THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
amerikanski
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
/
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 116.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 16. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 16, 1928.
LETNIK XXXVII.
r nominr
ŽENE FARMARJEV DVIGNILE SVOJ GLAS NA KONVENCIJI. — PODPIRALE SO GIBANJA PROTI NOMINACIJI HOOVERJA. — HOOVER PRED OSMIMI LETI NI VEDEL ČE JE DEMOKRAT ALI REPUBLIKANEC.
Kansas City, Mo. — Herbert
Hoover iz Kalifornije, trgovski tajnik od leta 1921, je bil v četrtek ob 11:20 ponoči no-miniran predsedniškim kandidatom republikanske stranke. Frank O. Lowden iz Illinoisa je umaknil kandidaturo za nominacijo v prid Hooverja. Pri prvem glasovanju je bil imenovan, kajti dobil je 837 -lasov, torej potrebno večino »Ulejratov za nominacijo.
Kansas, City, Mo. — V sredi: -o žene farmarjev povedale svoie mnenje in podpirale gi-! a nje proti nominaciji Herbert m ver j a za predsedniškega kandidata. Zahtevale so od konvencije, naj se kaj ukrene v prid težkega stališča, v ka-ifvem se nahaja ameriški far-• lar. Pozivale so Andrew Mel-■ona, zakladničarskega tajni-a. naj gre on na polje in naj prime za plug. S solzami v o-čeh so govorile o tej in oni farmi. ki it- »ila prodana na dražbi. Mrs. Verna Hatch iz Hun-tertoxvji, Ind. je hotela iti na stanovanje Mellona, da bi mu potožila o težkočah farmarjev. Mrs. T. L. Smith iz Atlantic, la., ji je rekla, da mora iti tja pred pol deveto uro, kajti Un-•le Andy gre zgodaj k počitku. Na to pa je Mrs. W. Van Pool iz California, Mo., odgovorila; "Well, bomo ga zbudile. me, farmarice moramo dostikrat sredi noči ustati s postelje in iskati zdravnika za oolnega otroka. Ne bo mu škodovalo."
Nato pa je Mrs. Hatch skočila na mizo in tako-le govorila: "Sedem let nas republikanska stranka povsod zapostavlja in se trudimo, da narod zalagamo s hrano, ko pa smo prosili kruha, smo dobili u-darec na obraz."
Govorile so tudi druge ženske in udrihale po sedanji administraciji. Mrs. Zala Joe Breeding, vdova po farmarju iz Oklahome, je rekla sledeče: "Po smrti soproga sem se sama ukvarjala s farmo. Skozi taktiko sedanje administracije sem pa prišla ob vse imetje. Mi ne verjamemo, da bi bil Andrew Mellon, ki je prišel do imetja s fabriciranjem žganja bolj "suh", kakor pa je Al Smith."
O Hooverju se govori, da pred osmi leti še ni vedel, če je demokrat ali republikane", zdaj pa ima tako prednost pred drugimi, ki so izkušeni politiki in bolj sposobni za predsedniško mesto kot je on.
Republikanci so na konvenciji obljubili pomoč farmarjem. Nekaj so morali storiti, da so pomirili razburjene duhove. Treba pa je misliti na to, da se bližajo volitve in farmarski glasovi bodo veliko zalegli, ka-m6r jih bodo dali. Šlo je za organizacijo tržnega sistema -in ustanovitve farmarskega odbora s pooblastilom pomagati farmarskim korporacijam za kontrolo pridelkov, kar ae jih ne porabi za dom.
-o-
Širite wamer. Slovenca«
bančni rop; plen $60,000.
Bančni roparji obstrelili tri o-sebe. — Gneča v mestu je pomagala roparjem, da so pobegnili. — Banditi so bili oboroženi s puškami.
Kansas City, Mo. — V četrtek dopoldne, ko je bilo v mestu vse polno ljudi-delegatov in gostov, ki so šli iz svojih stanovanj v halo, kjer se je vršila republikanska konvencija, so banditi, šest po številu, napadli Home Trust kompanijo na 1119 Walnut v dolenjem dela mesta oddaljeno šest blokov od konvenčne hale. Odnesli so $60,000. Banditi so bili oboroženi s puškami in ko so jim policisti sledili, so nanje streljali. Dva policista in neki pa-sant so bili obstreljeni. Banditi so v gneči izginili in pobegnili.
--o-
" letalci na pomoč nobileju.
POSEBNA HIŠA ZA TELEVIZIJO.
KRIŽEM SVETA.
Col. E. H. R. Green gradi posebno hišo za televizijo, kjer bo postavil svoje aparate. Slika nam predstavlja kraj, kjer ima kapitalist svojo radio razpošiljevalno postajo in se nahaja na Star otoku v Biscayne zalivu, Miami.
musigh se kesa.
letina v missouri.
Parniki našli odprt|ino v ledu in se bližajo moštvu ponesrečenega polarnega zrakoplo-va. — Nastalo je ugodnejše
vreme.
Kings Bay, Spitzbergen. —
Giuseppi Biagi, radio operator na ponesrečenem zrakoplovu "Italia" je obvestil parnik Cit-ta di Milano, da se pomikajo na ledenem splavu v severoza-padno smer, to je proti kraju, kjer so člani reševalne akcije. Če bi bili padli 30 ali 40 milj 1 redil.
Rekel je, če bi bil pri pravi pa-! Missourski farmarji upajo na.
meti, bi kaj takega ne bil j naredil. — Upa na rešitev i iz ječe. — Hujša se mu zdi j dosmrtna ječa kot biti obe-
dobro letino. — Koruza kaže dobro; jagode so dobro obrodile; veliko bolje kakor lansko leto.
šen.	i	—O—
—o—	i Columbia, Mo. — Če je po-
Joiiet, 111. — John "'Dinny", ljedelec zadovoljen se tudi tr-Musich, o katerem je bilo po- govec in obrtnik smeje. Tako ročano, da je ustrelil Johna je v splošnem, kajti kjer polje Težaka in je bil v torek obso- slabo obrodi, nima kmet kaj jen v dosmrtno ječo, se šele! prodati, kar pomeni, da tudi zdaj popolnoma zaveda, kaj je' nima denarja, da bi kaj dru-storil. "Umoril sem najboljše-j gega kupil, kakor najpotreb-ga prijatelja, ki sem ga imel.jnejše stvari. V centralnih dr-Zakaj sem to storil?" S temijžavah se pritožujejo, da bo besedami je Musich pretrgalj pridelek koruze pičel, farmar-molk, ko par tednov ni govoril ji so vsled tega potrti. Vse dru-z nikomur. Ko so ga vprašali i gače pa je v državi Missouri, če se ni prepiral s Težakom1 kjer vidiš na obrazu farmarja popoldne tistega dne ko ga je izraz zadovoljnosti. Koruza umoril, je rekel, da se prav ni- kaže zelo dobro. Dež, ki je Česar ne spominja. FCekel je,i padal tukaj zadnje tedne je da je bil pijan, drugega ne ve' pripomogel do tega. nič; če bi bil pri pravi pameti,j Farmarji v južnem delu dr-bi nikoli kaj takega ne bil na- žave, ki se pečajo z gojenjem
dalje proti jugovzhodu, bi bilo zanje bolje, kajti neslo bi jih proti obali Spitzbergov.
Capt. Riise-Larsen in poročnik Luetzow Holm, norveška letalca, sta se dvignila v zrak in poletela proti kraju, kjer se nesrečneži nahajajo. Parnik Hobby je skozi razpoke v ledu srečno priplul v odprto morje in se približuje kraju, kjer je moštvo Italie. Letalci so vzeli seboj razne potrebščine, katere nameravajo spustiti iz letala, Če se jim posreči najti Nobileja in moštvo.
Sneženi zameti in zapadni veter je ponehal, prisijalo je solnce in upajo, da bo zdaj vreme ugodno tako za reševalno akcijo, kakor za ponesreče-( med drugim dal razumeti, da no moštvo. — LedolomileCj upa, da bo prišel še na svobo-Braganza se je vrnil v Kings ( do. Pravi, da biti obešen ni no-Bay, kjer se bo založil z gaso-( bena kazen. Kakor je on mne-linom in življenskimi potreb-(nja, je vse s smrtjo končano, ščinami. Vzel bo tudi seboj A biti v ječi do smrti, to je ne-pse in sani ter takoj odplul kaj strašnega, proti Spitzbergen.	I Musich je tehtal 220*funtov
Poročnik Holm fo pilot My-|pred aretac"0' zda^ J*e z^ubil
re, člana reševalne akcije, sta naimanJ 30 funtov.
o-
Ko so ga odvedli nazaj v ječo po obsodbi, je prosil naj obvestijo njegove sorodnike, da mu bodo prinesli drugo obleko, da se bo preoblekel. Rekel je tudi, da želi "cherry pie". Teden dni pred sodbo je bilo treba štiri pomožne šerife, da so ga obvladali, da ga je brivec lahko ostrigel in obril. Sedaj pa je sam prosil za britev in se je obril, nakar je tudi rekel, da bi se rad skopal.
Musich je bil v svetovni vojni kurjač na ameriški transportni ladji. Nekoč je nemški torpedo zadel v ladjo in je bila nevarnost za moštvo, da vsi utonejo. Od tedaj, tako trdi Musich, vedno čuti nekako nervoznost. V pogovoru je
jagod so z letošnjim pridelkom zelo zadovoljni. Do 2. junija so jih izvozili že 1700 železniških voz.
poplayjTyarkansasu.
bila prisiljena pristati na Brandy Bay, kjer sta v samoti in mrazu prebila več dni in noči, predno sta se rešila' Ponoči sta spala v vrečah, okrog katerih so vohal; polarni medvedi, katerih je tam veliko število. Niso pa nikomur storili nič žalega.
