Pavšalni franfco v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovence*.	Posamezna številka stane 60 vinarjev.
10. štev.	Radgona, dne 6. marca 1920.	II. leto.
Glasilo obmejnih Slovb..vdv.
Uredništvo in upravništvo v Radgoni, Murska ulica štev. 184. — Telefonska štev. 3!.
Rokopisi S9 H6 Vračajo. asasaiv.-j :
Izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vso leto 22 K, za pol leta M K, za četrt leta 5 K 50 vin.
inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 w visok in 54 mm širok) 80 Vinarjev.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Jadransko vprašanje.
List, ki stoji na straži narodnih zadev na skrajni severni meji slovenskih pokrajin, naj se dotakne zaenkrat narodnega in obmejnega vprašanja na jugozapadu — od sosedov Nemcev obrnimo oči k sosedom Lahom. Skok ni tako nelogičen, kot bi se komu zdelo, kajti spor z Itaiijo vpliva neposredno tudi na državne razmere na severu in meja z Italijo je v logični zvezi z obmejnim vprašanjem z Avstrijo in z Madžarsko. To smo občutili že večkrat in sicer na svojo znatno škodo. Naše obmejno vprašanje z Avstrijo se je samo vsled vmešavanja Italije rešilo za nas tako neugodno, radi Radgone in Celovca so posegli vmes Italijani z vsem svojim vplivom in močjo. Nemci so sicer nespametni, če se vesele tega zavezništva in zanašajo nanj, ker morajo plačevati laško pomoč zelo drago, veliko predrago, in bi bilo zanje veliko več vredno dobro sosedstvo z Jugoslavijo. Toda, če nočejo biti pametni, jih ne moremo j k temu siliti in ne moremo čakati, da bi se spametovali. Računati moramo torej z dejstvom, da se bodo Italijani vedno vmešavali v naše spere z Nemci in vedno zavzemali stališče proti nam. Spor Jugoslavije z Italijo je torej tudi zadeva, ki mora posebno živo zanimati obmejne Slovence.
Italijani zahtevajo, da jadransko morje mora biti »italijansko morje*. Njihove maksimalne zahteve so torej: 1. zasesti celo jadransko obal od stare laško avstrijske meje pa do Albanije, Albanijo samo pa dobiti pod svoj upliv; 2. dobiti vpliv in nadarstvo nad vse železnice, ki iz srednje Evrope in z Balkana peljejo k Ja dranu; 3. v srednji Evropi in na Balkanu se ne sme razviti nobena velika državna moč, ki bi zamogla težiti po Jadranu; 4. iztisniti slovensko prebivalstvo, ki prebiva ob Jadranu, iz njegove domovine ali pa ga vtopiti med novo-priseljenim laškim prebivalstvom.
Te zahteve so naperjene naravnost proti obstoju našega naroda in naše države in razume se, da ga ni Jugoslovana, ki bi zamogel zagovarjati sporazum z Italijani. Italijani sami tudi odločno odklanjajo vsak sporazum z nami, stoje na stališču, da oni so zmagovalci, mi premaganci, oni plemeniti narod, mi nizka rasa, ter imajo vsled tega sveto pravo, da izrežejo iz našega telesa meso ter nam puščajo krvi, kolikor hočejo. Seveda ni mogoče vedno doseči vsega in tako so tudi Italijani vedno pripravljeni barantati.
Med vojno so barantali Italijani z osrednjimi državami in z entento obenem. Kdor jim več ponudi, s tem hočejo potegniti. Avstrija takrat še ni čutila velike zadrege in je ponujala bolj malo. Hotela je dati Italiji samo goriško Furlanijo do Soče, za mesto Gorico, je namignila, da bi bila pripravljena še govoriti, Trstu je pa obljubila široko samovlado. Italiji se je vse to zdelo premalo, toliko bolj, ker je ententa ponudila Italiji več,' a ententa je lahko obljubila,
1 ker ji ni bilo treba drsili k svojega. Tako je naredila ententa z Italijo takozvano londonsko pogodbo v kateri ji je obljubila celo Goriško, del Kranjske, Trst z okolico, celo Istro in severno Dalmacijo ter vse najvažnejše dalmatinske otoke. Izrečno je pa rečeno, da mesto Reka ne pripade Italiji.
Med vojsko so Italijani, kakor znano, najslavnejše uspehe želi samo pri slavnih umikanjih, kadar so pa napadli, so jih vedno debili po grbi. Slednjič so prišli tako daleč, da so morali vsi ententarji priti Italijanom na pomoč, da jih rešijo popolnega pogina. Ko so se Srbi borili v Makedoniji in razbili fronto, so čepeli Italijani lepo pri miru. Šele, ko je avstrijsko brodovje prešlo v jugoslovanske roke in razobesilo mirovno zastavo, so se približali italijanski junaki, ter zavratno torpedirali največjo bojno ladjo »Viribus Unitis*. Ako je na fronti bilo sklenjeno premirje in so se začeli vojaki umikati, so prišli Italijani in iz mirnih ljudij delali vojne vjetnike.
Potern so zasedli velik kos sveta na podlagi onega premirja, za katero se morajo zahvaliti srbskim zmagam v Makedoniji. Prišli so v Logatec in se že pomikali proti Ljubljani, katero bi bili zasedli, ako bi jih ne bili prehiteli Srbi, ki so jim zastavili pot. Na podlagi do-tičnega premirja z Avstrijo so zasedli Italijani črto od Logatca na Idrijo, velik del Notranjske in košček Gorenjske na Kranjskem ter kanalsko dolino na Koroškem. Kot zavezniki Nemcev so vzeli na Koroškem pod svoje vkrilje še železnico Beljak. Šent Vid. Mesto Reko so pa zasedli sploh brez vsakega naslova enostavno spomočjo najetih banditov juda d’Annunzio.
