43. številka.
Ljubljana, v petek 21. febrnvarja 1896.
XXIX. leto.
Uhaja vsak dan «*«**«t, izimsi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejcman za a vatro-og era k o dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt lota 4 gld., za jedon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto l,'l slo*, za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.  Zh pošiljanje ua dom računa ao po 10 kr.
tm mesec, po 30 kr. za četrt letu. — Za tuje dele le toliko Vi č, kolikor poštnina BOatS, Za oznanila plačuje se od fitiristopne potit-vrste po l> kr., če ho o/.nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. Upravuifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
»Glasbene Matice" koncert na Dunaju.
»Glasbena Matica" je sklenila, v zahvalo na milosrčnosti, s kojo se je odlikovalo mesto Dunaj o sadnji veliki potrebni katastrofi po izdatni, zlasti mestu Ljubljani naklonjeni pomoći, prirediti dne 98« in 25. marca letos na Dunaji v veliki dvorani glasbenega društva dva dobrodelna koncerta.
Na p rosen od odbora »Glasbene Matice", na-Busnil je to obč. svet. A. Svetek v sinočni seji občinskemu svetu ljubljanskemu ter ob jednem stavil sledeči nnjni predlog: »Mestni zbor se izreče, da radostno pozdravlja in odobrava namero »Glasbene Matice", stolnemu mestu Dunaju za velikodušno, o potresni katastrofi mestu Ljubljani naklonjeno pomoč izraziti iskreno hvaležnost s tem, da priredi na Dunaji dne 2H in 25. marca letos zahvalna in dobrodelna koncerta na korist ubožnemu zakladu dunajskemu, avstrijski družbi „Rudečega križa" in dunajski prostovoljni rešilni družbi. Zatorej mestni zbor tudi, izrekujoč, da tolmači »Glasbena Matica" v tem slučaju srčna Čutila ljubljanskega prebivalstva, gospodu županu naroča, da to izjavo takoj primer nim potom naznani zastopu stolnega mesta dunajskega".
Utemeljujoč nujnost tega predloga, omenil je govornik, da je doba, ki nas še loči od navedenih dnij, v katerih se priredita koncerta, zelo kratka; obsega le še nekaj tednov. Dasi je »Glasbena Matica" že mnoi.ro storila glede pripr tvljalnih korakov, tako n. pr. se je glasbeni del programa že skoro do celega priučil, tako so je dognalo, na kakšeu način in pod katerimi pogoji je možno prirediti koncerta, tuko se je poizvedovalo o sodelujočem orkestru itd. — preostaja jej še muogo dela, katerega pa ne more izrvrŠiti, da ne stopi v javnost. Koncerta uprizoriti se morata skrajno v drugi polovici meseca msrca, če ne, poteče zimska koncertna sezona. Ako bi se priprave še bolj zavlekle, bi se morala koncerta v neugodnem času vršiti, ali pa popolnoma opustiti, ali na drugo leto preložiti. »Glasbena Ma tica" je torej na tem, da s koncertnimi pripravami ifcpne pot javnosti. In danes je prvi korak v tem smislu tudi storjen. Od uspeha tega prvega koraka bodejo odvisni daljni ukrepi.
Uverjen sem, — tako nekako je nadaljeval go
vornik — da bi ne bilo treba predolgega govora, da_*vojemu predlogu pridobim Vašo pr.trditev, kajti pregloboko v svojem srcu čuti v.se prebivalstvo našega mesta,  čutimo  zlasti mi, njpga  poklicani zastopniki, dolžnost do hvaležnosti, da ne bi z radostjo pozdravljali vsake prilike, ki se nam nudi v to svrho. Vendar, dovolite mi, da Sfl v tem govoru nekoliko spominjam groznih časov, ki smo jih ravnokar imeli,  in naših dobrotnikov, ki so nam hiteli na  pomoč.   Ako se danes  ozremo  po Ljubljani, poveodi  nam zija nasproti razvalina in razdejanje. Mnogo hiš je že podrtih, še več se jih ima v kratkem podreti.   Poslopja, ki so z življenjem nagega mesta in z duševnim razvojem  našega naroda v miuclih stoletjih v najtesnejši zvezi, zginjajo s tnl. Vidimo pa tudi, da se je zopet povrnil dušni mir, da teče vse življenje po starem tiru in da je naše meščan stvo s prirojeno mu žilavostjo zopet povzelo boj zoper sovražno naravo, ki na tem kraju z večjo silo, kakor drugod, preganja človeka. Z navdušenjem gledamo, kako ee giblje na tisoče rok, pri pravi jti jočih vstajenje nove, lepše, ponosnejše bele Ljubljane, ki bo stala kot krasen spomenik delavnosti njenih meščanov, pa tudi kot žareč  sp' ner<k človekoljuba, ki jo je pomagalo graditi;  kajti nepozabljiv in neločljiv od današnje podobe razdejanja in bodoče lepše podobe  je  za nas  spomin   na  grozni čas, kateri smo pred skoro jednim letom prebili, in na dokaze najpleraenitejše ljubezni do bi žnjega, ki jih je Ljub ijana takrat doživela.
Zapuščeno je stalo zevajoče zidovje in smrtno tišino po nlicah je motila samo mirna hoja čuva-jočih straž; na odprtih prostorih pa se je gnetla uebrojna množica v strahu in trepetu pred neizprosno elementarno silo. In kadar se je ponovilo gror.no hučanje in je nov sunek do dna stresel celo mesto, dvignila se je proti nebu obupna tožba pre plaŠeue množice, ki je iz klokanja padajoče opek.-, iz škripanja durij in oken, iz stokanja zidov in streh slušala smrtno ječanje svojega umirajočega rodnega mesta. Kakor kri v žilah, zastalo je vse meščansko delo; grozne vesti so se Sirih- po mestu, in vkljub vsem pomirljivim ukrepom javnih oblastij in našega časopisja se duhovi niso hoteli pomiriti. Kar jo prišel z Dunaja prvi upni žarek. Vsloit po ročila gospoda deželnega  predsednika je Njega Ve-
ličanstvo s sočutnimi besedami povprašalo po obsega nesreče in nakazalo iz svoje zasebne blagajne zdatno pomoč za prvo in najnujnejšo silo. Kmalu potem pa, v času, ko se je srečnega štel kdor je to mesto mogel zapustiti, prišel je naš presvitli vladar, kakor oče mej svoje nesrečne itroke, sam v našo sredo, zaupal je Svoje dragoceno življenje, za katero se tresejo milijoni podanikov, omahojočemu zidovju našega mesta, s trdnim korakom, zaupajoč na 1 ožje varstvo, stopal je v cerkve, katere so se bile morale vernikom zaradi nevarnosti zapreti, in kakor s čudežem nadahneuja poživil je na mah pogum pobitega in obupanega prebivalstva.
