledico, da bi morala Italija izvajati tudi nadaljne konsekvence in vsto-^ piti v vojno na strani Nemčije. Temn pa ; se hoče Italija za vsako ceno izogniti Glede na to domnevajo, da bo mirovni pred* log postavljen le v imenu Nemčije same. Doslej je še negotovo, ali se mn bo pridružila tudi Rusija.
Seja italijanske vlade
Rim, 3. okt. s. Italijanska vlada je imela danes dopoldne ob 10. izredno sejo pod predsedstvom Mussolinija. Na seji je poročal zunanji minister Ciano o svojih razgovorih v Berlina. V italijanskih uradnih krogih potrjujejo, da je glavni predmet razgovorov mirovna akcija, o katere vsebini bo javnost še ta teden obveščena.
Rimsko poročilo
London, 3. oktobra. AA. Reuter: Rimska radijska postaja je snoci izdala tole uradno poročilo:
Obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu je dal priložnost sa proučitev stališča Nemčije in Italije spričo novega položaja. Nemčija in Italija se odločno zavzemata za pravičen mir. V ta namen predvidevata:
1. Ustanovitev nove poljske države kot protektorata Nemčije. V novi državi ne bo tistih delov Poljske, ki jih je zasedla Sovjetska Rusija, in tudi ne pokrajin, ki no bile poprej del nemškega rajna.
2. Sklicanje evropske konference, na kateri naj se urede problemi kolonij in Sredozemskega morja, ki so življenjskega interesa za Italijo. Verjetno Je, da bodo še v teku tega tedna izšli mirovni predlogi v tem okvira.
Dokaz italijanske nevtralnosti
Rim, 3. okt. AA. Štefani: Neki tuji Usti in radijske postaje so poročate, da je italijanska parni&ka družba »Italia« sklenila, da oceanska parnika >Rex« in »Conte di Savoia« ukineta plovbo v Severno Ameriko. Te vesti so brez vsake podlage, ker bo »Rex« te dni odphil iz Genove v New-York, »Conte di Savoia« pa 12. t. m. Glede ostalih plovb v obe Amerika bo naknadno izšlo obvestilo.
Nemška zagotovila Italiji glede Balkana
Italijanski interesi so ostali tudi po nemiko-raskem paktu nedotaknjeni
Berlin, 3. oktobra, b. Nemška vlada je italijanskega zunanjega ministra Ciana kot drugega predstavnika osi Rim—Berlin podrobno obvestila o stališču Nemčije glede na ureditev vprašanj v vzhodni Evropi ter o pomenu in dalekosežnosti novega položaja, ki je bil ustvarjen v tem delu Evrope v soglasju s sodelovanjem Rusije. V razgovorih, ki jih je imel Ciano v Berlinu, so razpravljali tudi o stališču Nemčije in Rusije glede na vzhodno Evropo. Samo po sebi se razume, da so predvsem razpravljali o ureditvi razmer na jugovzhodu Evrope, v kolikor je zainteresirana tudi Italija. Na pristojnih mestih izjavljajo, da je bil med Nemčijo in Rusijo glede na jugo-
vzhodno Evropo točno določen odnos med obema silama v tem smislu, da naj ostane v tem delu Evrope vse, kakor Je bilo doslej.
V Berlinu zatrjujejo, da Je zbližan je Nemčije in Rusije ugodno učinkovalo na balkansko Javnost, kjer ae čuti po nemiko-ruskem sporazumu pomirjen je. Zaradi tega nima Italija v nobenem primeru razloga, da bi se bala za svoje interese na Balkanu, ker ni v nemško-ruskem sporazumu niti besede, ki bi se mogla tolmačiti v tem smislu, da bi bili ogroženi Italijanski Interesi v tem delu Evrope.
Italijanski zunanji minister, ki je medtem že odpotoval iz Berlina, je pustil za
Rusija se pogaja z Anglijo
Pripravljena je nuditi Angliji gospodarsko podporo za časa vojne
London. 3. oktobra, o. Med Anglijo in Rusijo so se pričeli razgovori o olajšanju medsebojne trgovine v času vojne. Vodja stalne ruske delegacije v Londonu je obiskal trgovinskega ministra ter razpravljal z njim o načrtu za pospeševanje angleško-ruske trgovine, London. 3 oktobra, o. »Exchanges Tele-
prihod nemškega gospodarskega delegata Schnurrea s 15 industrijskimi strokovnja ki. Gre za pogajanja o ureditvi gospodarskih odnosov.
Riga, 3. oktobra, o. V Rusijo je prispela skupina 200 nemških tehnikov iz vojne in-industrije. Nemški strokovnjaki bodo dodeljeni kovinski železni in elektrotehnični
seboj prilično praznino, ki se čuti v nemški javnosti kot negotovost.
Berlin, 3. okt. z. »United Pres« doznava iz zelo dobro poučenega vira, da je kancelar Hitler informiral italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana o predlogih, ki jih namerava staviti v svojem govoru v državnem zboru. Istočasno ga je naprosil, naj bi Italija še pred sejo nemškega držav nega zbora, ki bo najbrž sklican šele za
petek popoldne sporočila te predloge Angliji in Franciji Državni zbor bo sklican šele v petek zaradi tega. da bi imela Italija dovolj časa za diplomatske akejo v Parizu in Londonu. Poročilo polslužbene nemške diplomatsko-pohtične koresponden ce ne govori o skupni rusko-nemško-itali-janski fronti za obnovo miru temveč samo o sporednosti italijanske in nemško ruske akcije.
Kaj pravijo Francozi
V pariških krogih so prepričani, da se Italija ne bo dala zaplesti v igro Berlina in Moskve
Hitler in Stalin doseči premirje samo zato, da bi se pripravila za aadaljnje načrte. Premirje v sedanjem trenutku bi bilo nespametno, ker bi le omogočilo Rusiji, da oskrbi Nemčijo s surovinami, ki so ji že pošle Kar se tiče Italije so vsi francoski listi mnenja da se ne bo dala zaplesti v to diplomatsko igro Berlina in Moskve.
Danes bo govoril Chamberlain
London, 3. okt. s. Ministrski predsednik Chamberlain bo na današnji seji parlamenta podal izjavo o novih rusko- nemških pogodbah In o nemških mirovnih ponudbah.
Kralj Jurij VI. je sinoči sprejel v avdi-jenco mornariškega ministra Churchila. Angleški poslanik v Varšavi Kennard se je včeraj vrnil v London.
Pariz, 3. oktobra z. Tukajšnji politični m diplomatski krogi zelo pozorno spremljajo vse dogodke v zvezi z obiskom gro fa Ciana v Berlinu. Pri tem naglašajo, da je grof Ciano tokrat našel v Berlinu popolnoma drugačno ozračje, kakor pa pri svojih prejšnjih obiskih. V pariških političnih in diplomatskih krogih smatrajo za zelo neverjetno, da bi Mussolini prevzel posredovanje v stvari, ki je že v naprej obsojena na neuspeh. »Temps« piše, da v Rimu dokaj ljubosumno gledajo na politiko Berlina, ki je Italijo docela izločil od soodločanja v vzhodni in južnovzhodni Evropi in je brez sodelovanja Rima sklepa! pogodbe in sporazume z Moskvo. K.ar se tiče očitka, da bosta Anglija in Francija odgovorni za nadaljevanje vojne, če odklonita Hitlerjeve predloge, so v Parizu mnenja, da se svet s takim manevrom pač ne bo dal varati. »Matin« piše, da hočeta
Nesoglasja v Moskvi?
Med Rusijo in Turčijo Se ni sporazuma — Pogajanja se še nadaljujejo
London, 3. oktobra p. Kakor vse kaže, bodo razgovori turškega zunanjega ministra Saradzogla in ruskega komisarja za zunanje zadeve Molotova podaljšani za nekoliko dni, ker so se pojavile nekatere tež-koče, zaradi katerih je Saradzoglu zahteval nova navodila iz Ankare.
^fosfcva, 3. oktobra z. United Pres poroča: Čeravno se modi turški zunanji minister Saradzoglu že dober teden v Moskvi, izgleda, da turško-ruska pogajanja niso napredovala in še ni dosežen nikak sporazum. Po včerajšnjem štiri ure trajajočem razgovoru z Molotovim je turški zunanji minister neznanokam izginil in ga tudi člani turškega poslaništva več ur niso mogli najti. Kje se je v tem času mudil, je popolnoma neznano. Domnevajo pa, da je imel konferenco z angleškim in francoskim poslanikom, kar daje povod za'najrazličnejše domneve. Ker se bodo pogajanja med Saradzoglom in ruskimi državniki še nadaljevala, je turški zunanji minister podaljšal svoje bivanje v Moskvi. Prvotno je nameraval že včeraj odpotovati. Nevtralni opazovalci domnevajo, da skuša Rusija pridobiti Turčijo za absolutno nev-
tralnost, dočim vztraja Turčija na tem, da mora biti morebitni turškoruski pakt v skladu z obveznostmi, ki jih je prevzela Turčija napram Angliji in Franciji.
Pariz, 3. oktobra s. Po poročilih iz Bukarešte pričakujejo prihod turškega zunanjega ministra Saradzogla v Bukarešto za jutri.
Bukarešta, 3. okt. s. Rumunska vlada je izdala proglas, v katerem poziva ves narod, da stoji trdno za kraljem in vlado. Rumunija hoče v sedanji evropski vojni ostati strogo nevtralna, samo edinost naroda pa lahko jamči da država kljub temo ne bo izpostavljena nevarnostim.
Saradzoglu zahteval nova navodila
Moskva, 3. okt. a Turški zunanji minister Saradzoglu včeraj ni nadaljeval razgovorov z ruskimi državniki, ker čaka na nova navodila iz Ankare. Saradzoglu se je v spremstvu višjih uradnikov zunanjega ministrstva včeraj ogledal podzemeljsko železnico v Moskvi in kanal Moskvs-Volga. Zvečer je prisostvoval predstavi opere »Carmen«
Rusija bo pobasala tudi še Litvo
Litovski zunanji minister je že odpotoval v Moskvo na pogajanja
graph« poroča, da pričakujejo v Moskvi t industriji » Sverdlovsku.
London, 3. okt s. Z letalom Je odpotoval danes v Moskvo na povabilo ruske vlade litovski zunanji minister TJrbsis ▼ spremstvu litovskega poslanika v Moskvi ter ruskega odpravnika poslov in šefa ruske trgovske misije v Kovvnu. v diplomatskih krogih mislijo, da bo Rusija ponudila Litvi teritorialne koncesije v okolici Vil na, zahtevala pa bo za to pravico tranzitnega prometa na železniški progi is Vilne v la-tiško luko Ljepaja (Libava), ki gre večinoma preko litovskega ozemlja.
Po informacijah litovskih uradnih krogov ae bodo nanašali razgovori na razmejitvena vprašanja, na vprašanje pripadnosti Vilne ter vprašanje ruskega trgovskega tranzitnega prometa preko Litve. V Kovno so optimistično razpoloženi glede rezultatov razarovorov. Litovski poslanik ▼ Moskvi Je imel v soboto daljši razgovor s Molotovim, nakar Je nemudoma odpotoval v Kovno, da obvesti litovsko vlado.
Pogajanja z Latvijo
Moskva, 3. oktobra s Snočnji prvi razgovor med komisarjem za zunanje zadeve Molotovim in latiškim zunanjim ministrom
IMuntersom je trajal dve uri. Razgovoru ata prisostvovala tojdi Stalin in Potemkin.
Helsinki, 3. oktobra z. Dopisnik »Neue Zurcher Zeitung« doznava o obisku Isti-škegs zunsnjegs ministra Muntersa v Moskvi, da bo rezultat slična pogodba, kakor je bila sklenjena med Rusijo in Estonsko. Munters je odpotoval v Moskvo ns izrecno povabilo Molotova. Ce je bil poprej še kak dvom glede ruskih načrtov v pogledu Latiške, jih je razblinil estonski zunanji minister Sel ter, ki se je ns povratku iz Moskve ust s vi I v Rtgi. Včeraj je imela latiška vlada posvetovanje pod predsedstvom predsednika'republike Ulmantsa. Kakor se izve, je zahtevala Rusija od Latiške, da ji prepusti vse svoje luke razen Rige v svobodno izkoriščanje. Libava je samo dobro uro oddaljena od litovske meje. Ni še znano, ali misli Rusija tudi latiške luke vojaško utrditi, ali pa ji bodo služile le kot glavne izvozne luke.
ratificirala pogodbo z Kosijo
RevaL 3. okt s. Estonski Je včeraj ratificiral
ha, ki poudarjali, da bo nova pogodba služila pospeševanju prijateljskih odnoaajev med Rusijo in Estonsko,
Poljaki zapuščajo baltske države
Riga, 3. okt br Poljski generalni konzul je danes z vsem osobjem konzulata zapustil Rigo in odpotoval v Pariz. V par dneh bo sledil tudi poljski poslanik z osob-iem poslaništva.
Ameriška sodba o ruski taktiki
New York, 3. okt. s. »New York Times« pišejo o ruskih pogajanjih z baltskimi državami in pravijo, da ni mogoče reči, ds Stalin enostavno posnema nemške metode osvajanja. Stalin dosega svoje uspehe še hitreje in na mirnejši način.
Debata o nevtral-nostnem zakonu
New York, 3. oktobra z United Pres poroča, da bo debata o nevtralnostnem zakonu v ameriškem kongresu trajala najmanj tri tedne, zmaga Roosevelta pa je že zagotovljena. Po zadnjih ugotovitvah je 65 senatorjev za Rooscveltove predloge, dočim je na strani izolacionistov samo še 31 senatorjev. Obstrukcije opozicije se ni bati, ker je dala zagotovilo da ne bo zavlačevala razprave, če se z vladne strani ne bo izvajal pritisk za pospešitev razprav.
V senatu je otvoril debato o nevtralnostnem zakonu vodja opozicije senator Borah. Izrazil se je proti ukinitvi nevtralnost-nega zakona. Če Zedinjene države ukinejo prepoved izvoza orožja, bodo po Boraho-vem mnenju prej ali slej prisiljene, da pošljejo Angliji vojsko na pomoč. Za ohranitev nevtralnostnega zakona govorita dva razloga: treba je preprečiti, da bi se Zedinjene države zapletle v evropsko vojno, humanitarni čut pa zabranjuje prodajo orožja za denar.
New York, 3. oktobra s. Na panameri-ški konferenci se je vršil« včeraj zadnja zaupna seja zastopnikov vseh ameriških držav. Kakor poročajo, je bil dosežen sporazum, da naj nevtialna cona okoli vse ameriške celine v Atlantskem in Tihem oceanu obsega 500 km V tej coni bi vršile patrolno službo združene vojne mornarice vseh ameriških držav. Preprečile bi vsak napad tujih vojnih ladij na trgovske ladje. Danes se vrši zaključna lavna seja konference.
Ob tej priliki SeJdter in
Angleški vojni proračun sprejet
London, 3. oktobra. AA Reuter: Spodnja zbornica je snoči v drugem čitanju soglasno odobrila zakonski načrt o vojnem proračunu. Finančni minister sir John Simon je v sklepni besedi deial med drugim: Trdno sem prepričan, da je načrt vojnega proračuna predložen parlamentu v svoji morda surovi celoti, kakor da bi o posameznih postavkah tega proračuna razpravljali od časa do časa, ker bi s tem zagrešili iste napake kakor leta 1914 Boli-še je, da takoj pogledamo v oči tem orla-škim številkam, kakor pa da bi se vdajali nerealnemu optimizmu.
Japonsko mnenje
o nemško-ruskem paktu
Tokio, 3. okt. z. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da se nemško-ruski pakt v nobenem pogledu ne da spraviti v sklad s protikomunističnim paktom, ki ga je svoječasno sklenila Nemčija z Italijo in Japonsko. Se mani se da spraviti v sklad s tem paktom postopanje Nemčije napram komunistom, ki uživajo sedaj v Nemčiji zopet popolno svobodo.
Železniški promet med Nemčijo in Vzhodno Prosijo
Berlin, 3. okt. br. Uradno poročajo, da Je zopet otvorjen železniški promet med Nemčijo in vzhodno P rusi jo. Dnevno bo v obeh smereh med Berlinom in Konigs-bergom vozil po en brz o vlak. Prehod preko Vlsle pri Tzcovu (Dirschau) pa je mogoč samo s čolni. Zato morajo tam potniki prestopiti. Na potovanju preko bivšega poljskega ozemlja ne sme noben potnik zapustiti vlaka.
Izjava Gamelina
London, 3. oktobra, p. Francoski gene-ralisim Gamelin Je izjavil danes, da Je prišel čas, ko poročila francoskega vrhovnega vojaškega poveljstva ne bodo tako kratka, kakor so bila doslej. Po tolmačenju francoskih listov pomeni ta izjava, da so francoske in angleskr čete doslej že toliko konsolidirane, da ne bo več potrebno puščati Javnosti v negotovosti o položaju na fronti.
Borzna poročila.
Curih, 3. oktobra. Pariz 10.115. London 17.82, New York 443.75, Bruselj 74.85, Milan 22.40, Amsterdam 236.75, Berlin 176.50, Stockholm 105.75, Oslo 100.75, Ko-pen&agen *&42& flstfttt M** na
\
Stran %
»SLOVENSKI NAROD«.
Angleški bombniki nad Berlinom
Angleži so bo teli angleškega letalstva
London, 3. akt. br. V nedeljo so Nemci uradno razglasili, da je nemška protiletalska obramba sedaj tako izpopolnjena, da nobenemu angleškemu letalu ne bo več uspelo, da bi letelo nad nemškim ozemljem in metalo letake Anglesko letalsko poveljstvo je na to takoj odgovorilo in odredilo nov polet nad Nemčijo Tokrat letala niso preletela samo severne in zapadne Nemčije, marveč so prišla direktno nad Berlin, da s tem dokažejo nadmoČ angleškega letalstva in možnost popolnoma neovirane akcije. Angleška letala so krožila nekaj časa nad Berlinom in Potsda-mom ter s tem dokazala, da bi mogla neovirano bombardirati nemško prestolnico, če bi hotela voditi vojno oroti neutrlenim mestom in civilnemu prebivalstvu.
London, 3. okt s. »Dai!y Herald« piše ob priliki poleta angleških letal nad Berlinom, da je to prvič v zgodovini, da so se angleški bombniki pojavili nad Berlinom. Angleška letala so na svojem poletu
zbrala izredno važne podatke. Zanimivo Je, da nemške protiletalske postaje oči-vidno sploh niso opazile prisotnih angleških letal. Se nedavno je nemlko uradno poročilo reklo, da je Berlin proti zračnim napadom tako dobro zavarovan, da sovražna letala do Berlina sploh ne morejo dospeti. Berlinske ulice so ponoči že 14 dni zopet razsvetljene.
Nemški demanti
Berlin, 3. okt br. DNB demantira vesti
angleškega letalskega ministrstva, po katerih so angleška volna letala v pretekli noči priletela nad severno Nemčijo in celo nad Berlin in Potsdam
Angleške letalske izgube
London, 3. okt. s. Tretja lista izgub angleškega letalstva navaja 16 mrtvih, 7 ranjenih, 3 pogrešane in 5 ujetih angleških letalcev.
Nemški juriš na zapadu odbit
Francoski pritisk vedno hrjsi
Pariz, 3. oktobra. AA. Havas: Kakor je bilo pričakovati, je poskus jurišnega napada nemških čet prejšnjo noč rodil ta uspeh, da je mnogo nemSkih enot pačilo v pasti, ki so jih jim pripravile francoske prednje straže. Včeraj so pa Nemci izvedli napad s četami iz same Siegfridove črte. Napadli so v krajih, kjer je bil sadnje tedne pritisk francoskih čet posebno hud, namreč na zahodni fronti, pa tudi v vzhodnem delu fronte, posebno okoli Saabruckna. Metodično prodiranje francoskih čet v tej važni industrijski pokrajini je prisililo nasprotnika, da je pustil doslej običajno rezervirano stališče in prešel v napad, da prepreči nadaljnje prodiranje Francozov. Včerajšnji poskus v tej smeri na obeh frontnih krilih je preprečilo francosko topništvo in drugo av-
tomatsko orožje, tako da se je nemški napad izjalovil. Odsek južno od Saarlouisa leži tik omenjenega odseka in v njem so francoski oddelki imeli predvčerajšnjim znatne uspehe. To je predel, ki obdaja severni del VVarndtskega gozda ki je v francoski oblasti že od začetka vojne. Med tem gozJom in reko Saaro teče neki potok, ob katerem ležita vasi Bisten iD Friedrichsweiler. Malo dalje se dviga gozdnat hrib, kjer stoji gozdarska koča; tc je tisti prostor, ki ga pogosto omenjajo poročila francoskega vrhovnega poveljstva. O znatnih uspehih francoskih čet v tem kraju varuje francosko poveljstvo kar največjo diskretnost, le včeraj je omenilo, da je nemško topništvo uvedlo srdito obstreljevanje preko črt, ki so v francoski oblasti.
