PoMnt urad MU Cetovec — Vortagspostamt ?0!! Ktagenfurt tihaja v Cetovcu — Erscheinungsort Kiagonfurt Posamernt itvod t.M EH., meeeEna naročnina 5 {itingov P. b. b. =aHn§H Lelntk XXVHL Cetovcc, petek, 20. juttj 1973 HTg& štev. 29 {1617) Obsodba protisiovenske gonje: Kar sc dc*y*z/fy je sramota za vsakogar, kdor kaj da na demokracijo Dokter bodo razmere v nekaterih državah dovotjevate obujanje pronaciEtičnih in neonacMUnih teženj, totiko časa bodo ogroženi na-predek čioveMva, !voboden razvoj narodov in driav, trpnost med njimi, živijenje narodnoEtnih manjštn itd. To, kar se dogaja v Avslrtjt in itaiiji, je dovoij zgovoren d^okaz za to^ Zato obsojamo Šovinistično gonjo neonacističnih si) proti stovenski narodni skupnost) v Avstriji in Itatiji. To, kar se tam dogaja, je :ramota za vsakogar, kdor ko) da na demokracijo in kuituro.__________________________________________________ Tako !o začeti (aSisti s pohodom na Rim in nacisti na Bavarskem pred prihodom Hitierja na obtast. Takrat se svetovna javnost ni zga- nita, toiažiia :e je, da so to ie obrobni dogodki. Ko se je iz tega razvit ztočinski sistem, so biii potrebni miiijoni žrtev, preden je svobodotjub-no čtoveStvo premagajo orjaSki stroj najpodtejSega ztočinstva. Tako je poudarit sekretar sekretariata CK ZK Stovenije Franc Šetinc, ko je minuto nedetjo govorit na vetikem zborovanju v Žužemberku, kjer so se v navzočnosti vo-ditnih predstavnikov Stovenije, šte-vitnih bivših borcev ter prebivat-cev Suhe krajine spominjati pomembnih dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne: 30-letnice ustanovitve XtV. in XV. divizije, 31-ietnice vzpostavitve prvega partizanskega mestnega poveljstva v Žužemberku, 31-tetnice ustanovitve Tomšičeve brigade in končno še 30-ietnice ustanovitve prve stovenske motorizirane partizanske enote. V svojem govoru je Šetinc spomnit na množične ztočine nacizma ter omenit kraje strašnega spomina, kot so Osvviecim, Dachau, Trebtin-ka, Buchenwatd, Mauthausen, Majdanek, Oranienburg in števitna dru-9a nacistična taborišča smrti. Prav tako pa je spomnit tudi na zločine doma na Slovenskem ter poudarit: Betogardizem je bit najbotj drastična ztoraba vere. To je bit skrajni kterikatizem, ki v boju za posvetno obtast odtoži tarizejsko obleko in vzame v roke puško in lož. Kako je vse to dateč od vere, 1' treba posebej dokazovati. Zato čtovek, veren ati ateist ne more oprostiti tistemu detu duhovščine, ki So še ni uradno odpovedata beto-9ardizmu in ga obsodita zaradi Oojhujše ztorabe vere in cerkve, pa ^Odi zaradi izdaje naroda v tre-Ootku, ko mu je bita botj kot kdaj-koti potrebna enotnost ne gtede na ideološko prepričanje. .Dokler cerkvena obtast tega ne bo storita, bo ^osiita hipoteko, spričo katere se človek ne more otresti prepričanja, iskra protirevotucionarnih, s tem Pa tudi protinarodnih teženj še tti. ^akter ta ne ugasne, čtovek ne mo-^ biti miren.