Vsled tega vzvišenega vzgleda so se odprla vsa srca usmiljenju, in od vseh stranij so jeli dohajati darovi, cbdno, hitro in od srca pnhajajoč in zato pomoč in tolažbo deleč. Tako ko 8* 8 svojimi darovi podvizali posebno naši bratje na severu in jugu in mestni zbor je zato že svojedobno zahvalo izreke! zlati Pragi in kraljevemu Zagreba. Pred vsemi pa je stepalo srce nagega cesarstva, veliki BlOgOdtti Dunaj z zares nepričakovanimi, občudovanja vrednimi doka/.i najčiščejega človekoljubja in pravega meščanskega sočutja. Pred drugimi «o posnemali člani najvišje cesarske rodovine vzgled svojega vzvišenega glavarja. Visoka poslanska in gosposka zbornica 8ta z izrazi svojega sožalja in nujnimi sklepi votirali zdatno pomoč; c in kr. vojno mini-sterstvo je dalo šotorov in pijonirjev za zgradbo barak ua razpolaganje; c. kr. ministarstvo notranjih đel, ces. kr. Ministarstvo financ in vbj drugi deli osrednje vlade so deloma iz lastne inicijative, deloma na prošnjo, nakazali pomoč. Dunajski mestni zbor je dvakrat daroval visoki svoti. Dunajski pomožni odbor si je pridobil izvanredne zasluge z izpodbu-janjem in z organizacijo javnih naber. Dunajsko časnikarstvo je s sočutnimi poročili, z vednim izpod-bujanjem javnega dobrodelstva in z lastn.m nabiranjem darov, ki so zlasti v jednem slučaju dosegli nepričakovano veliko svoto, razvijalo prehvalno delavnost za naše mesto.
Od družb in društev, ki so takoj v prvem času najhujše sile nam osebno na pomoč pr'hitele, naj omenim tri: avstrijsko družbo »Kndečega križa", ki je za nesrečne bolnike, ki bo se morali doložirati iz  deželne  bolnice,   poslala  vam.h   šotorov; dalje
Prirodopisni in tehniški razgled.
PiSo J. 111.
V našem glavnem mestu se pripravlja stav-hinska sezona, kakoršne pač no pomni še zgodovina njegova. Trebalo bode ogromne množine raz n«ga stavbinskega materijala. Razno domače kamenje, opeka in vapno bode prišlo seveda v prvi vrsti v poštev, a ni dvomiti, da bode ta ali oni naprednejši gospodar posegel tudi po nekaterih mo-dsrnih stavbimkih gradivih, ki imajo v posamičnih •lučajih dokaj prednosti pred materijalom, s katerim so naši dedje zidali svoje domove. Mej stav-binskim gradivom, ki ga uporablja novodobna tehnika, je nam omeniti tudi mavčevih in trnovih desk (Gvpsdielen, Schilfbretter). Za strope, ca Šibke steno in t odi za tla so mavčeve deske v pre mnogih uporabah pokazale svoje vrline. Njih nosilnost je nepričakovano velika; 100 cm dolga, 20 cm široka in 5 cm debela mavčeva deska se zlomi sele tedaj, če presega teža, ležeča v njeni sredi, svoto
4:1 kg na kvadratni centimeter. Toploto širijo zelo počači in so tudi v hudem ognji no spremene. Ker so slabi prevodniki toplote, bo čestokrat izvrstno sredstvo za izoliranje proti vročini in mrazu. Mavčeve deske branijo bolje nego kamen in opeka vnanjemu hladu pristop v stanovanja in zato se sobe, ki imajo tla, stene in strope iz tega materijala, lahko ohranijo primerno tople. Gorko stanovanje pa je ob jednem suho in tako so mavčne deske v dvojnem pomenu važne za stavbenika. Priporočajo jih celo kot skoraj jedini materijal za male, nedrage zgradbe, za delavske hiše itd. Njih cena je razmerno nizka, osobito odkar so začeli v Heidelbergu izdelovati mavčeve in trsove deske s pomočjo posebnih strojev, ki plut6 trs in ga vdelajo v gips, ne da bi bilo treba mnogo človeške pomoči zraven. Mavčeve deske se dobe v vsaki poljubni dolžini, širini in debelini.
Elaktriške tovarne dajo danes obilnega zaslužka raznim strokam obrti in kupčije. Poaebno veliko porabijo gradiva za izoliranje prevodnikov. Kot najboljše sredstvo te vrste pa še vedno velja znana gutaperča, katero dobivajo iz vzhodnjeindiškega drevesa, noseče botaniško ime
Isonandra gutta. Deblo mora biti staro trideset let. V tej starosti se poseka in navrta; iz luknje teče sok, katerega nalove v bambusove cevi iu košarice. Ko *e strdi, pride kot gutaperča na evropski trg. A ker se te tvarine v novejšem času sila mnogo porabi, ginejo v Vzhodnji Indiji dotična drevesa od dne do dne. Sedaj poročajo strokovnjaški listi, da je iznašel prof. Jungfleisch v Parizu novo Bredstvo, kako pridobivati gutaperčo iz listja imenovanega drevesa. Listje se posuši in zmelje, potem pa v toluolu stopi. Toluol je vedno-čista tekočina, katero pridelujejo iz „tohi-balzama", znanega parfemskega sredstva. Raztopino je treba polagoma segrevati in tedaj gutaperča prehaja iz listja v toluol. Oez nekaj ur se raztopina precedi skozi pavolo. Rastlinski ostanki obleze na pavoli, toluol z raztopljeno gutaperčo pa teče skori. S pomočjo vodne pare od 110° C. potem ni težko, izločiti gutaperčo iz toluola. Kakor trdi izumitelj te metode, se dobi iz listja 9—10% iskams tvarine.
Ako so iznajdba Juugfl-Bachova obnese, potem bode kmalu konec brezumnega in breznačrtnega po-končevanja dragocenih dreves in upati je, da postane plemenita izolacijska tvarina cenejša in bolj
(lu iaj.sk-> prostovoljno rešilno dražbo in društvo za ljudske kuhinje, ki sta si posebno za sanitarno varnost in prf-hranjenje ubožnega prebivalstva pridobili velike zisluge. C. kr. vodstvo državnih železnic in vodstvo c. kr. priv. južne železnice sta dali v svojih vozeh pribežiš e in prebivališče preplašenemu prebivalstvu, in potem še obilno pomagali z znižanjem voznine. Umetnostna in humanitarna društva, katerih posamezno naštevanje bi nas predaleč vodilo, so tekmovala s komiteji dam iz najvišjih krogov v prirejanji dobrodelnih zabav. Zadruga tvorilnih umetnikov je izdala prekrasen album na korist Ljubljani. ►Svoj pravi, neusahljivi vir pa so imeli ti pojavi v zares ganljivi, navdušeni usmiljenosti do uboge Ljubljane, ki ee je bliskoma polastila vsega dunajskega prebivalstva in bo vsakomur, kdor jo je doživel, nepozabna ostala OJ najvišjih plemičto/ in zastopnikov odličnih krogov, zastopnikov veletrgovine in vele-obrtnije, do skromnega delavca iu malega šolarčka, vse je hitelo, da po svoji moči priskoči nesrečnikom na pomoč.
To je dokazov dovolj, zakaj smo ravno Dunaju, čegar sijajni vzgled je vnemal culo Avstrijo, tako globoko zahvalo dolžni. Zastorej pa tudi mislim, da je »Glasbena Matica" pravo ukrenila, če se je po-vspela do ideje, prirediti zdivalna dobrodelna koncerta na Dunaji in tako z lepo pesnijo glasno tolmačiti srčna čutila Ljubljanskega prebivalstva za izkazane dobrote.
Pri glasovanji bil je predlog z dobro-klici soglasno vzprejet. _
Državni zbor.
Na Dunaji, 20. februvarja.
Danes a* je novi vladni načrt volilni reformi prvič gugal na valovih parlamentarnega morja m se srečno približal pristanu odseku. R izpra va je bila zanimiva, \ender mirna ;n stvarna. Do strastnega boja še ni priš o.
Začetkom seje vlada predložila zakonski načrt o uredbi pokojnin uradnikom in uradniškim vdo-Vam. Ž-leti je, da zidobi ta zakon kmalu veljavo, a bati ee je da bodo dolgo počival v odseku. Ko je predsednik Clilumeekv še naznanil, da se bo v jedni prihodnjih sej volila kvoma deputacija, za-ifla se je splošna razprava o voldni reformi.