VOJAKI STRELJALI NA STAVKARJE.
Atene, Grčija. — V Xanthi je vojaštvo navalilo na stav-kujoče tobačne delavce, vnel se je boj, v katerem je padlo smrtno zadetih šest delavcev, 40 je pa bilo ranjenih.
Šest sto družin v nevarnosti.— Vas razdejana po neurju. — Mostove je voda odnesla in škoda na pridelkih je velika.
—i Little Rock, Ark. — Arkansas državo je tekoči teden obi-( skalo silno neurje. Bili so nalivi in viharji; vode so narast-le; več mostov je odneslo. Škoda na poljih je velika. V mestu Pyatt, v bližini meje je petdeset hiš porušenih. Sto o-seb je ostalo brez strehe; kolikor je znano, ni bil nihče ranjen. Califorock, mesto v centralnem delu države, je bilo deset čevljev pod vodo. 600 družin je bilo v nevarnosti in so bile pripravljene, da vsaki čas ostavijo svoja ognjišča.
.-o-
LETALSKA NESREČA.
Le Bourger, Francija. — Sedemnajst vojaških aeroplanov na poletu iz Nancy je v bližini Pariza radi neurja bilo prisiljeno spustiti se na zemljo. Pri tej priliki se je pet letal razbilo, ob življenje je prišel en letalec.
—	Washington, D. C. — Predsednik Coolidge in soproga sta s spremstvom odpotovala iz Washingtona v Wisconsin na počitnice ob 8 :30 v sredo zvečer. V četrtek popoldne ob 5 uri sta prispela v Chicago in v petek zjutraj sta bila že v Superior, na kolodvoru je stalo vse polno občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo, odlična gosta.
—	Kansas City, Mo. — Mrs. J. C. McConnell, stara 90 lex, je prihitela iz Tlastings-on-Hudson, N. Y. na rep. konvencijo v Kansas Citv. Ni pa imela vstopnice, a vendar ji niso delali zaprek in jo pustili v kon-venčno halo ter ji odkazali prostor med drugimi opazovalci.
—	Santigo. Chile. — William A. Collier, poslanik Zed. drž., je te dni resigniral in se pripravlja na odhod v domovino. Novi poslanik še ni imenovan.
—	Kansas Citv, Mo. — Narodne republikanske konvencije v Kansas Citv se je udeležilo nad ?,0,000 oseb.
—	Chicago, 111. — -Joseph Wachluski. star 45 let, je bil najden v kuhinji na svojem domu, 628 N. May Str. zastrupljen s plinom. Vzrok sa-moumora — družinske razmere.
—	Michigan City, Ind. — Joseph Jacobi, star 17 let. jc padel iz ribiškega čolna v jezero, kjer je voda do 100 če v-j ljev globoka. Utoni! je, trupla j niso našli.
—	Fort Myers, Fla. — Thomas Edison je tukaj prebil zimske počitnice in se vrnil na svoj dom v East Orange, N. .T.
—	Stockholm, Švedsko. — V soboto, to je danes. 16. junija, obhaja švedski kralj svoj 70. rojstni dan. Ker je spretno se znal izogniti da Švedska ni bila med narodi, ki so se klali v svetovni vojni, mu je njegovo ljudstvo dalo kot darilo za rojstni dan $1,000,000. Kralj je izjavil, da bo s tem denarjem pomagal akciji za pobijanje raka.
Iz neodrešene domovine.
ITALIJANSKI STRAŽNIKI N ADLEGOVALI BREZNIČA-NE, KO SO SE VRAČALI OD MAŠE V ŽIREH.—PRO-CES V GORICI. — ORO ŽNIKI VKLENILI OBTOŽENCE V VERIGE.
cleaver y rokah pravice.
SlRlTE "AMER. SLOVENCA"
Chicago, 111. — Štirideset policistov s strojnicami je v četrtek proti večeru streljalo na taborišče zloglasnega bandita Charles Cleaver-ja, ki je bil v zvezi z roparji, ki so napadli vlak v Evergreen Parku in odnesli $133,000 in ki je pred kratkim s štirimi drugimi jetniki pobegnil iz Du Page o-krajne ječe v Wheaton. Do boja je prišlo na polju v Melrose Parku. Cleaver-ja in Joseph Farina so ujeli, ko jima je pošla municija in se več nista mogla braniti. V boju je bil ranjen policijski 'poročnik Andrew Barry, ki je vodil napad na "trdnjavo" banditov. Cleaver je preklinjal policiste in rekel, da mu je žal, da ni imel municije za strojnico, katero je tudi imel pri sebi, da bi po-strelil policiste. Ranjena sta bila oba bandita; Farino težko.
Slovenska vas pred italijanskimi sodniki.
Da spoznajo Slovenci italijansko sodnijo, prinašamo podroben potek sodne razprave o dogodku, ko je stala vsa vas pred italijanskimi sodniki. Brezničani so se vračali nedel j-sko razpoloženi od svete maše v Žireh. Tudi topot so jih italijanski finančni stražniki nadlegovali in še bolj kakor druge nedelje. Napram dekletom so padale neslane opazke, fantje so dobili na lahko kako pod rebra. Popoldne se je zbrala pri Bogatajevih večja družba fantov in deklet, fantje ^o kvartali, dekleta so šla za peč.
Vstopili so trije finančni stražniki. oboroženi s puškami, in vprašali po Bogataju, ker je bil obdolžen, da je kontraban-tar. Bogata jeva žena je odgovorila. da moža ni doma. Finančni stražniki so dejali, da ga bodo nočakali. Medtem so se takoj stavili v družbo z dekleti ter jih pričeli dražiti in| nadlegovati vpričo fantov :j eden je tudi smodil dekleta s cigareto po rokah. Fantje so se komaj ustavljali izzivanju. Polagoma se je napravila noč, dekleta so odšla. Ko Bogataja le ni bilo, so financarji zahtevali od Bogatajeve, naj gre z njimi v vojašnico na Ledinah, poldrugo uro daleč od Brezni-ce. Bogatajeva žena se je obotavljala. Finančni stražniki so se nato postavili in silili Boga-tajevo da mora z njimi, če ne zlepa, pa zgrda. Tedaj vstane eden izmed fantov, Anton 2a-kelj po imenu, in opomni fi-nancarje, da nimajo pravice vzeti s seboj ženske v temni noči. Financarji planejo razjarjeni proti mizi in s kopitom razženejo fante. Eden izmeri financarjev je že/ pograbil Žaklja, da ga aretira. V tistem hipu mahne nekdo po svetilki, vname se pretep, financarji pričnejo obupno streljati, a kmalu so razoroženi, preplašeni zbežijo skozi okno in se skrijejo na bližnji senik. Fantje zbežijo v Jugoslavijo. Eden izmed njih je bil ranjen. Nekaj dni pozneje so financarji našli eno izmed svojih pušk v nekem stranišču. Drugi dan pri-hrumi na vse zgodaj v Brezni-co 30 financarjev iz Idrije pod poveljstvom kapetana. Ta je dal kratkomalo aretirati vse vaščane, >ki so prišli financar-jem pod roko. Financarji so se brutalno vedli in ljudi pretepali, nekatere so kar iz postelje vlekli in jim niso pustili niti, da bi se pošteno oblekli. V Ledine so odvedli 18 ljudi, med njimi 4 ženske. Tu so neusmiljeno pretepli vse moške, enega, ki Je radi tega skoro oglu-šel, so menda iz strahu pred posledicami izpustili. Drugih 17 so odpeljali v idrijske zapore, kjer so ostali do procesa; le ženske so na prošnjo obrambe izpustili po enem mesecu zapora. Breznica je medtem malodane izumrla. Iz vasi, ki šteje 120 ljudi, je odšlo 23 naj-
boljših delavnih moči. V Jugoslavijo je namreč uteklo 7 fantov Neštete družine so izgubile družinskega glavarja, otroci so jokali po materah in kmalu je tudi kruh zmanjkal.
Proces v Gorici je bil nekaj posebnega. Slovenska javnost je bila sicer prepričana, da so bili vsi navzoči obtoženci popolnoma nedolžni in da so vsi "krivci" — očividno so italijanski financarji izvali pretep — zbežali v Jugoslavijo: toda takega nastopa ni od obtožencev nikdo pričakoval. Italijanski sodniki so kar strmeli nad iasnim. možatim in neustrašenim izpovedovanjem obtožencev in prič, pa naj so bili to l t letni dečki ali 70 letne starke. Vse teroriziran je financarjev ni nič izdalo. Južni veter očividno še ni dosegel visokih gora za Idrijo, kjer je doma še pristna kmečka samozavest, ki izvira iz poštenja. In niti ena grda beseda ni ]>nc!!p iz ust slovenskih kmetov napram fill a near jem. dasi bi bila komu upravičena. A kakšno je bilo pričanje italijanskih financarjev ! Samo obdolževanje drugih. samo protislovja, samo zamenjevanje oseb. Zdaj je bil eden kriv, potem zopet drugi, zdaj so financarji pokazali na enega, potem zopet na drugega obtoženca. a nazadnje niso nikdar zadeli tistega, ki so ga ovadili preiskovalnemu sodniku Ko je hotel eden izmed sodnikov pomagati iz zadrege enemu financarju, je branitelj Ciolella protestiral: "Čas bi že bil. da bi v Gorici nehali s fa-kim prejudiciranjem procesov!" Med sodnikom in odvetnikom je prišlo do hudega prerekanja, radi česar se je razprava preložila.