* f*ia to je spomnit zaradi posku-Sav obnovitve in oživtjanja belo-Sordizma, ki bi rad spet prišet iz ^'Sjih tukenj na beti dan, je ugo-,pvit Franc Šetinc ter nadatjevat: testa. Zato boj proti kterikatizmu ni samo zadeva ZK, to je natoga vseh, ki žetijo resnično svobodno socialistično družbo, osvobojeno vseh zlorab. Ne dovotimo, je dejat Šetinc, da bi v imenu cerkve razvijali razne socialne, športne, kutturne in druge dejavnosti, ki poskušajo tekmovati s samoupravnimi ustanovami. V o-zadju tega je namera, da bi verniki začeli verjeti, da v institucijah in organizacijah samoupravne družbe niso enakovredni in zato potrebujejo svoje posebne organizacije. To ni res; sociatistične site v naši družbi se bore za uveljavtjanje samoupravnih pravic vseh — vernikov in ateistov. To nam daje pravico, da se postavimo po robu deto-vanju cerkve, duhovščine in laikov, ki si s psihološkim pritiskom ustvarjajo ozračje ogroženosti in zapo-stavtjenosti verujočih. To meji že na nestrpnost. .Vprašujemo se, zakaj stovenska cerkvena obtast še vedno vzdržuje uradne zveze z emigrantsko duhovščino", je nagtasit Franc Šetinc. .Kakšne namere ima? Cerkev na Stovenskem se bo morata zamistiti, ker bo sicer sama kriva, če bo pri-šta v ostra nasprotja s sociatistični-mi sitami, torej tudi z verniki. Če vernosti tjudi ne morejo krepiti v cerkvi, je tudi s potitiko ne morejo nadomestiti. Spreminjanje raznih obredov v potitične manitestacije resnični veri ni v prid, ker jo narobe vktepa v spone namenov, ki z vernostjo nimajo nič skupnega. Kterikatizem ni vera, temveč je nasitje nad njo, potitikantstvo, boj za zemeljsko obtast. Zato šele sociatistič-na družba ustvarja razmere za resnično versko svobodo." V drugem detu svojega govora je Šetinc opozorit na velikanski razvoj Stovenije in Jugostavije po osvoboditvi. Svoja izvajanja je za-ktjučil s pozivom, naj svetlim tradicijam narodnoosvoboditnega boja še botj s srcem in razumom stedi predvsem mlada generacija, ki ne sme nikoli pozabiti, da je dobila od prejšnjih generacij najdragocenejše, kar je mogta dobiti — svobodo. Stovenska prosvetna zveza v Cetovcu MtKLOVA ZALA V SOBOTO 4. AVGUSTA 1973 OB 20. URt V SVATNAH NAD ŠT. JAKOBOM V ROŽU NA ZGODOVtNSKtH TLEH Vabt odbor V prtmeru stabega vremena bo predstava v soboto 11. avgusta 1973 na tstem mestu tn ob tstem času SLOVENC! V !TAL!J! POUDARJAJO: Ne moremo se zadovoljiti s postopnim reševanjem in drobtinicami Na Vrhu pri Sovodnjah btizu Gorice je bila zadnjo nedetjo osrednja proslava, s katero je stovenska narodnostna skupnost v Itatiji počastita 260-tetnico vetikega totminskega kmečkega punta. Proslavo sta pripraviti Stovenska prosvetna zveza in Kmečka zveza, kutturni spored je izvajat Tržaški partizanski pevski zbor, stavnostni govor pa je imet predsednik Stovenske kutturno-go-spodarske zveze Boris Race. V svojem govoru je predsednik Race poudarit, da kmečke punte pro-stavtjamo šete po ljudski revotuciji, s katero si je slovenski narod pred 30 teti končno začet kovati svojo usodo sam, kajti šete zmagovita revotucija je tahko ovrednotita vse tisto v sto-venski zgodovini, kar je bito narodnega. Generacija, ki jo je zgodovina kticata v boj proti fašizmu in nacizmu za ohranitev slovenskega naroda in za njegovo bodočnost ter za