Poostrena vojna na morju
Nemci so zopet zaplenili več nevtralnih parnikov — Varnostni ukrepi Amerike
vVashlngton, 3. oktobra, s. Nemška vlada je včeraj obvestila ameriško vlado, da naj se ameriške trgoske ladje na poti v Evropo varujejo vsakega sumljivega dejanja. Kot takega bi smatralo nemško vojno brodovje izpreminjanje kurza in uporabljanje radijske postaje v bližini nemških vojnih ladij ali spremstvo angleških in francoskih vojnih ladij. Ameriško mornariško ministrstvo je o svarilu takoj obvestilo vse ameriške trgovske ladje. Vlada je posvarila ameriške državljane, naj ne potujejo v vojujoče se države in da naj se poslužujejo samo ameriških ladij.
Stockholm, 3. okt. s. Osem švedskih ladij je bilo od nemških letal prisiljenih, da odplovejo v nemške luke. Vse te ladje so plule v švedskih teritorialnih vodah, ko so jih napadla nemška letala. Švedska vlada je opozorila vse švedske trgovske ladje, da ne zapustijo švedskih teritorialnih vod.
Rim« 3. okt. br. V tukajšnjih krogih je Izzvala veliko začdenje vest, da so Nemci zaplenili in odvedli v Kiel neki švedski tovorni parni k, ki je bil na poti v Genovo. Tovor je obstojal iz večje količine celuloze in železa, namenjenega za italijanske tovarne.
Stockholm, 3. okt. s. Nemška oborožena jahta »Grille« je včeraj zaplula v švedske teritorialne vode. To je že tretja kršitev nevtralnosti s strani nemških ladij ob švedske obali, švedska vlada je odredila, da bodo odslej švedske trgovske ladje v švedskih teritorialnih vodah spremljale vojne ladje.
Rio de Janeiro. 3. okt. s. Po zadnjih po-
ročilih je napad na angleško ladjo »elemente izvršila oborožena nemška trgovska ladja, ki je plula pod belgijsko zastavo. Nemška ladja je zajela kapetana in prvega oficirja »elementa« ter ju odpeljala s seboj. Pri potovitvi je bil 1 član posadke »Clementa« težje ranjen.
London, 3. okt. s. Iz Ria de Janeira poročajo, da se je vsa posadka angleške ladje 3>element« z rešilnimi čolni resila v brazilsko luko Macau.
Lizbona, 3. okt. s. V tukajšnjo luko sta dospela še dva ameriška rusllca. Skupno je sedaj pred Lizbono pet ameriških vojnih ladij. S tem hoče ameriška vlada oči-vidno zavarovati svoje trgovske interese, ker gre zadnje čase skoro vsa trgovina med Zedinjenimi državami in Anglijo ter Francijo preko Portugalske.
Angleško brodovje nepoškodovano
London, 3. oktobra br Spričo ponovnih nemških vesti, da je nemški letalski napad na angleško domače vojno brodovje na Severnem morju pretekli torek uspel, je angleška admiral i teta v soboto povabila ameriškega mornariškega atašeja v Londonu, da si je ogledal to brodovje. Mornariški ataše je bil osebno na matični ladji za letala »Are Roval« in je ugotovil, da ni bila niti najmanj poškodovana, kaj šele zadeta v polno in potopljena. Ataše je nadalje ugotovil, da tudi nobena diuga angleška vojna ladja ni bila zadeta.
Poljska vlada na delu
Z vso naglico organizira novo armado v Franciji
Pariz. 3. okt s. Nova poljska vlada je imela sinoči prvo sejo pod predsedstvom Sikorskega Ministrski predsednik Sikor-ski je prejel včeraj francoskega poslanika Noela in ameriškega poslanika Biddlea Ameriški poslanik je sinoči uradno pose-til tudi novega predsednika poljske republike Rackievvicza.
Pariz, 3. okt. s. Ministrski predsednik Daladier je včeraj sprejel poljskega ministrskega predsednika Sikorskega, češkega poslanika Osuskega ter španskega poslanika. Poljski ministrski predsednik general Sikorski je razpravljal z Daladierom o ustanovitve pet ali šest poljskih divizij v Franciji. Sikorski je tudi izjavil, da bo poljska vlada pozvala vse Pollake v Ameriki, naj se pridružijo poljski vojski v Franciji. Na potu v Francijo sta Že dve
poljski diviziji, ki se jima je posrečilo umakniti se iz Poljske.
Pariz, 3. okt. br. Poljski generalni konzul v Ottavi je obvestil predsednika poljske vlade generala Sikorskega. da se je prijavilo v Kanadi 150.000 poljskih prostovoljcev, ki bodo uvrščeni v kanadski ekspedicijski zbor. ki bo poslan v Evropo Tu se bodo pridružili novo organizirani poljski armadi.
London. 3. oktobra p Vlada Zedinjenih držav je naročila svojemu poslaniku, ki je bil akreditiran Dri poljski vladi v Varšavi, naj ostane še nadalie kot zastopnik Zedinjenih držav pri poljski vladi tudi po njenem begu iz Poljske, ker Zedinjene države priznavajo novo poljsko vlado v Franciji kot legalno predstavnico Poljske.
Pooblastilo za komisariate j ▼ glavnih mestih
Beograd, 2. okt. p. »Službene novine« objavljajo uredbo ministrskega sveta, ki Je bila sprejeta na predlog notranjega ministra na nedavni seji vlade ta W se nana-ia na uprave mest Beograda, Ljubljane in Zagreba. Uredba določa: »Dokler v mestih Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ne bodo Izvoljeni mestni sveti v smislu zakona o montnlh občinah, sme nadzorna oblast po gvojem svobodnem preudarku razrešiti člane insJftStjl sveta In predsednika mestne občine ter imenovati nove, ali pa imenovati poverjenike, ki bodo ne glede na omejitve po drugem odstavku § 142. zakona o megenih občinah pristojni za vse, za kar so po zakonu pristojni župani in mestni «v*& v
Uredba je stopila z današnjim dnem v veljavo. $
Upravnik zagrebškega gledalište
Zagreb, 2. oktobra, o. V gledalttkih krogih zatrjujejo, da bo za upravnika narodnega gledališča v Zagrebu imenovan dr. Julij Benešič, dosedanji kulturni ataše pri najem poslaništvu v Varšavi:
Sirite naročajte »Slovenski Narofi«!
poJMini oigernU
„StrotSgf"
Po »Hrvatskem listo*, ki izhaja v Osijeku, posnemamo:
»Odkar ** Je priče: krvavi ples in je velik del Evrope vrten v nesrečo, ki jo vsi kulturni in plemeniti ljudje obžalujejo In obenem v tvojem lastnem interesu ssvno žele, da bi bilo te nesreče čim prej konec — nastopajo razni »strategi*, ki po gostilnah in kavarnah krojijo usodo armad in na svojo pest »določajo* območja konfliktov. Nekateri aro ia vso zemeljsko oblo v plamenu. Ti »strategi* odločajo, v kateri vojskujoči se tabor morajo poedini sedaj še nevtralni narodi. Pri tem operirajo s povsem »zanesljivimi* roki. Seveda tudi z
»najzanesljivejšimi* informacijami, do katerih na morajo priti ne angleška ne nemška, niti katerakoli druga še tako dovršena obveščevalna služba. Te »stratege* prav nič ne moti, ako dogodki že drugi dan demantirajo njihove »zanesljive* in »nepobitne* informacije, če jim predočite, kako so se zaleteli, jih ne oblije rdečica. So tudi taki, ki vam enostavno vse utaje, kar so še včeraj navdušeno lansirali. Človek bi mislil, da bodo tedaj previdnejši v svojem poslu, ko se jih je enkrat ujelo na laži. Pa ne! V drugem krogu takoj serviraj o nove »informacije* in to tako vešče, prepričevalno in z elanom, da premotijo često naj-previdnejše in najopreznejše ljudi. Ti »stra tegf* so navadno tudi veliki »junaki*. Za gostilniško ali kavarniško mizo seveda. Delajo vtis, kakor da odidejo že danes ali jutri med dobrovoljce, da preli je jo kri v borbi za vsečloveške ideale, katerih so jim polna usta. Ako pa si te ljudi malo bolje ogledate, se prepričate, da jim niti na misel ne prihaja, da bi se Žrtvovali za kakršnekoli ideale, ker sploh nimajo nobenih idealov. V normalnih razmerah taki Živ-t ji ne morejo škodovati človeški družbi. Ti so ljudem samo v zabavo. Vsa javnost se zabava na njihov račun. V razmerah, v katerih sedaj živimo, pa nas njih pojačano delovanje ne sme pustiti ravnodušne. Nasprotno, nastopiti ja treba proti njim in fim onemogočiti nadaljnje delovanje. To te potrebno zato, da se javnost ne vzne mirja po teh izmišljenih vesteh in fanta stičnih kombinacijah, kar povzroča samo škodo zlasti poslovnemu svetu.*
Poslanicu s&holstva
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je }mel v nedeljo 1. t. m. svojo izredno skupščino, na kateri je bila izvoljena nova sa vezna uprava s prvim starešino dr. Vladi mirom Belajčičem na Čelu. Dr. Belajčič je izjavil, da sprejme izvolitev samo, ker je dosedanji prvi starešina Engelbert Gangl odklonil vsako ponovno izvolitev. Nato je živo naslikal vse velike zasluge, ki si jih je Gangl pridobil za sokolstvo in za norodno stvar vobče ter predlagal, da se s skupščine pošlje Ganglu pozdravna brzojavka Na te besede se Je dvignila vsa skupščina in z viharnim ploskanjem dajala duška iskrenim simpatijam, ki jih goji celokupno sokolstvo napram dolgoletnemu sokoiskemu starosti Ganglu Nm skupščini je bila sprejeta eno dušno tale resolucija:
Jugoslovensko sokolstvo. razmotrivši današnje razmere v državi, ugotavlja, da je sokolstvo vedno verno in zvesto ostalo svoji vodilni misli: narodnemu in državnemu edinstvu, a da ni nikdar služilo kakršnimkoli strankarsko političnim ciljem.
Prepričano, da se jugosloverski sokolski pokret, dokler pri nas obstoja, ne more zlo miti z nobenim vplivom od zunaj, smatra, da je danes v državnem in narodnem interesu bolj kakor kdaj potrebno, da se vzdrži, razvija in krepi. Jugoslovensko so kolstvo tudi danes naglasa, da ostaja zvesto svoji programski misli: narodnemu tn državnemu edinstvu, da bo tudi od sedaj, kakor do sedaj hrabro tn odločno nadaljevalo svoje delo za dobro kralja in na korist celokupnega naroda in jugoslovenske države. Pošilja svoje tople pozdrave bra tom in sestram, 1
m jim bo v vsakem pogledu nudilo polno pomoč in podporo. Jugoslovensko sokolstvo poziva celokupno svoje članstvo, da v teh resnih časih posveča vse svoje sile sokolskemu delu, da čim aktivneje dela v sokolskih telovadni cah, da smatra narodnoobrambno delo za svojo najsvetejšo dolžnost in da posveča podvigu naše vasi največjo pozornost. Za globlje sodelovanje z vasjo, radi negovanja kmetske narodne duhovne kulture, nalaga savezni upravi dolžnost, da ukrene vse potrebno, da delovanje Sokola tudi v bodoče teče normalno in se neovirano razvija v vseh krajih naše domovine. Na delo! Bodočnost našega jugoslovenske ga naroda zahteva od nas. da smo dosledni in vztrajni. Bili smo, smo in ostanemo graditelji enotne Jugoslavije!
„N*rf se svobodno krešejo IđeUel"
»Delavska pravica*, ki je glasilo krščan-skosoc delavstva, je objavila v svoji zadnji Številki pod naslovom »Veliki čas< uvodnik, v katerem razvija tele pametne nazore:
»Važen fe ta čas za Slovence Sedaj, ko te polagajo temelji novi ureditvi države m posameznih banovin, bomo pokazali Slo venci, koliko smo bili zreli za ta čas in koliko je v nas prave žive tvornosti za končno ureditev naše ožje domovine Zato bo moralo marsikaj odpasti, kar se je nam pred časom zdelo veliko in važno. Novi čas zahteva od nas najširše šriokogrudno-sti v korist vsega slovenskega naroda. In to moramo imeti predvsem pred očmi Skupnost vseh Slovencev, korist naroda kot celote, njegov lastni napredek v kulturnem, socialnem tn gospodarskem pogledu nam mora biti sedaj najvišja naloga Kajti kakor si bomo Življenje uredUi, takšnega bomo imeli. V kulturnem vprašanju bomo morali pustiti najširšo svobodo, da bo znanost in veda neomejeno napredovala na vseh področjih. Naj se krešejo ideje svobodno med seboj, da se bodo lahko svobodno razvijali talenti v slovenskem narodu, ki so bih morda po sili razmer zakopani v veliko škodo narodu. Prav tako velja za socialno izživljanje tudi svobodno udejstvovanje. Delavcu je treba vrniti pravico do njegovih svobodnih organizacij in delavskih za\'odov Delavstvo mora imeti popolno pravico, da s, svoje gospodarsko tn kulturno Življenje samo ure>a in s «vo jO  lastno     iniciativo        delom e/orvna'a
svoj dal k socialnemu napredku tloventke
»Misli in dala"
Kulturna in socialna revija »Misel in de* lo* je Izšla v dvojnem obsegu skupaj za avgust tn september. 2er sa članki nanašajo izključno na Bolgara tn Bolgarijo, smemo to Številko imenovati bolgarsko. Ima tole vsebino: Članki: dr. B. Vrčon
— Realna slovanska politika; dr. S. Ilešič
— Iz današnje Dobrudže; prof. Nikola Stanev — Bolgarija in D ob rudi a; B. Borko
— Bolgarski kulturni stiki; B. Haberle — Današnje socijalno zakonodavstvo u Bu-
farskoj. Obzornik: Pavla Popović (Inoj; Jovan M. Jovanović (InkoJ; Vojna.., (dr. B. Vrčon); Slav lansko druiestvo v Sofiji (B-o); čitalnice in ljudska prosveta v Bolgariji (V. Bučar). Poroč i l a: A. Stre-kelj: Organizacija grafičnega delavstva v Sloveniji ob 50letnici, 1939 (S. B.); »Trud
} pravo«, bolgarska socialno politična revija (S. B.); Le statut legal det travailleu-ses, 1939 (S. B.); Ulja Perić. Zakonodavstvo o zbrinjavanju nezaposlenih u Jugoslaviji (S. B). Dokumenti: Besedilo sporazuma. — Napredni javnosti toplo priporočamo, da si naroči to edino nacionalno tn napredno revijo, domovine. Kdor bo bolj priden, požrtvovalen in pošten, večji delež bo doprinesel k skupni zgradbi slovenskega socialnega vprašanja. To so za nas Slovence glavna načela pri ustvarjanju in urejanju domačih razmer. Ker iivimo v velikem času, ko se postavljajo v svetu novi temelji družabnega življenja, nam je veliko na tem. da si slovenski narod z največjo širokogrudnost jo in veliko ljubeznijo do svoje skupnosti uredi življenje, tako da ne bodo inozemski dogodki imeli kakih usodnih vplivov tudi na naše slovensko življenje.'
Regulacija Ljubljanice pri šentpetrskem mostu
To je zdaj edino javno delo v Ljubljani
Ljubljana, 3. oktobra
V Ljubljani je letos malo stavbnih del. Skoraj povsem so izostala tudi Jesenska stavbna dela. Jeseni se v normalnih razmerah začne jesenska sezona, ki je navadno živahnejša od poletne. Jeseni se začno tista stavbna dela. ki čez zimo prezime, da spomladi podjetja lahko nadaljujejo deio, ko je zidovje presušeno. Da se zdaj ni začela jesenska sezona, je razumljivo zaradi izrednih mednarodnih razmer. Sicer je pa bila letošnja stavbna sezona že v splošnem slabša, ker je vse leto nemirno. Letos so v Ljubljani v glavnem samo dokončevali že v lanski sezoni začeta dela. Med tako zvanlmi javnimi deli v našem pomenu besede, kakor pač imenujejo sicer manjša stavbna dela. ki jih financirajo bod;si samouprave ali država. Imamo v Ljubljani samo regulacijsko delo v Ljubljanici pri šentpetrskem mostu.
čitatelje smo te seznanili s pomenom tega dela pred tedni, ko so začeli delati. To delo je prav za prav zaključek večje etape regulacijskih del v Ljubljanici v mestu. Ob cukrarzu bodo zbetonirali stalno zapornico z jezom. V ta namen je treba najprej zbetonirati temelje In urediti obrežja. Delo je zvezano s precejšnjo težkočo samo zaradi tega. ker je nevarnost, da jih bo začela ovirati narasla vo-
da, če bo del j časa deževalo. Delajo v najbolj deževnih mesecih v Ljubljani, a letos je izredno suho vreme, zato podjetje doslej se ni imelo posebnih težkoč pri vodnih delih. Pomisliti je treba, da vse vode, ki teče po strugi Ljubljanice skozi mesto, ne morejo usmeriti po Gruberjevem prekopu in posebne težave so še z vodo, ki se izliva v Ljubljanico iz Gradaščice. Zato je neposredno ob samem stavbišču v strugi vedno več ali manj vode. Doslej so betonirali obrežna oporna zidova, pri čemer bi jih ne mogla ovirati tudi večja voda. Zdaj kopljejo globoke temelje zapornice, če bi zdaj deževalo delj časa, bi voda seveda zal 'a temelj in delo bi moralo nekaj časa počivati. Vprašanje je, će bo delo napredovalo tudi vnaprej tako po sreči kakor doslej, ker bo najbrž kmalu nastopilo za naše kraje značilno jesensko deževje, ki navadno traja po več tednov.
Pri delu ne morejo zaposliti večjega, števila delavcev, ker je stavbišče majhno in ker se dela vrste drugo za drugim. Zdaj bodo zbetonirali samo temelje zapornice, med tem ko bo betoniranje zgornjega ustroja zapornice, nosilnih stebrov, oddano posebej šele prihodnje leto. Delo bo torej končano šele prihodnje leto in novo zapornico bodo Lahko uporabijah najbrž šele prihodnje leto.
Smrtna žrtev ljubavne tragedije na GrFevici
19 letni Hvar Anton Fujan je včeraj podlegel smrtni rani
Ljubljana. 3. oktobra Ljudje na Galjevici in splošno v dolenjskem okraju mesta še danes živahno razpravljajo o ljubavni tragediji, ki se je odigrala v nedeljo zvečer na Jurčkovem potu. Včeraj smo kratko poročali, da je 19-letni livar Anton Fujan v navalu ljubosumnosti streljal na komaj 161etno Ireno Mo-starjevo in na svojega tekmeca v ljubezni Alojza Elikana, potem je pa ustrelil še sebe.
Mladi Anton Fujan je poznal Ireno že več let. Skupaj sta se igrala kot otroka, kasneje pa se je med njima razvila ljubezen, ki je ostala nemotena, dokler se Irena ni seznanila z 201etnim dijakom tehnične srednje šole Alojzijem Elikanom, ki je doma z Rudnika. Elikan je Ireno srečaval gredoč v šolo in na poti domov in se ji jel približevati že pred meseci, ko sta bila skupaj na veliki svatbi. Ker ga dekle ni odbilo, je jel prihajati čedalje pogosteje, kar je mladega Fujana jezilo, zlasti še. ker je opazil, da se Irenina ljubezen do njega ohlaja. Fujan je opozoril Ireno, naj opusti sestanke z Elikanom in ji je tudi zagrozil. Dekle se je grožnje sicer nekoliko ustrašilo, vendar se je še vedno sestajalo z Elikanom, kar je slednjič povzročilo tragedijo.
V nedeljo popoldne sta se Irena in EK-
kan domenila, da gresta v kino in sta se po predstavi skupaj vračala domov. Fujan ju je lovil že po mestu in se zvečer pripeljal za njima na Galjevico, kjer ju je zalotil v pomenku na Jurčkovem potu. Tam je najprej prišlo do prerekanja, potem je pa razočarani fant potegnil samokres in streljal najprej na Elikana, nato pa na dekle. Takoj nato je spet zasedel kolo in se odpeljal domov, najbrž prepričan, da je oba smrtno nevarno zadel. Doma na Galjevici se je pomudil samo nekaj Časa v sobi, potem pa je zopet odhitel ven. Mati ga je klicala, češ kaj hoče zunaj, sin pa ji je odgovoril, da gre na vrt zobat grozdje. Čez nekaj minut je že počil zunaj strel in so domači našli Antona s prestreljeno glavo poleg jarka ob vrtu. Brž so obvestili reševalno postajo in so reševalci nezavestnega mladeniča nemudoma prepeljali v bolnico. Tja sta se takoj zvečer zatekla tudi Irena Mostarjeva in Alojz Elikan, ki pa sta bila lažje obstreljena. Elikan je bil ranjen v vrat, Ireno pa je krogla oplazila po glavi. Dekle so v bolnici obvezali in že naslednji dan odpustili v domačo oskrbo, do-čim je Elikan ostal v bolnici.