Naša delegacija v Parizu je v poravnavo spora z Italijani predlagala dva načina: najprej naj bi se ljudstvo odločilo potom splošnega glasovanja, a ko so Italijani to oholo odklonili, smo predlagali, naj se spor prepusti Wilsonu v razrešitev, kar so Italijani istotako na kratko odbili. Italijani stoje na stališču, da se z nami sploh ne pogajajo, ker mi smo premagani sovražniki — Avstrijci. Za svoje zahteve imajo pa različne razloge. Napram Angležem in Francozom se sklicujejo na londonski dogovor, Reko so zasedli, kot pravijo, iz narodnostnega načela, ker tam prebiva nekaj Italijanov in Italijanašev. Toda istega načela ne puste veljati za druge zasedene kraje. Za druge dežele se sklicujejo na zemljepisne zgodovinske in vojaške razloge, ki pa obstoje samo v njihovi pokvarjeni domišljiji. — Wilson je hotel posredovati in je predlagal takozvano Wilsonovo črto, potom katere bi dobili itaPjani vso Goriško, iz-vzemši majhen del cerkviške doline, ves Trst z okolico, skoraj vso Istro, izvzemši delov okrajev Kastov in Podgrad ter od Kranjske vipavsko dolino in Senožeče. Wilsonova črta je za nas. silno neugodna, ker prepušča 400.000 Slovencev v italijansko robstvo, toda Italijani so odklonili tudi to ponudbo in zahtevajo londonsko pogodbo in še Reko poyrhu. V resnici so pa zasedli kraje, ki leže daleč tostran londonske
Charles Dickens.
(Konec)
Ne, ni matere, ne smodnika in ne naslonjača — samo čolnar, njegovo vražje lice, žareče kot solnce v ognjeni megli, pleše v ognjeni megli — plazi se krog vrvice naprej in nazaj v ognjeni megli, pred milijoni milj ognjenih niti v eni minuti — vse v ognjeni megli —-in to se zbira v manjšo in manjšo, nazadnje docela drobno točko, ki se suče naglo krog moje glave — pa oge nj, megla — ne slišim, ne vidim, ne čutim — vse izginja — briga — morje, jaz sam, cel svet, vse skupaj.
Kar je bilo izza tega, se ne spominjam več, prav ničesar več.
Ko sem se vzbudil, sem se znašel v udobni postelji, dva krepka, na vse pripravljena moža sta stala na obeh straneh blazin in gospod, ki me je z zanimanjem opazoval, je stal pri nogah postelje.
Bilo je približno ob sedmih zjutraj. Moje spanje (in zdelo se mi je, da je to bilo spanje) e trajalo polnih osem mesecev- Bil sem med
domačini na otoku Trinidad — moža poleg moje postelje sta bila strežnika, ki sta se vedno izmenjavala — gospod pri mojih nogah je bil zdravnik. Kaj sem govoril in delal tekom teh osem mesecev, ne vem, in tega ne bom izvedel nikdar. Tega dne sem se vzbudil kakor od dolgega spanja, to je vse, česar se spominjam.
Minila sta dva meseca ali še več, predno mi je zdravnik odgovoril na vprašanja, katera sem mu stavil.
Briga je bila zasidrana, kakor sem sam domneval, ob samotnem, pustem delu obrežja, dovolj sigurnem, da so lahko Španci pod plaščem noči izvršili svojo roparsko delo.
Rešitev mojemu življenju je prišla z morske strani. Ameriška ladja, katero je brezvetrovno vreme zadržalo na visokem morju, je ob solnčnem vzhodu ugledala našo Gdjo.
Kapitan, k: je imel vsled brezvetrovnega vremena prosto roke, je poslal enega svojih čolnov s kormiiarjem vred proti ladji, da se prepriča, kaka ladja se nahaja na tako nenavadnem mestu.
Kar je kormilar najprej zagledal, ko je bil stopil na zapuščeno brigo, je bila luč sveče, ki je prihajala skozi špranjo.
Plamen je bil tik vrvice, ko je stopil v podpalubne prostore; ko bi ne imel ta ugledni mož dovolj hladnokrvnosti in bi ne prerezal še v tistem trenutku, bi bil on, njegovi ljudje, jaz in briga zleteli v zrak.
Vrvica, ovita krog sveče, je vzplala v tistem trenutku, ko je bila sveča ugašena.
Da ni bila pretrgana zveza s sodom — Bog ve, kaj bi se zgodilo.
Kaj se je zgodilo s španskim skunerom in čolnarjem, nisem mogel izvedeti.
Amerikanci so spravili mene in brigo v Trinidad; brigo so dobili kot nagrado.
Iz ladje so me spravili v onem stanju, v kakršnem so me našli na brigi, namreč brez zavesti.
Ampak ne pozabite, cenjena družba, da da je preteklo že mnogo let od tega, in da sem bil dobro izleČen ter z zdravim razumom odpuščen iz mornarske bolnice.
Hvala Bogu, sedaj sem docela zdrav, kakor vidite.
Nekoliko sem samo ginjen, gospe in gospoda, malo sem ginjen, ko pripovedujem to povest!
Prevedel Y.
pogodbe, kakor Logatec in Postojno na Kranjskem. Londonska pogodba, Reka in sploh kar so doslej zasedli, to je najmanj kar zahtevajo Italijani. V ozadju pa stoje seveda še vedno s svojimi že v začetku tega članka navedenimi maksimalnimi zahtevami. Ako se tudi zaenkrat spor z Italijo z velikimi žrtvami od naše strani poravna, moramo biti prepričani, da ne bomo od te strani irtieli nikdar dobrega in poštenega sosedstva, ker ne bodo Italijani nikdar opustili svojih maksimalnih zahtev, ki merijo na to, da popolnoma uničijo in zasužnjijo naš narod.
Hii res ni zdravila?
O draginji se je pri nas mnogo pisalo in še več govorilo. Vsak je vedel kaj povedati, zakaj vprašanje je zanimiyo in se da mnogo-stransko obdelati. Ampak nam navadnim ljudem je v takih stvareh najbolj zoprno, če se govori ali piše o odpravi draginje, a kruh se medtem podraži in suknja postane bolj oglodana. Mi ne maramo, da se o tem razpravlja kakor o vprašanju srednješolske reforme; nam se je draginja zadrla v meso in kri, postala je naš neizprosen sovražnik, ki nam sega po življenju. Zato smo postali nestrpni in z nobenim tolažilom se ne moremo zadovoljiti, dokler ne bomo videli, da so cene padle.