Nacionatističnim krogom na Koroškem ni do rešitve manjšinskega vprašanja .o opozarjamo na nevarnost oživ- *3ija kterikatizma, mislimo pred-^Sem na gorje, ki ga je najbotj ob-^tito prebivatstvo Suhe krajine, .is? so brezobzirno zatrti vse, kar bito napredno, tako da je v bogaboječnosti zamrt vsak gtas pro- Kdibor smo poroča/; že v zadrt;/ štcv/ZT/, sta GVT /rt TTO preTo svoj//; pos/ancev v dartajs^errt par/arnentM spet eH^rat jasno poraza//, da j/ma ne gre v račan, da /d pr/ reševanja č/ena 7 končno naprav/// od/očZ/cn TordT naprej /n da /d Zmroš/d S/ovenc/ Tot sa^je^t svoj//? teženj enakopravno sode/ova/Z pr/ reševanja svo-j/Z) ž/v/jenjsk/Z) vprašanj. Medtem ko je TTO ponovZ/a svojo staro zaktevo po agotav/janja manjš/ne, je za O V P zdaj kamen spot/ke kontakta/ kom/te, o katerem je Zd/o govora na zadnjem razgovora med predsfavn/k/ v/ade /n osrednj/k s/ovensk/k organZzac/j. Kanc/er Kre/sky je v svojem odgovora na astrezna vprašanja OVP-jevsk/k pos/ancev vsekakor dovo/j ra-zam/j/vo poveda/, da je astanov/tev kontaktnega kotnZ-teja smatra/ za potrekno zato, „ker reš/tve ce/otne pro-k/emat/ke krez navezave st/kov s predstavn/k/ pr/zadete narodnostne skapnost/, torej s/ovensk/k osrednj/k orga-n/zac/j, n/ mogoče aprav/č/tZ". Toda za nac/ona/ZstZčne kroge je oč/tno nepojm/j/vo, da k/ reš/tve manjš/nskZk vprašanj skapaj Zska/e v/ada kot neposredno odgovorna /n pr/stojna za Zzvajanje državne pogodke ter osrednj/ s/ovcnsk/ organ/zac/j/ kot predstavn/štvo neposredno prZ-zadete narodnostne skapnost/. M/se/nost/ tek krogov verjetno mnogo ko/j astreza, da k/ manjš/nsko prok/e-mat/ko spet zr/nZ/Z na stransk/ t/r, kjer k/ manjš/no kot v vsej pretek/ost/ še naprej okravnava/Z kot okjekt ter se po strokovn/ /n nestrokovn/ p/at/ v nedog/ed prereka/: o tem, a// je č/en 7 sp/ok treka /zvajat/. Te v tem sm/s/a je mogoče razamet/ odk/onZ/no sta-/Zšče koroške OVP do kontaktnega kom/teja /n njeno vztrajanje pr/ tako Zmenovan/ ekspertni kom/s/j/. V tej /ač/ pa je treka v/det/ tad/ odgovor, k/ ga je da/a koroška PPG na mnenje danskega eksperta Skadegarda, kateri je v svojem sta/išča k vprašanja dvojez/čn/k napisov nag/asi/, da k/ mora/o že pet s/ovensko govoreč/k osek v posamezni okčini zadostovat/ za njeno vk/ja-čitev — ne g/ede na njeno ve/ikost — v dvojezično ozem/je, kjer k/ mora// vs/ nap/s/ k/t/ dvojezični. Dos/edno zavračanje vsek pokad /n pred/ogov, k/ pri-kajajo od dragod, samo potrjaje, da do/ocen/m krogom v Avstriji /n posekej na Koroškem nikdar n/ ki/o /n tad/ danes n/ do tega, da k/ v manjšinsk/k vprašanj/k doseg/; reš/tve, k/ k/ ki/e sprejem/jtve za vse prizadete. Tej m/sf/nosf; še posekej odgovarja TPO-jevska ago-tov/tev na mnenje .Skadegarda, da k/ tako imenovane .domovinske organizacije" na pod/ag/ 3. točke č/ena 7 mora/; prepovedat/. Ta prcd/og — tako namreč prav/ fPO — kaže popo/no nepoznanje zgodov/nsk/k, etn/č-n/k /n po/Zt/čnZk povezav na Koroškem. Morda nekote, vsekakor pa TPO s svoj/m sk/Zcevanjem na koroške .poseknost/" pr/znava, na kar smo koroški S/ovenc/ že vedno opozarja//.