Nesrečnemu Antonu Fujanu so zdravniki v bolnici nudili vso pomoč. Bil je ves Čas nezavesten, včeraj malo pred 12. pa je rani pod lege L
Q%ntt€3L
KOLEDAR
Danes: Torek, 3. oktobra katoličani: Terezija M., Vitomir
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Poslednja zapoved
Kino Sloga: Cheri Bibi
Kino Union: Greh mladosti
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, selenbur-gova ulica 7.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Torek. 3. oktobra: Številka 72. Premiera.
Premlerska abonma Sreda, 4. oktobra: zaprto četrtek, 5. oktobra Številka 72. Red Četrtek Petek, 6. oktobra: Hudičev učenec. Red A it
Premiera Langerjeve sodobne Igre »Številka 72« bo dre vi za premierskl abonma. Dejanje se godi v kaznilnici, kjer vprizore igro, ki jo je spisala jetnica številka 72 in ki pokaže potek zločina, zaradi katerega je po nedolžnem obsojena. Odrsko učinkovita in pretresljiva Igra je tehnično spretno napisana ter je svojevrstna v koncepciji in razvozljanju konflikta. Igrali bodo: glavno in naslovno vlogo bo kreirala Mira Danilova, nadalje: Kralj, Levar, Jan, Sancin, P. Juvanova, Danes, Gregorin, Skr-binšek, Brezigar, Vertin, Lipah, Plut, Dre-novec, Bratina, Jerman, Sever, Tiran In Novak. Režiser: prof. Otip ftesL Inscena-tor: ing. arh. E. Franz. Prva repriza bo v četrtek za red četrtek.
Shavvovo melodramo »Hudičev učenec« bodo ponovili v petek za red A. Igralsko in režijsko dognano delo je doseglo popoln uspe K Fabula o etiki hudičevega učenca, ki se je pripravljen žrtvovati v ameriški osvobodilni vojni 1777 leta za znanca, je obravnavana z vsemi Shawovlmi duhovitimi dramatskim! pripomočki. Zasedba premlerska.
Premiera francoske komedije Scrfbeje-vega dola »Kozarec vode« bo v nedeljo dne S t. m. za Premierski abonma. Dejanje se *odi za časa kraljice Ane na angleškem dvoru in pokaže dvorne politične in ljubavne spletke. Igro je zrežiral prof. fleat.
OPERA
Začetek ob 20.
Torek, 3. oktobra: Manon. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven. Znižane cene
Sreda, 4. oktobra: Boris Godunov. Red Sreda, Gostovanje Josipa Križaja
Četrtek, 5. oktobra: zaprto
Petek, 6. oktobra: ob 15. uri: Ero z onega sveta. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol
Gospa Zlata Gjungjenac, ki je bila več let članica nase Opere, se kljub temu, da je sedaj stalno angažirana v Beogradu, vsako sezono spet in spet rada vrača v svojo drago Ljubljano. Da pa na drugi strani tudi nase občinstvo kar ne more pozabiti svoje najljubše pevke, so najboljši dokaz razprodane hiše ob priliki njenih gostovanj. Nocoj bomo slišali gospo OJun-gjenčevo v Massenetovi operi »Manon«. Muzikalno vodstvo je v veščih rokah dirigenta Nlka Stritofa. Režija pa je Debev-čeva. Predstava drevi je Izven abonmaja po znižanih cenah.
Tudi jutri bomo imeli v Operi priljubljenega gosta, tokrat gospoda Josipa Križaja, ki bo nastopil v naslovni vlogi Mu-sorgskega opere »Boris Godunov«. Zagrebška kritika priznava Križaju, da je prav ta partija ena izmed njegovih najboljših, pa ga bo zato naše občinstvo gotovo še tem rajši pozdravilo na naših deskah. Vpri-aoritev v sredo bo za red Sreda,
Prva dijaška predstava bo v Operi v petek ob 15. uri pop. po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Vprizorili bodo Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« s Franclom v naslovni partiji.
Iz Slovenjgradca
— Sport. Krek Stane, bivši igralec SK IUrije, Slovana, Drave in sedaj Mislinje Slovenj Gradec je proslavil včeraj 201et-nioo aktivnega delovanja na zelenem polju. Simpatičnemu športniku in družabniku sele njegovi sodelavci ln igralci še mnogo let udejstvovanja na športnem polju. _
— Novembrski mraz. Izredno hladno je postalo zadnje dni. Gora Uršlja, kakor tudi Vel. Kopa sta bili oni dan že lahno pobeljeni. Seveda je zgodnji sneg še Istega dne izginil. Slana je naš vsako jutranji goat.
Sto*. 224
»SLOVENSKI NAROD«, to«*, t. oktobra UM.
Stran S
London — mesto brez otrok
Izvirno poradio tac pisma natega rojaka Vladimlija Ivanovima
Palača angleškega parlamenta v Londona
London, ob konca septembra 1939
Doslej, hvala bogu, še nismo bili bombardirani, vendar so sirene že večkrat žvižgale in nas vznemirjale. Prvič je to bilo četrt ure po napovedi vojne, toda samo zaradi vaje. Prejšnji teden smo imeli tudi >alarme in sicer ob dveh ponoči. Trajal je eno uro, pa se ni nič pripetilo.
London je popolnoma predrugačeno mesto — mesto brez otrok. Otroke so vse evakuirali v razne kraje Anglije, Ker ima mesto zdaj dva milijona prebivalcev manj, se zdi relativno popolnoma prazno. Ona množica avtomobilov, prejšnjega hitenja in gneče je sedaj konec. Vidijo se samo un-forme in ljudje, ki imajo posla v samem Londonu. Prve dni so se ljudje malo sram vali nositi maske, sedaj jih pa imajo že vsi stalno s seboj. Nad Londonom neprestano leta na stotine malih balonov v različnih višinah in različni daljavi. To je pravi žični zastor, skozi katerega ne more bodre ti nobeno sovražno letalo. Baloni segajo do 4 milje visoko. To pomeni, da bi moral pripraviti sovražnik letalski napad najmanje iz te višine.
Na vseh vogalih, na vseh mogočih krajih so zaklonišča za primer zračnega napada. Videti London ponoči je nekaj posebnega. Kadar ni lune, se ne vidi nič, vse je v mraku in temi. Vsako okno v tem mogočnem mestu je skrbno zadelano s črnimi zavesami, avtomobili in avtobusi vozijo z zastrtimi lučmi. Ko se človek iz-prehaja ponoči po ulicah Londona, ima občutek, kakor da to ne more biti res. kakor da doživlja fantastično zgodbo iz bajke. Ljudje so mirni, manjka jim oni entuziazem ,ki se je videl leta 1914. Vsi so odločno za vojno do zmage in vsi se zavedajo tako grozot kakor tudi nujnosti sedanje vojne za Anglijo. Ko so sirene prvič tulile, je na vseh krajih vladal red, razen v enem delu Londona, kjer je bilo nekaj histeričnih žen.
Snoči sem spp* pri svojem bratu v samem središču Londona in je neverjetno, kako se človek hitro prilagodi vojni. Luči so zastrte z modro barvo in je nemogoče pri njih čitati. Ce imaš zastrto okno, imaš tudi vtis kot da bi svetloba ne imela zraka. Preden ležeš spat, si pripraviš j plinsko masko, obleko, knjigo, cigarete ta malo čokolade, da bi imel vse najpotreb-
nejše pri rokah za vsak primer. Trdno sem še spal, ko je nenadoma ob sedmih zjutraj »tuin* sirena. Tulila je dve minuti Skočil sem tak kot sem b.l iz postelje, se hitro umil in vzel plinsko masko. Skozi okno sem videl, kako hiti nekaj ljudi v pižamah in spalnih plaščih. Policija je dopolnjevala s rene z žvižganjem. Moj brat ni ničesar slišal, zato sem ga Zbudil ter sva oba odšla doli v veliko klet hiše, kjer stanuje mnogo ljudi. Tja so prihajali ljudje, oblečeni večinoma na hitro roko. Vsi so bili mirni le jezili so se. da so bili vrženi iz postelje. Po dveh urah so sirene naznanile, da je nevarnost minila. Jaz nisem sam ničesar slišal, pač sem pa pozneje zvedel, da je priletelo šest nemških letal vzdolž reke Temze ter da so eno Angleži sestrelili. Bomb sploh niso metali.
Zadnje dni sem bil precej nervozen v pričakovanju letal, pa sem začetni strah kmalu premagal in postal sam že nekam indiierenten. Kako pa bo, ko bodo padale bombe, ne vem Pisal vam bom zopet po prvem zračnem napadu, ki ga pa nihče ne želi
Bucklnghamska palača v Londonu
Novi uspehi
naših fotoamaterjev
Dosegli so jih na mednarodni fotografski razstavi, prirejeni od 29« julija do 20. avgusta v Monakovem
Ljubljana, 3. oktobra.
Naše Časopisje ima vedno dovolj prilike pisati o velikih uspehih naših fotoamaterjev, o uspehih, ki so v resnici izredni, glede na to, da je naš narod majhen in da se sicer težko kosamo z drugimi narodi na raznih področjih kulturnega udejstvova-nja. Tudi v teh časih imajo uspehi posameznih narodov na mednarodnih popri -ščih tudi v kulturnem udejstvovanju svojo veljavo, čeprav se morda komu zdi, da beseda kultura zdaj ni »aktualna«. Tudi našo javnost je treba opozoriti na mednarodne prireditve, na katerih sodelujejo naši zastopniki. Tako ne smemo prezreti mednarodne fotografske razstave, ki je bila prirejena od 29. julija do 20. avgusta v Monakovem.
V zvezi s to razstavo je bila prirejena izredno velika razstava del državne zveze nemških fotoamaterjev. Udeležba na mednarodni razstavi je bila zelo lepa, kar spre vidimo že po tem, da so se je udeležili fotoamater ji s svojimi deli iz 29 držav. Razstavljenih je bilo 1844 del. Naša država je bila častno zastopana. Slovenijo so zastopali člani ljubljanskega Fotokluba. Svoja dela so poslali naši najboljši fotoamater j i. ki so se že večkrat izkazali na mednarodnih tekmovanjih. Da so nas dobro zastopali, spre vidimo že do odlikovanjih. Odlikovanja za naše udeležence imajo še tem večjo ceno glede na posebno veliko udeležbo najboljših del svetovno znanih fotoamateriev skorai iz vsega kulturnega sveta. Francozi in Angleži navadno bojkotirajo (to je veljalo že do vojne) mednarodne prireditve na nemških tleh, a razstave v Monakovem so se udeležili tudi francoski in angleški fotoamater ji.
Fotoamaterji iz naše razstave so imeli na razstavi 78 del. Ljubljanski fotoamaterji so prejeli 3 srebrne medalje in eno bronasto. Srebrne medalle so prejeli Janko Brane (razstavil je 4 dela), Peter Kocian-čič (3 dela) in Ante Kornič (3 dela) Bronasta medalja je bila prisojena Oskarju KociančiČu za dve razstavljeni deli.
Zdaj je prirejena tudi precej velika mednarodna fotoamaterska razstava v Sopranju na Madžarskem. Začela se je v začetku septembra in trajala bo Še ves oktober. Na nji razstavi i a jo dela fotoamaterji iz 16 držav. Razstavo je priredil Šo-
pronjski fotoklub. K sodelovanju je povabil tudi znanega ljubljanskega fotoama-terja A. Korniča, ki je bil odlikovan za svoja dela že na neštetih mednarodnih razstavah. Ker je razstava prirejena v najbolj burnih časih, udeležba ni tako dobra, kakor so pričakovali. Našo državo je zastopal samo Ante Kornič. Priznati je treba, da nas ni slabo zastopal. Prejel ie srebrno medaljo (druso nagrado). Razstavil je 4 dela. V katalogu so reproducirane 3 slike razstavljalcev. med njimi tudi Korničeva »Pred procesijo«, ki se odlikuje, kakor pač večina Korničevih del z originalnostjo in pristnostjo izraza.
Ko govorimo o lepih uspehih naših foto-amaterjev na mednarodnem poprišču. ie treba še omeniti, da znajo naše fotoamateri e pravilno ceniti tudi uredniki svetovnih, znamenitih foto-revij. Ob tej priliki naj omenimo, da velik krasen almanah »Anuel American Photographv«. ki izhaja v Bostonu, objavlja v letniku za leto 1940 dve sliki naših fotoamaterjev in sicer eno Korničevo posnetek iz Škofje Loke, pod naslovom »Staro mesto«, in eno Oskarja KocianČiča. Tudi to ie lepo priznanje našim fotoamaterjem in ga ie treba prištevati med uspehe, ki utrjujejo sloves naše fotografije v svetu.
V znani svetovni foto-reviji »Modem Photographv« je pa bila nedavno objavljena posebno originalna Korničeva fotografija pod naslovom »Filozof« Fotografirana je prašičeva glava in čudovit filozofski izraz »fizionomije« te živalske glave v resnici preseneti Človeka na prvi pogled. Angleški fotoamaterji radi iščejo motive v živalskem svetu in ta posrečen motiv jih je nedvomno presenetil, sai posnetek prekaša po originalnosti najboljša ang?eška dela.
Skorai stalno objavlja dela naših fotoamaterjev tudi »Camera Craft«. zelo dobra fotorevija, ki izhaja v San Franciscu. V zadnji, septembrski številki ie objavila tudi zelo dobro Korničevo deld »Spomini«, posnetek z motivom s triglavskega pogorja. Slika je dosegla lep uspeh zlasti v ameriški javnosti, kar tudi priča pismo uredništva velikega ameriškega magazina »The Improvement Era« iz Salt Lake Ci-tvja (Utah). Uredništvo piše Korniču. da je njegov posnetek napravil globok vtis na nje ter čestita avtorju. Prosi ga tudi.
naj pošlje kopije svojega dela, da ga bodo
objavili v svoji reviji.
Ze samo to kroni stično naštevanje uspehov naših fotoamaterjev na mednarodnem torišču nam dovolj kaže, da je fotoama-terstvo pri nas na zelo visoki stopnji; to je pa tudi dokaz, da naši fotoamaterji store s svojim požrtvovalnim delom mnogo za propagando naše države in naroda v svetu ter za utrditev slovesa, da je naš narod v vrsti kulturnih narodov.
Občinske volitve v Ljubljani
Ljubljana, 3. oktobra
Občinske volitve v Ljubljani, namreč zadnje, so bile dne 2. oktobra 1927. Včeraj smo torej praznovali Ljubljančani jubilej, t. j. dvanajstletnico, odkar smo zadnjikrat svobodno odločali o tem, kdo naj načeluje mestni občini
V tem razdobju smo dobili novi zakon o mestnih občinah, ki je bil objavljen v »Službenih novinah* dne 23 julija 1934. Vsi smo tedaj pričakoval' da bodo v najkrajšem času razpisane občinske volitve analogno, kakor se je to zgodilo v podeželskih občinah kier sc se glede na novi zakon o občinah ki je dobil obvezno moč dne 13. junija 1933, vršile volitve občinskih odborov že dne 15. oktobra 1933 Čakali smo zastonj Dočim so imeli vaščani iz Sentjerbasa odtlej že ponovno priliko pri občinskih volitvah odločati o usodi svoje občine, ljubljanski meščani doslej še niso bili tako srečni, da bi se jim bila nudila ta prilika. Zato pa smo Ljub'jančam v srečnem položaju, da smo včera* praznovali jubilej in obujali spomine na občinsko avtonomijo ...
Iz Maribora
— Dijaške ustanove. Za šolsko leto 1939/40 razpisuje kuratorij Ferkovih ustanov štipendije za 10 mariborskih srednješolcev po 600 din in za 11 visokošolcev po 800 din. V prvi vrsti se bodo upoštevali Ferkovi sorodniki, nato prosilci iz Sv. Barbare pri Mariboru, končno še iz sentlenar-škega in mariborskega sreza. Nadalje razpisuje Posojilnica v Narodnem domu iz ustanove dr. Fraeca Rapotca 6 štipendij po 1200 din za visokošolce iz marib. in šostanj-skega sreza. V prošnji je točno navesti, kje je prosilec in njegov oče rojen in kam je pristojen. Ce ubožni list ne izkazuje nobene imovine, je omeniti, kdo je prosilca doslej vzdrževal. Visokošolci naj navedejo vpisani semester, fakulteto in stroko, nadalje katere večje izpite ima prosilec že za seboj, koliko in kdaj misli Še
ostale opraviti. Prošnje se lahko oddajo do 15. oktobra v mariborski Posojilnici. Tam se izve 1. novembra za rešitev ter se dvignejo priloge.
— Smrt na cesti. 471etni služitelj »reškega sodišča v Marenbergu Anton Arih se je peljal danes ponoči s svojim kolesom domov. Na nekem strmem klancu na cesti pred Marenbergom pa mu je odpovedala zavora, tako da je zdrvel z veliko brzino po klancu. Nesreča je hotela, da je Arih s svojim kolesom najbrž zadel v kak kamen. Obležal je nezavesten. Ariha so prepeljali v mariborsko splošno bolnico, kjer pa je. ne da bi prišel k zavesti, v ponedeljek dopoldne umrl m sicer na posledicah notranjih poškodb.
—*ila ji Je počila. Snoči je posestnik Anton Moder iz Peker potrkal na vrata Antonije Flego. Kljub ponovnemu trkanju se ni nihče odzval, in je zato vstopil Moder v hišo, kjer se mu je nudil strašen prizot. Flegova je ležala na tleh vsa krvava. Moder je mislil, da je postala žrtev zločina in je takoj obvestil oblasti. Preiskava pa je ugotovila, da je Flegova umrla naravne smrti. 2e od leta 1937 je imela na levi nogi rano, ki je zdaj povzročila, da ji je počila žila. Flegova je izkrvavela, ker nI bilo blizu nikogar, ki bi ji bil pomagal.
— K letošnji trgatvi, če bi lepo vreme trajalo še nekoliko časa, potem je vinogradnikom priporočati, da se odloži trgatev še za par dni, ker bo s tem stopnja sladkorja Se višja.
— Krvavo prešanje. Na Mestnem vrhu so prešali grozdje. Pri tem sta se sporekla 50-letni posestnik Rupert Ploj in viničar Anton Lozinšek iz Derstele. Prepir pa je prešel v spopad. Rupert Ploj je obležal s številnimi, težkimi poškodbami. Kmalu zatem je izdihnil. Orožniki zaslišujejo krivca tn priče.
— Ljubljančani obiščejo nase gorice. ▼
.nedeljo 8. oktobra se pripeljejo ljubljanski izletniki v Maribor. Ogledali si bodo naše gorice, kjer bodq imeli dovolj priliko, da se seznanijo s trgat v enim razpoloženjem.
— žensko gibanje v Mariboru. Kulturno lerninlstični odsek Ženskega društva v Mariboru prične v sredo 4. t, m. ob pol 20. * svojimi rednimi predavanji. Na sporedu ie predavanje gospe Jele Levstikove o narodno obrambnem delu in naših dolžnostih. Mariborsko ženatvo se bo nedvomno v velikem številu udeležilo predavanj, ki jih organizira omenjeni odsek našega agilne-ga Ženskega društva.
— Dan za dnem prometne nesrečo. Neki avto je povozil na Aleksandrovi ceati 451etnega višjega tajnika pri tukajšnji carinski ekspozituri Henrika Trpaka. ki je dobil poškodbe na obrazu. Na kr-tišču Sodne ul:ce in Aleksandrove ceste je neki avto podrl delavca Karla Sredineka iz Cvetlične ulice, ki je obležal s poškodbami na glavi. Oba poškodovanca se zdravita v mariborski splošni bolne'.. — Na križišču Betnavske in Stritarjeve ulice je trčil neki osebni avto v motorno kolo ključavničarskega pomočnika Franca Mateje. Sunek je bil tako močan, da je Mate-lo s svojo spremljevalko vred, ki je sedela na motociklu, vrglo v velikem loku na cesto. K sreči sta obležala le z manjšimi poškodbami.
— Možu Je sledila v grob. Pred par dnevi je umrl v Mariboru podpolkovnik Ljudevit Janković. Sedaj mu je sledila v grob še njegova žena Julijana. ki je dosegla starost 74 let. V VVildenreinerjevi ulici 13 pa je preminula podpolkovnikova vdova Romana Avanzini. stara 60 let. žalujočim naše globoko sožalje.