Imeli smo vlado, ki je zatrjevala, da se naslanja na široke ljudske sloje in ki se je vendar morala poslužiti prosvitljenega absolutizma, da je vzdržala državno breme od avgusta lanskega leta do druge polovice februarja letos. Bila je v položaju, da si pribori nesmrtnih lovorik, ampak eno samo vprašanje bi morala rešiti zadovoljivo: znižanje draginje. Imela je vso oblast v rokah in — kaj je storila?
Vsakdo ve, kako so narastle cene ravno v tem času. Imeli smo neštevilne stavke, slišalo se je od vseh strani, kako so ljudje nezado voljni in raznotere zabavljice so kratile ugled naše mlade države. Ali res ni bilo zdravila? Ali pa zdravilo obstoja in ga vlada ni vedela najti ? Menimo da bo to prav, če ni pravilnejše: ni marala najti. Od nastopa Davidovičeve vlade se je silno razvnemal dvoboi med kronsko in dinarsko valuto. Vlada je pa slepomišila in dočim so ljubljanski listi vzbujali veselje nad rešitvijo al pari, so se beogradski radovali razmerja 1:4. Slepomišiti z valuto pomeni slepomišiti z draginjo in s tem s celo državo. Vemo dobro, da je to hudo zapredeno vprašanje in da je gospodin Dinar strašno občutljive narave. Ampak ravno za to bi morala vlada stopiti pred začasno narodno predstavništvo; tako bi se igra odigrala javno in vedeli bi, komu bi ostale — karte. Z druge strani bi trebalo pokazati močno roko napram verižnikom, navijalcem cen, vojnim dobičkarjem in korumpiranim uradnikom. To je bilo v interesu ljudstva in cele države — toda videli smo, da je vsled prednosti pri izvažanju zopet nastalo več »neprostovoljnih« milijonarjev, ni pa bil obešen noben verižnik kakor na Poljskem in vojni dobičkarji tudi niso javkali o krivicah, ki bi se jim godile. Boj proti vojnim bogatašem je moral stopiti v službo političnih strank in se mu je godilo kakor levu v cirkusu: vladna stranka ga je držala v kletki in ga je le v — programu pustila ogledati, opozicijonelne stranke pa so ga skušale spustiti na areno. Na ta način se je pri nas zgodilo, da smo zabredli v draginske razmere, ki so uprav kaotične — brez vsakega reda. Tako je bilo vse govoričenje proti draginji brezplodno, ker se je za ministrsko mizo slepomišilo z valuto in z pre-ventilnimi sredstvi prbti draginji t. j. z bojem proti velikemu in malemu verižništvu.
To slepomišenje je trajalo pol leta in šele pred par dnevi je odstopila vlada, ki ni vedela napraviti reda y draginjskih razmerah. Zamujen in izgubljen čas pa ni odstopil; napake, ki jih je napravila vlada, katera ni marala biti odgovorna, se ne dajo zbrisati kar z Protičevim rokavom. V kratkem se mora sestati začasno narodno predstavništvo in tu bo stopilo vprašanje draginje takoj v oposredje. Če ne že drugače, pa v obliki valutnega vprašanja ali razdelitve novih davčnih bremen. Morali bomo odločno nastopiti proti vsakemu slepomišenju, pa naj pride z te ali one strani, pod to ali ono krinko. Najmanje 90 odstotkov nas je v državi,
ki smatramo draginjsko vprašanje, za svoje življensko vprašanje.	Odločno si
prepovemo — razpravljanje brez dejanj, prazno izgubo časa in besed. Naše načelo je, da cene morajo pasti in da obstoja uspešen zdravilni način, ki bo končal to neprestano zastrupljanje državnega organizma. V parlamentu bodo ljudski zastopniki podali vladi navodila, po katerih bo morala postopati, da izvede temeljito in smo-treno operacijo, še predno se sestane ustavot-vorna skupščina. Nismo zato jugoslovanski državljani, da nas vlade gonijo v obup. Takih državljanov sploh ni več v kulturnih deželah. Vsi pa hočemo delati na to, da se nam omogoči dostojno življenje, vedoč, da so v Jugoslaviji vsi pogoji zanj.
Zopet polom.
Po vesteh, ki so došle iz Rusije, so se v Arhangelsku uprle antantine čete, ki so imele nalogo boriti se proti sovjetski Rusiji. Arhangelsk so že zasedle boljševiške čete in londonsko uradno poročilo skrušeno priznava, da so s tem prišle v posest najvažnejšega pristanišča ob Belem morju. Antanta je tudi v severni Rusiji temeljito polomila.
Dozdeva se, da ni več daleč čas, ko bomo »uradno« odpravili izraz: boljševiške čete so prodrle in podobno ter ga nadomestili z boljšim: ruske čete so prodrle. . . Okrog zlatoglave Moskve se polagoma zopet zbirajo raztreseni drobci velikega ruskega carstva. Reklo se je, da boljševiki delajo za popolno razkosanje in uničenje Rusije. Zadnje mesece pa vidimo njihove čete na potu v najbolj oddaljene pokrajine bivšega carstva. Bijejo se z Japonci na Daljnem Vzhodu, osvajajo Kavkaz, pojavile so se na galiških poljanah, bore se za pristanišča ob Belem in ob Črnem morju. Čemu? Ali re3 zgolj za to, da bi uvedle socializacija kavkaških petrolejskih, vrelcev in »podržavljanje« karavanske trgovine v kirgiških stepah?
Ta trditev bi bila prenaivaa. Res pa je, da Rusija vstaja in čimbolj giblje ruski orel s svojimi ranjenimi perotmi, tembolj vpijejo krokarji v zapadni Evropi. Znano je, da je bila Denjikin — Kolčakova akcija naročena iz Pariza. Čete starih ruskih generalov, ki so hoteli s sabljo zastaviti pot ruske revolucije, so danes docela razkropljene in o Kolčaku se poroča, da je bil ustreljen. Sedaj pa še prihaja upor antantinih čet, ki so stale na tako važnem mestu, kot je Arhangelsk, ključ severne Rusije!