Prvi je govorit Mladočeh dr. Hrzcrad, kije povedal, da vladni načrt nikakor ne odgovarja zahtevam njegove stranke in da se le malo razločuje od ipake, katero je ustvarila koalicija. Parlament, voljen po vladnem načrtu, ne bu zastopnik večine prebivalstva^ krivičnost načrta pa se spozna iz tega, da daje 5 milijonom volilcev 72 zastopnikov, pusti pa T>U0O veleposestnikom 83 zastopnikov. Vlada torSj hoče ohraniti S.-hraerlingov volilni red in vsa njegove krivice. Nekaterim strankam gre pri volilni r fomi za peti lir tanje sedanjega cenzusa. Mlado-Telii bodo temu nasprotovali ludi z najskrajnejšimi parlamentarnimi sredstvi, sicer pa se bulo borili za Bploioo, jednako in neposredno volilno pravico.
V imeni konservativnega kluba je grof Fal-kenhavn zagovarjal nazor, naj bi se volitve vršile po poklicih, ho odločno protivil direktni volit vi in zahteval, naj bi zopet dež. zbori volih drž. poni.ime.    (i ede vladnega  načrta je rekel, da je ne-
sreča in da se je v Ameriki izkazalo, da žene prebivalstvo v odvisnost od kapitala. Vzlic temu ne mislijo konservativci načrtu nasprotovati, ker ne skuša organizovati volilcev po poklicih in ker torej ne prejudicira konservativni preuredbi volilne pravice. S preuredbo volilne pravice ni ustvarjen napredek civilizacije, ta je le mogoč, če se povrne prebivalstvo k Bogu.
Za protisemite je govoril princ Liech tonete in rekši, da sili politični razvoj na splošno, jednako in direktno volitev. Volilna pravica orga-nizovana po poklicih bo šele tedaj mogoča, kadar se bodo poklici razvili. Govornik je potem duhovito aualizoval Schmerlingov volilni red in se bavil s političnim pomenom plemstva in končno kritikoval vladni načrt. Obsojal je, da se poslom ne prizna volilna pravica, dokazoval, kako kvarne so indirektne volitve in zlasti opozarjal na to, da bodo po novi kuriji voljeni poslanci zastopali kar po 300 000 in več volilcev, poleg njih pa bodo sedeli veleposestniški poslanci, voljeni s petimi glasovi. Govornik se je izrekel za splošno volilno pravico.
Poljski klub je po posl. Jederzejovriczn izjavil, da zmatra splošno in direktno volilno pravico za veliko nesrečo in da je zategadelj za ohranitev zastopstva  interesov  in kurijatnega sistema.
Posl. Formanek je grajal predlogo, ker se ž njo ne reši definitivno vprašanje o volilni reform i in ker ne upošteva interesov Slovanov.
Za nemško levico je grof Khuenburg povedal, da načrtu ni sovražna.
Maloruski divjak dr. Romanc u k je dokazoval, da je vladnemu načrtu samo namen, ohraniti obstoječe krivice.
Posl. dr. S t e i n w e n d e r je sodil, da je izvršitev načrta mogoča in prvi korak k nadalnjemu razširjanju volilne pravice ter se odločno izrekel zoper levičarsko zahtevo, naj se cenzus v obstoječih kurijah zagotovi.
Moravsko mladočeški posl. dr. Stranska je govoril zoper načrt in zahteval, mj se tudi ženska m da volilna pravica.
Klerikalec Thurnherr je tirjal, naj se zniža cenzus v obstoječih   kurijah   na   5   krou  ali na
I gld.
Jako zanimiv je bil govor posl. dr. Krona-wet terja. Ožigosal je vladni načrt, povdarjal, da bodočnost ima samo kolektivizem in polemizoval s
II ohenvvartom in Falkenhavaom. II ili-nw.trt ti je rekel, da se je potegnil za stanovski egoizem, ko je n sprt tov.ti T.t.iii' -ovi reformi, Falkenhavua pa je vprašal, če s tem pospešuje povrnitev k Rogu, da se siromakom krati volilua pravica. Falkenhavn je povedal, da gleda Hog le na tiste, ki imajo polno mošnjo. Falnkenhavn in Hohenvvart, ki vendno s toliko emfazo svojo kristijanstvo povdarjati, cenita človeka le po tem, kar ima. Ali človeške duše niso več jednakovredne ? Papež Nikolaj HI. je izdal de-kretale, v katerem pravi, da je le tisti človek popoln, ki nič nima. Po tem se torej ravno pravi kristijani izključeni od volilne pravice. Še hudič ne zna svojega plena tako držati, kakor drže Hohenwarfi in Falkenhayni mamon. Kdor hoče hoditi po krščanski poti mora dovohti jednako in splošno volilno pravico.
V imeni hrvatsko-slo venskega kluba je govoril dr. Ferjančič. Izjavil je, da boda njegova stranka glasovala za to, da se vladni načrt odkaže odseku, da bi ga pa ne mogla akceptirati, ako ga odsek ne premeni. Taaffeovemu načrtu se je očitalo, da je monstrozen, a sedanja vladna predloga je še mon-stroznejša, ker hoče splošno volilno pravico združiti z zastopstvom interesov. Govornik je polemizoval s Falkenhavnom, češ, da bi se Slovenci mogli le pogojema izreči za to, da bi deželni zbori volili državne poslance, razpravljal potem o sedanjem volilnem redu na Štajerskem in na Koroškem ter zahteval, da se v novi kuriji kranjski deželi priznata dva mandata.
Posl. dr. Lueger je polemizoval z raznimi govorniki in ostro šibal Falkenhav na.
Zadnji je govoril ..vodja katoliške ljudske stranke baron D i pa uli, kateri je pritrjal izvajanjem grofa Falkenhayna in se potegoval za ohranitev volilne pravice petakarjev v sedanjih kurijah.
Razprava se je na to prtrgala. Prihodnja seja bo jutri.
V 1 JlibIJtaili, 21. februvarja. Obnovljenje pogodbe z Ogerako. Na ()gorskem je velika razburjenost, ker Avstrija neče v vse privoliti, kar Ogri žele. Fran Kossuth bode predlagal v zbornici poslancev, da naj vlada takoj pretrga vsa pogajanja z avstrijsko vlado in takoj stori vse potrebno, da se osnuje posebno ogerako carinsko ozemlje Ugron pa misli predlagati, da se osnuje posebna ogerska banka. Ogerski listi, vladni in opozicijski, pišejo, kakor da bi Ogerski ne koristila carinska in trgovska zveza z Avatrijo. V resnici je seveda drugače. Vsa to upitje je pa vlada uprizorila sama. Mej vlado in skrajno opozicijo na Ogerskem ni tako nasprotje, kakor se kaže v zbornici. Kadar misli na našo državno polovico pritiskati, naprosi vlada opozicijske stranke, da zaženo velik hrup. Potem pa pravi, da že zaradi opozicije ne more prijenjati. Na ta način je ogerska vlada že marsikaj dosegla, zato pa misli to tudi sedaj uporabiti.