Franc Demšar 75 letnik
Na zadnjem vsesokolskem zletu je še krepko stopal
za sokolskim praporom
Ljubljana, 3. oktobra
Jutri bo praznoval svoj god in 751et-nico rojstva posestnik, zadrugar in politik g. Franc Demšar, iz Cešnjice pri Železnikih, sedaj bivajoč v Ljubljani. Tam pod razoranim Ratitovcem, čuvarjem nafte zapadne meje, v prelepi selški dolini, je zagledal luč sveta. Po svojem očetu izhaja iz obrtne rodbine iz Železnikov. Mati njegova, hčerka pristne kmetske ro-dovine ftturmove, je zapustila pravljični svet loških hribov pod Blegašem in se primožila onkraj zelene Sore, v prijazno vas Cešnjico pri Železnikih,
G. Franc Demšar je markantna osebnost. Osnovno šolo je dovršil v Škof ji Loki v družbi mnogih odličnih slovenskih mož. Prestopil je v gimnazijo, ki jo je pa moral po odlično dokončanem I. polletju V. razreda zapustiti iz družinskih razlogov. Ostati je moral doma na posestvu na Cešnjici, ker je edini njegov brat odšel na veterinarsko visoko šolo, sestra pa se je poročila v Kamnik. Nastopil je čas vojaškega službovanja. Znano je bilo, da je bil g. Demšar, vulgo >Cočev France«, pri naboru najlepši fant iz selške doline. Tri leta je nosil vojaško suknjo in dosegel čin računskega podčastnika. G. Demšar je poleg marljivega in vzornega domačega gospodarstva intenzivno deloval že v zgodnji mladosti na prosvetno-kulturnem, zadružnem in tudi političnem polju. Komaj 161eten Je postal član »Kmetijske družbe« in tu deloval do njenega razpusta, že pred 50 leti je bil član >Bralne-ga društva v Železnikih in v Selci. Ko so 1. 1806. ustanavljali v Selcih nad Škof jo Loko hranilnico in posojilnico, ji ni bil le ustanovitelj in odbornik, ampak tudi 3 leta brezplačen tajnik. Leto pozneje je ustanovil v Selcih >Gasilsko društvo« in postal njegov prvi načelnik. L. 1899. je ustanovil hranilnico in posojilnico v svoji domači vasi na Cešnjici in bil 7 let odbornik in tajnik brez honorarja. Bil je med ustanovitelji živinorejske in pašne zadruge za selško dolino sprožil 1. 1912. misel za napravo elektrike in pri tem vzorno sodeloval. Tik pred svetovno vojno je ustanovil zadrugo za vnovčevanje lesa na Cešnjici bil njen načelnik in z njeno pomočjo oprostil 42 delavcev   in kmetov
niz* riz, riz • • •
Zagreb, v septembru 1939
Pomozi bože! Kar je, je... in res ni, da bi se hvalil! Dnevi so vroči, soparni, ljudje nervozni še bolj ko muhe in je nemara res preveč tvegano, drezati v dogodke, ki so že zdavnaj pozabljeni, ali celo v delikatne zadeve, tičoče se morda nežnega spola. Vse se mi zdi, da so me »Gazele« in »Je rekla* spravile v nič kaj zavidno situacijo. SkoTajda si ne upam na cesto .. tudi par grozilnih pisem sem dobil. Ksiht staušanl, je pripisala nežna roka trd'm opominom — kaj naj storim?! Da bo mera polna, sem pred kratkim srečal Marjana, Neznansko čudno in pomembno me je gledal. Zinil ni sicer nobene, ali sumim, da zaradi naočnikov z makaroni... Ah! Oh! Časi niso kar tako... in še časopis mi je prišel v roke, ki je v njem o grozodejstvih, da me obliva kurja polt. Čitam, ns primer o zakonski dvojici v Mariboru, ki si je bila malo v laseh — poudarjam da malo! — in je pri nekem medsebojnem obračunavanju zunaj na cesti prišlo do prerekanja, potem do nevihte ... in je nevihta — kakor je nekje omenil že Fridolin Žolna — priletela molu i tako silo okoli ušes, da mu je počila lobanja in se je pri priči sesedel. Potem, kako je žena odgriznila soprogu nos... ka-
ko ga je treščila po pameti s prvim, kar ji je prišlo v roke — je bila to metla — pa se je revežu zmešalo in je šla tudi metla na dvoje. Nič razveseljivega, mar ne?... Pomislite samo na spomenik slovenski ženi, kaj je danes z njim! Bi želel kdo biti na njegovem mestu? Brez nosa? — Zameril se je pač slovenskim cvetkam — prav mu bodi! — in je bila temu bojda kriva naša izredno čista rasa.
Vidite: iz takih in enakih skrbi mi ne pomagajo niti »posebna izdanja« z zajamčeno pristnimi vestmi. Res, prav nič ne bi bilo napak, da si nakupim recimo riža in se kamorkoli zabubim. — Riž ie namreč najnovejša senzacija. Tu v Zagi-ebu ga kupujejo na veliko, dasi se je od sobote na po nedeljek — tako rekoč čez noč — podražil za dva cela dinarja. Kupujejo ga* eto! Nič drugače ni bilo v lanski septembrski krizi. So se meščani preskrbeli z vsem, predvsem seveda z rižem, in g* je bik>. ko je kriza minila, na pretek. Kaj na pretek: bilo ga je kot smeti. — Kot listja in trave! Malodane vsak te je vabil ns kosilo, večerjo .. ali jesti si moral ril. V raznovrstnih oblikah: kot kruh ali testo, mlečnega, presnega ... dolgega, kratkega .... z golažem in brez... pa še rižev liker rižev punč, riž s čokolado, z malinovcem. z vkuhanim sadjem in rumom... rečem vam: riž v vseh
variantah in niansah, da se je nekaterih prijela bolezen beri-beri — drugim, poseb no moškim pa so začele rasti bujne kite Škoda, da ni tega opazil gospod Pleša, ki si je pred kratkim naročil iz Pariza poleg Vi-Ha-Ge tablet še neko tekočmo »za porast kose«. Velik natančnež se je ravnal točno po priloženem receptu. Zc za par dni sta se mu napravili na glavi dve oteklini, ki sta se redili, da se ie čudil. In ko je čudodelnega zdravila zmanjkalo, las seveda od nikoder, je poprosil soprogo, naj pogleda zadevo bolj od blizu — pa mu je za čas previdno razodela, da nista buli nič drugega kakor lepo. pravilno in normalno razviti dojki. Isuse! — Bogsigavedi! V Parizu se je morala zgoditi pomota, da je prejel sredstvo namenjeno izključno le ženam — No. če bi bil jedel ril___saj razumete!
Da Ki. Mi je priznala »zarjovela dviči-ca« da ima še dandanašnji na zalogi hiper-mangana iz leta trinajstega, naj se torej nikar ne čudim varnostnim ukrepom. Ona jih na primer »potpuno razumije, vrag mu sveca i ratu! Eto!«
Pa ima riž tudi dragih, dobrih lastnosti: deluje baje na razpoloženje in na živce. Brom in baldrijan? Phi! Riž, riž!! — Odpirajo se mi oči: ljudje so postali na moč uslužni..,   dobrodušni in kot pravim Ki-
tajcem jim lebdi na ustnicah večni, tajin-stveni in miiOg« obetajoči nasmeh. Najnovejša lirika je že prepolna blagozvenečih in čudcžno:epih alegorij ... da. nemara je celo riž v dobršni men pripomogel sporazumu. Sploh nt b bilo na odmet, globlje razmisliti o rižu! In vsekakor pametnejše kakor pisat; f~lc2.ofs.ke razprave o astrologiji Postavim- ko bodo ljudje siti riža. ne bo ne nasprotniko" ne sovražnikov ne ne-prijateljev... 7 vsem- posledicami! Tudi front ne bo :td itd. Zločince bodo krmili Z rižem, narod se bo dvignil moralno in številčno kot rižev narastek, saj je Kitajcev malodane pol milijarde ... bogsigavedi, če ne zaradi riža. Sploh bo nastopilo blagostanje — zatorej dol z navijanjem cen!
Le korajžno po njem! Marjana sem na primer, že pregovoril, naj se vsaj danes odreče mesni večerji. Vem, da niti ne sluti zakaj- Pa ga priporočam tudi drugim, predvsem dražestnim ljubljanskim rožicam Ah! Primanjkuje mi besed, da bi opisal popolnost riževe torte! Božanska je! Človeka zaziblje v blaženstvo, kakršno more pričarati le dim marihuane!... Na delo. spretne ročice! Riž, riž in se enkrat riž! Pa ne samo v obliki pudra! Tudi se ne bojte žrtev (redilen je!) — sicer dvomim, če te bom še kdsj gledal, bela Ljubljana!
Rijavec Vladimir
vojaščine. Pred vojno je tudi deloval ve* let kot cestni in občinski odbornik in predsednik obsežne občine Selca nad ftk. Loko. Zaradi njegovih vseatranskih sposobnosti in zmožnosti je bil 1. 1904. izvoljen za deželnega, 1. 1907. pa za državnega poslanca, kar je ostal do konca svetovno vojne. V svobodni Jugoslaviji ga je imenovala kralj, vlada kot priznanega strokovnjaka za kmetijskega poverjenika. Na vseh položajih javnega udejstvovanja se je vsikdar izkazal moža poštenjaka, nesebičnega, saj ni nikdar deloval za lastno korist, temveč le v dobro narodu.
Na svojem lepem domu na cešnjici se je pečal z obrtjo, trgovino m kmetijstvoni. Lepo je bilo videti že sivolasega moža pri plugu. To so bile njegove toplice. In živina v njegovem hlevu? Dobila je vedno prvo premijo. Kamorkoli si pogledal, povsod slika vzornega gospodarja. — Podstreho njegove domačije na Cešnjici je vladalo pravo slovansko gostoljubje. Saj njegova blaga soproga, ga. Poldi, iz narodne rodbine Simončičeve v Ljubljani, m pustila nikogar nepogosoenega iz hiše. Duhovščini, učiteljstvu, tujcem in domačinom so bila vedno odprta vrata njune prijazne hiše. In koliko je bilo izkazanih dobrot zlasti revnemu ljudstvu v času svetovne vihre!
Po tragični smrti poeinovljenca Mirka se je g. Demšar preselil s svojo soprogo v Ljubljano, Pod lim barske ga ulico, v lastno hišo. Tudi tu ne počiva, vsakdo rm lahko o tem prepriča, če si ogleda njegov skrbno urejeni in negovani sadni vrt. TJdejstvuje se pa še tudi v javnosti kot član. odbornik in predavatelj pri podružnici > Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Šiški, ki ji je bdi tudi par let predsednik, ozir. podpredsednik. Njegova kmetija in žaga na Cešnjici pa dajeta še tudi po odhodu g. Demšarja v Ljubljano zaslužek mnogim potrebnim.
Pri svojih 75 letih je jubilant pravi mladenič, raven kakor sveča. Ponosno je stopal pri zadnjem vsesokolskem zletu za sokolskim praporom in nastopil tudi kot telovadec. Z iskreno željo, da bi bilo plemenitemu možu usojeno še dokaj zdravih, srečnih let ob strani ljubljene soproge, mu k jubileju najiskreneje čestitamo s prošnjo, naj ne zameri skromnosti teh vrstir. Ljubke melodije naših pesmi, ki Jih tako ljubi, naj mu s lajšajo nadaljnjo pot — jesen življenja —
Zaposlitev delavcev v avgustu
Ljubljana, 3. oktobra
V avgustu 1939 je bilo pri OUZD zavarovanih povprečno 108.401 delavcev. Letni prirast je znašal 3985 oseb. Prav posebno je napredovala zaposlenost v sledečih industrijah: gradnje železnic, cest in vođinih zgradb (javna dela) 1608 delavcev, javni promet 493 delavcev, industrija kamenja in zemlje 483 del., tekstilna industrija 479 delavcev trgovina 444 delavcev, — Nazadovanje pa so izkazovale predvsem: gradnje nad zemljo 390 delavcev, hišna shižinčad 342 delavcev, industrija kože in gume 324 delavcev itd,
V sezijskem pogledu je pa napredovala zaposlenost za 1949 delavcev. Z malimi izjemami so napredovale skoro vse industrije, zlasti pa: gradnje nad zemljo z mesečnim prirastkom 492 del., tekstilna industrija 323 delavcev, kovinska industrija 267 delavcev itd. Pomembnejše je nazadovala v tem mesecu le oblačilna industrija, in sicer za 226 delavcev.
Iz Zagorja
— čolak* vest. Na topllski šoli Je bOa te dni nameščena domačinka gdč. Martina Medvedova, Id je prevzela razred na Lokah, odkoder se je na matično šolo v Toplicah vrnila ga. Zora Kolarjeva.
NE TAKO TRAGIČNO
Babica: Torej ti si že zaročen, fant? Kdaj bo r>a Doroka?
Vnuk: Poroka? Beži no babica, kdo bi pa jemal zaroko tako tragično.
V GOS TEH
Gost: Milostiva, danes je pri vas zelo zabavna družba.
Gostiteljica: Kaj še. Prav tisti, ki so vsaj nekoliko duhoviti, danes niso prišli.
Alf Mftt prlsptrval za sokolski dom v
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, te**. * oktobra 1990,
224
DNEVNE VESTI
— »Feniz« toži zavarovalnice. Zaradi
likvidacije zavarovalnice »Fenixc je bila izdana posebna uredba. Po tej uredbi bi morale zavarovalnice, ki so prevzele zavarovance po >Fenixu« pri nas, plačati postopno v 20 letih 25 milijonov din. Rok za plačilo prvega obroka je že minil. Prvi obrok znaša 1,800.000 din. Ker zavarovalnice niso plačale prvega obroka, je >Fe-nix< vložil tožbo proti njim.
— Kaj je s silosi? časopisje je nekaj časa mnogo pisalo o zidanju silosov v naši državi. Zdaj so vesti o teh velikih delih že bolj redke. Kljub temu so se nekatera dela v resnici začela. Zidanje silosa v Pančevu je bilo nedavno oddano domačemu podjetju za vsoto 3,770.000 din. Oddana so tudi dela za zidanje silosov v Podgorici (za 2,150.000 din) in v Bijeljini (2,860.000 din). Dalje so napovedane licitacije za oddajo stavbnih del v Beranih, Moetarju in Gospiću. Licitacija za oddajo zidanja v Nikšiću bo ob koncu tega meseca. Za velik silos v Petrovgradu je mestna občina že kupila veliko stavbno parcelo. V prihodnji stavbni sezoni, že spomladi, namerava Privilegirana družba za silose začeti graditi okrog 28 večjih in manjših silosov v raznih krajih države.
— Ukrepi za pobijanje draginje. Doslej oblasti še niso začele Izvajati učinkovitih ukrepov za pobijanje draginje. Izdana je bila sicer posebna uredba, a preden bo stopila v življenje, bo treba Se nekaj priprav. V ta namen je ministrstvo socialne politike zaprosilo vsa pristojna ministrstva, naj delegirajo svoje zastopnike v odbor za pobijanje draginje in špekulacij. Ta odbor bo ustanovljen v ministrstvu socialne politike. Da bo pa pobijanje draginje in onemogočanje špekulacij v resnici učinkovito, bo moralo tudi notranje mini-strstvo ukreniti vse potrebno. V ta namen bodo morali biti tudi ustanovljeni odbori za pobijanje draginje v vseh večjih krajih, zlasti industrijskih, kjer je nad 500 prebivalcev.
— Največji železniški predor v naši državi. Najdaljši železniški predor v naši državi bo na transverzalni železnici Ca-čak—Banjaluka, in sicer med Zvornikom in Tuzlo. Terenskih težkoč v tem delu proge ne bodo mogli premagati drugače kakor s predorom. Stroški pa bodo zaradi tega zelo visoki. Pomisliti je treba, da bo predor okrog 5 km dolg. Računajo, da bodo stroški znašali okrog 140 milijonov din. Delo bo trajalo približno tri leta, če pojde vse po sreči. Delo je prevzelo neko beograjsko podjetje.
— Kdo bo intendant zagrebškega gledališča? Vprašanje intendanta zagrebškega gledališča je že precej časa odprto. Rešeno bo danes ali jutri. TJpravniške posle prevzame baje dr. Julije Benešič.
— Poziv romunskim vojaSKim obveznikom. Rumunsko pc^aništvo v Beogradu objavlja: Vsi stalno ali začasno v Jugoslaviji živeči rum unski državljani se morajo nemudoma javiti rumunskemu vojaškemu atašeju v Beogradu, da urede svoj vojaški položaj.
— Izprememba dveh Krajevnlh Imen. Notranji minister je odredil, da se izpre-meni dosedanje ime vasi Hebenstreit in Preloge v občini Slovenske Konjice. Vas Hebenstreit se bo imenovala odslej Spod. Preloge, vas Preloge pa Gornje Preloge.
— Pri nas likvidirajo Industrijska podjetja, v drugih pokrajinah jih pa ustanavljajo. Iz drugih pokrajin države prihajajo redno vesti o ustanavljanju novih, tudi večjih industrijskih podjetij, med tem ko se v Sloveniji proces propadanja industrije še ni ustavil. Tako sta zdaj v likvidaciji dve industrijski podjetji v okolici Maribora, in sicer >Tovarna pohištva d. z o. z.« v Poljčanah in »Mariborska kemična tovarna«. Vzrokov težkoč industrije v Sloveniji zadnje čase ni težko najti. Današnje posebne razmere vpliv ajo na naSo industrijo prav tako kakor gospodarska kriza pred leti. — Finančno ministrstvo je odobrilo ustanovitev tovarne špirita v Kaštelu Starem. Kapaciteta tovarne znaša okrog 900 hektolitrov špirita
(čistega alkohola) na leto. Ustanovitev tovarne špirita je potrebna, ker kaže. da bo zdaj večja poraba špirita. Ve-Mno špirita pri nas porabimo kot pogonsko sredstvo za primes bencinu. Doslej je bilo primešano le po 20% špirita bencinu kot pogonsko sredstvo eksplozivnih motorjev, ker smo lahko dovažali dovolj bencina. Pogonsko kurivo za motorje je pa Se vedno dobro tudi, če je primešane ga 50 do 60°/0 špirita. Upoštevati je treba, da je zdaj zaradi vojne na mednarodnih tržiščih veliko povpraševanje po Špiritu, ki ga zato lahko izvaža tudi naša država. Tovarne Špirita so pa tudi zelo koristne kmetijstvu, ker predelavajo pridelke kot surovine. — Začela je tudi obratovati nova tovarna celuloze v Drvaru, last delniške družbe »Jugoslovenska celuloza« d. d.«. — V Sloveniji so pa morala tudi nekatera
podjetja skrčiti obratovanje. Povsem je ustavila obrat tovarna lesnih izdelkov V Jurkloštru pri Celju, last H. Falterja. Tovarna je izvažala svoje izdelke v Anglijo.
— Obvestilo društva Rdečega kriza. Glavni odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije sporoča: Posamezne osebe se obračajo na odbor društva Rdečega križa z vprašanji, ako se bodo nabirali prostovoljni prispevki v denarju in naravi ter sprejemalo osebje za prostovoljno sanitetno službo zaradi izkazovanja podpore društvom Rdečega križa vo-jujocih se držav. Razen tega se obračajo posamezni s prošnjami, da jim naše društvo preskrbi poročila o usodi njihovih sorodnikov, kateri se nahajajo v krajih vojskujočih se držav, odnosno okupiranih od sovražnih vojsk. Nase društvo bo takoj preko svojih odborov, časopisja in radio-stanic izdalo potrebna obvestila, čim bo prejelo poročilo, ako društva Rdečega kriza vojskujočih se držav sprejemajo in že-Hjo kakšno materialno ali osebno pomoč od zunaj. Na isti način se bodo izdala obvestila o postopku informacijske službe o usodi ujetnikov, mternirancev in oseb v okupiranih krajih. Vse interesente pa prosi Rdeči križ, da se dotlej ne obračajo z navedenimi prošnjami na odbore društva. Kar tiče privatnega dopisovanja z osebami v vojskujočih se državah, se priporoča, da je isto čim krajše in čitljivo, po možnosti v jeziku vojskujoče se države, v katero se pošilja.