Kaj so pa delali Angleži in njihovi zavezniki v Arhangelsku? Njihove podvzetje je požrlo milijone in milijone denarja — mar mislite, da so Angleži res tako zavzeti za spas in blagor ruskega naroda, da bodo razsipavali milijone lastnega premoženja, samo da pomo-rejo Rusom iz nevolje? Tudi ta trditev je prav naivna. Antanti ni šlo za dobrobit ruskega naroda — čigar potreb itak ne pozna —, šlo ji jo marveč za obrambo kolonij in za iztirjaoje milijard, ki so jih zapadaoevrop3ki kapitalisti posodili Rusiji. Zato so tudi v strahu, če se ruske čete bližajo Kavkazu, odkoder vodi pot v Indijo, deželo neizmernega bogastva, ki pa je angleška kolonija. Antanta dobro ve, da so na pohodu čete nove Rusije, ki je zavrgla tiste politične metode, katere so vsled tisočletne navade dopuščale, da so posamezni diplomati na ljubo »ravnotežju« razkosali cele pokrajine ter narode kakor mrtvo blago navrgli enemu ali drugemu »na vago«. Ruski orel, ki se težko ranjen obrača na ogromnih stepah, ki se koplje v lastni krvi in suši v lastni nesreči, se bo prejalislej dvignil iu takrat ne bo antanta polomila zgolj ob Belem morju, marveč ob vseh morjih, v vseh pokrajinah, kamor je zasekala meč svojega im-perijalizma.
Dobi kolonij, protektoratov ia »interesnih sfer« — dobi krivotvorenja narodne samoodločbe mora vendar enkrat priti konec. Zakaj bi se morali gospodarsko šibkejši narodi vdinjati volji močnejših, da Žive od njih in si kopičijo zaklade?! Kjs je zapisana ta pravica, kdo jo je pripoznal.
Kaj je delal Anglež v severni Rusiji ? je vpraševal ru3ki narod. In mi Jugosloveni vprašamo: kaj dela Italijan na vaši zemlji, zakaj nas antanta biča z ultimati ? Odgovor je isti: šibkejši narod naj bo podvržen močnejšemu ali trenutna moč naj odmerja pravico! To pogubno naziranje pa vendar mora biti odpravljeno iz svetal Jugosloveni smo bili celo tisočletje podvrženi gospodarski, kulturni ia narodni kolonizaciji tujih narodov. V pesteh so nas imeli Nemci, Lahi, Turki, Madžari. Nič boljše ni bilo z ostalimi slovanskimi narodi. Tudi velika Rusija ni bila svobodna, zakaj vse do zadnjega časa so jo pod krinko carskega satnodrštva izrabljali tujci in od njih podkupljeni lastni izvržki. AU je danes ravno Rusija na potu, da za večno odpravi to zločinsko izkoriščanje narodov in ljudstev — kakor je velika francoska revolucija odpravila zločinsko izkoriščanje osebe, človeka ?	B.
Politični pregled.
Jugoslavija. O sestavi nove vlade v Belgradu smo poročali v zadnji številki. Stranke, ki so sedele dosedaj v vladi, naštevajo v vsakem posameznem novem ministru celo vrsto grehov, mi pa mislimo, da tudi v prejšnji vladi niso
sami angelci. Največ slabega o. dr. Korošcu vedo povedati ljudje, ki so ga po prevratu nosili v Ljubljani na rokah. Značajnost, kje si? Sestava deželne vlade za Slovenijo je poverjena dr. Brejcu, vendar najbrž ne bodo stopili v vlado niti demokrati, niti socialisti. Ravnotako so odstopile vse druge deželne vlade in se je sestava novih vlad poverila novim predsednikom. Upamo, da bo nova vlada imela več razumevanja za naša obmejna vprašanja kakor prešuja. Po dolgem presledku je narodno predstavništvo zopet sklicano na sejo, ki se vrši v sredo 3. t. m. — V jadranskem vprašanju še vedno ni nobene odločitve. Sicer so Italijani začeli nekoliko popuščati, vendar smo do pravične rešitve silno daleč.
Na Madžarskem je državni zbor izvolil Horthy-ja z veliko večino za državnega upravnika, četudi priznavamo, da treba na Madžarskem močne roke, ki bi naj pomagala deželi iz težav, kamor jo je spravil boljševizem, vendar nasilnosti sedanjega vojaštva ne moremo brezp ogojno odobravati. Sila rodi vedno protisilo in najboljše nasilje nikoli ni dobro.
Ruska sovjetska vlada je ponudila vsem obmejnim državam mir, tudi Rumunski, Japonski in Ameriki. Kako bodo odgovorile te države, še ni gotovo. Najbolje je storila Angleška, ki je že obnovila trgovske stike z Rusijo. Značilno za sovjetsko vlado je, da je vpeljala 12 umi delavnik za vse delavce, dočim vpeljujejo vse druge neboljševiške države 8 urni delavnik. Tudi boljševizem bo se u iušil v lastni krvi, kakor nemški imperijalizem. la drugi imperija-lizmi? Upamo enako!
Na Angleškem se je izjavila organizacija poljedelcev proti 8 urnemu delavniku za poljske delavce, ker je 8 urni delavnik pri poljskem delu nemogoče izvesti, pač pa naj velja 8 urni delavnik za tovarniške ¿[slavce, ki delajo ob vsakem vremenu, poleti in pozimi, dočim to za poljske delavce ne more veljati.
Turki so zopet začeli zatirati Armence, ki jim je mirovna konferenca obljubila samostojnost, nima pa moči, da bi jim to samostojnost v resnici dala. Zdi se, da ne upa iti nobena velesila v žerjavico niti po turški, niti po ruski kostanj. Onemoglost mirovne konference se prav močno kaže v turškem vprašanju, še bolj pa seveda v jadranskem.
Tedenske novice.
Predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo je postal dr. Janko Brejc. Novi predsednik je povabil slov. demokratsko in socijalistično stranko, da se izjavita, ako sta pripravljeni vstopiti v novo vlado. Ako se bodo socijalisti in demokrati odzvali temu vabilu, bo začel novi predsednik pogajanja z njimi za sestavo nove vlade. Socijalisti so baje že odklonili vstop v novo vlado.