Priznanje bolgarskega kneza. Princ Ferdinand si je že dolgo prizadeval, da bi ga Rusija priznala za kneza. Pred vsem je zato skušal pridobiti kneza Lobanova. Z Lobanovom je imel na Dunaju tajne shode, ko je še vladal Stambulov. Po smrti carja Aleksandra lil. je po noči bil obiskal kneza Lobanova. Ko je Lobanov postal minister vnanjih stvari, se je atvar pospešila. Posebno je pa knez Ferdinand bil pripravljen vse storiti, kar želi Kusija, ko je videl, da ruski upliv povsod vedno bolj izpodriva avstrijskega. Le predobro je vedel, če se z Rusijo ne spravi, da bode hitro konec njegovega vladanja. Zato je pa privolil v popravoslav-Ijenje svojega sina, če tudi so ga od tega odgovarjali soproga in njegovi sorodniki.
Italijanski generali. Deset italijanskih generalov so nakrat premestili v dispozicijo. Seveda ni misliti, da bi jih nakrat bilo toliko zbolelo. Odstranili so jih, ker so kritikovali vladno vojno politiko in vojno upravo. Mej drugim so v dispozicijo prestavili šele 5 Hotnega generala Afana de Riviere, nadzornika topništva, ki so ga vojaški krogi visoko cenili zaradi strokovnega znanstva. Ta general je popolnoma zdrav. [On je pa poslanec, in je v zbornici večkrat govoril proti predlogam vojnega ministra s tehničnega stališča. Vojni minister bi bo ga že davno bil rad znebil iz vojske. Ker je pa general v zbornici v političnih vprašanjih pod piral vlado, Crispi ni pustil, da bi ga odstranil. Poslednji čas je pa v zbornici glasoval proti vladi, in zato je nimisterski predsednik dovolil, da se ta general odstrani iz vojske.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 21. februvarja.
Občinski svet ljubljanski imel j« sinoči javno sejo, katere se je udeležilo 23 občinskih svetnikov. Otvorivši sejo prečital je župan Grasselli dopis vrhovnega ravnateljstva državnih želesnic, s katerim občinski svet z ozirom na njegovo dotično prošnjo obvešča, da za sedaj ne namerava ustanoviti v Ljubljani mehanične delavnice, da pa se bode v prvi vrsti oziralo na Ljubljano, ako se pokaže potreba ustanovitve.
Nadalje prečital je gospod žnpan dopis ravnateljstva kranjske hranilnico z naznanilom, da omenjena hranilnica od svote 150.000 gld., katero je povodom svoje 75letnice naklonila za obče-koristne namene mestu ljubljanskemu, določa znesek 100.000 gld. kot prispevek k agradbi projektuvano
pristopna, nego je sedaj, kar bi bilo velikega po-mana za razvoj elektriških naprav.
Glede elektrike ne preide skoraj dan, da bi ne dobivali novih ugodnih poročil o njenem izko-ršeujii Kako se izborno obneeo elektrišk« železnice, nam kaže jeden zadnjih računov ehktriskega tramvaja iz llremena v II irn. Na tej progi je vozilo poprej 6 voz s konjsko ptipregO, Odkar ao uptdjali elektriko kot gonilno moč, zadošča v isti namen pet vagonov. V osmih mesecih je imela proga 86 650 mark dohodkov, dočim je v istem času pred vpeljavo elektrike znašal dohodek komaj 71.200 mark. Izdatki pri ehktriški delovršbi so dosegli le 80' o dohodkov — razmerje, ki jo pri vsaki drugi go:nlui sili naravnost nemogoče.
Kako hitro zna mlada Amerika uporabiti nove iznajdbe, nam jako lepo kaže izkoriščeuje novega kemijskega produkta, ki nosi iino karborund. V Kvropi je bila ta tvarina komaj kemikom znaua, ko se je v Ameriki ž njo že razvila cvetoča indu-■ trija, Karborund so našli pri poskusih, delati umetni demant L 1899 sta Behutstnberget in Colsou predložila pariški akadomji prvo natančno Itađijo 0 novem telesu. Kemijsko sogtuji !■ kremika in ogljika, tako du bi rau lahko rekli ogljikov kia>
J mik ali pa kremikov ogljik. Karborund je neizrečeno trd. Najtrša telesa, kakor demant, rubin, kromovo jeklo itd, razpraska brez posebne sile ; nobena kislina ga ue obje in celo ogenj mu pride dokaj težje do živega, kakor demantu. Potemtakem demant ne zasluži več svojega imena (nepremagljiv, adamas); častni priimek nepremagljivosti prisoja bolje miademu karborundu.
Karborund pridobivajo v elektriški peči, skozi katero kroži tok, imajoč 200 Voltov napetosti, kakih osem ur. Produkt je precej onesnažen kremikov ogljik, katerega je treba očistiti pepela in Železa, predno pride v trgovino. Karborundov prah naj iinejše vrste rabi se v brušenje in likanje demant« in drugih žlahtnih kamenov. Debelejši prah jemljo steklarji, da vbrusijo ž njim razne okraske v steklene šipe ali ga pa pritrdijo na platno, da služi v jednake namene, kakor šmirekov papir. V podobi malih okroglih bruskov in pločic ga nahajamo v delavuicah zobozdravnikov, ki žagajo in pilijo ž njimi natorno ali umetne zobe. Večje ploče, vali in brusi so v rabi pri poliranju kovinskih, osobito jeklenih izdelkov, pri prežaganju cevij itd. Povsodi dela hitreje, sigurnojše in točnejšs, kakor šini rek, dnmuiituv prah in druga jednaka sredstva.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) D.t-nea 8e bode pela opora „Faust". V dragem dejanju poje g. N o 1 1 i vloženo arijo Valentina, katero je G o u n o d sam zložil pozneje za nekega francoskega baritona po motivu iz uvoda opere. V nedelje se bode igral igrokaz „P r e c i j o z a", koncem prihodnjega tedna pa pride na vrsto Shakespearov „Otelio".
— (Regulacija mesta) Kakor znano, volil je občinski svet ljubljanski v posledn,i s-iji poseben odsek, ki naj pri dotičnih posestnikih posreduje odkup poslopij in zemljišč, potrebaih v svrlio regulacije mesta. Dotični odsek se je konstituiral ter volil g. Ivana G o g o 1 o predsednikom, g. dr. S ta re ta pa podpredsednikom. Dotični odsek poročal bode ob uspehu svojega delovanja neposredno občinskemu svetu.
— (Tivolski grad) dobil bodti letos novo fasado ter se sploh prenovil in popravil tako, kakor pristoja temu naj krasnojšernu delu mesta ljub • Ijanskega. Tujci, ki se tako zatekajo v divni naš Tivoli, čudijo s-*, da se že precej propadli grad primerno ne olepša. V sinočni seji pa je sklenil občinski svet, da naj se popravljalna in olepševalna dela na Tivolskem gradu Še letos izvrše.
— („Slovenskoga planinskega društva") III. redni občni zbor vršil se bode v ponedeljek dne 24. t. m. ob 3. uri zvečer v klubovi sobi hotela pri „Slonu" po sledečem vzporeiu: 1. Pozdrav načelnikov; 2 poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo ; 4. imenovanje častnega člana; o. volitev odbora in dveh računskih pregledovalcev; 0. raznoterosti. Glede na važnoBt volitve odbora pričakovati je obilne udeležbe.
— („Sokolova maškarada".) Radi tolike množine prelepih mask, ki smo jih videli v „narobe svetu" je pač lahko mogoče, da se je pozabilo v našem poročilu na veliko mask in kostumnih tijur. Naj je danes vsaj nekoliko sjiopolmmo. Pred vsem nam je omenjati prekrasnega »črnega netopirja", dveh elegantnih „g-mtelmanovu in „Slavonk". Dalje smo videli „kočijaža" z monoklom, „dvojčka iz Arabije", krasne rl'. ti\'ke (perrote) iz Italije", „kuharicu", „staronemškega viteza", „domino", nc vetij i -carico", „bosega starčka" z velikanskimi rokami In več ukusnih fantazijskih kostumov. Po polunoči se je prikazal „narobe človek" in vzbujal obilo snehu.