Že dobro znani državni pravdnik Gaspari tudi topot ni šel iz svojega tira. Kljub neizpodbitnim dokazom, da so vsi navzoči pri stvari popolnoma nedolžni, je skušal "matematično" dokazati da so vsi razen štirih žensk krivi. f
Po enournem posvetovanju je senat oprostil vse navzoče.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša deuarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez,odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din________$ 9.35
1.000 Din_____18.40
2,500 Din______45.75
5,000 Din______91.00
10,000 Din_____181.00
100 Lir ............................$ 6.00
200 Lir__________11.50
500 Lir_________27.75
1000 Lir________54.50
Pri večjih svotah poseben pepust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče ▼naprej cene določevati. Merodajne to cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po poiti «1 pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNR POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na;
zakrajšek & Cesaric,
455 W. 42nd ST„ HEW YORK. X. *
y	- ^	* • / " ;i » - ♦ *>• -
*"-••-*„ 9» * '. fP>:*, t ..*"-f % ■ v -". ■ /fS ?
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 16. junija 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list V Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po pravnikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
„$5.00 2.5C
Naročnina:
Za cclo leto Za pol leta .
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za cei j leto______________$6.0fJ
Za pol leta________3.0C
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year _______
For half a year_______
.$5.00 . 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year___________$6.00
For half a year_________ 3.00
POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je Čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
J. M. Trunk:
Slovenskim ženam v vzgled.
Zelo dobro znamenje žiiavosti našega slovenskega ame-rikanskega javnega življenja je. da so se začele slovenske ženske živahno gibati in udejstvovati. Vsako delo, če hoče imeti količkaj uspeha, mora biti organizirano, zadobiti gotovo smer. vršili se po natančno določenih smernicah in pravilih. Zveza slovenskih žen je v vsakem oziru na mestu. Gibanje je življenje, in gibati so se začele zelo odločno naše vrle ženske.
Žensko gibanje je iesno spojeno z vsakim javnim udej-stvovanjem. Kjerkoli se hoče za kak narod kaj doseči, se jemlje ozir in upošteva ženska. Dostikrat ostane pri golih zunanjostih. Ako bodo muhamedanke pri novem gibanju ostale samole pri odpravi pajčolana, bo uspeh klavern. Zainteresi-ranje žensk v javnem življenju mora zadobiti važnejši obseg od samih zunanjosti; segati in poseči mora na duševno stran, in meriti na vredne ideale.
Udejstvovanje je zelo različno vsepovsod, ker so razmere različne. Ako se n. pr. ruske ženske intenzivno bavijo z vprašanjem šol, bolnišnic, knjižnic, javnega zdravstva, zadružništva, zavarovanja, razdelitve davkov in zemlje, s-o pač ta vprašanja pri novih ruskih razmerah nujna, dnevna, aktuelna. Pri nas v Ameriki so taka vprašanja večinoma rešena po javnih oblastih, dasi bo še marsikaj storiti v posameznem. Delovanje in udejstvovanje naših slovenskih žen v Ameriki se mora obrniti na drugo polje, na druge panoge javnosti.
Nočem in ne morem postavljati udejstvovanja ruskih žen, kakor se kaže pod novim ruskim režimom, za vzgled, ker sistem režima ni pravilen in se nikakor ne more priporočati. Pač pa se lahko priporoča vnema ruskih žen pod novim režimom in njih udejstvovanje v javnosti.
Članice naše ženske zveze in vsi, ki se za javnost med nami zanimajo, zadobijo lahko prav znamenit pojm o ženskem delovanju iz značilnega slučaja, kako je zavzela važno mesto v ženskem gibanju ena sama žena.
Anizija Ustipovna je njeno ime. V reviji Asia je objavila Miss Strong njen politični življenjepis, iz katerega naj sledi kratek posnetek.
"Neoficielna voditeljica," pripoveduje Miss Strong, "je bila velika, uljudna ženska (gre namreč za "delegatke" na ženski kongres v Moskvi, katere je Miss Strong srečala na poti iz Sibirije). Imela je okoli sebe obširno skupino. Začrtane, a mirne poteze njenega obraza so odsevale dolgo, trdo in potrpežljivo življenje in napor sibirskih kmetic. Bila je članica osrednjega izvrševalnega komiteja sovjetske unije, mesto, ki odgovarja mestu kakega senatorja v Zedinjenih državah, in kot taka je imela prosto vožnjo na "mehkem sedežu", kakor se neki drug razred na ruskih železnicah imenuje, in odgovarja našim Pullmanom. Njena obleka je bila priprosta, izdelana doma; za pokrivalo je imela rdečo ruto. Pripovedovala mi je, da pride iz sela, ki je več sto vrst od železniške postaje.
"Ampak bila sem že prej v Moskvi," je dejala smehljaje, "kot članica osrednjega odbora. Zato me smatrajo druge delegatke za neko voditeljico. One nikoli niso bile iz Sibirije; mnoge niti niso bile v Novem Sibirskem, in dve sploh nikoli nista potovali po kaki železnici." Zasmejala se je in dodala: "Nov svet je, kakršnega imamo tu ženske zdaj po oktoberski revoluciji."
Vprašala sem jo, kako je prišla do "politike", in razložila mi je svoje izkušnje.
"Vdova sem," je dejala, "in imam tri otroke. Hudo je bilo zame življenje med revolucijo. Izučila sem se lončarske
obrti, da si služim potrebni kruh. Trda obrt je, zelo mokro delo in trdo delo, ko se izdelujejo veliki ilnati vrči, kakršni se rabijo v selih. Ko je prišla doba lakote, so mi veleli, da naj vstopim v odbor za samopomoč v našem selu. Ono jesen sem imela že petindvajset pudov (ruski pud je 36 funtov) kruha, kar je zadostovalo zame in deco do prihodnje spomladi. Trdo sem delala, da pridem do kruha v jeseni, in mi ne bo treba delati pri mokrem lončarstvu v mrzlem zimskem vremenu ter uničiti popolnoma mojega zdravja. Tako sem dejala sama pri sebi: Kupila sem si šest mesecev počitka, in lahko nudim potrebni čas v pomoč selski samopomoči, kakor žena, ki ima moža.
Med zimskimi meseci sem delala pri samopomoči in ji posvetila ves svoj čas.- Dali so mi mesto pomožne tajnice. Tajnica je dobivala plačo, mene niso plačali. Potem so hoteli, da naj grem k oblasti (volost), k okrožnem zborovanju. Rekla sem: "Vi mi morate plačati ne samole vožnje, temveč mi poskrbeti žensko, ki bo gledala na otroke."
Pri okrajnem zborovanju sem govorila o vseh potrebah v našem selu in v vseh selih in vaseh. Povedala sem, kako slabo se vrši vsako delo. Ko sem se po govoru usedla, sem bila razburjena. 'Užaljeni bodo, ker sem trdo govorila, odkrito, iz srca, neprijetno.' Ampak na koncu zborovanja so mi rekli: "Anizija Ustipovna, izvoliti te hočemo v pokrajinski odbor." Kričala sem: "V pokrajino? Ampak, kaj naj tam delam?" In rekli so: "Tam jim moreš povedati, prav po poti povedati, kakšne razmere vladajo v okraju — volosti."
Tako sem prišla v — politiko. In zdaj, kadarkoli in kjerkoli potujem, plača vlada žensko, ki skrbi za moje otroke. Jaz delam, da organiziram ženske in imam shode. Pokrajinski odbor, kjer sem enako odkrito govorila, me je poslal na vseru-ski zbor, in pozneje sem prišla v vseunijski odbor, in od tam so me postavili na mesto v osrednjem izvrševalnem zboru."
Vprašala sem Anizijo Ustipovno, če pripada komunistom. "Ne," je odvrnila in ni bila niti najmanj presenečena. "Jaz zastopam velike brezstrankarske mase, o katerih je Lenin dejal, da se morajo pritegniti vladnemu delu."
Slovenska žena bo imela drugo delo, a tako naj bi delala vsaka.

VABILO OTROK.
Chicago, 111.
Šolski otroci uljudno vabijo k predstavi in graduaciji otrok sv. Štefana dne 17. junija točno ob 8. uri zvečer.
Razpored.
1.	"Chimney Smoke." (Pesem.)
2.	Igra: "Dve teti." Muzikantje. (Pesem.) Igra: "Zamorec." Slovenec sem. (Pes*,.1.) "Uresničena želja.' (Ša-
prizor.)
3.
4.
5.
6.
Ijiv
7.	Govor graduantinje.
8.	In a canoe. (Pesem.)
9.	Razdelitev diplom. Dobro došli!
Šolski otroci.
--o-
VESTI IZ AMERIŠKEGA RIMA.
Joliet* III.
Iz tako velike in lepe slovenske naselbine kot je Joliet, bi čitatelji morali bolj pogostokrat poročati novice, ker jih je vedno dovolj in zato sem si jaz vzel par minut časa ter napisal nekaj vrstic.