— Osrednje društvo rejcev malih živali za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je pričelo izdajati svoje mesečno glasilo z imenom »Mali gospodar«, strokovni Ust za vse rejce malih živali in najzanesljivejši svetovalec v vseh vprašanjih, ki se tičejo reje malih živali. Iz njega bodo črpali pe-rutninarji, golobarji in rejci kuncev pre-potrebne nauke a tudi rejci koz, ovac in prašičev bodo našli marsikaj zanimivega tat koristnega. S priobčevanjem člankov v
rubriki »Vrt, polje in travnik« bo skušal zajeti življenje revnejših slojev mana posestnikov, obrtnikov in delavcev. V stalnem živinozdravniškem kotičku bodo na poljuden način opisane razne bolezni malih živali, v kolikor ni nujno potrebna Ži-vinozdravniška pomoč. Ust stane letno za člane rejskih organizacij 25 din in za nečlane 32 din. Naroča se v upravi lista »Mali gospodar«, Ljubljana, Gajeva 9.-I. Ker je Slovenija agrarno pasivna dežela, je za nas reja malih živali življenjskega pomena. Edino s to panogo gospodarstva nudimo možnost najširšim slojem naroda, da sodelujejo pri proizvodnji ljudske prehrane, s čimer se poveča vrednost celokupnega našega narodnega gospodarstva, ker se koristno uporabijo doma za prehrano živali vsi odpadki v gospodinjstvu. Veliko vrednost materialnih in narodnih koristi reje malih živali je spoznala tudi banska uprava, ki je začela rejski pokret materialno in moralno podpirati. Zato je pomagala resnim in agilnim rejcem do ustanovitve »Osrednjega društva rejcev malih živali«. Edino na ta način je bilo mogoče priti do enotne organizacije in združiti vse rejce v skupno društvo. Da je imela pri tem delu uspeh, je priča L ban. razstava malih živali na jesenskem velesejmu. ki je zelo dobro uspela. Vsebina 1. številke lista je: Seznam razstave. Na« program Misli. Tudi mladina mora sodelovati. Reja srednjih in malih domačih živali z narodnogospodarskega stališča. Par načelnih misli o našem perutni-narstvu. Kokoši se golijo. Higiena v pe-rutninarstvu. Ali se splača gojiti kunce? Golob. Zatrimo golobe! Kaj pa kozjereja? Redilnost in uporaba pesnega listja za krmo. Veterinarski kotiček »Malega gospodarja«, An gorska volna.
VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učllišču »Chrtstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15» se prične v
četrtek dne 5. oktobra kot običajno vsake leto. Večerni trgovski tečaj je organizirar tako, da nudi potrebno Izobrazbo za opravljanje pisarniških poslov vsem onim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovat) rednih sol. Poučujejo se predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovtnstvom, pisarniška dela, nemščina, stenografija, strojepisje, na željo Italijanščina. Dovoljen Je obisk tndl posameznih predmetov. Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne In zvečer do 8. ure. Šolnina nizka!
— A d ju t a nt komandanta hrvatske žandarmerije. Za adjutanta komandanta žan-darmerijske brigade v Zagrebu generala Kvintilijana Tartaglie je bil imenovan žan-darmerijski kapetan I. klase in komandir žandarmerijske čete v Mariboru Davorin Mavric. Pred dvema mesecema Je bil kapetan Mavric imenovan za nastavnika žandarmerijske šole v Beogradu. Nad pet let je služIl v Mariboru, kjer je bil salo priljubljen zaradi svoje objektivnosti In usluž-nosti. Kapetan Mavric je doma ls Crikvenice, njegovi staral pa Žive stalno v Zagrebu.
— Zdravniški pregled političnih kaznen-cev v Mitro vid. V Sremsko Mitrovioo je prispela zdravniška komisija lz Beograda, da pregleda po naročilu pravosodnega ministra politične kaznence, v kolikor jim amnestija nI odprla vrat. Komisija Je ugotovila, da so trije kaznenci težko bolni, nekaj je pa lahko bolnih. Vse bolne pošljejo v bolnico ali v domačo oskrbo.
— Soproga maršala Rldz-Smlgfy» na peti v Pari z. V nedeljo ponoči se je peljala skozi Subotico v Pariz soproga poljskega maršala Marta Ridx-Smlgly. Izjavila je, da odpotuje te dni v Francijo tudi njen mož. Med drugimi je potovala skozi Subotico tudi soproga francoskega generala Mouseta, francoskega atašeja v Varšavi. Preživela je 15 dni v Varšavi med najhujšim bombardiranjem ln še vedno ne ve, kje je njen mož. Skozi Subotico potuje vsak dan okoli 150 emigrantov, večina v Italijo in Francijo. To so večinoma piloti, tehniki, šoferji in politiki.
— Obveznikom «e ne sme Odpovedati služba. Trgovinsko ministrstvo je ugoto-tilo, da nekateri delodajalci ne postopajo po določbah § 221 obrtnega zakona, ki določa, da v vojađko službo vpoklicanim uslužbencem ne sme biti odpovedana služba, dokler so pri vojakih. Trgovinsko ministrstvo opozarja delodajalec na sankcije, po katerih bo seglo, da zaščiti socialno šibkejše v času, ko opravljajo javno funkcijo v interesu skupnosti.
— Visoko odlikovanje  dr. Stacnparja.
Profesor socialne higiene na medicinski fakulteti zagrebške univerze dr. Andrija Štampar se je vrnil z naučne ga potovanja po Ameriki. Vodilni ameriški medicinski list »The Journal of the American Medica! Assotiation« poroča, da je bil dr. Štampar imenovan za profesorja javnih socialnih ved na univerzi v Berkelevu v Kaliforniji. To Je nova katedra, ustanovljena iz sredstev Rosenbergovega fonda. Prvi profesor nove katedre Je postal dr. Štampar.
— Zračni promet na progi Zagreb—Beograd ustavljen, v soboto je bil ustavljen
zračni promet na progi Zagreb—Borovo— Beograd. Potniški in postni zračni promet na progi Milan—Benetke—Zagreb— Beograd—Bukarešta bo ustavljen v soboto 7. t. m. Ameriška družba za zračni promet je pa uvedla zražni poštni promet med Evropo in Zedmjenimi državami. Letalo krene iz Lisa bone vsako sredo In nedeljo, v New Tork pa prispe v četrtek m v nedeljo. Pisma in dopisnice se lahko pošiljajo po zračni posti v Severnoameriške države s posredovanjem poste Zemun 5, sprejema jih pa vsaka poŠta.
— Tujskoprometna zveza v LJubljani poziva vsa včlanjena društva, da pošljejo podatke o v tekočem letu izdanih propagandnih edicijah (prospekti, vodiči, revije, brošure). Podatki naj obsegajo število naklade, stroške in Jezike, v katerih so izdane. Priložiti Je tudi po 2 izvoda v vsakem jeziku,
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Splitu in Kumboru. Najvišja temperatura Je znašala v Dubrovniku in Kumboru 23, v Splitu 23, ▼ Beogradu ln Rabu 21, v Zagrebu ln Sarajevu 20, v Mariboru 18.5, v LJubljani 17.3, na Vtau 17. Davi Je kazal barometer v LJubljani 757.2, temperatura Je znašala 5.S.
— srtve pretepa te nesreče. Delavec Edvard SušterSlč iz Dobre vasi pri Kočevju se Je včeraj spri v neki gostimi s sopivci. Is prepira Je kmalu nastal pretep,
med katerim Je eden izmed razgrajačev pograbil stol in oplazil s nJim Suatersiča po glavi in po životu, tako da mu je prizadejal hujše poškodbe. — Pred hotelom Slonom Je včeraj podrl vos 401etnega delavca Ivana Urankarja tz Maka. TJran-karju Je slo kolo čez nogo in mu Jo zmečkalo. — Zidarski vajenec Jože Jemc ls Žirovnice je doma padel s kolesa in si zlomil desno nogo. — V bolnico so včeraj prepeljali tudi zidarja Jožeta Dobravca ls Cešnjice, ki Je priletel pri raeniat bfamkp Cešnjice, ki je padel s strehe in se poškodoval na glavi tei Justino Petje iz Planine, ki ji je priletel pri razstreljevanju v glavo kos kamna.
— Povoženi Ivan Krpan umrl. Včeraj smo poročali o težki prometni nesreči v Zagrebu, kjer je tramvaj povozil nočnega čuvaja Ivana Krpana. Na kliniki so si zdravniki prizadevali, da bi mu rešili življenje, pa je bil ves njihov trud zaman Krpan je včeraj ponoči umrl.
— Trije piloti v eni družini. V Zagrebu živi družina Lipovščak, ki ima tri aktivne izšolane pilote. To je edinstven primer ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsej Evropi. Poglavar družine Je znani Zagrebčan predsednik Združenja rezervnih avijatikov Matija Lipovščak.
— Smrtna ueaieea, V soboto se je pripetila v Kalmoviku pri Zagrebu smrtna nesreča, 18letni pastir Paso Hadlč Je našel na pašniku granato. Tovariši so ga svarili, naj se je ne dotika, pa jih ni poslušal. Odšel je nekaj korakov od njih in treščil granato ob kamen. Granata je eksplodirala in ga na mestu ubila.
Zimsko perilo KARNICNIK Nebotičnik.
Iz Llublfane
—lj Ali bo treba iznova pridige? Iz vrste opernega občinstva smo prejeli: Zdi se, da skušajo neke dame zopet motiti uživanje opernih predstav s razkazovanjem svojih klobukov. Prosimo Jih, na se ne trudijo, kajti njih pokrivala nas prav nič ne zanimajo, zato naj jih puščajo v garderobi! Tudi upravo prosimo, naj takoj v začetku v tem pogledu napravi red. — Pa ostane naj lani tako inteligentno sprejeti predlog: na bežimo lz gledališča takoj, ko pade zastor poslednjič! Saj se nikomur nikamor tako zelo ne mudi, da bi le ne utegnil še toliko počakati, da izrazimo solistom, dirigentom in vsemu osebju spodobno zahvalo! Torej le samo minuto počakajmo! pa v garderobi vladaj mir, red m brez boja kulturen odhod!
—lj Mali berači na poslu so se, kakor smo pred kratkim pisali, spet pojavili v mestu z nadlegovanjem ljudii. Pozvali smo oblast, naj bi posegla vmes, ln dobili smo tudi odgovor z magistrata, ki opozarja na meseca majnika odprti mladinski prehodni dom v stari crkrarni. Sama pritožba priznava, da je ta mali zavod odpravil beračenje otrok, vendar pa ga seveda ni mogel zatreti popolnoma. Otroški prehodni dom v stari cu krami. Sama reč vedno prenapolnjen z zanemarjenimi otroki s periferije mesta, zlasti pa iz Kosez in Novih Jarš, a ljubljanske otroke mu pošiljajo tudi oblasti iz vseh krajev Slovenije in tudi lz drugih banovin ter je tako imel v varstvu po več mesecev tudi dva iz Splita poštena mala Ljubljančana, Prav vsa javnost jfc pohvalila uspešno delovanje tega. mestnega zavoda- saj Je beračenje otrok takoj po njegovi otvoritvi postalo samo izjema. Policija takega otroka prav naglo zaloti in navadno že zadostuje, če mestni socialni urad pozove njegove starše in jim zagrozi z oddajo otroka v prehodni dom v stari cukraraL Z večino se starši že tega zboje, ker vedo, da je opomin mišljen resno. Zato naj vsakdo, ki kjerkoli opazi kakega beračka, takoj manj opozori policijo ln mestni socialni urad bo poskrbel, da otroka spet pripelje na pravo pot. V otroškem prehodnem domu so varovanci imeli posebno učiteljico, določen je bil pa tudi že poseben učitelj, vendar pa zaradi pomanjkanja učnih moči na ljudskih šolah de ni nastopil svoje službe v stari cukrarnl Za/to varujeta in nadzorujeta otroke dve sestri sv. Kriza, tako dobro, da se otroci počutijo kakor doma in nekateri otroci več ne marajo k svojim staršem. Prav mnogo otrok je prehodni dom že oddal drugim zavodom in jim poiskal zaposlitev, kjer jim je zajamčeno, da pridejo do poštenega kruha. Mestna uprava se sama zaveda, da
POSLEDNJI ZAPOVED
errol
flttnn
Nabavite si vstopnice v predprodaji.
KINO MATICA, 21-24 ob  16^  19.  ln  2L uri.
je krik vsega človeštva je film  o  vojnem  letalskem tovarištvu je film, ki prekaša celo »ROBIN HOODAc, kar dokazujejo stalno razprodane predstave
Wk^kmkWkWmkWkmWm^kWm^mkmmklmm KINO SLOGA, tel. 27-30.
CU ¥? D V D VRV Roman in film naj napete jše vsebine po romanu ** *     _ pisatelja Gas to na Lerousa. — Film francoske
V gl. vlogi Jena Plerre Aumont. produkcije v katerem je prikazana tragika po nedolžnem obsojenega na kazenskem otoku Gvajani. Danes ob 16., 19. in 21. uri.
_____ Danes nepreklicno zndn]iUratl _____
IPOLA NEGR1, najslavnejša evropska tragedkinja, ki se je proslavila po vsem svetu v svoji nepozabni umetnini »MAZURKA«, bo ponovno navdušila gledalce v filmu if^FSW JLf f ATiACTI Pretresljiva usoda slavne pevke — življenj-w«%«i«m |fli^WV9 Al skl roman, ki se odigrava v bučnem mil je j u Predstave ob 16., 19. ln 21. url bogate družbe. Opera — dirkališče — bar KINO UNION — TELEFON 22-21 Ple* ltd-
Ta film Je posvečen materam in vsak, ki spoštuje svojo mater, si ga mora ogledati! Matere, ki žrtvujete vse za srečo svojih otrok, ne zamudite tega krasnega filma!
je prehodni dom postal že premajhen, toda v sedanjih razmerah ni mogoče najti sredstev za razširjenje tega prepotre onega in v resnici uspešnega zavoda.
—lj O teoretskih principih za dimenzioniranje fortifi kaci Jakih objektov pred letalskimi napadi s posebnim ozlrom na zaklonišča bo pod okriljem Udruženja jugoslavenskih inzenjerjev in arhitektov, sekcije Ljubljane ter v njegovi predavalnici v Kazini (Kongresni trg l-JJ) predaval dr. Ing. Miroslav Kasal v sredo 4. t. m. ob 20. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
—lj Stami posetnJki, abonenti našega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasili v jako lepem številu, tako da so razpisani abonmaji: premierskl, red sreda red četrtek, red A trenutno zaključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvorila še red B. za katerega se sprejemajo priglasi po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9. do 12 in od 15. do 17. ure. Gledališka uprava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavijo tudi za ta abonma. Red B je 10% cenejši kakor so premierskl abonma in stalna abonmaja sreda in četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmaje. Abonenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav.
—lj Nemške in italijanske, začetne ln nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkurc v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva uL 27., pritličje, med 8. in 14. uro. 484—n
—lj Brezplačen tečaj slovenske stenografije priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27., pritličje, med 8. in 14. uro. 485—n
—1 j La jovčeva nagrada. Ob priliki skladateljeve SOletnice Je ustanovila Glasbena Matica ljubljanska Lajovčevo nagrado v znesku 1000 din, ki se razpiše vsako leto in za katero se imajo pravico potegovati samo gojenci ljubljanskega drž. konzervatorija, odnosno srednje glasbene šole in glasbene akademije v Ljubljani. Te dni je razpisal odbor Lajovčevo nagrado za leto 1939 ln leto 1940, vsako nagrado v znesku 1000 din. Vložijo se skladbe in sicer stavek za godalni orkester, to Je ena nagrada, druga nagrada pa se bo podelila za najboljši vloženi mešani zbor. čas vlaganja do 1. maja 1940, nagrada pa se bo podelila na Vidov dan 28. junija 1940. Podrobni razpis je nabit v vežah poslopij Glasbene Matice.
—lj Ilirski ovčar, 5 mesecev star, pe-pelnate barve se je Izgubil. Oddati v Koseškega 22.. Podobniku. 486—n
n— Vprašalne pole so bile dostavljene že vsem ljubljanskim hišnim posestnikom, a med vrnjenimi jih manjka še precej. Zato mestno poglavarstvo opozarja hišne posestnike na posledice zamud po zakonu o občinskem upravnem postopku in spet prosi, naj posestniki pravilno izpolnjene vprašalne pole vrnejo takoj mestnemu poglavarstvu. Mestni trg 2. L nadstropje soba štev. 44. izven uradnih ur pa kar pri vratarju mestne hiše, Mestni trg štev. 27 v pritličju, torej med uradnimi urami v L nadstropju desne hiše, izven uradnih ur pa ▼ pritličju leve hiše magistrata.
u— Posebni glmnastični tečaji za popravljanje telesnih napak, kot so slaba drža telesa, okrogel hrbet itd. se vrše za šolsko mladino na učiteljišču v Ljubljani vsak torek in petek od 3. — 4. popoldne za deklice in iste dneve od 4.—5. popoldne za dečke. Tečaj vodi telovadni učitelj g. Vinko Zaletel.
—lj Vlom v šišensko oer*ev. Oni dan je tat vlomil v župno cerkev v sieki. Vlomilec je zvečer odprl okno na zahodni strani cerkve zlezel v cerkev ln se lotil dveh oltarjev. Skušal je vlomiti tudi v zakristijo, kjer je preme tal prte. vlomilec najbrž ni imel s seboj pripravnega vlomilskega orodja, zato tudi ni ničesar odnese*, pač pa je pustil na mestu kos lesa, s pomočjo katerega je odprl okno.
—lj Ukradeno orodje. Na Aljaževi cesti v Šiški je nekdo vlomil v shrambo gradbenika Angela Battelina ln ukradel več lopat, krampov in drugega zidarskega orodja. Tat je ukradeno orodje odnesel najbrž nekaj proti Bt. Vidu. kjer ga je ali prodal ali skril, da ga spravi v denar kasneje.
—lj V Ljubljani so mriHi od 22. sept. do 28. septembra 19S9. Puntar Antonija, 64 let kuharica, Vidovdanska c. 9, Merše Marjeta, 74 let, služkinja. Kongresni trg 18, Lepiiša Terezija, roj. Drvarek. 79 let, žena polic, inšpektorja v p. Vrtovškova uL 5, Vidmar Marija, rojena Knavs, 64 let, vdova uradnika, Vidovdanska c. 9, Kren Ana, roj. Gliha, 69 let, žena pis. ravn. v p., Ejavčeva c. 4-1., Križnar Anzelm. 29 let. učitelj, Kopališka ul. 2, Purkart Marija, roj. Blaž, 54 let, žena sprevod. eL cest. žel., Dolenjska c. 28, Ilija Vida, roj. Logar, 29 let, Žena urednika > Slovenca«, Na stolbi 8, Berlic Blanka, roj. Franki, 38 let, žena zastopnika tovarne >Frank«, Želj arska ul. 9, Žagar Ana Jelica. 38 let, zasebna uradnica. Gosposka ul. 3, Zupane Ivan, 88 let, dež. pisar, pristav v p., Gosposka ul. 10, Kramar Antonija, roj. Dobrina, 73 let, žena posestnika, Vidovdanska C. 9. V ljubljanski bolnici umrli: Usar Matija, 29 let, poljski delavec, Radovci 23 pri Lendavi, First Ivan, 5 let, posestnik, Bočna 58 pri Gornjem gradu, Banovec Marija, roj. Urbane, 74 let, branjevka, ftva-blceva ul. 15, Bartolj Ciril, 1 leto, sin posestnika, Homec 25 pri Kamniku. Plevel Peter, 60 let, hišar. Zalog 51 pri Komendi, Pirtovšek Terezija, 52 let. žena pre-gledn. fin. kontr., Laško 79, Martinšek Jože, 10 let, sto delavca. Kani žari ca 20 prt Črnomlju, Hribar Marija, 1 mesec, hči ko-larskega mojstra, Dolnice 24 pri st. Vida nad Ljubljano, Terglav Anton, 56 let, usnjar, Sv. Petra c. 76, Kaste lic Terezija, 74 let, služkinja. Mestni trg 9, BI vic Pavel, 1 leto. sin železničarja, Hrušica 48 pri Jesenicah. Uršič Antonija, 24 let, hči posest-niče, Ig-Studenec 120 Cerneha Ivan. 58 let, sluzitelj okr. sodišča, Lavrieeva ul. 15,
Košir Franc, 33 let, profesor, ftkofja Loka, Kapucinsko predm. 3.
~^       NAPAČNO JE RAZUMEL
Meščan ne posebno prebrisane glave se ustavi pred vhodom v park in Mta na tablici: »V park je dovoljeno hoditi samo s psom na vrvici.« Mož seže v žep in potegne iz njega košček vrvice:
— No, vrvica bi se že našla, zamrmra sam pri sebi. toda od kod naj vzamem psa da bi smel z njim v park?
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov sa male oglase ne priznamo.
4t% PREMOG
s\ koks-nava
nndi
L POGAČNIK
BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-09 Postrežba brezhibna!
RAzno
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8,— Din,
Male oglase »Slov. Naroda«
sprejema uprava do 9. ure dopoldne
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. O. PICCOLL Ljubljana, nasproti >NeboUčnika€.
KLIŠEJE
JUGOGCAMKA
ZLATA MOŠKA VERIŽICA
s obeskom petkrake zvezde se Je Izgubila v Gajevi ulici. Je drag družinski spomin, zato se naproša najditelj, da Jo Izroči proti nagradi v upravi Usta.
2887
TRAJNO ONDTJLACUO
s 6-meaečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 50.— »Salon Merlakc, Sv. Petra c 76. 2510
POUK
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din.
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. in od V* 8. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji
od 1 do 4 mesece. Novi tečaji se prlčno 3. oktobra, šolnina zelo nizka Moderna ln največja strojeplsnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. — Chrtstofov očni eavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, teL it. 48-43. 2830
PRODAM
STAVBNI LES 15 kub., 4 leta, suh, po dnevni ceni prodam. Stojan Josip, pekarna, Plsece 18, srez Brežice.