- da na Koroškem v nac/ona/nem vprašanja ne od/oča v/ada, marveč od/očajo nemški nac/o-na/Zst/, k/ so zaradi popast/j/vost/ /n oportan/zma od-govorn/k po/Zt/čn/k dejavnikov vze/Z to vprašanje v zakap. Da s tem/ s//am; n/ mogoče najt/ skapn/k /n znosn/k rešitev, vemo že /z zgodovine. V tem spoznanja pa nas atrjaje tad/ nj/kov današnji odnos do našega vprašanja. Kdor se danes zavzema še/e za razprave o pojm/k manjš/ne, ravno tako zavestno de/aje prot/ nedvoam- n/m okveznost/m /z državne nasprotja z jasnim/ do/oči/Z č/ena 7, kdor koče man;- pogodke, r/ena 7, A kakor ravna v š/no še/e agotav/jat/. Kajti državna pogodka — vk/ja/ no njenega 7. č/ena — je k;7a sprejeta kot okveznost -Avstrije, zato ne more de/ prek/va/stva (k/ je načrtno /n enostransko man/pa/Zranj še/e deset, dvajset a/; še več /et po podpisa pogodke samovo/jno od/očat/ o tem, a/; naj Avstrija posamezna do/oč:7a te pogodke spoštaje a/Z ne. bodočnost vetikega deta čtoveštva, pa je tudi dokazala, da je bita vredna nadatjevatka kmečkih uporov in bojev. Potem je prešel govornik na današnji boj Stovencev v Itatiji ter nagtasit: Tudi dandanašnji dokazujemo, da nočemo biti manj kot kmečki puntarji niti manj kot borci proti fašizmu v 20 tetih strahovtade, niti manj kot partizani in aktivisti. Do kraja smo zvesti uporniškemu duhu naših prednikov, ko terjamo pravice za našo narodnostno skupnost in se borimo za njeno ohranitev. ..Stovenci v Furtaniji-Jutijski krajini zahtevamo," je dejat predsednik SKGZ — „da se mora stanje, v katerem smo, spremeniti. Nismo stepi za to, kar je bito dostej storjenega, toda nihče nam ne more očitati niti stepote niti nestrpnosti, če se v nas krepi nemir, ko se pred našimi očmi mladina utaptja v morju raznarodovanja. Hočemo cetovito varstvo naše narodnostne skupnosti na vseh področjih. Naveličali smo se že za nas žatjive igre, po kateri vtada de-žeti odreka pravice ukrepati v našo korist, toda država istočasno za nas ničesar ati žeto mato stori. Postopnost pri reševanju naših problemov pomeni pomanjkanje dobre potitične votje, zato postopnost odtočno odklanjamo." Presednik Race je ostro kritizirat diskriminacijsko potitiko proti slovenski narodnostni skupnosti ter opozorit na dvojna merita — ena, ki vetjajo za nemško in tadinsko skupnost na Južnem Tirotskem in druga, ki se jih poslužuje Itatija do Stovencev. „Novo vtado bomo Stovenci presojati predvsem po tem, kotiko se bo do nas obvezata in kotiko teh obvez bo izpolnita," je nagtasit. .Enako stališče bomo zavzeti do novega deželnega odbora. Novi dežetni svet je za nas Stovence pred vetikim izpitom: ati bo nadatjevat z dajanjem drobtinic, ati se bo totil naših vprašanj pri temetjih. Naše odločnosti v zahtevah ne narekuje samo praznovanje obletnic zgodovinskih dogodkov, ki so slovensko tjudstvo razgibati v revotucionarnih vstajah, ampak predvsem spoznanje, da nam potrptjene pohaja, ker pomeni zavlačevanje z ukrepi v našo korist našo neustavljivo usihanje. Na tako usodo pa nismo pristati v vsej naši zgodovini — nismo pristati pred 50 in 30 teti in ne moremo pristati danes. Živeti hočemo na tej