Pričnem pa kar z najveselej-šim, in sicer, kako je bilo na izletu, na katerega nas je povabil naš zabavni klub 'Slovenski korajžni fantje" v nedeljo, 3. junija, pri Dupage River v Troy. Jej, al je blo lušno! Vsega je bilo dovolj, in kar po domače. Pravijo, da bodo nas zopet povabili čez par tednov ko zopet priredijo piknik. Ne bom zamudil, ne.
V nedeljo popoldne bodo u-čenci 8. razreda graduirali od naše slovenske šole sv. Jožefa. To bo zopet vesel dan za nekaj naših družin, posebno pa očete in matere, ko bodo s ponosom gledali na sinove in hčere, ki so jim dali tako lepo vzgojo ter šolanje, kakršne sami niso imeli. Da, veselo bo, ter čestitam vam graduantom in stari-šem!
Miss Mary Vlašich na 1600 Cora St., ki je bila pred par tedni operirana na slepiču v bolnišnici sv. Jožefa, se sedaj zdravi doma in je že toliko na boljšem, da se drugi teden namerava vrniti nazaj k delu v Ruberoid tovarno.
Pri zadnjih volitvah za povečanje mesta Joliet, je bilo precej zanimanja, in to je bilo v torek, 5. junija, ko je nova ideja bila hudo poražena ter je ostalo pri starem. Ljudje na North West strani zunaj mesta, ki so po večini Slovenci in Slovani, so nekako zadovoljni s tem, kar imajo in nekateri, posebno Slovenci, so tudi lahko ponosni.
Mladi par Michael in Frances Papesh si zida krasni dom iz opeke (brick) na 1602 Cora St., v osrčju slovenskega okraja. Voščim jima obilo blagoslova in sreče ter zdravja v novem stanovanju. Vsaj tako moremo biti sosedje. Ha, ha! . . .
Zaradi ceremonije, ki se bo obhajala v Slovenia dvorani v počast graduantov naše šole v
nedeljo, 17. junija, je društvo sv. Petra in Pavla premestilo svojo redno mesečno sejo na soboto zvečer, 16. junija, v navadnem prostoru. Ta seja bo zelo važna in se želi, da bi se člani kot do sedaj udeležili v velikem številu.
Da, dragi rojaki in rojakinje, vse društvene seje so važne in imenitne ter koristne in podučljive za narod. Vsa društva tukaj v Jolietu sedaj dobro napredujejo, naj bo ta ali ona organizacija, zatorej dajmo še podvojiti naše udeležbe na sejah in razmotrivajmo ter sklepajmo o idejah in nasvetih za povzdigo in izboljšanje naše. Vera, dom in narod! . . .
Predno nadaljujem, se moram ustaviti in narediti velik križ na koledarju pri mesecu juliju na datum ali številki 15, tako da ne pozabim in da bodo tudi drugi videli, ker to bo dan za društvo sv. Jožefa in vabimo ves slovenski "Žuijet" na piknik v Rivals Parku. Ej, to ti bo dan, ko bomo — pili — peli — in bili veseli . . .
Ne, ne! Nikar ne mislite, da je vse okinčano s cvetlicami in zlatom, je tudi trnje in težko-če, posebno pri zaslužku vsakdanjega kruha, ker službe niso lahko najti. Precej mož je brez dela, in kateri ima kako delo, se ga drži. Povsodi po tovarnah delajo na tak način, da potrebujejo manj pomoči. Vse, kar lahko človek naredi, je vzeti za dobro.
Kaj ne, da je bilo lepo vreme tukaj na hribu zadnjo nedeljo, 10. junija? Ja, zato smo jaz, ona in otrok (seveda družina) šli malo na "špancir". In ko gremo po Center cesti, se u-stavimo, ali po domače rečeno, smo šli v vas k Martinčiču (tajniku št. 1 DSD.). No ja, sedimo pod trto in smo se zabavali in hladili s sokom ter se pogovarjali o tem in onem.
"Slovenec sem." -o-
ŠE NEKAJ O PIKNIKU
DRUŽBE SV. MOHORJA.
Chicago, III.
Danes je v tem listu priob-čen oglas in program piknika Družbe sv. Mohorja, ki se vrši jutri, v nedeljo, 17. junija, v Lemontu. Prečitajte ga pazno. Poleg tam priobčenega programa bodo še druge, zelo zanimive točke na dnevnem redu, kar se bo pa razglasilo tamkaj.
Torej jutri vsi v Lemont!
Veselični odbor.
PREGLED RAČUNOV CERKVE SV. ŠTEFANA ZA MAJ.
Chicago, lil.
Dohodki: Cerkv. kolekta, sedeži..$275.38
Nedeljska kolekta ...... 229.47
Loose ............................ 115.73
Dolgovi ........................ 34.13
Velikonočna kolekta.... 52.00
Škofijska kolekta ........ 146.50
Večernice .................... 171.31
Svečke ........................ 114.45
Mesečnina .................... 111.00
Rent od hale in garaže 93.00
Oglasi .......................... 60.00
Kegljišče ..................... 29.27
Šolnina .......-............... 490.65
Kontest ........................ 65.00
Darovi .......................... 26.00
Razno .......................... 21.00 napravil
plakate,
Skupaj ....................$2034.89
Stroški:
Plače: duhovniki ........$332.00
Sestre .......................... 304.00
Mežnar ........................ 150.00
Kurjava in gas ............ 446.35 j
Elektrika .................... 123.0(T
Telefon ......................... 14.75
Tiskovine .................... 4.50
Cerkvene potrebe ........ 30.00
Popravila .................... 194.00
Obresti ........................ 128 75
Kegljišče .................... 9.98
Razno .......................... 20.00
Skupaj
.$1758.01
Dohodki ....................$2034.89
Prebitek od aprila...... 562.5^
Skupaj ....................$2597.42
Stroški ...................... 1758.01
Prebitek ................$ 839.41
Rev. Anzelm Mum, OFM.
-o-
ZAHVALA.
Chicago, III.
Poroča no je že bilo v A mer. Slovencu, kako lep uspeh je bii na "Bunco party", katerega so priredili v korist našim ča-stitim šolskim sestram. Da je bilo mogoče to doseči, je bilo treba pridnih rok in požrtvovalnih žena ter deklet in mož. ki so pomagali pri delu in darovali v gotovini, pa tudi di Liga darila. Tem potom se vsem darovalcem prav iskreno zahvaljujemo, tako tudi vsem delavkam. Bodite u ver j eni vsi, da bodo čč. sestre se vseh spominjale pogosto v molitvah.
Predvsem se moramo zahvaliti Andrew Glavača Undertaking Co. za največji dar. — Tako tudi Mrs. Glavaeh, ki nam je pripomogla največ pri ročnih delih. Sama je izgotovi-la deset pregrinjal (scarfs).— Dalje so tudi pomagale Josephine Farkaš, Mrs. Mary Klajderman, Mrs. Agnes Fren-čak. Vsa čast tem ženam, ki sd tako pridno šivale in kvačkale,
če bi le bilo še več takih požr- Mr-Ivovalnih žena za dobro stvar. Nadalje so tudi pomagale pri ročnih delih Miss Elizabeth Chernich. Miss Anna Perko, Miss Terezija Kajzar, Miss Julia Tomazin, Miss Anna in Mary Medic, Mrs. Mary Puklovec, Mrs. Anna Tkalec, rs. Veronika Kolenko. Miss Jennie Coff, Miss Katarina Koščak, Miss Mary Jenskovec, Miss Mary Schifrer, Miss Frances Schifrer, Miss Mary in Ernestine Gerbajs, tri sestrice Ker-zich, Miss Mary Fale, Miss Paula Grill, Miss Mary Nart-nik, Miss Anna Svažič.
Prav iskrena hvala tudi vsem tistim, ki so prišli na prireditev in nam pripomogli do tako lepega uspeha. Navzoči so bili tudi tujerodci, katerim gre hvala. Nekateri so tudi dali darila in z denarjem pomagali.
Hvala Mr. Leo Jurjovcu, ki se je potrudil, da smo dobili od republikanske stranke $30, h kateri vsoti .je sam največ pripomogel. Vsem članicam društva Krščanskih žena in mater pa stotera hvala za vse, kar je katera darovala. Hvala tudi Franku Doberštajen, ki je
popolnoma zastonj katere smo izobesili po trgovinah in nam s tem prihranil kakih $8.00. Dobri mladenič je nemške narodnosti, a se zanima za Slovence. Torej lepa mu hvala.
Sliši se, da se članice že prav pridno pripravljajo na prihodnjo enako prireditev, ki se bo vršila v jeseni v Korist cerkve sv. Štefana.
Dobitke so darovali sledeči:
Jennie Terselich, Rose Banich, Terezija Kremesec, Ana Schiller Johana Perko, Terezija Cernich. Julija Gottlieb, Mary Simec, Uršula Bogolin; Mirni Fabjan; Ana Kosmač; Johana Vidmar; Frank Falacz; Edinost Publ. Co.; Mrs. Core; Mr. Zupane; Ana Kokaij; Terezija Pintar, Ana Ritlop, Jennie Dullar, Airs. Solar, Veronika Kolenco, Josephine Turšič. Mary Hrostar, Mary Omerzel, Margaret Verbiščar, Helen Zakrajsek, Jo.-e-pliine Bildaver, Mary Kremesec 22. i'!.. Agnes Kremesec, Ana Zidaric'i, Mrs. Marož. Margaret Cernich, Ana Coff. Jennie Mohor, Mary Millar. Ne-"i K mi. Agota Horvat, Margaret Kure Ana Skala, Mary Kavčič. Ar tonila Kavčič. Mary Gregorich, 23. St.. Ana Ašich. Blue Island Ave.. Jennit Salmich. Mary Zorc. Mary Tomazin, aMry Tomažic. Ana Kosmač Jr., Mary Kiajdirman. Ana Stitanc. Jera Stritar, Mrs. L. Korenčan. Mr-. Kova-čic, Mrs. M. Starr. Jennie Mladič. Ana I'.oiKTir. Angela Svab, Kukman Urns., Greg-'ricit Frances, Ma; v Grill, Kata-rina Kleiuenčič. — Trije dobitki -o bili poslani v dvorano brez imeti.