2853
OREHOVA JEDRCA sortirali trčen med, med v sa-tovjuin medico kupite najbolje v MEDARNT, LJubljana, 2idov-aka uL fc 46. T.
POHIŠTVO
si nabavite najceneje prt ZORMAN — Breg 14. Stoli že od 18 din dalje, vsa popravila. Poli tiram oprave najceneje.
2836
POSEST
Beseda 50 par, davek posebej, NajmanjSi znesek 8.— Din. TRGOVSKA H1AA na prometnem kraju — brez konkurence — se radi onemoglosti proda ali odda v najem. TV^ovina z inventarjem, več stanovanj, klet, gospodarsko poslopje, sadni ln zelenjadnl vrt. — Ogleda se pri Antonu Žagarju, Besnlca 25, poŠta Do-brunje. 2881
narodna
Tiskarna
I-
BVRSOJh VSS VRSTS Tt8KTWtS +BBPBOSTK   !M SAJPlhTRJ&P
LJUBLJANA
Najboljši vodnik po radijskem sveto Je
„NAŠ VAL"
sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni  članki,  roman,  novela, novice s radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smesnlce. Izhaja vsak petek In Je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA:  LJubljana,  K mm fljeva aUea 5.
rjev!
Stev. 224
»SLOVENSKI NAROD«,torek. t. ****** 10».
Siroti S
Iz življenja po barakah
Težko, grenko je življenje v barakah »tanujožih revežev, »lasti sedaj, ko so bliža
Ljubljani, 3. oktobra
»Hej otroci po drva!« sem začul glas tik za stanovanjsko barako, skromno in napol razdejano. Otroci so tekali navzlic dežju v gručah okrog lesenih koč, kakor hitro pa so začuli glas, so se ustavili. Igre je bilo konec in napravili so resne obraze. Trije so se odločili od gruče, dva manjša in večja deklica prikupnega obraza pod razmr-šenimi svetlimi lasmi. 2ena srednjih let, oblečena v gladko krilo in luknjičast predpasnik je še enkrat stegnila roko, na obrazu se ji je poznalo trpljenje. Velela je: »Kar hitro, saj jih moramo potem še posušiti sicer bo oče godrnjal!«
»Mama malo kruha popreje!« je menil deček, ki je stopil tik do matere.
»Kaj kruha. — sedajle? Nak. dobiS ga potem, ko se vrnete!«
S tem je bilo besedovanje opravljeno in trojica je odšla izpred barake daleč doli proti Curnovcu. da oklesti derevesa suhih vej Pričel sem razsovor z materjo, ki me je začudeno pogledala.
Z drvmi se zalaeamo kar takole sproti,« je menila. »No. zda.i še gre. ne vem pa kako bo pozimi. Mož dela včasih na cesti, včasih pa opravlja samo priložnostna dela in tudi samo oriložnoFtno prinese domov neka i drobiža. Veste, pred tedni sploh ni imel nikakega posla. Zato ie sedel v gostilni in je nil majčico. »MajČico«. saj jo poznate. Zelenega ie pil in balinal. Ne samo on. Iz Sibirije jih je bilo tamkaj kar po deset skupaj in vsi so balinali. Sama sem hodila v mesto iskat dela za moža.
Če je bil trezen, je tudi sam vprašal za 1 posel, stikal po magistratu in moledoval
za podporo, ki je pa ni bilo. Uh, koliko sem pretrpela! Trpim že pet let, odkar je mož izgubil stalno delo v tovarni. Otroci pa le rastejo. Rastejo kljub temu, da jim le redko morem dati kruha. -.«
S tem sva končala razgovor, ki bi bil morda prav enak nekje poleg kake druge barake, iz katerih je siedalo prav tako veliko radovednih otročjih oči in zaskrbljenih mater.
Obstal sem za progo, za katero je bila gramozna jama. notri pa vegasta, a vendar zidana baraka. Najprvo se je prisme-jalo na vrata čedno oblečeno, podjetno v bokih se zibajoče dekle, z zamazanimi ustnicami. PomeŽiknila je proti tujcu, vabeče zategnila ustnice in izginila spet za steno. Naslednji trenutek se je prikazala pri vratih debeluška, zaklicala nekaj, se prešerno zasmejala in zamahnila z roko. Stopal sem naprej, srečal starejšo žensko, ki je nesla v roki cikorijo in šla proti drugi baraki.
»Dober dan, mama!« »Dober dan!«
»Cikorijo nesete. Boste kuhali kavo?« >Hm, da, žitno kavo.« »Kaj, pa tistile tamle v drugi baraki?« »Eh, oni kuhajo boljšo kavo. So sploh boljši ljudje. Veste, delajo samo ponoči.« »Kako ponoči?« »Ja. veste, mislim ženske .. .«
Zvedel sem, da ja doma samo stara mati, ki pa leži. Obe dekleti, ki sta nekoč delali v tekstilni tovarni, sta kasneje opustili mesta in pričali pohajkovati po maštu. Popreje sta bili obladani akromno, pozneje pa sta si obe kupili rdeči bluzi. Tudi v lase sta si vtaknili lep rdeč trak in sta nekoč privlekli s seboj celo harmonikarja, ž njim pa je bilo nekaj veselih gospodov. Po mali baraki so plesali in noreli do ranega jutra. Spočetka se je zdelo to stari materi silno čudno, no, danes pa se je tega privadila tudi ona.
»Je velik križ na tam svatu!« ja menila žena s cikorijo in se podvizala naprej.
V baraki za zidanimi hišami, tik voda, sem naletel na suhega možička, ki ja pripovedoval, da je bil nekoč najboljši krojač, da pa se sedaj bavi samo s krpanjem stare obleke. Popreje se je hladil pred barako in opazoval mehurčka na vodi.
»Pa se zasluži kaj s flikarijo?«
»E. se že zasluzi. No. pa tudi oddajam.«
»Kaj oddajate?«
»I. pol barake. Predeljeno imam, na oni strani stanuje Hilda. Ta mi zmerom redno plačuje. Ima že petega mola. Je odločna Ženska in zapodi vsakega, če jo nabije. Ona dela po hišah, veste, postrežnica ja. Ampak huda ženska. Nabije jo ras skoraj vsak novi mož. ko se je naveliča, takrat pa mora tudi proč od nje. Ej, ona se ne pusti in ima čez teden že drugega. Je poštena ženska in je redna plačnica. Tale Hilda...!«
Eksplozija na litijskem mostu
Litija. 2. oktobra Mno£i ljudje so že legli k počitku, bilo je okrog desetih zvečer, ko jih je močna detonacija zdramila iz sna. Pok je bil tako močan, da so ljudje prestrašeni prihajali k litijskemu mostu, kjer je bila nastala eksnlozija.
Prihitela je na most tudi orožniška patrulja in zadeva se je kmalu pojasnila. Med ljudmi je stal krivec, delavec S. P., ki se je komaj držal na nogah. Vrača! se je iz vesele družbe. Neki njegov znanec je kuhal žganje. Te dni kuhajo pri nas žganje in ljudje, ki pridejo mimo so pogoščeni s pijačo. Tudi P. je lahko pil, kolikor je hotel. Žganje je bilo močno in ga je premagalo. Pijan je odkolovratil skozi Litijo, kjer je hotel ljudi prestrašiti.
Že zvečer je izdelal kar sam eksplozivno patrono. Škatlico je napolni) s kamnikti-tom, ki ga uporabljajo za razstreljevanje skal v kamnolomih. PriŠedši na most je P. patrono zažgal in odvrgel proč.
Kalilcu nočnega miru so orožniki napovedali aretacijo in ga odvedli na stražnico, r.ato pa so ga odvedli v sodne zapore. Ti-st-.. ki poznajo dobro aretiranega moža, trdijo, da je drugače miren človek. Krivdo pripisujejo žganju Še dobro, da se ni primerila nesreča, saj je na našem mostu vedno dovolj ljudi Srečo pa je imel tudi pijance, da mu ni patrona eksplodirala v roki in da jo je še pravočasno vrgel proč.
Nepotrebne skrbi
Novo mesto, 1. oktobra V zadnjem času so se pojavili po časopisih čudni glasovi, spričo bogate sadne letine, češ da gre veČina sadnega pridelka za žganjekuho in mošt, dočim se je sušenje sadja ponekod, zlasti pa na Dolenjskem popolnoma zavrglo. S tem v zvezi da bo letos tudi naraslo med ljudmi še večje pijančevanje, ki je že tako rak-rana našega podeželskega ljudstva. V obrambo dolenjskega kmeta in resnici na ljubo bodi povedano tem črnoglednikom, ki jih je kar naenkrat prevzela moreča skrb za našega kmeta, da ne bo utonil v preobilici alkohola, da zadeva še daleč ni tako Črna kakor jo sami po nepotrebnem trobijo v svet. Našemu dolenjskemu kmetu je po dolgih letih enkrat letos v resnici sadje obrodilo. Vendar pa naš kmet večino svežega sadja takoj, če ga le more, spravi v denar, predvsem še jabolka in slive Bori izkupiček (12 din za mernik sliv) pa gre za najnujnejše potrebščine, katerih pri kmetovalcu z družino ni malo. Kar pa ostane sadja še pri hiši, to naši gospodarji posuše v zato nalašč zgrajenih sušilnicah. Sušilnica je skoraj pred vsako kmečko hišo, ali pa v bližini.
Če se človek sedaj obrne na kmete, bo povsod naletel na take sušiln ce. izpod katerih se vije dim. Pa tudi posušenega sadja naš kmet ne poje doma. temveč ga odnese na trg, da nekaj izkupi zanj. Kaj čudne pojme imajo nekateri ljudje o našem kmetu, ki se iz dneva v dan bori za obstoj svoje družine, da se začno naenkrat bati in
to sedaj ob dobri sadni letini, ds bi ne postal pijanec. Izjeme so nedvomno povsod Res je samo to, ds kdor je podvržen alkoholu — ostane pijanec do smrti. S to ugotovitvijo se naj črnogledneži potolažijo in naj svoje nepotrebne skrbi in pozornost obrnejo raje na naša mesta, kjer bodo naleteli na hvaležnejše polje. Tam je na pretek pijancev vseh kalibrov in to še iz boljših slojev, ki prično z uničevanjem alkohola že ob sobotah popoldne. Naš kmet, zlasti še dolenjski, čeravno ima pijačo doma, pa nima časa za take stvari, ker ima skrbi in delo.
Obvezna šolska masa v hiralnici
Ljubljani, 3. oktobra Prejeli smo: Na mestni dekliški gimnaziji v Ljubljani vladajo glede obvezne šolske maše lepe razmere, s katerimi starši nismo zadovoljni. 2e s tem, da odpada leto za letom razred za razredom, ds ima letos okrnjena gimnazija samo še 6., 7. in 8. razred, so bili hudo prizadeti starši. Ali je res nujno potrebno, ds se ta šola ukinja, ali mesto res toliko prihrani? In kam s profesorji? Nekaj jih bodo upokojili, nekaj baje enostavno odslovili, ker jih država noče sprejeti, nekaj potaknili po raznih mestnih službah in vse to na račun »štednje«, ko v resnici s tem mesto prav nič ne prihrani.
Smešno in žalostno pa je dejstvo, kako brezobzirno se ravna z gojenkami glede nedeljske šolske maše Desetletja je bila maša pri uršuhnkah, a gospodom ni bila cerkev všeč in romale so v Križanke. Tudi tu jim ni bilo prav in selile so se v stolnico, pretekli teden pa je ravnateljstvo Šole sporočilo gojenkam, da bo odslej naprej obvezna nedeljska šolska maša v hiralnici na Vidovdanski cesti. Pomislite, maša za dijakinje v hiralnici!
Proti temu starši energično protestiramo! Hiralnica ni prostor za šolsko mladino! Kakor znano, naroča minister zs prosveto ravnateljstvom naj bo ves šolska pouk in šolske vaje v prijetnem miljeju v mlade duše naj prihajajo le najboljši vtisi, v hiralnici pa vidijo in so videle gojenke vse kaj drugega.
Hiralnica je dobrodelni ustanova in je v njej vse polno hirslcev in težko bolnih siromakov. Gojenkam se nudi prilika, da vidijo pohabljene, neozdravljivo bolne, zaostale in dedno obremenjene, zadaj ns vrtu pa blazne, ki vpijejo skozi okna. Vtisi so bili najstrašnejši.
Ne moremo razumeti, zakai silijo gojenke v to hišo, da morajo nehote gledati vso to bedo? Saj se na druge načine tudi lahko nagibljejo mlada srca k sočustvovanju in usmiljenju. Dasi je kapela lepa in dasi so častite sestre usmiljenke pobožno molile na balkonu, ni bilo pri gojenkah sledu zbranosti. Slab, za marsikatero nevzdržen vzduh v kapeli, ter nekateri navzoči bolniki, ki so mlada dekleta opazovali, vse to je bilo neznosno.
Doma seveda ni bilo konca pripovedovanj* o vseh teh rečeh, o teh nesrečnikih in vemo za gojenko. ki ji je prišlo pri obedu tlsbo.
Javnost se vprašuje, zakaj se delajo Z našimi otroki taki eksperimenti? Ali je morda nedeljska obvezna šolska maša eksperimentalna šola za močne živce gojenk?
Ta hiša ni primerna za mladino! Zakaj razkazovati mladini nesrečnike, ko je danes življenje že itak težko. Starši energično protestiramo proti tem nezdravim pojavom, pristojno oblast pa prosimo, ds napravi temu konec!
Jubilej živinorejske zadruge
Poljčane, 2. oktobra Te dni je obhajala živinorejska zadruga
za studeniški okoliš, katera delokrog je razširien čez poljčansko občino, 301etnieo obstoja. Zadruga je v teh letih lepo napredovala, zanimivo je, da ji ie 20 let kot predsednik načelu je posestnik Kitek Simon medtem ko je bil prvi zadružni predsednik Koropec Fran, bivši posestnik in gostilničar v Studenicah.
Zadruga prireja vsako leto razstavo rodovniške živine. Za jubilejno leto je bila ta razstava še posebno dobro pripravljena. Ocenjevanje je bilo združeno z nagradami, ki so bile letos izdatnejše kakor druga leta. k čemer so poleg domačih Činite] jev, ki so razstavo organizirali, pripomogli banska uprava, ki je prispevala 2700 din, kmetijski odbor s podporo 2500 din. občina Poljčane s 1000 din. okrajna hranilnica 100 din. tvrdka Bata 50 din ter tovarni v Rušah in Hrastniku, ki sta darovali umetno gnojilo.
Pri ocenjevanju je prejela prvo nagrado živina posestnika Debelaks is Lovniks, dalje Vacasa, Pukla, samostanska, pa tudi drugi so se dobro odrezali. Ob zaključku so pozdravili navzoče živinorejce gg. inž. Gosak, kot zastopnik banske uprave, sreski kmetijski referent M. Zupane, domači župnik ter načelnik zadruge, ki je bodril navzoče, naj tudi v bodoče, kolikor se da, delujejo za napredek Živine, kar bo predvsem koristilo živinorejcem samim.
Neznosne razmere na dolenjski železnici
Ljubljana. 3. oktobra Dolenjska trna sedaj v Jeseni največjo
privlačnost in m čuda, da as je usmeril sedaj tja tok tujskega pnanota. Nedeljski »turist« je dobro tu soden, a svečer čaka trudne popotnike taksno razočaranje, da st bo vsakdo premislil tU is kdaj ob nedeljah na Dolenjsko. V nedeljo a. pr. Je prišel v Črnomelj is peta vlak od Hrvatske, odkoder nada JI Čas vosdjo preeeJ sadja v Ljubljano. Rasumemo, dm tudi Hrvatice rade kaj zaslužijo ta da bi radi Ljubljančani po ceni kupovali sadje. Vendar pa moramo pribiti, da niao tista Hrvatice ki prodajajo na trgu sadje, teko občutljiv regulator cen, da bi smele
najbolj neznosen način ovirati promet in to redno ob petkih tu ob ljah zvečer, ko Je vlak ie izredno polno zaseden po turistm.
Torej vlak Je bil nabit s košarami. V malem oddelku, kjer Je 10 sedežev, Ja bilo 11 košar (velikih jerbaaov). V temod-
tri taniks. ki Jim ni prtilo na misel, da bi napravile prostor. Sprevodnika al bilo v srlosniaki vos od Črnomlja do Novega mesta. Tam so potniki energično zahtevali od poetajenačel-nika, da napravi rad, ta da prenesti košare s sedežev v prtljažni voz in naredi prostor potnikom. Intervencija Je bila hren uspeha. Nato smo opozorili sprevodnika na predpis glede osebne prtljage in odgovoril nem je. da nima moči to izvršiti. Na naslednjih postajah so vstopali novi potniki In položaj je nastajal vse ob-upnejsi. Bilo ji protestov in prerekanja čez mero. Potniki so bili ob vse običajne pravice. Nujno prosimo Železniško direkcijo, de uvede sa kmečke potnike prtljažne vozove, kjer bodo lahko brez Škode za ostale potnike naložili kolikor bodo hoteli kosar. V interesu tujskega prometa se itak zapostavljena Dolenjska je potrebno vzpostaviti taksen red tudi na dolenjski železnici, kakršen Js v navadi tudi na ostalih naših progah.
Iz Radeč
Nova očna moč. Pretekli ponedeljek je nastopile službo v tukajšnji ljudski šoli gdč. Rafaela Petokarjeva, ki je bila premeščena po lastni prošnji iz Olševka v kranjskem sresu.
NadleSno baraftenja je doseglo v naših krajih svoj vrhunec So dnevi, ko aae obišče po pet ali šs več beračev, ki pričakujejo obilo darov. Med berači se skriva tudi dovolj dalomrznežev, ki pod krinko brezposelnosti Izkoriščajo naše ljudi. Nekateri so tako predrzni, da odklanjajo ponujena Živila, zlasti sadje in kratkomalo zahtevajo le denar. Pri tej priliki si ogledajo tudi domače razmere, ie ni dolgo, ko sta na ta način prišla dva tolovaja k nekemu posestniku v Podkraj. Ko sta iz dupe opazovala, kam so spravili domači ključ, ko so odhajali na polje, sta porabila priliko, vdrla v stanovanje in odnesla več tisočakov.
Radijske motnje. Naši radijski smaterjl se Ša vedno pritožujejo, da so pri sprejemanju take motnje, da nI mogoče poslušati vesti. Ponovno naprošamo vse naše obrtnike, naj blokirajo svoje stroje,
Z Jesenic
_ Prvi glavni dobitek sokolske loterije
In sicer popolnoma nov Štirisedežni avto je zadel g. Webar Juli], uradnik K ID na Jesenicah. DrugI glavni dobitek in to popolnoma nov šivalni stroj je zadel s gdč. Marja Drobnveva z Jesenic.
— Predavanje v Sokolskom domu. V sredo, 4. t.m. ob 20. bo sestanek aokolskega članstva in naraščaja. Razpravljalo se bo o važnih notranjih društvenih zadevah, na to pa bo predaval akademik brat Andrej Uršič Is Ljubljana.
— Nevsdrsne razmere na naših cestah Po drugih mestih ja običaj, da snažilci cest v zgodnjih jutranjih urah izvrše svoje dalo. Pri nas pa včasih kar sredi dneva pometajo oaste in še tališča, ko največ ljudi hiti po svojih opravkih. Oni dan je neki voznik vozil že popoldne fekalije in to po najbolj prometnih cestah. Ker pa je lesena truga na vosu izpušča!a, je pustila po vsej širini o sat široko sled blagodišeče vsebine tako, da je voznik pripeljal voz na namemben kraj skoraj prazen Pravijo, da bi bil za prevoz fekalij najbolj primeren mestni škropilni voz, če bi as ga zato le malo preuredilo. S tem bi se udaril enkrat že-bel j na glavo.
Iz Slovenskih goric
— Samorodalee hirajo. Trgatev v Slovenskih goricah Je ▼ polnem razmahu. Vinogradniki zaenkrat Še obirajo po večini samorodni o« šmarnico ln izabelo. Te trta so slasti v srednjem in severnem delu Slovenskih goric salo razširjene. Najbolj udomačena Ja šmarni ca, ki jo ima eteoraj vsak kmet in mali posestnik. Pridelek tega divjaka pa ima skrajno slabo lesfnost in js umnemu vinogradništvu v veliko oviro, ker Js mnogokrat onemogočeno spraviti v promet dobro kvalificirana vina, ker Je kupec mnenja, da jim vinogradniki primešava jo Šmarnico. Vinogradništvo v Slovenskih goricah Je zadnjih deset lat mnogo trpelo zaradi padca konjunktura v vinski trgovini. Eden glavnih vzrokov Js bila šmarni ca. Ob letošnji trgatvi pa ss Js poka asi povsod skrajno slab pridelak šrnarnice. Računamo lahko, da Js povprečno zmanjšan od lanskega za 69%. Na zmanjšanje pridelka so deloma vplivala vremenska neprilike. Na podlagi vsakoletnega primerjanja pa vidimo, da trta vidoma hira. ker gre večinoma Se sa nad dvajsetletna nasade. Ker se je nega trta aanemarjala in Je niso škropili proti bnlsantrn Je ta znatno nazadovala zaradi iscrpsAosU zemlje In pomanjkljivega gnojenja. Gotovo je, da bodo stari nasadi Šrnarnice kmalu popolnoma propadli. S tam naj bi ie sedaj računala banovina In drsava, da poskrbita as popolno sanacijo stovenjegortškega vinogradništva v predelih, kjer prevladuje samorodaiea šmarni-oa. Treba bi bub poslati v te kraje strokovnjaka, U bi sistematično preiskali ge-
. nt tnrsnsks pruske in napravili nekaj praktičnih poskusov s drugo priznano sotto trta, Id bi jo — če bi sa obnesla -udomačili. S tem bi odpravili tudi mnogo gorja, ki ga povzroča med ljudstvom šmarni ca.