zemtji enaki z enakimi in skupaj z vsemi nam naklonjenimi sitami italijanske družbe za vedno odstraniti grožnjo po naši narodni smrti." Gospodarsko sodelovanje sosedov V skupMini SR Slovenije je bila pred nedavnim posebna razprava o gospodarskih zlikih z tujino. Podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Rudi Čačinovič je podal ob-Mrno poročilo, v katerem je posebej govoril o odnozlh z zozednimi državami Avstrijo, Italijo In Madiarzko. Poudari! je, da ze je Slovenija v gozpodarzkem zodelovanju z tujino že dozlej trudila, da bi z zozednjlmi državami razvila nove, sodobnejše oblike menjave In vse ztranzkega povezovanja. Pri tem zo prijatelj zkl in ztabllnl odnozi z zozedi, ki zo možn ob vzajemnem spoštovanju in reševanju odprtih vprašanj, razvijanje vzeztranzkega zo delovanja za blagor vzega obmejnega prebivalztva In zkupnih korizti, trajno iboijše vanje bilateralnih odnozov na temlju enakopravnozti, medzebojnega zpoštovanja zuve renozti, teritorialne nedotakljlvoztl In nevmešavanja v notranje zadeve drugih, oznovn princip) tudi za obmejno gozpodarzko zodelovanje. .Vze to je v zkladu z odprtoztjo nožih meja in z potrebo dolgoročne konztruktivne politike, ki mora temeljiti na obojeztranzkih koriztih, iztočazno pa pomaga reševati go-zpodarzke tokove obmejnega prebivalztva, k) zo biii z zedanjim) mejami prekinjeni in ovirani. Taka politika ima ne le zvoje pomembno mezto v evropzkem popuščanju, temveč še pozebno težo za vzeztranzki razvoj naših narodnoztnih manjšin v teh deželah In narodnoztnih manjšin v SR Sloveniji." Za Jugoslavijo in še posebej za SR Slove-nijo — je dalje ugotovi) Rudi Čačinovič — je obmejno sodeiovanje mosi, ki naj spaja sosede, odpravijo, zboijšuje in dolgoročno spreminja posledice, kti so jih meje povzročile obmejnemu prebivalstvu, gospodarskim tokovom, dosedanjim komunikacijskim in drugim infrastrukturnim sistemom. V programskih izhodiščih novega slovenskega izvršnega sveta je predsednik Andrej Marinc v okviru že sprejetih stališč republiške skupščine do odnosov s sosedi poudari) svojo skrb in zavzetost za dolgoročno usmerjen razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in podprl tako dolgoročne ukrepe zo zboljšanje in povečanje tega sodelovanja, kot tudi konkretno ukrepe, ki to sodelovanje takoj pospešijo. Gre za vse možne aspekte obmejnega in regionalnega sodelovanja s posebnim poudarkom na gospodarske interese obmejnih krajev. Z Italijo, Avstrijo in Madžarsko bo z ustreznimi ukrepi podpiral tudi višje oblike gospodarskega sodelovanja, posebno: — vse obmejne projekte, ki pospešujejo mednarodno delitev dela; — gospodarsko upravičena vključevanja v razvojne projekte sosednih obmejnih pokrajin in obratne; — gospodarsko sodelovanje ne le z velikimi, temveč tudi z manjšimi podjetniki tako v primarnem, sekundarnem in terciarnem sektorju gospodarstva; — skupno znanstveno in tehnično razvojno sodelovanje linstitucij na obmejnem področju; — skupne projekte obmejnega prostorskega planiranja; — skupne projekte, ki bodo omogočili dodatno zaposlovanje presežne delovne sile