Izmed deklet so darovale: Miss Rose Grosko. Mi--, Staus. Miss Ana Mcdič. Miss Mary Medič, Mi-s Julija Jclenčič. Miss Jennie Sialic. Miss Marg. Berett, Miss Ilelcn Vick.
Z a prigrizek so darovali: Mrs. Math. Kremesec, Mr-. Stojer, Mrs. Vori, Mrs. JorKa. Mrs. Yeber 22. St. — /a žejne so darovali: Mrs. Duller L„ Mr.-. Miroslavie. Mr-, lohn Korenčan. Agnes lurk -. lulie G..-,-tlieb. I. Ter-elich. Marv Prah. Društvo Jezero. Mary Kobal.
V denarju so darovali: Alderman H oran SlU: Ke-jubliran Ward Committee Margareta Bri-;:tr s5. — 1\. ?_'.<!(): Jennie Stajer. Mar- I'rah. Jennie Fiber. Antonij;. Kn ntk. Kltzabeth I*e;-:» . >ek. Ana Koren. Mr-. Grciko, Ant •r.iia Sluga. A-;i-i Gorjam-, Ana Mala-. Mr-. St-ver. Frank Grill. — p.. S1.0«): Ne/ i Feremak. Fannie Muha, Ana Muha. , Jennie MiknA. M. Pete. Ana Frank. I Mr. Močnik. Marv Trinko. Marv Pr I klovec. Ursula Skofloni. Ana fonše. Mathilda Dullar. Clara Foys, Marv Oba k Julija Jelenčič. Mary Tnlny. Josephine Jarkoš. Frances S: <n], Marg. Petrovič. Mr-. Zalit:. K roll S-
>taus.
•t!!! k
ič. Ste ran i ia Majcen.
Clara lila H
Vra-
Vo

lie Grill. Mar
Antoni
Stimec. Johairt Lcdburg. j..hn Oman — Po 50c: Agnes Kibnikar. R. Za-lik 22. St., V. lurkis, Štefan Vagnar. R' Gregnricb, Mr-. Joe Fajfar. Ro-e Zali' 22. PL. Mrs. P.ahar. Mary Xecimer. Katarina Fovs. \gnes Zo-kal. — Po 25c: Mrs. Ray. Ro.sc Kloj-derman. Mrs. Tivolar. Mrs. Lebar. V- 'h dohodkov je Stroškov ....................
57.37
Ostane
S.i'M.31
iiiiiiii!iiiiiiiiiiii![i;iiiiiiijiiniii[iiiM
^BUlIllIlKillll* I Lliltl LlHllUI 1 i liili I1I1111K111IIH lUillliillll till li 1 lUUUillltU t i lil H lilllllll Ii*i311ltii£ itiU IftlHttlt^lllEfllfiS Štefan Lazar:
TITANA.
Roman.
Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc.
Po lačnatih preprogah ga je peljala v nadstropje. Povsod je zijala nasproti pusta, bleščeča praznota in snaga. Vstopila eta v velikansko dvorano, stene so bile iz poslikanega papirja in so se dale zviti, ena stran je odprta, služi kot nekaka veranda in nudi krasen razgled proti nagasaškim hribom. Mutsuhito Dsain je obstal in pogledal na sinjemodro nebo.
— Gospod, ali niti ne vprašaš, kje je Zvonček? — ga je zrla žena z drobnimi mačjimi očpi. — Oh, ko bi slutila, da si tu.
Skrajna stranska stena se je odprla in
prikazal se je sladek, okrogel obrazek. Velike, globoke oči so se na široko odprle in s pojočim ptičjim glasom je zakričala:
—	Mutsuhito! . . .
Z drobečimi koraki je pribežala ven ko kaka ljubka, skakljajoča srnica, smehljajoč se je razširila roke, potem pa se je vrgla pred njegove noge in je blaženo za-ihtela.
—	Moj dragi se je vrnil . . . Mutsuhito... Vrnil se je k svojemu Zvončku . . . Zahva-ljen, zahvaljen veliki Bog!
Sinje-modri plašč, na katerem so bili všiti sivi, zlati in črni metulji, se je razprostrl po tleh, ko je nepremično tam težala in se je lepo prilegel telesu. Mutsuhito Dsain jo je ganjen dvignil, poljubil pa je ni . . .
Zvončkova na poljub stisnjena usta so se trepetaje odprla. Pogledala je ljubljenca, ki se je vrnil, in blaženi smeh je prešel v žalost.
—	Ali je moj gospod Učen? — ga je nežno vprašala in potisnila je pred njega žametast poster, da bi počival na njem.
Naključje.
Pešec Čižar si je v svetovni vojni nabavil krasne ovojke prav tedaj, ko je izšlo povelje, da jih vojaki ne smejo več nositi. Nejevoljen jih je zavil v papir in poslal domov v nadi, cla jih bo nosil po vojni.
Pošiljka je dospela, prav ko so na Čižmarjevem domu obhajali veseli družinski dogodek. Žena je porodila dvojčke, kar je sporočila možu na bojišče v pismu, l:i se je glasilo:
"Naznanjam ti veselo novico, da smo dobili fantka In punčko, česar nismo pričakovali. Radovedna pa sem, odkod si ti to prej vedel, da si mi poslal dva povoja."
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Mutsuhito Dsain se je vsedel. Breskev je brezslišno izginila, da bi mu postregla z jedjo. Zvonček se je vsedla k njegovim nogam in ga je zrla s svojimi krasnimi očmi.
—	Ali se moj ljubi veseli, da je prišel domov? — je vprašala boječe.
Mutsuhito Dsain je prikimal, globok vzdih pa ga je izdal.
—	Bol imaš ... — mu je zrlo do duše drobno dekle.
Tiho je vstala, tužno-nežno je prosila odpuščanja in je odskakljala ven, da bi materi pomagala. Stena je stopila na mesto.
—	Revica . . .
Mutsuhito Dsain je sedel na črnem poF-štrw, roka mu je mrtvo visela na kolenu in v tihoti se je zamislil. Duša mu je letela daleko preko morja ..."
Mir je ležal nad hišo, sedaj pa je stena zaškripala v tečajih in prikazala se je Zvonček. Na krasnem porcelanu, z zlatiihi cvetkami, je prinesla posodo za čaj in vku-han sad. Za njo. je prišla s smehljajoče-temnim obrazom Breskev in je na rudeči
lakasti taci položila pred znanstvenika / drobnih posodah s pokrovi narezanega vrabca, nadetega raka in morske alge z o-mako. In dol je položila tudi vedro, ki ga* je prinesla v levici, z bakrom obrobljeno leseno vedro, v katerem je bila zadnja jed: riž.
Zvonček je pocenila pred polšter.
—	Jej, Mutsuhito, jej, dragi — mu je prigovarjala s skromnim smehom. — O-krepčaj se . . .
Mutsuhito Dsain je pogledal narodne jedi in se je le obotavljaje dotaknil kuhanega riža. Tega tudi le zato", da bi ne žalo-stil Zvončka. Za pol šalčke je vzel in jo je polil s črno ribjo omako, katero je servira-la Zvonček v finih, malih plavih šalčkah; vse skupaj je zmešal, šalco dvignil fi: ustom *!n je z leseno palčko globoko v grlo potiskal narodno, sveto jed . ..
—	Truden sem — je odložil potem šalco.
Breskev je odnesla posodo.
—Ali naj ig^am na tfitari sladko pesem?
Mutsuhito Dsain je stresal z glavo.
—	Ali me ne ljubiš? — je vprašalo malo dekle z žalostnim pogledom.
—	Počivati hočem — je mrmral Mutsuhito.
Oči Zvončka so se zasolzile. Pripognila se je ponižno, poljubila nogo svojega ljubega in tiho odšla ven.
VI.
Tetka Betsy je dvignila sivo glavo na vrtni klopi. — Zdelo se ji je, ko da bi dve tički čebljali. Pogledala je naokoli in postala je pozorna. Cip — cupp . . . Osuple oči so ji obstale na vrtnični brajdi.
Nekaj strašnega je videla. Aličina lepa glava je počivala na Overtonovih prsih in usta so se nepremišljeno združila v poljubu. Moj Bog! Kaj je to!
Tetka Betsy je vedela, toda pozabila je že, da je to ljubezen. Toda tako dolg poljub! Zakašljala je. Nista slišala. Vdrugič je zakašljala. Tudi tega nista slišala. Sedaj je že jezno zakašljala. Zaljubljenca sta skočila narazen.
(Dalje.)
Sobota, 16. junija 1928.
AMERIKAN3K1 SLOVENEC
- -

0k
ŽENSKI SVET
________*
•S*«"
m
1 *
Urejuje Mrs. Fannie Jazbec.
NAŠA RAST.
Chicago, 111.
Ko se je Mrs. Bara Kramer zadnj i pondeljek vrnila iz Jo-lieta. kjer je bila na obisku za par dni, mi je prinesla veselo novico, da se je tamkaj ustanovila podružnica SŽZ. Izročila mi je tudi denar za 14 članic ustanovnic.