— („Sanatorium mucorum") vršil m je v sredo v zadovoljnost vseh udeležnikov. Tamburaši ljubljanskega „Sokola" so pohvalno svirali več komadov.
— (Mešani zbor „Glasbene Matice") ima jutri v soboto zvečer ob 8. uri skupno skušnjo za vse štiri glasove v Sokolovi dvorani „Narodnoga doma".
— (Iz kronike ljubljanskih društev.) V Ljubljani obstoji in deluje 1 1 0 humanitarnih, podpornih, zabavnih, poučnih, izobraževalnih in strokovnih društev, ki štejejo skupaj 5 2.172 društve-nikov. Po številu društvenuov so mjmočnejša : Družba sv. Cirila in Metoda z 11.148 drustveniki; C. kr. kmetijska družba s 3211, Krajcarska družba iti „Narodni dom" s 3210, Društvo za zgradbo si-rotišča združenega z zavodom za slepe v Kočevji s 30118, Slovenska Matica z 2713, Marijina bratovščina z 24G5, Deželna zaveza požarnih branih z 2229, Zaveza slovenskih učiteljskih društev s 1634, Splošno delavsko napredno i/.obraževalno, pravovar-stveno in podporno društvo s 1610 in Bratovščina sv. Jožefa z 1135 drustveniki. Ojem društev šteje po 500 —1000 društveuikov ; devetindvajset društev po 200—o00; dvajset po 100 — 200; enindvajsot po 50—100; sedemnajst po 20 — 50; pet po manj kot 20 društveuikov.
— (Deželni odbor) oddajal bode koncem meseca marcija t. I. nekoliko bikov plemenjakov pinc-gavske (cikaste) pasme in 8'cer v prvi vrsti o b -č i n a m , potem pa tudi privatnim živinorejcem. — Dotične prošnje pošljejo naj se do 20. marca t. 1. deželnemu odboru v Ljubljani.
— (Mesec bo mrknil) dne 28. fabruvarja. Mračenje se začne po 7. uri zvečer in bo trajalo do 10. ure. Ako bo vreme ugodno, se bode lahko opazovalo tudi v naših krajih.
— (Umrl) je v Novem mestu jedini sinček g. dr. Slanca, Karol, star šele 6l/a let.
— (Iz Zagorja ob Savi) se nam piše dne 19 t. m.: Prav lepo, izvrstno, in druzih jednakih pohvalnih izrazov bilo je čuti na pustno nedeljo v prostorih gosp. Medveda, kjer je priredil „Zagorski Sokol" veselico z igro, petjem in plesom. Igro „Zakonske nadloge" igrali so gpdčni. Ani. Čsrin in Ljud. Šigur in gg. Koprive, Poljšak in Taufar Vsi nastopili so prvikrat na odru, toda neustrašeno, kakor bi bili že vsi velikokrat igrali. No, vsaj so pa tudi smeli, kajti naučili so se vsi svojih ulog prav dobro, zato po so tudi rešili častno svojo nalogo in želi obilo zaslužene pohvale. Pevske točke izvrševal je pevski zbor v popolno zadovoljnost. Zagorski kvartet, obstoječ iz gg. Čampe, Poženela, Koprivca in Semeta, ki se je na pustno nedeljo prvič oglasil, pa je občinstvo presenetil, kajti pel je izborno in dasi je bil vspored obširen, moral je celo nekaj dodati. Po 10. uri pričel se je ples, ki je trajal do 8. ure zjutraj. Ukusno izbraui šaljivi prizori pri kotiljonu so napravili veliko smeha. Domačinov in gostov iz okolice, Dola pri Hrastniku, iz Hrastnika, Trbovelj, Litije na čelu velecenjena gospa SvetČeva, Smartna in od drugod odzvalo se je Sokolovemu vabdu toliko, kakor Še nikoli. Vsi pritlični in zgornji prostori bili so napolnjeni, da smelo rečem premajhni „Sokol" ponosen smeš biti na to veselico in pohvalni izrazi naj ti bodo plačilo. Preverjen pa bodi tudi, da dokler bodeš tako deloval, da se ti ui bati nič hudega, akoravno — mimogrede omenjeno — si predsednik katoliškega društva od veselja že mane roke in v „Slo7encu", „Domoljubu" in „Glasniku" trobi o zmagi, s katero pa se še ne more piuašati, ker to ni še vse, ako je tudi pridobil nekaj naših odpadnikov in prireja veliko veselic, menda zato, da oštir več vina iztoči. Sploh pa mu nismo nevošljivi, želimo mu celo več sreče, nego jo je imel » kmetijsko podružnico, s katero je tudi zelo rogovilil, a je šla kmalu — čari. Mi pa zmiraj bolj uvidevamo, da „Sokol* v Zagorji ni nejiotreben, ampak potreben, zato ga ho. emo tudi nadalje podpirati, vsak po svoji moči. Sokol pa se bode tudi trudil storiti svoje. Sprejmi tedaj vrli ,Sokol" in vsi, ki so ti pomagali k sijajni veselici, ki nam ostane nepozabljena, tem potom še jedenUrat našo najiskrenej^o zahvalo. Živio!
— (Katoliško - politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) napravi v nedeljo dne 23. t. m. v gostilni pri Krulcu v Crni javen shodv Začetek ob 10 uri dopoludne.
— (Ženo zastrupil.) Dne 4. t. m. je unu'a žena kočarja Marka Kraja iz Ljutomera. Nekaj dnij ;.| 'n je dalo sodišče Marka Kraja in njegovo ljubimko zapreti, ker leti na nju sum, da sta ženo zasuupila.
— (Akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradci) priredi s prijaznim sodelovanjem hrvatsko - slovenskega tuniburaškega-pevskega zbora „Sloge" pod vodstvom g. drd. med. Ivkaneoa, dne 2. marca v j>unt igamskih dvoranah akademijo s sledečim vsporedom : 1 Koncertne točke s petjem in tamburanjem. 2. Izvirna igra: Strast in čast, drama v ;{ dejanjih, spisal Alastor. 8. Prosta zabava. C isti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Vstopnina: osebi 1 krono, dijakom 30. novč. Program predstave velja 10 novč. Z ič-*tek : točno ob pol 8 uri zvečer.
— (Čudni nazori) V Trstu morajo izvestni krogi imeti kaj čudne nazore o kranjskih razmerah sploh, in posebe srednješolskih. Iz [topolnoma zanesljivega vira čujemo namreč, da se v Trstu w vladnih krogih prav resno govori o premeščenjo. dež. šolskega nadzornika za srednje šole, g. Le-schanofskega. Ta gospod ni zmož-n laškega jezika in zato mu delajo Lahi kolikor morejo sitnostij. Da se temu naredi konec, bi izvestni krogi rali izposlovali, da se g. Leschanofskv premosti v Ljubljano in se mu poveri nadzorstvo srednjih šol. O slovenskem jeziku nima g. Leschanofskv niti pojma in jo vsled tega pri nas absolutno nemogoč, a da se sploh misli na njegovo kandidaturo, je tako značilno, da se nam je zdelo umestno stvar pribiti.
* (Na smrt obsojen) Kovač Karol Čerjak, kateri je dne 5 januvarja t. 1. na Dunaju svojo ljubimko za vrat no umoril, je bil včeraj obsojen na smrt na vešalab. Čerjak je rodom Kranjec.