— Mrzlo vreme Js zavladalo sadnje dni tudi po Slovenskih goricah. Jutranje stane so pomorile pozno cvetočo ajdo. V vinogradih pa naglo odpadajo Jagode, da ne kaze več čakati s trgatvijo, kar grozdje zaradi mraza ne bo več pridobilo na sladkorju.
Iz Celja
—c Obisk tujcev pada. V septembru 1* obiskalo Celje 1047 tujcev in sicer 968 Jugoslovenov in 59 inozemcev. V letošnjem avgustu je obiskalo Celja 1296 tujcev (1062 Jugoslovanov in 237 inosemcev). v lanskem septembru pa 1187 (942 Jugo-s love nov in 245 inozemcev). V letošnjem septembru je obisk Jugoslovanov nasproti lanskemu septembru sicer nekoliko narasel, pač pa je število inozemcev zaradi sedanjih evropskih razmer aelo nazadovalo.
—c 81 oseb Je umrlo t septembru v Celju in sicer 14 v mestu in 17 v Javni
bolnici.
—c TJ mrla Je v soboto na Mariborski cesti 26 v starosti 79 let zaeebnlca ga. Elizabeta Mastnakova, roj. ZakoSkova. V celjski bolnici je umrl v četrtek 49ietai sin poeestnice Ivan Oblak s Ponikve, ▼ petek 21 letni trgovski pomočnik Bogomir Lorger iz Zavod no pri Celju, v nedeljo pa 461etni kočar Jurij iz Zibike pri Šmarju-
—-c Napad in nesreča. Na Dolu pri Hrastniku sta dva posestnika napadla 57letnega p re uži tka rja Josipa Alan ta in mu s udarci s koli zlomila levo roko v zapestju. V nedeljo si je oOletni davčni uradnik Viktor Mlakar v Kozjem pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom. Oba poškodovanca se zdravita v celjski bolnici.
—c Poučen izlet is Celja v Slovenaka gorice in prekmorje bo v nedeljo S. t. m. Izletniki se bodo odpeljali ob 6. zjutraj izpred celjskega kolodvora z avtobusom. Proga je naslednja: Celje—Ptujska gora —Ptuj—Ljutomer—Murska Sobota—Slati-tina Radenci—Kapela—Sv. Trojica št. Lenart—Maribor—Celje. Prijave sprejema Putnik v Celju. Za ta izlet se je prijavilo že toliko oseb, da bosta vozila dva avtobusa.
Letala za prevažanje bolnikov
Podolgovata oblika norveekaga iržav-nega ozemlja, segajočega. daleč za polarne kraje, nalaga Izredne naloge državnim organom, ki morajo zgraditi gosto promet no omrežje. Zlasti severni del države doslej zaradi težkoč in dragih javnih naprav ni mogel biti priključen na železniško in cestno omrežje. Od Severnega rtiča do najjužnejšega konca Norveške jo 1800 kilometrov zračne črta. Edino javno prometno sredstvo za prebivalce severne Norveške so Še vedno lokalni, ob obali vozeči parniki. Druge zveze z ostalimi deli države ni. Posebno težko se občuti to stanje v primerih, ko potrebujejo boln-ki nujno zdravniško pomoč. Redko nasoljeni severni kraji Norveške imajo le malo zdravnikov, pot do zdravnika ali pot zdravnika do bolnika je dolga in naporna. Zato ca Js norveški Rdeči križ Že več let prizadeval dobiti letala za prevoz bolnikov. Ta načrt je zdaj dozorel.
Od letošnje jeseni bodo v Tromso pripravljena letala zdravniške službe, zaenkrat za eno leto na poskušnjo. Tromso. trgovsko središče na otočku v Laponaki v tromski provinci, je bilo izbrano zaradi ugodne lege. Letala posebne konstrukcija letajo precej hitro. Lahko se pa kot avto-giro malone ustavijo v zraku ter dvignejo in spuste na teraso, nekoliko večjo od navadne. V krajih, kjer taka letala že uporabljajo, pa traja zima 9 mesecev. Zato morajo letala imeti razen normalnih koles še smuči, da se bodo lahko spuščala tudi na sneg. Velike težave bo delalo neugodno vreme, zlasti hudi viharji, ki so pogosti prav v severni Norveški Toda Norvežani so prepričani, da bodo imeli po prvem poskusnem letu dovolj izkušenj, da bodo mogli ta problem rešiti s primemo konstrukcijo letal.
NEPRIJETNA ZADEVA
— Moja žena ima strašen spomin.
— Vse Dozabi, kaj ne?
— Nasprotno, vse si zs pomni
SLABA EVA
— Zakaj si zopet zlasal Evlco. Mihec?
— Igrala sva sa Adama in Evo, pa je sama pojedla jabolko, namesto da bi za ponudila meni.
RAZLIČNI NAZORI
— Gospodje, naše žene potrošijo preveč denarja za obleke.
— Ne. še premalo, se oglasi nekdo drugi iz družbe.
— Kako to? Kaj ti se nisi omenjen?
— Pač, peč. toda z modistko.
Rijavec Vladimir:
Gospod Vid
Gospod Vid ni napravil preveč veselega obraza, ko je padla beseda, da je »copata- ... In če že to ne, pa vsaj, da Žena gospodari doma... da je njena beseda zadnja, njegova pa komaj predzadnja... in mora on plesati kot ona žvižga, — »copata« torej, le malo obzir ne j še povedano. Sicer je oporekal, a ni dosti pomagalo. Dokazi so bili trdni... Zakaj pa takoj utihne ter vstane od mize, se prične oblačiti in jim stiskati roke v pozdrav, čim se prikaže v gostilniških vratih miČna posta-vca gospe Tinke, zakaj?!... In če že pred drugimi tako, kaj mora biti šele doma, kjer sta sama?! Naj se nikar ne izmotava, roko na srce!
Gospoda Vida je oblivala rdečica. Malo je jecljal, da se hudo motijo... in da sedijo za mizo, ki se jim godi še slabše in hujše, vendar ni to dejstva mnogo spremenilo in si je moral na tihem celo priznati, da je res, kot so rekli. — Pa si je prisegel, da bo Tinko ob prvi priliki izmo-dril... ji pokazal, da je le on, ki bo odslej nosil hlače, on in nobeden drugi! O! Pokazal ji bo, da si bo zapomnila!!! Enkrat za vselej!
Dvakrat na tedne je imel pri »Tičku« sestanek s tovariši. In ni bilo večera, da ga ne bi prišla klicat Sicer s smehom na ustnicah, a vendar ukazujoče:
»Vstani, Vid! Gremo!«
In je vedno ubogal. Se na misel mu ni padlo, da bi se branil, ali vsaj kaj pripomnil ... Zato ga je tudi pred sosedami toliko hvalila, kako vzoren zakonski mož je, sedaj razume!!... Prijatelji pa se mu seveda na tihem pomilovalno smejejo... ah, ponorel bi človek!! — Bodlo ga je, da ni mogel malodans do jutra zatisniti oči... O, pa ji bo pokazal... in še kako!! Misel za mislijo se mu Je podila po možganih — dokler ni ujel prave... Le počakaj, staral
Prihodnjo sredo. Tinka Ja vstopila kot ponavadi:
»Pojdiva, Vidi«
Pa Vid to pot ni vstal Omizje se je spogledalo. Glej, glej!
»Prisodi, Tinka,« je rekel nadvse ljubezniva »Prisedi I Zgodaj je še.«
In js bila Tinka tako presenečena ... nič ne bev ne mev, kar prisedla je. Cemu neki ns bi!
Lep, vesel večer. Morda Je bilo vina malo čez mero... a kaj to enkrat v življenju. Tako kratko Je... in samo enkrat nam je dsno!
Sredi najlepšega se Je Vid dvignil ter prišepnil Tinki:
»Brez skrbi-. Takoj se vrnem, ljubica...«
Tinko je zagomaselo po hrbtu. Objela bi ga bila, da sta bila sama. Ljubica, ji je rekel! Od medenih mesecev sam že ni slišala te besede... In s kakšnim pogled Mn... s kakšnim ognjem!! Ah, Vid!
Minilo je pet minut minilo Jih Ji deset, pol ure... ure. Vida nikjer. Sicer so bili preveč okrogli, da bi ie pograjali... le
Tinka se je nemirno presedala po stolici_
se ozirala... vstala in spat sedla. Kje Ja neki dragi možek? .. Pa na da ss mu Ja kaj zgodilo...! Nemara mu Ja celo slabo— ali Še kaj hujšega... I
»Moram res pogledati.« SS Je poslovila v skrbeh, se ogledala pred gostilno ln okoli nje. »Vid, Vidi« Na Jok Ji Je Ha
Pa Je bilo že pozno v jeseni, hladno tudi — in pomalem Ja pršelo... Kam drugam ket domovi
Pred veznimi vrati Jo prestrašene opazila, da nima ključev. Najet so Jo otipavala, kolikor Je hotela — vse lepo Je prebrskala in Jih obrnila — istresla iz ročne torbice vso njeno vsebino... nI Jih bilo Is jih ni. Vrana se Je v gostilno, o niti tam jih kljub vestnemu iskanju niso mogli Bajti. Ah! Oh!
»Prisegle bi, da sem Jih vtaknila ta v
žep..*
Vtaknila, vtaknila...! Kaj he Jih ni... In spet proti domu. lokanje snova.
»Ko bi le Vid prišel,« Je vsdlhnlla In at obrisala z rokavom solzo, ki Ji Je prilasti pod nos.
»Vid?« Je menil nočni čuvaj, ki aa Je
pot privedla mimo. »Mhm!«
»Saj je že doma! .. Prod kako uro sem mu prav tukajle zaželel lahko noč.. «
»Pa no Vidu,« jo zinila nejeverna »NJemu, njemu!... de čudno se mi je zdelo* kako da tako zgodaj...«
»Domov se Je vrnil...? Saj ni imel .. O, zareinallU Na mah se ji je zjasnilo. »Odprli!« Je zakričala Jezno ln kar so ji pustila pljuča, »No, le počakaj!... Samo, da prideva skupaj!... Ali bova še orala danes!!«
Nič. Nič ss ni zganila Dež Je rotil dalje,... njen roški klic se Je izgubil nekje v temi nad strehami, e katerih je enakomerno kapljala
»Odprli! Vidi! Odprl!}«
Mir. — »Joj, Vid,« Je stisnila sobo, »da to imam zdaj v pesteh 1U
»Odprli!... Nikar ne zganjaj otročarij!« — Moram maso bolj ponižno, m Je spomnilo, sicer os res ne prikličem... Malo bo|J ponižno... boš se kasneje plačal to, ti...III Kasneje na toplem...!
Ah! Na toplem... Skoro bi bile prisegla, kako se Je sseeah obrnil z ene strani na drugo hi Je pri tem postelja zapeljivo zaškripala. Na toplem...
»Odpri, Videkl« — Mimogrede Ji Je ušlo. Prav pobožna NI hotela.... pa jo je sablo... Saj m trdosrčon... Gotovo bo odprl...
Minute pa so tekle in tekla. Stisnila se Je pod prizidek hiše na nasprotni strani ulice... Nemara me tu spodaj sploh ne snU...
»Vldek, odpri... Prosim te...
Maščevalnost jo je popolnoma minila... Se dotaknila se ga ne bom, si je rekla v srcu, da bi le odprl... Videk!...
Pa nič. Okna so kot dotlej nemo in s repo strmela v noč. Ce je katero zaškripalo in se odprlo, je bilo to sosedovo, ki je zaspano poftkiljil, kaj je prinesla noč novega v sicer premirno mesto... Kot ds se je zaklelo...!
»Vldek, dragi... Prosim te lepo... Odpri mi...«
Nobenega odgovora... le cerkvena ura je počasi, dostojanstveno in kot v za smeh odbila dvanajsto.
»Vldek zlati...« — Saj bom še zmrznila, se je zasmilila sama sebi... Nikoli več ga ne bom silila, naj zjutraj prvi vstane ter zakuri ogenj... Se kavo mu bom prinesla na postelj,.. Nikoli več mu ne bo treba čistiti oken in lošciti parke tov. . prati stopnic, — vse bom opravila sama... Ah, Vldek... Nikoli več te ne bom prišla klicat v gostilno, da pojdi domov, če boš v družbi... Res, prav zares! šel boš kadar in kamor boš hotel... Prosim te Vid2k . zlati... edini... ljubljeni... Prosim te lepo ... odpri mi...!
Iz očesa se ji js utrnila ko bob debela solza, ji spolzela po licu, se odtrgala z njega ter — klok! — kanila v lužo pred Tinko. Pa je to solzo »pokornico videl in slišal tudi gospod Vid. Počasi in moško trnje prizibal v pritličje in z resničnim užitkom odklenil vrata...
6
»SLOVENSKI NA ROD«, torek. 8. ofctobra n».
Stev.224
Vztrajnost rodi bogate sadove
Genialnost na polju tehnike — EifOa so zasmehovali čet, da Je
tU Pariz
V eni izmed svc' h razprav obravnava prof. ing. dr. Mun^oauer vprašanje genija z inženirskega vidika. O tem je predaval tudi kot rektor češke tehnike v Pragi. Vprašanje genijalnosti so obravnavali že mnogi učenjaki in svetovna literatura ima zdaj že več del slavnih mož, ki so proučevali genije in genijalnost v raznih stoletjih in na najrazličnejših poljih človeške delavnosti. Zanimiva je pa genijalnost na polju tehnike, ki je bila v starem in srednjem veku pa tudi v prvih letih našega stoletja tipičen izraz duševne sile, vztrajnosti in tvornih sposobnosti posameznikov, d oči m izvira zdaj bolj ix inicijative poedincev, v svojem končnem rezultatu je pa delo kolektiva.
Vsi učenjaki, ki so obravnavali to vprašanje, se strinjajo v tem, da pomeni postati tehnični genij imeti izredno vztrajnost in žilavost. Seveda pa vztrajnost in žilavost ne moreta roditi nobenih sadov tam. kjer manjka človeku prirojen talent in veselje do dela na tem ali onem polju. Tehnični izumi niso stvar naključja, niti trenutnega  navdahnjenja, ki sicer more pomagati do končne rešitve, nikoli pa ne more dat:  za določeno rešitev izhodišča. Tehnični senii mora imeti v nasprotju z drugimi, recimo 7 umetniki, filozofi, pesniki itd oročei skromnosti, ker je največkrat no-ablien in Dotisnjen po drugih v ozadje, čeprav je dal niegov izum pobudo za druge važnejše izume. Bolj kakor katerikoli druci posegajo tehnični izumi pogosto globoko v človeško življenje, v gospodarstvo in crsoodarsko strukturo človeške družbe, tako da ni čuda. da nalete najnrei na hnd odoor in da jih človeštvo večinoma   šele  pozneje   prav   spozna In ocen!
Prislova, ki ie prvi dognal, kako ie se-stavljer zrak ie tolna napadla v laboratoriju in mu ga -zažgala   Bil ie vesel, da
EifJel te njegov stolp
je rešil sebe in rodbino in de se je rešil
tako, da je odpotoval v Ameirko. Ko je Noler v drugi polovici 16. stoletja izpopolnil tkalni stroj tako. da je mogoče tkati 16 ali še več kosov naenkrat so gs
končno mučili in sežgali, njegovo delo je bilo ne kot satanovo uničeno. Ni mnogo manjkalo pe bi bila zadela ista usoda tudi izumitelje paznika Papina, ki se ga ne spomnijo niti naše gospodinje, ko kuhajo v svojih patentnih loncih in brzokuhalm-kih. Enako hitro je zapadlo pozabi tudi ime Huvghensa, ki je L 1673. izumil nihalno ura
Ko je postavil slavni Eiffel na svetovni razstavi v Parizu svoj sloveči stolp, so ga od vseh strani srdito napadali češ. da je s svojim delom osramotil Pariz. Ljudje so že pozabili, da je postal Eifflov stolp nekaj let največja pariška privlačnost hi da si Pariza brez njega sploh ne moremo misliti Prav tako je bilo tudi z gradnjo velikih kansiov in prelivov recimo Sueškega ali Panamskega. Brez neverjetne vztrajnosti in žilavosti graditeljev bi ne bilo velikih del in tehničnih prevratov.
AH so tehnična odkritja in izumi delo naključja ali navdahnjenja? Mnogi učenjaki trdijo, da niso. Čeprav se lahko tu pe tam pripeti, da je lahko naključje notranja pobuda za izum. Newtonu je dalo pobudo za proučevanje privlačnosti jabolko, ki mu je slučajno padlo z roke Oer-sted bi morda nikoli ne bil načel svojih za razvoj elektrotehnike tako važnih študij, da ni videl kaj se je zgodilo, ko se Je približal električni vodič magnetu. Celo jeza lahko včasih pripomore k važnemu odkritju. To se je primerilo Wilsonu, ki je del vreči vsebino električne peči med poizkusi v tovarniški bazen. Pri tem se je razvilo mnogo plinov, ki jih je slučajno prestregel in ki so goreli v ogromnih jasnih plamenih. Ta plin je bil acetilen in tako je dobilo človeštvo acetilenke. Slavna učenjakinja Curie ie 4000 krat ponovila svoj poskus, preden ie prišla do jasnih zaključkov v svoiem proučevanju učinkov In uporabe radija.
*mže študirati
na univerzi ?
Zasuki a anketa akademske posvetovalnice pri centralnem psihotehničnem zavodu v Pragi
Ak^s<jmska, posvetovalnica v Pragi ie priredila zanimivo anketo, ki je pokazala, v katero stroko sili največ študentov in kaj bi kazalo študirati. Akademska posvetovalnica za izbiro poklica pri praškem centralnem psihotehničnem zavodu se je obrnila v ta namen na vse letošnje abi-turiente z vprašanjem, katere poklice si hočejo izbrati odnosno kai nameravajo študirati. Za študij na visokih šolah se ie prijavilo izmed 11.543 letošnjih abituri-entov srednjih šol. učiteljišč in strokovnih Šol 40u/». Od teh se ie vpisalo v univerzitetne struke 54%, v tehnične pa 46°'o. V primeri z lan. k m letom ie nazadovalo število na visoki šoli vpisanih abiturijentov za 7.5° o.
Anketa je pokazala, da so abituriienti močno reagirali na izpremenjene razmere. Število slušateljev farmacije se ie v primeri z lanskim letom povečalo za celih 48° o Medicina izkazuje prirastek za 8°V 30. jumia ie bilo v češko-moravskem protektoratu nad 7500 zdravnikov. Letno jih promovira 400 do 500 in njihovo število stalno narašča Izprazni se pa letno okroe 230 zdravniških mest Tako se bo povečalo vsako prihodnje leto število zdravnikov za 150. Niti študij strokovne medicine ne nudi izhoda Medfcino naj bi študirali izredno nadarjeni študenti, močnih živcev.
Število slušateljev filozofi ie se je letos skrčilo za 8°/o. To sicer ni mnogo, zadostovalo bi pa. če bi bile storjene odgovarjajoče remedure v poklicih, za katere se zahteva študij filozofiie. Kandidatom se priporoča študij latinščine, najbolje s češči-đo. nemščino ali zgodovino. Skupine s francoščino so prenapolnjene in ne priporoča se niti kombinacija s filozofijo.
Na prirodoznanstveni fakulteti se je skrčilo število slušateljev za 33° ©. Pa tudi to nazadovanje ni veliko. Slušatelji prirodo-znanstvene fakultete namreč nimajo dosti izgledov, da bi dobili službe, ker ni praznih mest. Največji je naval na skupine matematika - fizika, prirodopis - zemljepis, kemija - fizika itd.