Temu koraka napredni slovenski naselbini v Jolietu mo-
ram prav iz srca častitati in u-pam, da bo ta podružnica prav kmalu stopila v vrsto največjih podružnic SŽZ.
Naj končam po besedah nekega slovenskega duhovnika: "V vsaki slovenski naselbini naj bo podružnica Slovenske Ženske Zveze'.
Julia Gottlieb, gl. tajnica.
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 5 S.Ž.Z.
Indianapolis, Ind.
Zahvala. — V soboto, dne L), junija, je bil dan, ki bo ostal še dolgo v prijetnem spominu pri podružnici št. 5 SŽZ. Omenjeni dan je podružnica priredila razstavo ročnih del in kuharskih stvari. Prireditve se je udeležilo veliko število občinstva. Amcrikancev, Slovencev in Hrvatov. Bodi resnično po-v dano, da se tako velike udeležbe nismo nadejale.
Zatoraj se tem potom naša i Iružnica prav lepo zahvaljujem cenjenim delegatom in i! • gatinjam SSPZ. ob času 1 ivencije, ker so posetili in -kali v tako lepem številu ? -■■• razstavo; zahvaljujemo ■ .;di vsemu drugemu občin-i za tako veliko udeležbo. Da si> Amerikanke poselile ii; . razstavo ženskih ročnih (S- ; tako lepem številu, se m .r;. i zahvaliti Miss Morji ., voditeljici Kaughville" 1'	i)rary, ker ona nam jc
M. ii. » ; ipomogla do tako le-jicfftt uspeha.
Posebno se ji zahvaljujemo
ona je vse to stvar vodila. Me smo lahko ponosne, da imamo tako vrlo predsednico, ki je vso stvar tako lepo uredila v naše zadovoljstvo. Ona je v resnici veliko njenega časa žrtvovala in veliko truda je imela, da se je naša razstava ženskih ročnih del vršila s tako lepim uspehom. Prav lepa hvala tudi vsem drugim, ki so na en ali drug način pripomogli do tako lepega uspeha. Če sem katero izpustila, ki ji gre posebna hvala, naj mi oprosti. — Tem potom se poživlja tudi članice podružnice št. 5, da se udeležijo v polnem številu prihodnje seje, ki se bo vršila prihodnji pondeljek večer, to je 18. junija v šolski dvorani ob 7. uri.
Sesterski pozdrav!
Mary Dugar, tajnica.
-o-
ODMEV SHEBOYGANSKE RAZSTAVE.
Miiv/aukee, Wis. j
Kakor je že bilo obširno po-ročano, so imele naše vrle so-j sestre sheboyganske podružni-j ce SŽZ. razstavo- ročnih del. Ne morem si kaj, da ne bi tudi za to, ker nam je veliko poma-|Jaz ka-i 0 teJ Prireditvi poroča-. tla, da so ameriški dnevniki la>. kcr SGm tudi bila tam in
; iobčili našo razstavo in p0-j obokala razstavo, men na tako lep način in so prišli ter so slikali naše mlade vr-I dekleta ter njih sliko priob-i v Indianapolis Times ter v .- uiday Star in v News. Zahvaljujemo se ji tudi za brezplačno dvorano. Prav lepa hvala tudi pevskemu društvu 'Zarja', k»t je nam zapelo par prav lepil: pesmi ter s tem poveličalo našo razstavo. Hvala tudi naši \ rli mladi članici Štefaniji Radi::, da nas je kratkočasila ter ]ium zaigrala par veselih, da ■o se lahko vrtela naša mlada uekleta in pokazala Amerikan-ccm, kako se pleše "poušter-tanc". Naša mlada članica Ste-i;mija Radež je prava umetnica na harmoniko, gre ji vsa cast. Hvala tudi Mrs. Mary Mervar, Mrs. Mausar, Mrs. Ani Kovač, Mrs. Ivani Božič in Mrs. Karolini Stanich za fine potice, krofe, šarkeljne in "štraube" ali pohanje. Amerikanke kar niso mogle prehvaliti potice in so vprašale Miss Morgan za naslov, da bodo lahko pisale, ker hočejo vedeti, kako se potica napravi. Hvala tudi Mrs. Mary Dugar za "kofe" in Mrs. Mary Vidmar za jabolčno potico. Hvala tudi Mrs. Ani Pra-protnik in Mrs. Vrtačnik za tako fine domače nudelne. — ženske so se jih bale še v roke projeti, tako so bili fini. Poseb-ra hvala gre tudi vsem tistim članicam in nečlanicam, ki so nam posodile svoja ročna dela. Nekatera dela so bila stara že let, še iz starega kraja. Sama sem se čudila, da se lahko dobi toliko lepega ročnega dela in vezenja. Amerikanke so se kar čudile, posebno so se jim dopadle idrijske "špice", ki smo jih imele na razstavi. — Sploh vse je bilo zanimanja vredno. Imele smo tudi že 100 let stari kolovrat, ki pa žalibog se ni mogel več rabiti, da bi mogle kazati, kako se prede. Posebna hvala gre naši predsednici Mrs. Ani Koren, ker
Nikdar nisem mogla misliti, da bodo naše ženske v stanu kaj takega skupaj spraviti. Toliko rečem, da nisem kaj takega pričakovala. Imele so krasne stvari nakleklanega in na-kvačkanega, celo predle so, kakor so naše mamice včasih v starem kraju. V resnici je bilo lepo in vsa čast vrli sheboy-ganski podružnici, da je to težko nalogo tako lepo izpeljala. Pa ne smem tudi pozabiti na dobre potice in vse drugo, kar so imele pripravljenega. Vse je bilo prav okusno in lepo, tako tudi brhke ženice in dekleta, ki so nam servirale kavo in drugo ter razkazovale po razstavi.
Drage sosestre mihvauške podružnice, kdaj bomo pa me kaj takega priredile? Sicer nimamo še za take razstave prostora, a bi se že kaj dobilo, da bi le bile vse za to.
Tem potom tudi opozarjam sosestre podružnice št. 12, da na društvenih sejah razpravljajo le to, kar se tiče podruž-* nice in za v korist Zveze, drugega pa prav nič, kar ne spada na sejo. Prosim, da članice to vp oštevajo.
Margareta Ritonia.
-o-
PISMO S POTA.
Joliet, III.
Zdaj ko potujem po slovenskih naselbinah v Zedinjenih državah, staknem vse, tako sem tudi prijazno mestece Joliet. Tam sem obiskala prijateljico, s katero sve v metliško šolo skupaj pohajale. Ko sem se oglasila pri Mr. in Mrs. Russ na 1218 Broadway, so se začudili, ko so me zagledali. Bila sem sprejeta prijazno pri enih kot drugih, za kar se na tem mestu prav prisrčno zahvalim vsem.
Resnica je, da kar sem videla slovenskih naselbin, se mi še najbolj dopada jolietska. Vreme je bilo lepo in tamkajšnje
žene so tako prijazne in po-strežljive, kakor le Slovenke znajo biti. Zlepa ne bom pozabila "Žolietčank". Takoj, ko sem pričela malo govoriti z ženami v Jolietu, sem sprevidela, da so vnete za dobro stvar. Govorile so o naprednosti mesta in naselbine. To priliko sem pa porabila in vprašala, kako to, da nimajo še podružnice SŽZ. Rade so o Zvezi govorile, ponudila sem jim svojo skromno pomoč, in beseda je rodila besedo, več pa dober sad. Danes imajo torej v Jolietu žensko podružnico št. 21. Živio vrle Joliet-čanke!
Podružnica se je torej v Jolietu ustanovila še predno je izdana knjiga Ameriška Slovenka, da bo tudi ime zavedne jolietske naselbine natisnjeno v knjigi. Cast ustanoviteljicam ! Sedaj pa le na delo za j razširjanje podružnice. Kdor j je proti Zvezi, kdor je proti . delovanju žensk za večjo organizacijo ameriških Slovenk, ta ne ve, kaj govori, in takore-koč v svoj lastni žep pljuje. Zatorej, ne ozirajte se na nikogar, vsaka dobra stvar ima nasprotnike. Poznam žene in može. ki so poprej nasprotovali naši organizaciji, zdaj pa, ko so sprevideli, da so krivo ravnali, se ji približujejo in jo podpirajo. Zato pa naša organizacija raste in se razvija, da je veselje. Torej na delo zavedne ameriške Slovenke! — Le vkup, da nas bo več nod zastavo SŽZ.!
Ravno ko sem bila pripravljena odpotovati proti državi Pennsylvania, sem dobila brzo-jav z doma, da mi je hčerka o-bolela. Vsled tega mi ne kaže druzega, kot preklicati vsa na-daljna potovanja ter se vrniti domov, kar naj vzamejo na znanje vsi tisti, katerim sem pisala, da jih pridem obiskati. Več o tem pozneje.
Pozdravljene članice SŽZ. žirom Amerike, zlasti pa one nanovo ustanovljenih podružnic v Waukeganu št. 20 in v Jolietu št. 21!
Bara Kramer.
lekaj dni staro, stoji pokonci, ker se zračni mehur poveča. Ce je pa jajce gnilo, plava na površju vode.
Pazi! Natikaj vedno šiyan-ko na nit (ne narobe, da vtikaš nit v šivankino uho) ! Zato se navadi, da boš držala nit V levi roki, šivanko v desni. Ta način natikanja je lažji in oči manj trpe.