Prošnja za pomoč. Dne 19 februarja je nastal pri sv. Marku pod Ptujem požar, ki je vpepelih 11 kmetskih poslopij z vsemi zalogami. Škoda znaša okoli 900.000 K. Ljudje so brez strehe, hrane in obleke. Obračamo se do vseh človekoljubnih src, da pomagajo tem siromakom z denarjem, obleko in živili. Prispevki se naj pošljejo naravnost na naslov: Pomožni odbor za pogorelce pri sv. Marku niže Ptuja.
Prebiranje in rekrutacija letnikov 1896—1900 OdgOdenO. Naznanjeno prebiranje in rekrutacija vojaških obvezancev, rojenih v letih 1896—1900 je odgodeno za nedoločen čas. Kedaj se bo vršilo, se bo objavilo pravočasno. Vsi obvezanci naj počakajo torej na na-daljne odredbe.
Osebna vest. Upravnikom Prekmurja je baje imenovan Fr. Schittnig.
20 falzifikatov tisoč kronskih kolekov.
Trdi se, da je 20 raznih falzifikatov za kolke na kro skih tisočakih. Sedaj so tudi že ugotovili ponarejene kolke na novčanicah po 100, 50 in 20 K. Ko bo zamenjava izvršena, se bo mogla oceniti škoda, ki jo bo država trpela vsled kolkovanja.
Ponarejeni bankovci. Zadnji teden ne mine dan, da bi ljubljanski dnevniki ne poročali, da so tamintam prišli na sled bankovcem z p . urejenimi kolki. Zlasti je križ z tisočaki, pa treti s stotaki. Dozdeva se, da je v prometu
več ponarejenih kakor pa pristnih kolkov. Nekateri falzifikati so napravljeni tako vešče, da jih »Lajik le z težavo spozna«, kakor priznava uradno poročilo. Nikdar nisi siguren, ali so bankovci veljavni ali ne . . . Stvar je postala nekak »Bauernschreck«. V Ljubljani so bile celo demonstracije, banke se prepirajo med seboj, redarji so noč in dan na lovu, časopisje prinaša redna poročna, opeharjene stranke jokajo na ulici in — finančna delegacija izdaja dnevne objave kakor ob velikih epidemijah... Žal da so pri tem navadno prizadeti ravno najrevnejši ljudje. Ali je ubog gorenjski starček kriv, če je prinesel v Ljubljano bankovce, ki imajo ponarejene kolke? Ko jih je prejel, je pač pogledal, ali so kolekovani — toda kdo se spozna, kateri kolek je pristen in kateri ni. Ko so kolekovali denar, so uradni in poluradni, krogi raztrobili v svet, da se kolekuje za to, da ne bo mogoče vtihotapljati nežigosahih bankovcev v državo in jih z ponarejenimi pečati žigosati. No, pa ljudje so vedeli povedati, da so se že 14 dni pred kolekovanjem pojavili ponarejeni kolki. Čez dva meseca pa jih je bilo že toliko, da se niso razločili »pravični« od »kriyicnih«. Tako je vlada zopet bogatejša za eno blamažo, kateri se pridružuje tudi to, da cene niso padle za 2o°/0, kakor je računala vlada, marveč so se dvignile za 40% in danes — ob zamenjavi — so višje kot kedaj poprej. Ni čuda da taka finančna politika seje le nezadovoljstvo in revščino med državljani. Upajmo, da bo nova vlada srečnejše roke in — razumnejša
Zamenjavanje kronskih bankovcev avstro-ogrske banke za kronskodinarske bankovce. Novi finančni minister je brzojavil delegaciji ministrstva financ, da naj zamenjavanje nadaljuje po naredbah in navodilih, ki jih ima. Popolnoma neresnične in tendenciozne so vse vesti da je zamenjava ustavljena, so razširjene edino le v namen, provzročiti zmešnjavo pri zamenjavanju.
Zamenjavanje kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke za kronskodinarske bankovce. Ker je ponekod razširjeno napačno mnenje, da sprejema tisočake v zameno edino le finančna deželna blagajna v Ljubljani, opozarjamo občinstvo, da izven Ljubljane sprejemajo tisočake v zameno vsi davčni uradi v Sloveniji, ki imajo pripravljene za to potrebne kronskodinarske bankovce. Stranke izven Ljubljane naj torej zamenjajo svoje tisočake z drugimi bankovci vred pri svojih domačih davčnih uradih in naj nikar ne silijo v Ljubljano, da ne bodo imeli nepo trebnih stroškov in mudili časa s čakanjem.
II. simfonični koncert v Mariboru.
Mariborska divizijska godba izvaja pod vodstvom kapelnika F. Herzog a v koncertni dvorani pivovarne Götz na II. simfoničnem koncertu dne 6. marca 1920, sledeče točke: i. Beran: Idila (dirigira skladatelj), 2. van Beethoven: I simfonija, 3. Mendelsohn: koncert na gosli s sprem-ljevanjem orkestra (Solistka gdč. Fanny Brandt),
4.	Elgar: Sea Pictures (morske slike) ciklus pesmi za kontraalt s spremljevanjem orkestra, (poje koncertna pevka gdč. Sadar-jeva iz Ljubljane). 5. Berlioz: Rimski karneval (overture). Predprodaja vstopnic v trgovini za muzikalije Jos. Höfer, Šolska ulica, in v papirni trgovini, Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Čisti dobiček je namenjen mariborskim mestni ubožcem.