* (Velika tatvina.) V Bruselju je bil cari-grajski bankir Mardiči v hotelu okraden. Tatovi so mu odnesli poldrugi milijon frankov v gotovini in v efektih
* (Kako se maroški sultan zabava.) Bi-
cikel je postal v Maroku instrument za trpinčenje. Tiste haremske dame, katerih se je sultan naveličal, morajo zajahati bicikel in se voziti, a ker nobena ne zna voziti, padajo vedno z bicikla. Sultana je to najlepša zabava; bolj ko se kaka biciklistinja pobije, bolje se mu zdi.
artilerijske vojašnice v Ljubljani. Ta znesek izplačal se bode, ko se nova zgradba izroči svojemu namenu; v slučaju potrebe pa je kranjska hranilnica pri pravljena, znesek v gotovih rokih iz, laćati tudi poprej. Vsled predloga gospoda župana izrekel je občinski svet zahvalo kranjski hranilnici. Konečno naznanil je gospod župan, da je o tem že obvestil dunajsko stavbinsko družbo „Union", ki že izdelava etavbinski program in potrebne načrte. Obč. svet. Hribar predlaga, naj se o gradnji vojašnice obvesti tudi c. in kr. vojno miniaterstvo, dopis kranjske hranilnice pa naj se odstopi finančnemu odseku. Občinski svet pritrdil je temu predlogu.
V imenu odseka za olepšavo mesta poročal je obč. svet. Valentinčič glede razširjenja tivolskega mestnega parka. Ker se bode še tekom letošnjega leta premestil botanični vrt iz Kurje vasi v Tivoli, kjer bode zavzemal prostor na levi strani glavnega drevoreda do drsališča, bilo bi gotovo umestno, da se tudi travnik ua desni strani glavnega drevoreda, mej drevoredom, vodečim proti Šiški, in tivolskim parkom spremeni v park, kar bi bilo sedaj tem laglje mogoče, ker bi se za napravo potov potrebna šuta dobila zastonj. Troški znašali bi po proračunu mestnega vrtnarja okolo 700 gld. Poročevalec predlaga, naj se v to s vrh o dovoli kredit 700 gld. in naj se mestnemu magistratu naroči, da se dotična dela še letos izvrše. Podžupan dr. vitez Bleiweis izjavi se proti predlogu, če\ dokler ne vemo, kak in kolik bode botaničen vrt, pač ni umestno, da bi se v tem oziru kaj storilo. Tudi troški bili bi gotovo večji, nego je proračunjeno. Obč. svet. vitez Z i 11 e r e r priporoča toplo odsekov predlog, isto tako obč. svet. Ravnihar in Pire, poslednji dokazujoč, da bi se ta park dal napraviti s stroški 700 gld., ker bi drevja in grmičevja dobili dovolj iz mestne drevesnice in bi ga torej ne bilo treba kupovati. Obč. svet. Hribar meni, da bi bila naprava projektu-vanega parka za sedaj prenagljena in bi troški svoto 700 gld. gotovo presegali, ker bi bilo treba travnik izsušiti. Denar potrebujemo sedaj v druge nuj noj še namene. Tudi obč. svet. Kozak izjavi se proti odsekovemu predlogu, ki je bil pri glasovanju 8 14 proti 8 glasovom odklonjen.
Obč. svet. Valentinčič poročal je nadalje glede poprave tivolskega gradu; sklenilo se je, naj mestni stavbinski urad čim prej izdela potrebni načrt za popravo, troški pa naj se pokrijejo iz brezobrestnega državnega posojila. Nadalje sklenil je občiuski svet, da je drevored ob novi Tržaški cesti še letos popolniti, za prepeljevauje dreves pa naroČiti v to svrho narejen voz; vzprejet bil je tudi dodatni predlog obč. svet. dra. S t a r e t a, naj se zasadi drevored pred gledališčem do Maverjeve hiše, t j. tako daleč, kakor so segali poprej kostanji. Glede ograje pri nasadih pred muzejem se je sklenilo, da je bodečo žico železne ograje primerno po-ščipati, da si ne bodo otroci in gospe trgale obleke.
Obč. svet. S u b i c: omenja projektovane usta novitve državne obrtne šole mehanično - tehnične smeti v Ljubljani. Kamor pogledamo v obrtne delavnice, povsod vidimo, da so pač navadni delavci domačini, strokovni vodje in drugo bolje plačano osobjo pa so skoraj izključno tujci. Ker nimamo potrebnih obrtnih šol, nimajo naši ljudje prilike izobraziti se v raznih strokah, zatorej pa s tem večjim veseljem pozdravljamo namero c. kr. vlade, ki je sklenila v Ljubljani ustanoviti državno obrtno šolo mehanično tehnične smeri. Kakor drugod bode seveda tudi Ljubljana morala dati primeren prispevek k ustanovitvi te šole. Govornik konečno predlaga: 1.) Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane hvaležno pozdravlja sklep visoke naučne uprave, da se ima v Ljubljani ustanoviti državna obrtna šola mehanično tehnične smeri. 2.) Občinski svet izreka, da je pripravljen, takoj stopiti z visoko c. kr. vlado v dogovor zaradi običajnih prispevkov mestne ob čine. 3 ) Stavbinskemu odseku se naroča, da prouči, kje bi bilo dobiti primerno stavbišče za zgradbo obrtno -eolskega poslopja in stavi primerne predloge. 4.) Gospod župan se naprosi, da sporoči te sklepe visoki c. kr. deželni vladi. — Obč. svet vitez Z i t -terer želi, naj bi se osnovala tudi šola za zidarski obrt; obč. svet. Trček pa, naj bi se vsaj uvedli zimski tečaji za zidarski obrt. Po kratkem pojasnilu obč. svet. Subica bili so njegovi prtdlogi soglasno vzprejet i.
Obč svet Senekovič poročal je o šolskih nadevali. Sklenilo se je, da je službo otroške vrtna-rice pri prvem mestnem otroškem vrtcu razpisati v definitivno podelitev; projektovani drugi mestni otroški vrtec pa naj se čim prej aktivira. Dotacija na stvarne potrebščine, učila in knjižnico dvoraz-redne ljudske šole na barju se je primerno povišala, na ureditev šolskega vrta pa se dovolila izredna podpora v znesku 150 gld. Mestnemu učitelju g. **• Kokalju dovolila se je za spisane strokovne kataloge nagrada 48 gld.
Ziradi pozne ure odstavile so se ostale točke dnevnega reda in je potem gospod župan nb polu 9. zaključil javno sejo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. februvarja. — (Osobna vest.) Deželni predsednik baron Hein se je vrnil z Dunaja.
— (Častno občanstvo.) Občina Polsnik je dne 11. t. m. svojega ravnokar v tretjič županom izvoljenega dosedanjega župana g. Antona Zavrla imenovala soglasno častnim občanom, priznavajoč s tem njego o velike zasluge in pravo gospodarsko skrb za občino. D isi v hribih, vendar ima mož možgane m pravo srpa. zato jn bil pri vsaki volitvi vselej j« de n najzvcatejših stebrov narodne stranko.