Sitne muhe. Baje pomaga to-le: Kadar ti seda muha na obraz, pa se ne da odgnati, tedaj močno pihni vanjo. Potem se ne vrne več.
Madeže od smole izperemo iz suknenega blaga tako-le: Madež pomažemo najprej z maslom ali pa s kako drugo maščobo in ga potem nekaj časa pustimo. Potem operemo do-tično mesto z milom in z vrelo vodo. Ali z gorko raztopljino sode ali pa amonijaka se dajo madeži od smole odstraniti. — Z rok osnažimo madeže od smole s petrolejem.
PRAKTIČNI NASVETI.
Limona je znana kot domače zdravilo. Pri prehlajenju pomaga kuhana, vroča limonada. Proti driski istotako. Ce te boli vrat, grgraj limonin sok. Zobje se dado z limono tudi lepo očistiti.
Od oljnate barve pomazane
šipe pri oknih osnažimo lahko na ta način, da namažemo madeže s črnim milom (dobiti ga je v drogerijah), pustimo tako namazane nekaj ur, potem pa z vodo izmijemo.
Kako se prepričaš, da je jajce sveže. Ako deneš jajce v slano vodo, se potopi in uleže na dnu počez, če je sveže. Ako je
cuyajm0 svoje oči.
Oko je bolj delikaten in kompliciran mehanizem nego je najfinejša ura. Najboljša ura na svetu se more kupiti za par tednov plače. Človeške oko pa, ki vidi, se ne more kupiti z vsem zlatem tega sveta. Vendarle izpostavljajo svoje oko nevarnostim, katerim re bi svojih ur gotovo nikdar izpostavljali.
Ni pametnega človeka, ki bi dal detetu skupaj kladivo in uro, da se z njima igra. Vendarle istočasno imamo na tisoče otrok, ki se igrajo s škarjami, ki so za oko ravnotako po-gubonosne kakor je kladivo za uro. Težko je najti človeka, ki bi nesel svojo uro h,kovaču ali mizarju, da jo popravi, ali na tisoče tovarniških in uradnih zaposlencev izvršuje vsak dan manjše operacije na svojih o-čeh ali pozivajo na pomoč svo-' je sodelavce — tipkarice, ma-šiniste ali kamnoseke —, da jim odstranijo kako troho iz očesa. V tem delu se dostikrat rabijo žepni nožiči, kompasi, odvijači in manikurske opreme. Tako lahkomišljeno ravnamo s svojim najdragocenejšim posestvom, svojimi očmi.
Vsako leto na tisoče moških, žensk in otrok izgublja svoj vid za vedno ali si težko poškodujejo svoje oči vsled nezgod, ki bi zlahka preprečile. Dejanski, nezgodam je pripisati največ slučajev popolne ali delne slepote. Seznam nezgod, ki se dogajajo doma, na delu ali pri igri, in načinov, kako se take nezgode dajejo preprečiti, bi napolnil ves ta list. Radi tega se hočemo tu omejiti le na nekatere tipične nezgode in povedati le par besed o njihovi preprečitvi.
V prvi vrsti ni industrije, o kateri bi se lahko reklo, da ne vsebuje nevarnosti za oko. Kjerkoli so ljudje zaposleni, obstoja nevarnost letečih trohic prahu, pepela, kamna, kovine ali drva, opasnost od strani raznih kemikalij, pljuskov, lite kovine in tutfatam škodljivega svetla ali vročine. Iz tega izvirajo neštete nezgode, ki so tipične v gotovih industrijah. Kjerkoli obstojajo take nevarnosti, napredni delodajalci zalagajo delavce s potrebnimi o-brambenimi naočalami, zaslo-nili, okobrani in drugimi o-brambenimi pripravami. Glavna stvar pa je, da jih delavec zares rabi, ko jih že ima, in da jih zahteva, kadar jih nima, ki pa je bolj neumen, kot šaljiv, ki bombardira svoje tovariše s koščki papirja, iglami ali z drugimi stvarmi in sploh sc zabava s takim počenjanjem v delavnici ali pisarni, je že oropal mnogo ljudi njihovega vida.
Tudi doma so nevarnosti za oči mnogovrstne. Med najbolj običajnimi so: opekline vsled pljuska luga ali drugih preparatov za čiščenje, leteči žeblji in žebljički, ubodi nožev, vilic in škarij. Okulisti imajo neprestano posla s poškodovanimi očmf, ki so biii ranjeni, ko je kdo rabil nož ali vilice, da si odveže čevlje ,ko je bil trak prezavezlan. in je nož odsko-čil. Isto se dogaja, kadar kdo poskuša otvoriti na isti način pokrov na steklenicah ali posodah, kar se dogaja v miljo-nih hiš, ali dostikrat orodje smukne in poškoduje na stotine oči vsako leto.
Seveda se ne more pričakovati, da gospodinja nosi obram-bene naočale ali da mož rabi doma iste obrambene priprave kot na delu. Potrebno pa je, da se vsak zaveda, da tudi doma preži nevarnost na oči in da treba vedno ravnati z zdravo pametjo in previdnostjo. Steklenice in druge posode treba odpirati s pripravami, ki služijo za to s vrh o, in ne z no-
ži, vilicami itd. Žeblje treba udarjati z ravnim udarcem na glavico in ne po strani. Treba rabiti lestve in ne omahujočih atolov, da se doseže visoko mesto ob zidu. To so prav običajna pravila previdnosti.
Med nevarnostmi pri igri treba tu omenjati dvoje istih, ki sta jako resni. To so nezgode, ki se dogajajo vsled sproženja igračnih pušk in umetal-nih ognjev, pa ne le na Fourth of July, marveč tudi ob Božiču in ob drugih prilikah. Na tisoče nezgod se dogaja na leto vsled igranja s takimi pripravami. Vzlic vsem pozivom na nevarnost, vidimo vendarle na tisoče otrok, ki se igrajo s takimi puškami, pištolami in ognjemeti. Mnogo otrok in tudi odraslih zgubi vsled takih nezgod svoj vid.
In sedaj majhen eksperiment: Ko končate prečitati ta članek, zaprite svoje oči prav tesno, dokler ni vse črno pred njimi. Sedaj si predstaviti, da ostanete tako slep za vse svoje življenje. Zamislite si to in prav sigurno postanete navdušen pristaš najbolj skrbne previdnosti za oči doma, na delu, pri igri in povsod.
kuhinja.
Polpete. Tako imenujemo mesene zrezke ali cmočke v paradižnikovi omaki. Narediš jih na naslednji način: Vzemi funt kuhanega govejega mesa in ga prav dobro sesekljaj. — Prav tako dva stroka česna. Eno majhno čebulico drobne razreži in opraži na masti, nato pa sesekljaj skupno z mesom. Poldrugo zemljo namoči v vodi in jo potem dobro otisni. To prideni k sesekljanemu mesu, potem še za noževo končnico popra, dve jajci ter malo soli. Vse to dobro premešaj (kakor za mesene klobase), nato zmoči roke v vodi in napravi male okrogle zrezke ali cmočke. V kožico deni pol žlice masti, in ko je ta vroča, pokladaj zrezke na mast. Peci jih tako
Naznanilo in zahvala.
S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, o nenadni smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata
Jožefa Barlch,
ki je utonil, dne 20. maja v jezero. Bil je v najlepši mladeniški dobi. star 27 let. Nič hudega sluteč je šel z dvema tovarišema na ribolov, a nesreča je hotela, da se je prekucnil čoln in vsi trije so našli žalostno smrt v ledeno mrzli vodi. Nepopisna je žalost vse naše družine, zlasti pa žalujejo priletni starši nadebudnega mladeniča, katerim je bil edina opora. Nas tolaži vera, da se vidimo v kraju večnega veselja nad zvezdami. Dolžnost nas veže, da
se ob tej priliki zahvalimo vsem, ki so nas obiskali za časa tužnih dni; hvala našemu č. g. župniku za molitve in ganljivi govor pri pogrebu. Zahvalimo se tudi vsem darovalcem vencev, kakor lohn Zpančiču in družini. Frank Zgoncu in družini, J. B. Preston, New York, Frank Skala, Mr. in Mrs. H. E. Kurvinen, družini Handberg, Mr. in Mrs. Jack Skala, Mr. in Mrs. Steve Barich, Mr. in Mrs. Peter Svetich, Mr. in Mrs. George Barich ml. in društvu Moose lože. Istotako se zahvaljujemo vsem tistim, la so posodili avtomobile pri pogrebu H. E. Kurvincu, Dr. William Travis in Mr. Maddern. Iskrena hvala vsem oiiim, ki so darovali za sv. maše, kakor Štefan Barich, Adolf DolinSek, Stefan Banovec, Mr. in Mrs. Joseph Mantel, Mr. in Mrs. Jack Grahek, Mr. in Mrs. Frank Sašek; gospicam Stember Viola in Schmidt in Mr. Stanley Urbas. Bog plačaj vsem darovalcem.
Žalujoči ostali: GEORGE in BARBARA BARICH, starši; ROSE SVETICH, ANA SKALA, ssatri pokojnika;
GEORGE in ŠTEFAN BARICH, brata.