Pri zamenjavi denarja se ljudstvo ne sme oškodovati. Poslanec dr. H o h n j e c je v imenu Kmetske Zveze 24. februarja poslal na finančnega ministra dr. Velizarja Jankoviča to-le interpelacijo: Med kmetskim ljudstvom je zavladalo veliko razburjenje, ker davčni uradi pri zamenjavi staro-avstrijskih markiranih bankovcev v veliki meri zaplenjujejo oziroma pridržujejo tisočkronske bankovce, Čes, da so kolkovani s potvorjenimi kolki. Tako se je na primer zgodilo, da je davčni urad v Mariboru dne 23. februarja pridržal neki kmetski mladenki od 51 tisočkronskih bankovcev kar 43 komadov, ker baje niso veljavni. Nek urad je poslal v zamenjavo 6o komadov tisočkronskih bankovcev in davčni uzad je spoznal, da je od teh 36 krivo leoieko-vanih. Urad je imenovane bankovce dvignil dne 19. februarja v eni izmed mariborskih bank. Nekemu kmetskemu posestniku so dne 23. februarja pridržali od 13 komadov tisočkronskih bankovcev kar 7. Dvignil jih je pred tednom v banki. Banka se izgovarja, da ne more trpeti škode, kmetu pa so jih vendar odvzeli. Takih slučajev je na stotine po Štajerskem in po celem slovenskem ozemlju. Nekateri ljudje bodo s tem gospodarsko uničeni. Mnoge bo to gnalo v obup. Zato vprašam g. finančnega ministra: 1. ZsVaj ni finančno akoj ob začetku markiranja dalo uradom, denarnim
zavodom in sploh javnosti na razpolago natančnega opisa pravilnih kolkov, zlasti onih za tisočkronske bankovce, s čimer bi bil onemogočen vsak več ali manj upravičen sum, da se je uradno markiranje vršilo deloma s krivotvorjenimi kolki ? 2. Ali je g. finančni minister voljan nedolžne žrtve goljufije ali uradne ne-paznosti obvarovati pred nesrečo ter takoj ukreniti, da se posameznikom in zavodom, ki so prejeli s ponarje-nimi kolki markirane bankovce v dobri veri, da so pravilni, isti brez poteškoč zamenjajo za nove bankovce ? 3) Ali je g. finančni minister voljan takoj odrediti, da se posameznikom in zavodom, ki so se jim odvzeli bankovci, kateri so sedaj spoznani za nevaljavne, katere pa so dotične osebe ali zavodi sprejeli v dobri veri o njih veljavnosti, isti vrnejo, oziroma zamenjajo za nove bankovce.
Domače vesti.
Ljutomer. Kakor smo izvedeli, je g. Viktor Kukovec prevzel v lastno režijo nov premogovnik v Presiki pri Ljutomeru. Ksr poznamo njegovo podjetnost, smo prepričani, da ga bo dvignil na moderno višino, kakor hitro se pokaže, da je množina premoga res tako velika, da se izplača izkopavanje v večjem obsegu. Premog, ki se je doslej izkopal, je prav lep, podoben trboveljskemu. Če se akcija posreči, se obeta našim krajem lepa bodočnost: v dolinah bodo premogovni rovi, na hribih bo pa rastel še dalje prosluli ijutomeržan.
Sv. Bolfenk pri Središču. Mariborski listi so svoje-časno poročali, da so na Stari gori pričeli izkopavati sol. V resnici so si domači krogi izposlovali dovoljenje in dali na več mestih starogorskega hriba kopati v zemljo. Žal da o soli ni bilo nobenege sledu, dasi je že od starih časov razširjeno mnenje, da je v Stari gori mnogo soli, ker izpod hriba teče precej slane vode. Seveda se je nadaljnje kopanje ustavilo. Najbrž bo globoko- pod hribom sesedlina soli, vendar pa ne v tako veliki množini, da bi se izkopavanje izplačalo.
Štrigova. V tukajšnji župniji kakor tudi v celem gornjem Medžimurju v zadnjem času silno razsaja španska influenca. Zahtevala je že precej smrtnih žrtev. To je že tretje leto zaporedoma, kar pri nas vladajo nalezljive bolezni. Najprej griža, zdaj pa dve leti španska. Med siromašnim ijudstvom so razmere tudi drugače slabe, kar vlada prav nič ne skrbi za prehrano, trgovci navijajo cene brez vsake kontrole, v uradih vlada splošen nered. Tudi je med nami še mnogo raadžaron-skib hujskačev, kakor trgovec Lovrenčič in drugi.
Ljutomer. Tukaj je umrl 26. svečana g. Rajh Alojzij, mnogoletni cerkveni ključar in tržan v 75. letu svoje starosti. Rajni je bil zaveden in naroden mož, zato je vžival pri Slovencih splošno zaupanje. V tržkem občinskem odboru je bil blizu 30 let kot zastopnik slovenske manjšine. Bil je tudi ustanovnik in načelnik veteranskega društva ter podpornik vseh narodnih društev. Vrlemu možu naj bode domača zemljica lahka!
Kapela. Na gostiji Matjuža Knez in Terezije Sruec v Račkem vehu, je nabral Ajojzij Knez za »Orlovski odsek« 60 K-
Gornja Radgona. Preteklo nedeljo, dne 29. februarja se je vršil v gostilni Supančič shod, socijaldemo-kratske stranke. Četudi je gostilničar prepovedal shod v svoji gostilni, je na zahtevo in odgovornost znanega velenetnca Murekerja vendarle govoril neki Kaučič iz Maribora. O govoru samem je škoda izgubljati besede. Razen najpodlejših napadov na »klerikalce«, katoliško cerkev, duhovnike in »politikujoče pope« smo zvedeli čisto nekaj novega, da je namreč socijalistična stranka edina prava krščanska stranka. Brez duhovnikov, vere, cerkve in papeža seveda. Tudi Kristus je bil baje največji socijalist, kar je govornik dokazoval iz samega čistega evangelija. Govornika moramo radi njegove omejenosti in neumnosti le pomilovati, častitamo pa cvetu naše gornjerudgonske inteligence, Maksu Dominkušu in Pr. Korošcu, ki sta vendar enkrat našla človeka za to, da je povedal, kar imata na srcu. Zato sta mu tudi ves čas burno pritrjevala in ob koncu častitala. Da je moral Pučko dajati s svojo palico takt govorniku in urejevati medklice, je bilo popolnoma v smislu zboro-vanjskega zakona. Le par takih shodov še, pa bomo se s časom spoznali.
Ivanjšavci. Nepoznani ljudje so v noči od 1. na
2.	t. m. vlomili v hlev posestnika Kirbiša in odgnali en par konj, kar pa so domači kmalu slišali in šli s sosedi iskat tatov. Enega konja so kmalu našli v bližnjem gozdu, na njegovo rezgetanje pa je prišel iz gozda še drugi konj. Ker se taki slučaji tukaj blizu meje večkrat ponavljajo, bi prosili oblasti, da nekoliko bolj poskrbijo za varnost v naših obmejnih krajih. Bo zopet treba postreliti par tihotapcev?