V telovadbi bi bilo zaželjeno večje zanimanje kandidatov nego kandidatk. Nedvomno boljše je kombinirati telovadbo s tem ali onim predmetom filozofske fakultete kakor prirodoznanstvene. Zanimanje za živinozdravništvo izkazuje nazadovanje za 15°/o. Na i večji prirastek za farmacijo je na katoliški teologiji. Število
slušateljev evangelske teologije je pa nekoliko nazadovalo
Najbolj je pa nazadovalo število slušateljev juridične fakultete in sicer za 48*/# Pot v državne službe je zaprta, advokatskih in notarskih kandidatov je pa že zdaj preveč, tako da ostanejo pravnikom samo privatne službe, kjer se pa zahteva še drugo znanje, strojepisje, stenografija tuji jeziki itd. Navzlic tako občutljivemu nazadovanju bi se moralo število slušateljev juridičnih fakultet Še skrčiti. Izgledi v veČini vseučiliških strok torej niso razveseljivi in akademska posvetovalnica priporoča študentom, naj se odločijo za poklice, ki jim nudijo vsaj nekaj izgledov na zaposlitev.
Pesnik kitajsko-japonske vojne
Pred dvema letoma je odšel z japonskim polkom na bo i išče vojak Tarnal. Knjiga, v kateri so vpisana njegova vojna doživetja, je postala najbolj priljubljena knjiga na Japonskem. Tarnal je vestno zabeležil vsak večer, kar je bil čez dan doživel. Izkazalo se je, da je imeniten opazovalec in da zna opisati vse podrobnosti. Kmalu se je govorilo v polku o vojakovih spominih in za nje se je jel zanimati tudi neki častnik iz tiskovnega oddelka. Kmalu se je pojavil na knjižnem trgu prvi zvezek spominov japonskega vojaka pod naslovom: >Država ln vojaki«. Avtor se je podpisal z psevdonimom »Desetnik Hino«. Ta čas je postal Tarnal res podčastnik in dodeljen je bil divtzijskemu tiskovnemu oddelku.
Kmalu se je pojavilo se več zvezkov ln ljudje so se kar trgali za nje kakor za prvo knjigo. Druga knjiga je izšla pod naslovom >Morje in vojaki«, tretja pod naslovom »Rože in vojaki«, četrta pod naslovom >2ito in vojaki«. Velika naklada teh vojnih spominov je vrgla avtorja lepe de-narce. Zanimivo je, da je japonska finančna uprava prej zvedela za mestne avtorjeve dohodke kakor avtor sam. Skromni japonski podčastnik je bil namreč nemalo začuden, ko je prejel nekega dne na bojišču uradno obvestilo, da mora plačati 11.600 jen dohodninskega davka. Obrnil je vse žepe, toda našel je samo dve jeni. Major ga je pa kmalu potolažil, češ da je moral
znašati Izkupiček za njegove knjige več milijonov, če je dohodninski davek pravilno odmerjen. Za primer mu je omenil, da plačuje japonski ministrski predsednik, ki ima zelo lepo plačo, samo 517 jen dohodninskega davka letno.
Pasji krematorij
Prvi krematorij xa pse so zgradili v mestecu Davvson v ameriški državi Ohlo. Sestavili so proračun ln izkazalo se je, da bodo znašali stroški 300.000 dolarjev. V tem krematoriju bodo sežigali mrtve pse, njihov pepel bodo pa izročali v lepih žarah lastnikom odnosno lastnicam. Kdor pa ne
bo hotel sprejeti žare s pepelom svojega psa, ga ne bodo silili v to. Take žare pridejo v kolombarij, zgrajen okrog krematorija.
Občinska uprava mesta Dawsona je sklenila, da bodo morali vsi občani, ki znaša njihovo premoženje nad 3,000.000 dolarjev prispevati za zgraditev pasjega krematorija toliko, da bo krita z njihovimi prispevki desetina vseh stroškov.
Hišica iz odpadkov
V San tandem v Španiji je umrl oni dan stari mornar Francieco Monez, znan daleč naokrog po svoji marljivosti in varčnosti Vse življenje je delal na ladjah in prepotoval je večkrat ves svet Ko se je postaral in vrnil ▼ rojstni Santander. je spoznal, da se mu ne bodo izpolnile sanje, ki jih je sanjal že v mladih letih, da bi namreč kupil hišico svojega očeta. Zato je sklenil zgraditi si hišico sam.
Ker pa ni imel denarja, je jel graditi hišico iz samih odpadkov. To pe ne pomeni, da bi bila hišica slaba. Stari Monez je izbiral med odpadki samo najboljše teko, da je zgradil trdno hišico. Delal le pridno polnih 11 let. Ze štiri leta je živel ▼ svoji hišici, ko gs ie nekega jutra zadela kan. de se je mrtev zgrudil na pragu.
§
Ali H se dala zemlja prevrtati?
Ko so lani Iskali nekje petrolej, ao toii-kokra na vrtali zemljo, da Je tTtSŠShl dolžina rovov 25.000 km. Ker meri zemlja ▼ premeru samo 12.000 km pomeni to, da bi jo bili dvakrat prevrtali, če bi biH položeni vsi rovi v eni črti. Te Je dalo pobudo nekemu inženirju, da Je načel vprašanje aH bi bilo tehnično možno zemljo prevrtati. Pri dosedanjem načinu vrtanja ravnajo tako, da ae rov zožuje tembolj, čim globlje kopljejo, Os bi hoteli doseči središče zemlje, M morali začeti kopati Jamo ▼ premeru najmanj enega kilometra.
Najmodernejši vrtalni stroji pa lahko
izkopljejo v začetku Jamo samo en meter v premeru. Ta premer lahko ohranijo do globine 500 m. Za vrtanje večje jame bi morali združiti več strojev m po mnenju dotičnega inženirja bi lahko nadaljevali kopanje, da bi končno dosegli središče zemlje. Će bi kopali ta ogromni rov od dveh strani, bi se srečala v sredini in tako bi bila zemlja prevrtana. Tu se pa pojavlja
nekaj, kar bi utegnilo to drzno delo onemogočiti, namreč toplota. Cim globlje kopljemo v zemljo, tem bolj vroče postaja. V bližini središča zemlje je tako vroče, da bi se raztopili vsi vrtalni stroji. Dokler ne bodo imeli inženirji na razpolago materijala, ki mu notranja toplota zemlje ne bo mogla do živega, bo seveda vrtanje rova skozi zemljo tehnično nemogoče.
General Gorev — poveljnik rdeče armade na Poljskem
Baje ]e potomec stare baltiške plemiške rodbine Rose
Poveljnik sovjetske vojske, ki je zasedla del Poljske, je generah Gorev, rojen Balt in baje potomec stare baltiške plemiške rodbine z Imenom Rose. L. 1914 je bil Rose 22 let star in oficir carske armade. Med svetovno vojno se je hrabro boril in je dobil več odlikovanj. Ob revoluciji L1917 se je pridružil rdečim. Pri Kazan u je porazil del bele armade. Zaradi Izrednih uspehov so mu tedaj dali priimek »Nepremagljivi«. V Moskvi so pozubill na oficirja Ro-seja, bivšega gojenca Pehotne šole v Pe-trogradu, poznali so le še tovariša Goreva, ki je postal zelo popularen in je dokazal svojo zvesto privrženost sovjetski vladi. L. 1921 je zadušil upor v Kronstadtu. ko so se mornarji baltske mornarice uprli ljudskim komisarjem in poslali Leninu ultimat. Na čelu 2000 gojencev nove sovjetske oficirske šole je prišel Gorev v Kronstadt in Je s topovskim ognjem zadušil upor. Trockl, ki je pohod organiziral, je poveljnika Goreva takoj imenoval za divizijske-ga generala.
L. 1923 je vodstvo kominterne poslalo generala Goreva v Nemčijo. Naloženo mu je bilo organizirati ta voditi rdečo nemško milico, ki se je borila s socialistično vlado. V Hamburgu se je Gorev Izkrcal kot Sko-belevski ln je pripravil krvava revolto, ki
je bila pa kmalu zadušena. Skohelevskega so aretirali in obsodili. Med procesom ni nihče odkril, da je Skobelevski general Gorev. Kljub Intervencijam samegn Stalina je moral obsojenec v jeco, iz katere se je rešil po nekaj mesecih s tem, da so ga zamenjali z dvema nemškima agitatorjema, ki sta bila obsojena v Moskvi.
Živčno strt se je general Gorev vrnil v Rusijo. Več mesecev se je moral zdraviti, raznesla se je že vest. da je umrl na kliniki za živčne bolezni. Toda Gorev je okreval in zopet vstopil v rdečo armado. Do 1.1932 se je pečal z organizacijskimi problemi notranje sovjetske armade. Leta 1932 pa ga je Stalin imenoval za poveljnika rdečih čet, ki jim je bila naložena osvojitev kitajskega Turkestana. Do 1. 1936 je Gorev upravljal divji Turkestan. nato pa je odpotoval v Španijo. Poverjena mu je bila organizacija sovjetskega in republikanskega sodelovanja v boju proti Francu. Gorev je postal vojaški svetovalec generala Mlaje. Po zlomu republikanske armade v Sni-niji je Gorev obdižal svoj položaj v rdeči armadi in pred tedni je bil imenovan za poveljnika rdeče armade, ki ji je bilo ukazano vdreti na Poljsko in zasesti določeni del poljskega ozemlja.
Ameriški Smithi
VAmeriki imajo toliko Smithov. da »o lahko ustanovili ne samo društvo vseh Smithov. temveč 5e posebej društvo Smithov z enakim krstnim imenom. V Ncw Yorku živi krojač Fred Smith Razen njega pa živi tam še mnogo drugih Fredov Smithov. Zato ni čuda da ie bilo toliko najrazličnejših zamenjav in pomot zlasti pri dostavi pošte, naročaniu blaga pošiljanju naročil in podobno. To fe šlo krojaču končno na živce Sklical je vse *voje soimenjake in ustanovil z njimi klub Fredov Smithov. Predlagal je. naj se podpisuje vsak član se z enim imenom, izbranim po njegovem poklicu. Njegov predlog je bil sprejet.
Tako so se pojavila nova imena: Fred Smith Tsilor (krojač). Fred Smith ger (ribič). Fred Smith Electrician (elektrotehnik) itd. Filologi so dobili s tem za-nimic dokaz, ksko more postati poklic priimek. Klub Fredov Smithov šteje že 5000 članov. Nedavno je priredil v enem najlepših newyorskih hotelov sna jen banket, na katerem so se zbrali Fredi Smithi tudi iz drugih ameriških držav.
Ločitev zakona v Dahomeji
V afriški francoski koloniji Dahomeji na gornjegvinejski obali je ločitev zakona kaj lahka. Zakonca se ločita brez obredov, brez sodišča in sploh brez posredovanja oblasti. Vendar Je pa ločitev tam zelo malo in sicer zato, ker se Je obranil pri ločitvi zakona star običaj, ki Ima kaj čuden učinek. Ce se danome jaki mož ta žena naveličata drug drugega tako, da ne moreta več skupaj živeti, morata stopiti po starem običaju v svoji kolibi vsak v svoj kot, obrnjena s obrazom k steni. Tako stojita nekaj časa tiho, da lahko nemoteno razmišljata. Potem pa začne mol na ves glas kričati: Jaz sem tepec. Jas sem tepec! Čimbolj kriči, tem bolj gotovo Je, da sprejema fetiš njegovo priznanje laskavo.
Potem pa Jame kričati tena na vse grlo: Jas sem neumni ca! Jas sem ne umnica! Po teh priznanjih se zakonca obrneta, pogle-b v od ta stopita naprej. Ko stojita kolibe, zakričita na ves glas: Be-sva, bedaka sva! Po tem skupnem priznanju sta prosta in lahko gresta vsak svojo pot. Večinoma ae pa premislita, ja-meta se smejati ln pozabita na svoje pre-pire«_
ZJUTRAJ GA NI STRAH Kate bet: Jurček, ali moliš vsak večer?
— Da. gospod katehet.
— In zjutraj tudi?
— Ne, zjutraj me ni strah.
(R, a d * o pur €> <f f ci sn
Sreda, 4. oktobra
Ob 12: Vsakemu nekaj (ploSČe). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Za zabavo in oddih (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Pri izdelovalcih igrač v Dobrepoljah (reportaža).
— 18.40: Slovensko obrtništvo in nameravana razstava slovenske obrti (Ivan Ogrin). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. predavanje. — 20: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča, v I. odmoru: Glasbeno predavanje, v II. odmoru Napovedi, poročila.
Četrtek, 5. oktobra Ob 12: Orkestralni koncert (plošče K— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Sramel »Skrjanček«. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). —  19:  Napovedi. p<>!x»Aii;i.
— 19.30: Deset minut zabave.  -   19 40: Nac.    ura. — 20:    Cimermanov    trio. — 20.45:   Reproduciran   koncert simfonične glasbe. —22:   Napovedi,   poročila. — 22.15: Veseli zvoki   (radijski orkester).
Petek, 6. oktobra Ob 11: Šolska ura: Kako smo taborili.
— Razgovor učencev bežigrajske poskusne šole, vodi g. Miroslav Zor. — 12: Po naših logih in gajih (plošče). — 12.45: Poročila. — 13. Napovedi. — 13.20: Slovanska glasba (radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: O konservi-ranju sočivja (ga. F. Bi o; ar jeva). — 18.20: Valčki (plošče). — 18.40: Iz zgodovine gorenjskega železarstva C g. Avg. Kuhar). — 18.40: Napovedi poročila. — 19.30: Kotiček SPD: Gore v jeseni (prof. M. Lipovšek). — 19.40: Nac. ura. —20: Klavirski koncert ge. Ducy Temmel- Belec. — 20.45: Pester spored radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 7. oktobra Ob 12: Plošče. — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a) dr. B. Ma-gajna: Račko in Lija (prvo branje), b) Gašperček. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Kaj je našega ln tujega v slovenskih ljudskih običajih (Boris Orel). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojz Kuhar). — 20.30: živalski krog. — Pisan večer, pri katerem sodelujejo člani rad. igr. družine, Jozek in Ježek. Vmes nekaj plošč. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
SE NE VE
— Tvoja žena je črnolaska. kal
— Tega še ne vem. pravkar je odšla v brivski s&Jcn.
ne"
namreč
rA  P MELNIKOV.
64
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA
ROMAN
— Danes ne pojdeva v glasbeni muzej, — je dejal Oleg Kirilovič. — Ogledala si bova samo muzej na Capitolu Tam ti hočem pokazati nekaj, česar bi sam ne opazil.
Odšla sta skozi več dvoran in se ustavila samo pred capitolsko Venero in Umirajočim gladiatorjem. Potem sta pa stopila v dvorano, kjer je stala cela vrsta antičnih doprsnih kipov rimskih cesarjev in cesaric.
_Tu sva, — se je ustavil Oleg Kirilovič. — Ko
sem ustvarjal svojo sliko, sem dolgo stal pred tema dvema kipoma, da bi prodrl v globino duš teh žen, ki je njihove obraze ovekovečil kipar v marmorju.
— Kdo sta ti ženi?
_ Kakor vidiš, sta obe Čedni, toda zgodovina
pripoveduje o njih, da sta imeli najnizkotnejša zločinska nagnenja. To je Mesalina, ta tu je pa Agri-pina, mlajša, Neronova mati.
— Zdaj te pa odvedem v cerkev sv. Avguština, je dejal Oleg Kirilovič, ko sta krenila s Capitola skozi labirint ozkih ulic v okolici Pantheona. — Tam ti pokažem čudodelno Madono, ki je baje pomagala mnogim ljudem.
— Čemu si me privedel k temu kipu? — je vpra-
šal Murzajev, ko sta se ustavila v cerkvi pred Ma-doninim kipom.
— Iz istih nagibov, kakor sem te odvedel v muzej. Ta obraz sem celo proučeval podrobneje od onih dveh v muzeju. Mnogi, zlasti pravoverni katoličani, so prepričani, da je to resnična Madonina podoba. To je seveda mnenje in nikakor ni neutemeljeno, da izvira ta kip iz poganske dobe in da ne predstavlja nikogar drugega, nego Agripino mlajšo z malim Neronom v naročju. Če je to res, kako veliko je bilo licemerstvo te žene, da se je mogla kazati ljudem ne samo kot vzvišena, temveč celo kot krepostna in sveta. Seveda je tudi možno, da se ji je hotel kipar prikupiti. Kar poskusi ne prikupiti se Claudijevi ženi in Neronovi materi. Vendar je pa ovekovečil menda samo to, kar je hotela imeti ovekovečeno v svojem izrazu.
— Kam me pa odvedeš zdaj? — je vprašal Mur-zajev, ko sta stopila na široki, s tremi vodnjaki okrašeni Navonski trg, kjer so prirejali v časih starega Rima konjske dirke.
— Pred seboj imava še dolgo pot na drugi konec Rima, v Dioklecianove kopeli. Moje pravilo je, da hodim po Rimu vedno peš- Tako prideš vsaj v ožji stik z njegovim duhom in vidiš mnogo dragocenega, česar ne najdeš v nobenem vodiču. Zato se bova naprej ustavila v tej mali točilnici pri cerkvi sv. Neže, kjer nama postrežejo s pristnimi italijanskimi jedili in kaoliice dobrega frascatija.
— S čim me hočeš presenetiti v narodnem muzeju v Dioklecianovih kopellh? — Je vprašal Mnrzajev, ko sta pila žlahtno italijansko vino.
— Tam ne boš samo presenečen, temveč kar strmel boš, — je odgovoril knez. — Tisti trije marmor-
nati kipi, ki sem ti jih pokazal, ao me zanrmaH v glavnem samo kot primer tega, kako se lahko pod lepo zunanjostjo skriva Hcemeraka, podla duša. Tam ti pJ^friHrtT™ to, kar mi je pomagalo naslikati poteze obraza, ki je bfl nama obema drag.
— V Dioklecianovih kopellh sta odšla preko širokega štirioglatega notranjega dvorišča, okrašenega po Michelangelovih načrtih a stebriči in izprane-njenega v cvetoč vrt, kjer so stali v bujnem zelenju antični spomeniki Ko sta stopila v Ludvikovo galerijo, je Oleg Kirilovič dejal samo:
— Poglej!
— To je ona, — je vzkliknil Murzajev presenečeno*
Pred njim na visokem podstavku je bil začrtan liki relief profil ženske glave antične lepote z zaprtimi očmi. Njen strogi izraz obraza, oblika ustnic in ravne obrvi so pričale o železni volji. Raspleteni lasje so padali prosto doli v pramenih, izmed katerih je dajal eden na čelu obrazu nekakšen srdit in trpek izraz. Človek Je čutil, da bi ga mogla s svojim pogledom očarati ali uničiti, če bi odprla očL
— Čigava glava je to? — je vprašal Murzajev s tihim, drhtečim glasom.
— To je speča Eriiia ali tudi — Parija.
— Rože moj, toda kako presenetljiva podobnost je to, — je nadaljeval Murzajev razburjeno. — Ce bi ne vedel, da je staro to delo nad 2000 let, bi se dal kaj lahko prepričati, da Je bil kiparju model obraz Ariadne Georgijevne. Da, prav je dejal.
— Kdo?
— Ta spomin je v zvezi s smrtjo tvojega brata. Pri nas je bil atasasstssl državnega tožilca neki Ra-
kovskt Takrat mi je pravil o podobnosti Ariadne Georgijevne s to glavo.
_V kafcsal zvezi je bilo to z Vsevolodovo smrtjo?
_pri besedah o knezovi smrti se je Ariadna Ge-
orgijevna onesvestila. Pozneje se je izkazalo, da je omedlevico samo hlinila. Njen profil z zaprtimi očmi se mi Je vtisnil globoko v spomin. Zdaj vidim pred seboj isti profil, izklesan po kiparju iz davne preteklosti.
— Zdaj ti je jasno, po katerem motivu sem naslikal svojo sliko »Carica Tamara«. Na eni strani ta vzor umetnosti v vsej svoji lepoti, na drugi strani pa živo obličje človeka, ki se nobena njegova poteza ni mogla izbrisati iz mojega spomina dolgih let.
— Danes bi ne hotel ničesar več videti, da bi ne pregnal dojma s tistega reliefa, — je dejal Murzajev. — Poln sem spominov na najsvetlejše in najmrač-nejše trenutke svojega življenja.
— Sam prekinem za današnji dan svojo vlogo tvojega vodnika, — je odgovoril Oleg Kirilovič, — v prvi vrsti zato, ker mi je ostalo do odhoda mojega vlaka samo še pol ure časa.
Ko sta stala na stopnišču, mu je omenil Murzajev svoj sestanek, dogovorjen za prihodnji dan.
— Nekaj čudnega se mi je pripetilo. Postal naj bi spovednik neke razcapane, spokorjene Magdalene.
— Ne zanašaj se preveč na svoje sive lase, kajti dokler utriplje moškemu srce v prsih, ni zavarovan pred ženskimi čari. Njena razcapana obleka lahko samo priča o tem, da je iz okraja Trastevere, kjer lahko opaziš med preprostimi ženami še tipe antične lepote. Ali je tvoja Marija Magdalena lepa?
Urejuje Josip Zupančič // Za .Narodno
tal
H Za upravo Id
dsl ista Oton Christot U Vsi v Ljubljani