Darila.:
Zahvala. Društvo „Slavjanska Sloga u v Ale-ksandiiji v Bgipto je hvaležno vprejslo sledeče darove od gg.: dr. Luje Zaje 50 frankov, Petra llur-lovida 12 flk., Oskara Mičie i 3 frk., kapelana Matijami i 3 frk , N. N. 1 frk. Nadalje je prejelo društvo od premilost noga katoličkoga nadškofa Črne-gore o. Simona Milinoviča naslednje pismo: „Vele-
feiavna Slavjanaka Sloga. Radujem ne iz vse duSe liepoj in plemenitoj Vašoj osnovi, da ere ae v dalekoj Nilskoj dolini okupili i njrdinili u narodno družtvo, da luni n:ičinotn mt-joHobno Sto boljo upoznajete se i nložn»mi enagami na obču i posebnu korist podpomažete se. Kada bih mogao, i ja bih Vam vrlo rado u pomoć pritekso, ali u okolnostima n kojima se nahodim nije mi mogoče. S toga primile moju dobru želju uz iskreni po-Kdrav svim članovima Slavjansko Slogo ostajttdi — ]iHr — Crnagora, dne 80. Januara 1890. — Vaš t dani — f 0. Simnn Milinovld — srkiblskup*. V Aleksantlriji, 16 februvarja 181)0. Za odbor Slav-janske Sloge: tajnik tvsn Cibil'ć. — Slovenski listi se prosjo, da blagovoljno ponatisnejo to zahvalo in pošljejo dotično številko dništvenemu odboru.
Dunaj 21. ft brav 8 rja. Poslanska zbornica je v današnji seji dognala generalno debato o vladnem načrtu volilne reforme. Dr. Laginja je napovedal predlog glede prtmembc načrtovih določb za volitve na Primorskem. Ko je Per-nerstorfer smešil koalicijsko vlado, ime-nujoč jo najslabšo in naj/anikrnej<o, kar jih je kdaj v Avstriji bilo, je to predsednik C bluni ec k y grajal, v. h d česar je nastal jako buren prizor. Vladni načrt se je skoro soglasno od-\i&/b\ že obstoječemu odseku za prenitmbo volili.e pravice.
Dunaj 21. februvarja. Odsek za pre-m6U1 bo volilnega reda je sklican jutri na sejo, da se začne koj posvetovati 0 vladnem načrtu.
Dunaj 21. februvarja. Agrarni shod je vzprejel ostro resolucijo glede pogodbe z Ogerako.
Dunaj 21. februvarja. Znani general SuccovatV, kateri je častnikom in vojakom prepovedal, obiskovati češki Narodni dom v Brnu, je iz Brna premeščen v Joiefovo.
Budimpešta 21, februvarja. V poslanski zbornici je Kossuth zahteval, naj se odpove trgovinska iu ctrinska pogodba z Ogerako in naj se carinska pogodba več ne obnovi.
Umrli so v Ljubi lani:
19. februvarja: Stanku Grilce, g'ikarjeva bil, 6 me-Mcev, Poljanska cesta It, 81, kroniflna vodenica v glavi, — liane Bo rman, pravni kandidat, BO let. Kravja dolina st 11 knp n.t mol gani n,
Metoorologično poročilo.
Febr	Caa 0| a-ZOVAIl|U	Stanje baronu-1 c.l V i1uij.	Temperatura » C	Vetrovi	j Mokri na Nebo    v mrn v \'AA mah
90. 11, •	v. zvečer 7. Bjotvaj 9, popol.	740 8 71 < > 8 740 i	— 18 — 4'9 — 2 .'J	p. m. svzh. moc vab. in. svzh.	nblafiuo i eblafino 0*0 oblasno
IDvLZiaJslEa. borza
dne* 21. februvarja 1896.
Skupni državni dolfi v notah..... 101 gld.
Skopni državni dolg v srebro    .... 101 „
švatrijaka zlafa renta....... 121 ,
:\vi.truska kronska renta 4°/0..... 101 ,
Ogerska zla'a renta 4°/,....... 122 „
Ogerska kronska r. nt a 4"',,..... 9M *
Avstro-ogerske bančne delnice    .   .   .   . 1 00 0
Kreditne delnice......... 88" *
London ^ista........... 120 ,
Nemški đrl, bankovci za 100 mark    .   . 59 „
30 :ofcrk............ U ,
30 frankov........... 9 „
Italijanski bankovci........ *3 r.
C. kr. cekini.......... •> «
!•/, državne srefike iz 1. 1854 po 2.ri() gld. 151 gld.
Državno srećke iz 1. 18IH po 100 gld..   . li»8 „
Donava Peg. srečke f>°/0 po 100 gld. 128 „
Zcmlj. obč avstr. 4,/1*/0 z'at' ZR,,t. lin ti    . — „
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 .
Ljubljanske Brcčke......... 22 ,
lludolfove srečke po 10 gld...... 23 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . 173 „
Trai»way-dmflt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . &03 m
fapimnti rubolj......... 1 ,
15 15 85 40 20 05
50 75
02«/,
80
57
55
kr.
50
76 75
2H
Srednja včerajšnja temporatura uurnialom.
1 0 , za 13' pod
V imenu vseh sorodnikov naznanjamo ljubim prijateljem in zntuicem žalostnim srcem, da jo vsemogočnemu Itogu bilo všeč, danes, dne 20. fe-bruvariJH, d<<polndno ob 11. uri, našo ljubo mater in staro mater, gospo
vdovo
Predović
po kratki, hudi bolezni, 88 let staro, previđeno s ■Vetotajetvf, *zeti k Sebi v lepSo domovino.
Pogreb pojdo v soboto pnpolndne ob 3. uri s Poljanskega trga h. St. B k sv. Krištofu.
Vso prijatelje in znance, zlasti Se Borodniko, prosimo, da doPo blage rajnke v pobožni molitvi priporočajo usmiljenemu Itogu.
Svete mase zaduSnice se bodo brale v župni cerkvi *v. Petra in v raznih drugih cerkvah v Ljubi ani.
Ljubljana, dne 20. februvavija 18%.
Elija, Nikola, Danijel, Janko Predović,
posestniki in trgovci, si n nv i. Marta Ladlo roj Predović, Jela Popovtć ni Predović, hčeri. Am"lija Predović roj Klemene, sin ah a. Janklca, Danica. Zortca, Marica Predović,
(1979 u nu k i.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega soču.ja mej boletn'jo IM povodom smrti nas«' prisrčno ljubljena, nepozabne matere, oziroma blbiOS, prababice, taBče in tete, blagorodne gospe
Jožefe Waschnitius roj. Zmoll
O, kr. okrajnega predstojnika vdove
zo darovane venre, kakor tndi za častno spremstvo k poslednj- mu počitku, zahvaljujemo se prisrčno vsem častitim prijateljem In znancem.
19781
Žalujoči ostali
kr.
C. iT.
Ari. železnic.
Izvod iz voznega reda
-v-el^tatri-nser«* oA  '±. olct©"tora. 19&S
:n/Uipno o m« a J ud pri?\ajulnl lu     iTi-vjn'ui  o.-ai oBuiui ,,, .
Odhod t» Izubijane 'in*, kol.)
»a tU. Hit U uit.*, po uoM OMbnl W»k r TrbU, Poulabal, Baljah, <;.. r»n, k'iuiMnitnt«, lijnbno, isi SoUthal t Auuo«,  Iaohl, U-...::. dm, S"la».^r»il, S;nyr, Lina, Barlalovioe, Marijino var«, lir:
«! »rlti7P   vara,  FnoMr* v.r*. Pragu, Otpako, OuniJ »1» AraataUoc. 'K>   C- mH lO :r,i*. iHitrnJ mojmi! flkk t Kooovja, Noto moslo. Ob f. aH tO MlM. nti4tr*ij omntn.i  v'.iU v TrhU, Poutabol,   J!..;;c.k o,. Uivo l, aVuutviiafnd«, l.jiil.-t >, «u   'ilii-il v :-nl»o.,f».  t ■
.     A.Lii!- 11.in.