Sv. Peter. V nedeljo popoldne ob 5. uri je umrla v radgonski bolnišnici sestra našega gospoda kaplana Ašiča, Zalka. Bila je vzor našim mladenkam, navdušena pevka in tamburašinja. Zadnji Čas je vestao gospodinjila pri Gospodarski zadrugi, dokler je ni pobrHa dolgoletna ledvična bolezen. Pogreb se je vršil v sredo 3. t. m. ob obilni udeležbi prijateljev in znancev. Naj v miru počiva, sorodnikom, bratom in sestram pa izrekamo najgloblje sožalje.
Protestni shod v Gornji Radgoni. V zadnjem poročilu o protestnem shodu kmečkih žen in deklet se nam je urinila pomota, ki jo je pa dobrodušen čitatelj lahko smatral za nerodno šalo. Niti našim kmečkim ženam in dekletom, niti g. Neudauerjevi, najmanj pa še nam samim nikoli na misel ni prišlo, bivšemu predsedniku deželne vlade dr. Žerjavu in.njegovemu delu izrekati zaupanje. Dotična rezolucija se mora pravilno glasiti: Deželni vladi pod vodstvom dr. Žerjava izrekamo
popolno nezaupanje. Toliko v pojasnilo čita-teljem in dopisnikom, ki so nas hoteli na to opozoriti.
V Lutvercih pri Radgoni, v slavnem nevtralnem pasu, imajo baje stroj za ponarejanje kolkov za tisočake in stotake. Naše ljudi svarimo, naj bodo previdni pri sprejemanju starih bankovcev, kar pa jih imajo, naj jih čimprej izmenjajo. Dotičnega »fabrikanta« v Lutvercih pa bo si treba pozneje, ko zasedejo naše oblasti apačko kotlino, natančnejše pogledati.
Gospodarstvo.
Čilski soliter še se sedaj trenutno ne more uvažati, ker je zaradi neurejene valute predrag. Kakor hitro bo kupovalna moč našega denarja nekoliko boljša, pa bo že mogoče uvažati. Kdor želi tiskanih navodil o uporabi gnojil, naj sporoči svoj naslov delegaciji proizvajalno Čilskega solitra v Ljubljani, Miklošičeva ul. št. 8.,
2.	nadstr.
(To naznanilo nam je poslala delegacija proizvajalcev čilskega solitra v ovitku tajništva samostojne kmetijske stranke. Torej bo tudi soliter postal samostojen?)
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slov. gorice je imela svoj prvi občni zbor v nedeljo 29. febr. Poročilo, ki smo ga' objavili tudi mi, je občni zbor vzel z odobravanjem na znanje. Želeti bi bilo le, da se člani številneje udeležujejo občnega zbora in drugih prireditev zadruge. Kakor poroča »Slovenec«, je postala gornjeradgonska gospodarska zadruga tekom šest mesecev ena najmočnejših v Sloveniji.
Modra galica. Naročniki modre galice se opozarjajo, naj naznanijo tam, kjer so galico naročili, natančen naslov in pa, koliko imajo vinograda, ker se jim sicer lahko zgodi, da galice sploh ne dobijo. Člani kmetijskih podružnic dobijo galico 2 K pri kg ceneje. K kmetijski podružnici se lahko pristopi vsak čas.
Ba^gled po svetu.
Angleški kmetje proti osemurnemu delavniku. Zveza angleških kmetovalcev, ki šteje 75.000 organiziranih udov, je imela v Londonu z borovanje, na katerem je zapretila z ustavitvijo obratovanja, ako bi uveljavila vlada osem urni delavnik tudi v kmetijstvu.
Na Dunaju ropajo in kradejo. Število ropon in tatvin na Dunaju narašča od dne do dne te spresegajo svote, ki se odnesejo tedensko več stotisoč kron. Podzemeljski kanali se po večkrat tedensko prečščejo in pride ob teh prilikah vedno do krvavih bojev med policijo in v kanalih skrivajočo se sodrgo. V zadnjem času so se spravili, roparji posebno na pokopališče, kjer so jim zlasti bakreni predmeti dobrodošli. Na centralnem pokopališču so pred kratkim odnesli bakreno posodo z ostanki umrlega profesorja dr. Hanca.
Cerkveni rop v Subotici. V katoliško cerkev v Subotici so ylomili neznani roparji, razbili tabernakelj ter odnosli staro zlato mon-štranco, velik pozlačen obhajilni kelih, osem zlatih kelihov in paten. Skoda znaša nad pol milijona kron.
Davek na brezdelnost. V italijanski zbornici je bil baje stavljen predlog, naj se brezdelje obdavči. Kdor ne dela ali živi od rent mora državi odstopiti polovico dohodkov. Glavnica v trgovinskih obratih se ne smatra za delo. Kdor noče delati, ga bodo izgnali. — Enak davek bi bilo trebra naložiti tudi našim verižnikom in tihotapcem! —
Listnica uredništva.
J. S. iz Ljutomera. — Vaš dopis objavimo v prihodnji številki.
Veš učencev. — Brez podpisa v koš.
Vsoto 63 K. — smo poslali dijaški kuhinji v Mariboru. V imenu stradajočih dijakov se Vam iskreno zahvaljujemo.
Trpite na reumatizmu in gihtnih bolečinah?
Vdrgnjenje s pravim Fellerjevim Elza Fluidom je tako rekoč dobrodejno ! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 27 K.
Rabite milo — odvajajoče sredstvo ? Pellerjeve prave Elza krogljice izvršujejo svojo dolžnost I 6 škatljic 12 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 5 K. Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K.— Omot in poštnina posebej, a naj ceneje. Eugen V. FJier. Stubica Denja, Elzatrg štv. 264. Hrvatska.	E
Mariborska eskomptna banka podružnica Murska Sobota
kitfžice' ter’jih obrestuje po 3 °lo	ter vloge na tekoči račun po dogovoru.
Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji.
v I. nadstropju.
želi službe v umetnem ali navadnem mlinu v ljutomerskem okraju. Ponudbe na upravništvo „Murske Straže“.
ffilinar
Proda se
en Šivalni stroj (Singer). Poizve se v Gornji Radgoni hi&. itv. 4.