in razvoj nezadostno razvitih obmejnih krajev; — skupne projekte zaščite človekovega okolja; — obmejno industrijsko in tehnično sodelovanje; — skupna vlaganja v mešana podjetja na obmejnih področjih; — skupne obmejne industrijske proizvodne cone; — skupne obmejne prometne, energetske in druge infrastrukturne projekte; — povečanje kapacitet za boljšo ponud- bo blaga in storitev v maloobmejnem prometu. V okviru take politike maloobmejnega prometa in regionalnega sodelovanja naj bi se iskale tudi nove možnosti za prilagoditev tržaškega in goriškega sporazuma, za povečanje obojestranske koristne blagovne menjave po videmskem sporazumu o maloobmejnem osebnem prometu z Italijo in za primernejše rešitve v doslej malo ustreznih sporazumih o osebnem maloobmejnem prometu z Avstrijo in Madžarsko. Tu je omeniti tudi potrebne napore za prilagajanje obstoječih sejemskih sporazumov z Italijo in Avstrijo, pa tudi za boljše možnosti drugih obmejnih sejmov. V skupnem interesu vseh obmejnih držav in regij kakor tudi v našem interesu je potrebno planiranje in postopna realizacija vrste komunikacijskih povezav, ki bodo po eni strani povezane z izgraditvijo tako imenovanega slovenskega prometnega križa, istočasno pa omogočale tudi najracionalnejše postopne povezave med vsemi sosedi. Neposredni sosedje SR Slovenije pripadajo vsak drugačnim integracijskim skupinam: Italija EGS, Avstrija EFTA, Madžarska SEV. To nalaga drugačne pristope k reševanju problemov pri gospodarskem sodelovanju z njimi, odpira pa tudi različne možnosti za našo gospodarsko povezavo z njimi, saj se z njo neposredno povezujemo tudi s širšimi gospodarskimi prostori, prevladujočimi v današnji Evropi. AVSTR!J8KA TELEV!ZtJA bo razširjena na Južno Tirotsko Nemško govoreča narodnostna skupnost na Južnem Tirolskem je dosegla nov uspeh v svojem boju za vsestransko enakopravnost. Italijanska vlada je pred nedavnim sprejela izvedbena določila, ki dajejo pokrajini Božen pravico, da zgradi posebno radijsko in teievizijsko omrežje za sprejemanje avstrijskih programov. Deželna zbora severne in južne Tirolske pa sta v tej zadevi naslovila na avstrijsko zvezno viado ter avstrijsko radioteievizijo (ORFj prošnjo za ..najboij velikopotezno" podporo pri uresničitvi tega načrta. Prepričani smo, da bodo južni Tiroici deležni — in to upravičeno — širokega razumevanja in podpore pr) svojem matičnem narodu in njegovi državi. Tak pozitiven odziv je imel tudi poziv koroških Slovencev giede podpore pri gradnji kulturnega doma v Celovcu: v Sloveniji in po vsej Jugoslaviji so nam zagotovi)! solidarno pomoč. Toda kaj pravijo k temu na Koroškem! Isti krogi, ki poudarjajo razumevanje za težnje južnih Tirolcev, v Isti sapi očitajo koroškim Slovencem .vožnje na jug" ter svarijo pred tem, da bi dobil) podporo iz Jugoslavije, češ, tukaj je treba biti .previden", ker gre za .komunistično državo". Dvoličnosti, kot se je poslužujejo taki koroški .patrioti", verjetno nikjer drugje ni najti. Po svoj) dvojni morali so res edinstven primer podlosti in umazanosti! -KS&Of W10 V MiMfM! UstK fOrO- č