Ob 1H. uri M min. popotutt*** metnui »Ut v Noro tneato, KoostJ*.
Oft lt. %tri HO m*rt. <\<>pot*K+t%* onsbnl rlftk f TrbU, Pontfthol, HoIJhIi, '.bUiv«n,  iijnhiui, SellUllO, Oiitmj.
Ot 4 %*ri popoitHtn* ocebiil tU« t TrblA, BtUMl, Oflloveo, Ljubno, Ćea RatatliaJ t 8<tlno(fra<l, T.«inl - t >ahU Ii■. /..•'.I Q« Jesern , Ino-ur.M 1 r-rfcac, Oarlh, Oitnvvo, lfatrla, Ht«rr. >>li>«. (ImniiiUu, Iaohl, Snda> J.ivu a, Plioc), Marijin* rtu, Ilob, ft»n-o»o rar»>, Karlovo vare« Prago, Iilpako, ItnaaJ «1» AmaWM«>.
U.t 7, uH V/j nU. w>.t m vlak t K<u*ri», Noto meato.
Hanun t.j^a ob neilnlj.ili in piuniklh ob S. uri HB tntttttt popolinlnr oaobnl vUk t .-ni.i«!
Prihod v I^labljetuo (jnff. kol.)
"C> 0. uri nit Htli. tfutr^f oa«bul rUti ■ limi.t|i> tU Amittlttn, Upi akoffft Pv^gT, B*rau(M)Tlh tmtov, K »..-lovih t»tot, Heba, Matijlolli Tarov, Pinija, RudojCTlo, SolnofrravUa, I l.io«, Btarra., Oinar.u-ia, IaohlA, An«. MOU,   li)nhn\   OulOTOIt.   Hdllabn,  frtflflo'iilo«!!, TrhU«
<*• H  uri 10 hiIh. *}ulr<\) iim».il vla.k la Komarja, Noto«« dimU.
Of» {f. uri *M min. <top*tui»T*s oaabnt vlak ■ Dnu*)* rla Ajnatattan, Ltpakega fTafft*, jTranoovIh Ta>rov, Karlnvih Tnror, llnba, Marijinih ,-aro>, 1'imtja, ItndeJaTio, Solnoafnula, ) l-mi, Hlarra, Parira, Oannv«, Onrtba, Rra(>imca, iiunnnaj, /«!la na (aaarn, Lam) Oa»t*ina, I.Jttl.iia, OalOTua, i'..u t a 1.1 a, Trblaa
Ob V.  uri .1» itn-.  jx>;m»JtMt*t« metani vlak la Koosv'a, NoTaga rumta.
Ob 4. uri 45 mrtv p»|ml»««faaai oaobnl Tlak a Ilanajai, I4nbna, Salathala^ 11«Ijaka, Oelovoa, Vraiiaanitfoata, l'unlabla, Ttblaa
Ob U. uri H5 miu. av*Vr>r moaanl vlak I« Koo«T|a, Nnvm» M>jti.
Vb U. uri 4 aw<M. avrVvir oa-otil Tlak a lhuiHja pt«ko AmiUtteci lr\ 1 Beljaka, Oaloro*, Pontabla, Trblia.
Odhod ta I*JabUn.no (drt. kolj
O*   T. m       u*iu  m*utv^        t Kamnik, a    S.   a   OS    B    *>oi>»/m<<«a« , . ,     e.    ,   SO    .     rrr^rr .
Prihod v LJubI|r..up [drl kol.).
Ob   đ. vri na w%in. *}utrqj        ta Kaimilka . .
, lt. , I<» . đofuHutuš . (1<().)-I.i' ft VO ava/m*-
Trgovski pomočnik
z dubrimi spričevali h« vspr«x|uic (ako) v tncovluo rniin.trNtni'u;u 1>Imk>» pri Ivttiiia Vitrriitilc-it na It tak i. nol«?ii|ako. (l(.)7-l— 1)
Naznanjam Blav. občinstvu, da sem se pre««-lllu s
prodajalnico mleka
na Kongresni trg št. 14, zraven gospoda Fišerja
ter priporočam dobro aveie mleko, Jako fino namlmo surovo maslo, dobro klalo ametano, maslo, smetano za kavo in J.vko dobro ate-palno smetano. 1'ostrežba hitra pri zmernih conah.
II i t
(imat—t)
Franja Škof. '''
«t:
:K>
•K
Srajce za gospode
/a k«»jo no garantuj !, da su  dobro priloKajo,
is najboljšega materijalu, z gladkimi prsi po gld 27 f o, ■ v gube tiai.niruni prsi po gb*. 29" — 12 komadov, prod»ja pioiiiptno i/, ziilogo »1 pa iiatbjt-no po ujvri, kakor tudi Dajfiasife i» ijiJMolidiiojo (1831—ii)
v ovratnikih in man šetali.
Henrik Kcnda, Ljubljana.
rfr
I»it«   in. ailsUMI t   I. o«l do   tli. uro «l«i|»ol ihIiii* vršila
so bf da
minuendo licitacija poprave farnega stolpa košanskega
v biAi prvomestnika M Ambrožič-a na Reški vodi, kj.r so tudi načrti in proračuni do dnevu licitacije vsaktmu na o^lnl raz|ioMtavlj«ni. —■ V^»* cjnlo onjeno j.» na  l.")'J.{ gld. 32 kr. — Kdor delo prevzame,  mora 10°,0 kavoije
l,o,0Ž,h- M, Ambrcžič
(1910—8) prvomostnik.
Doering-ovo milo s sovo.
m m
m av
Najbolje
vsob škodljivih afiinkos
popolno prosto sredstvo
gojenje lepote.
Preskusen vspeh.
Lepa, sveža mladostna koža. ETiiia poli.
ni. (I8:i9—n
S SOVO.
Povsod se lahko kupi.
$4
m a.
V Ljubljani prodajata na debelo: Anton Krisper in Vaso Petričić. Glavno zastopstvo: A. Motsoh A Co , Dunaj, I, Lugeck 3
VABILO
na
IV. OBČNI ZBOR
Vzajemnc-poflBornBfla društva vLjabljani
registrovane zadruge z omejenim jamstvom,
ki hode
v ponedeljek 9. marca 1896 ob 4. uri popoludne
v društveni pisarni, Kongresni trg št. 17.
I >ii«*viii i*«*«tl:
1 )   Nngovor načelnika.
2) OdobreDjo zapisnika III. ob<'noga zbora dno lil. marca 1895. .'{.)   Volitev dvoli ovorovatoljov za IV. oboni zbor.
4. )   Porodilo uradn ga vodj»^ o rucunakem zaključku za leto 18!>f>.
5. *) Dopolnilna volitev članov ravnateljstva.
6)   Volitev 5 članov in 2 namestnikov v nadzorovalni svet. 7.)   Slučajnosti (| 22).
V Ljubljani, dne* 20. februvarija 18i»H.
Ravnateljstvo.
Na podlagi g. 21. dr. pravil je obfini zbor sklepčen, ako je zastopan doneti del vKtdi članov.
*) Voliti bodo ukopaj U Alanov ravnateljstva, in sicer: 7 jih odstopi po določilih §. 2»i. dr. pr., 2 sta se odpovedala.
Po §. 2G. izstopilo sledeči ^j-  Mnni:
Pogadar Blmon, Fablan Ivan, Klan Karol, Mathlan Ivan Hat. Potoroa Ivan, fltsgnar Feliks, BlSka Josip. (Izstopniki sinejo zopet voljeni biti,) (1979)
...................
►
Izdajatelj in odgovorni ur«dnik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",
^^^$23+2$D