Ds nCAlilf k° prišlo, za sedaj se U9 prouaj pa da ▼ najem večje posestvo. Vse v najboljšem stanju ob okrajni eesti; primerno tudi za trgovino. Naslov pove upravništvo „Murske Straže“.
P.f otrobe, pšenično mečko, oves za seme, pšenično, krušno, koruzno in ajdinsko moko, proseno pšeno, tikvino ‘'(bučno) olje, dobro milo, sodo, vžigalice, sladno kavo, drva za kurjavo, prodaja na debelo in drobno ter kupuje vse deželne pridelke. Sprejema naročila za apno in cement. J. Škerlec, trgovec, Gornja Radgona.
H	se da novozidana hiša
M U a J Bul krita z opeko, z štirimi sobami, vrtom in sadovnjakom na lepi solnčni legi z dobro pitno vodo, ob veliki cesti na križopotju. Pripravljena za trgovino ali kaki urad. Najemnina na leto od 2000 kron naprej. Ponudbe do 30. marca 1920 na lastnika Matjaža Kustec v Gornji Bistrici, pošta Srednja Bistrica, Prekmurje.
Ženitna ponudba.
mesar in trgovec, govori 3 jezike, s premoženjem 140.000 kron, so želi seznaniti z gospodično ali vdovo ki bi imela kako gostilno ali mesarijo. Ponudbe pod „Pomlad“ na upravništvo „Murske Straže“,
3a veliko noč
priporoča prvovrstne
domače klobase šunke, Carree itd. ter pristne kranjske klobase vsako množino
prva delikatesna trgovina
llllllilii
angela Ceh-Vršič
LJUTOMER
Hiši - Podgane
stenice — ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 7’—, za podgane in miši K 7*—, za ščurke K 8-—, posebno močna tinktura za stenico K 7*—, uničevalec moljev, prašek za uš} v obleki in periln, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 6*—, prašek proti mrčesom K 6*—, mazilo proti ušem pri ljudeh K 4-—, mazilo za uši pri iiyini K 4*—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelepjadi (uničevalcev rastlin) K 6-—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jfinlter, Zagreb 46, Petrlnjska ulica 3
Kupujemo
po najvišjih dnevnih cenah
Sele3iie in lesene
SODE
VAMÜT Ljubljana
IWiUlil Dunajska c. 33.
Kolesarji!
Use potrebščine za kolesa in motocikle plašče in zračnice dobite najceneje v trgovini
3. Goreč, Ljubljana
Pismena naročila se izvrže še isti dan.
lopet
ogromna pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka
Posredovalnica vseh služb
posreduje zanesljivo moško in žensko služinčad, sobarice za privatne hiše, hotele, natakarice za gostilne, hlapce, dekle itd., ter se priporoča
Rozalija Ruscher v Ljutomeru. 13—10
Sladno kavo
znamka
„vaRDar
y zavitkih po 200 in 500 g, originalni zaboji po 50 kg, po najnizji ceni, franko vsaka železniška postaja dobavlja
3ovo Gigovič
Siaribor J, Glavni trg 21
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2 pesti. 5 zavojčkov Mastina, prahu za pitapje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja, Ali pa piši lekarni Trnkdcxy v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 20 kron 50 vinarjev z poštnino.
Garje,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 10-50 K pri lekarni Trn« koczy, Ljubljana.
Oglašujte v „Murski Straži“,
V CSš&IjtB.
in sicer volne, cefirja, tiskanina, etamina, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev.
Ilustrovani cenik zastonj!	Na debelo samo v I. nadstropju.
iSSSSK, R. Stermeeki
------- ^ -------------------------------------
Jugoslovanski kreditni 3avod
PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 3 % čistih brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod iz svojega.
Inkaso faktur in trgovske ita.ormacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
■t=H ..-dh^~=dCZn3S3E=^B®SSidl~^^ii
EMA URA?
Katera trajno === veseljepo vzročuje ?
Niklasta, jeklena, srebrna, zlata, po vsaki ceni in presenečeni bodete! Tudi verižice, prstane zapestnice in vsakovrstne po trebne reči, kokor škarje, nože britve, doze za cigarete, sibič njake, denarnice itd.
Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike od:
H. SUTTNER Ljubljana štev. 978
Samo Sattner-jeva ura!
Hočete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor baržun mehko kožo?
Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev ?
Uporabljajte Felerjevo pravo Elza obrazno, kožo ob-varjajočo pomado! Občudovani bodete 1 Zavidam! 1 lonček 6 K, No. III močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjeve najfinejše lilijnomlečno milo 16 K.
Hočete imeti lepe, zdrave lase?
Fellerjeva prava Elza Tanochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano
osivenje. Zabrani plešo! 1 lonček 6 K, No.III 9 K.
K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K.
Šampon 1 K. Mazilo za brke 1 K 80 v, in 2 K50 v.
Mučijo Vas kurje očesa?
Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škadljica 3 K 50 v. velika škadlja 5 K 50 v.
Želite še kaj?
Felleijeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska 1 voda) 1 škadlja 5 K.
Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škadlja 5 K. — Fellerjev mentolu čtnik zoper glavo- in zobobol 1 škadljica 3 K 50 v.
Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki stekljenici špecijalni 27 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Klnger, bel, roza in rumen, 1 velika škadlja 12 K.
Močna francovka u steklenicama po 6 K in 16 K. Lilijino mlečno milo 16 K. Katranovo milo 8 K. Hega-puder Dr. Kluger 12 K. Omot in poštnina posebej a najceneje.
E05EH 5. FELLER, ¡H»™ SiuBica t Nr. 264 (Hrvatska)
Uajca
sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksporina trgovina Ed. Sugspanz, Pristova, Slovenija.

Gospodarska zadruga
ia Prekmurje, lursko polje in Slo*, gorice r. z. z o. z.
ima v zalogi po najnižjifc dnevnih cenah razno manufakturno blago za moška in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke.
Posreduje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: ir Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova u Murska Sobota.
Dolnja Lendava :: Križevci pri Ljutomeru
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovorni urednik: Franc Jerebič.
Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radgoni.