Ely, Minn., dne 11. junija, 1928.
dolgo, da povsod lepo porjave. Med tem pripravi islednjo o-mako: V manjšo kožico deni pol žlice masti in ko je ta vroča, deni dve žličici sladkorja. Ko sladkor porumeni, deni eno žlico moke, in ko tudi moka porumeni, deni eno žlico paradižnikove mezge in zalij z vodo, da dobiš primerno gosto omako. To kuhaj približno pol ure, potem dodaj eno žlico smetane ali pa Vi žlice mleka. Ko pre-vre, zlij to omako na zrezke in pusti še kakih deset minut prekuhati, pa je gotovo. Zraven lahko daš kot prikuho pražen riž, valjance ali pa zmešan (zmečkan) krompir.
Zmečkan krompir (pire). O-lupi 2 funta krompirja, ga operi in skuhaj v slani vodi. Ko je kuhan, vodo odcedi, nato ga dobro stlači. Daj eno žlico sirovega masla (ali pa vroče masti), dobro zmešaj in prilij še pol kvorta vročega mleka. Nato še enkrat dobro zmešaj, pa je jed gotova. Povrhu jo lahko tudi malo zabeliš z ocvirki.
Krompirjevi hlebčki. Deni na desko pet olu pij enih pretla-čenih ali nastrganih krompirjev, dva rumenjaka, veliko žlico kisle smetane, nekoliko soli in štiri do pet žlic moke, da napraviš testo, ki ga na rahlo raz-valjaj za prst na debelo in zre-ži s krofovim obodom v hlebčke na pleh na vročo mast in jih postavi na precej vročo pečico. Ko se zarumene, jih obrni in ko so tudi po drug* strani rumeni, jih postavi na mizo.
Krompir v papriki. Olupi in zreži na koščke dva olupljena krompirja. Deni v kozo žlicc masti, drobno na listke zreza-no čebulo, sčep sladke in ščep pekoče paprike; ko se čebula zarumeni, prideni pripravljeni krompir. To pari med večkratnim mešanjem deset minut, o-soli ter prideni žlico paradižnikove mezge, nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja in prilivaj počasi četrt kvorta gorke vode. Ako hočeš, lahko prideneš tudi nekcliko kumne.
PROG
PRVEGA

ki ga -priredi
Slov. podp. družba SV.
v nedeljo, 17. j
i
i2
NA FARMO ČČ. OO. FRANČIŠKANOV V LE M O NT, ILLiNOiS. Cena vožnji na trukih, tja in nazaj: ZA ODRASLE 75c, ZA OTROKE 25c.
1. Ob 8 :ir, zjutraj, (takoj po pol osmi sv. maši) se odpeljemo z trnki.
Ob 10. uri zjutraj (po starem času) sv. maša na hribu. Govori sloveči pridigar. Pojeta pevska zbora Adrija in Jezero.
3.	Po sv. maši kosilo, pripravljeno po naših slovečih kuharicah. Poleg drugih okusnih jedil bodo pripravljeni tudi pečeni janci.
4.	Nastop koroških pevcev iz West Pullman-a.
5.	Nastop raznih govornikov.
6.	Ob 2. uri popoldne razne, zelo zanimive tekme z darili, in sicer:
A.	Dirka v vrečah (za ženske.)
B.	Dirka v vrečah (za možke.)
C.	"Tug of War" med oženjenimi in samci
Poleg teh bodo na prostoru razglašene še razne druge, zelo zanimive tekme z darili.
Za suha grla in prazne želodce bo dobro preskrbljeno.
Rojaki in rojakinje, ki hočete, imeti dobro in pošteno zabavo, pohitite jutri, v nedeljo v Lemont.
Vas najuljudneje vabi,

VESELICNI ODBOR. ^"J""1^1 11 "4 II '^V11 'lllUftll" llMlfljil	Iim^i
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 16. junija 1928.,
^.^nnnilllllUllfluuiimJB
>ftiiiiniiiiiiinmiPi|m'nn||mB|B «&aHmuini:cimm
Džungla
aannumnraniOi
■niiiimiiiiiftiniHiinina
nnnniuiriiiiiiiiHiui inimrnuir«
ramniiMimiE«
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. —
Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
_
Poslnl je čoln na križarko po ojačenja, po orožie m streljivo, po živila in tudi po zdravila. Računal je, da bo iskanje trajalo par dni in da utegne priti do bojev s črnci.
Medtem so Francozi pripovedovali svoje dogodovščine in kako so zvedli za Clavtona
in za njegovo družbo.
Pred dobrim mesecem je naletela križarka na jadrnico, ki je plula proti jugu in na večkratni poziv ni dala nobenega odgovora. Zasledovali so jo do noči, drugo jutro pa je ni
bilo videti več.
Bojna ladja je nadaljevala križarenje ob zapadnem afriškem obrežju In skoraj čisto so pozabili za jadrnico.
Nekega viharnega jutra pa, več tednov je med tem minilo, so jo našli sredi razburkanih valov. Njena jadra so bila raztrgana, glavni jambor polomljen. Približali so se ji,pa nič se ni genilo na njenem krovu. Zapuščena in prazna se je zdela da je.
Sklenili so- da počakajo na mirnejše vreme, pa prav tedaj so opazili, da jim iz jadrnice nekdo daje znamenja.
Poslali so čoln in našli strašne reči.
Tucat mrtvih in umirajočih mornarjev se je valjalo na gugajočem se krovu. Izmed živih nobeden ni bil več pri zavesti. Celo tisti, ki je z zadnjim naporom dal znamenje kri-žarki, se je onesvestil še preden so prišli na pomoč.
Z močnim žganjem in s hladno vodo so jih spet spravili k zavesti. Ln ko so se nesrečneži še okrepčali z jedjo in pijačo, so povedali svojo žalostno zgodbo.
Poznamo jo po večini. Tista jadrnica je bila, ki se je na njej peljal profesor Porter s svojo družbo po zaklad na kapverdiški otok. Mornarji, po zlatu hlepeči, so se uprli, djali Porterja in njegove ljudi na suho, pa se kmalu na to tudi sami med seboj sprli. Snake je ustrelil Earkerja, edinega, ki je znal ladjo voditi.
Ko so opazili, da se jim bliža križarka, so brž zakopali zaklad in bežali na jug. Po noči so se pod ugodnim vetrom obrnili proti zapadli, hoteli so uiti črez atlantiško morje. Toda že po par dneh jim je zmanjkalo živil in vode in vrnili so se proti afriškemu obrežju.
Pa izgubili so smer, brez cilja so jadrali naokrog in končno jih je na odprtem morju zalotil vihar.
Njihov položaj je bil obupen. Krmariti nobeden ni prav znal, kod plovejo, niso vedeli, živil niso imeli več, najhuje pa jih je mučila žeja. Napol blazni od pomanjkanja in groze so eni poskakali v morje, drugi so bili celo za to preslabi in so umrli od onemoglosti, le malo jih je bilo še živih in ti so bili v nezavesti, ko jih je našla križarka.
Francoski poveljnik je zvedel od njih o u-sodi profesorja Porterja in njegove družbe, pa nobeden ni mogel prav povedati, kje so jih postavi1" .a suho. Zato je križaril ob o-brežju, preiskal vsak kotiček in od časa do časa dal ustreliti iz topa.
In tako so našli izgnance.
Med pripovedovanjem se je rešilna četa pripravila za odhod. Dobro je bila založena z živili ter oborožena s puškami in samokresi. Dvajset mož je štela četa in dva častnika, poročnika Arnsta in Carpenterja.
Jutro je še bilo ko so odrinili. Profesor Porter in Clayton sta šla z njimi.
Po mnogem iskanju so našli kraj, kjer se je nesreča zgodila. Še enkrat so skrbno pregledali tla in grmičje za sledovi, pa niso našli mnogo več nego dan poprej Clayton.
Posvetovali so se. Da ni bilo obupanega o-četa in žalostnih oči Claytonovih, prav goto-
vo bi bil poročnik Arnst, ki je četi poveljeval, iskanje opustil. Pa blagega srca je bil in vsaj pokazati je hotel, da rad vse stori za rešitev, kar je v njegovih močeh. Sam zase pa je bil prepričan, da je Ine izgubljena —.
Razkropil je četo v dolgo vrsto, da bi mogli obenem pregledati kolikormogoče veliko prostora, ter se je spustil v pragozd proti vzhodu.
Počasi, zelo počasi so prodirali. Mestoma so si morali dobesedno pot sekati skoz zaraščeno goščavo. Ne bili bi daleč prišli tisti dan, da ni severni oddelek čete naletel na stezo, ki je bila za silo izhojena. Tantarova, slonova steza je bila in 11a severovzhod je peljala.
Po kratkem posvetovanju so sklenili, da se bodo držali steze. Arnst je zbral svoje ljudi in v dolgem gosjem redu so nadaljevali svoje potovanje.
Sam je šel na čelu, za njim Porter in Clayton. Mlad je bil in naglih korakov, kmalu je pustil tovariše za par sto korakov zadaj. Vse je bilo mirno, nobene nevarnosti ni slutil.
Zavil je krog ogla. V goščavi je zašumelo.
Obstal je in poslušal.
Pa v tistem hipu je dobil od zadaj silen u-darec po glavi. Kriknil je, le to je še videl, da je planila četa črncev nadenj, pa se je nezavesten zgrudil.
Tovariši so čuli krik. Pohiteli so mimo počasnega profesorja Porterja po stezi.
Tedaj pa je završalo po pragozdu. Smrtno-zadet od ostre sulice je padel eden pomorščakov, cel roj puščic se je usul nad nje in z divjim krikom se je vrglo dobrih petdeset črncev na Francoze.
Vnel se je besen boj. Pomorščaki so pograbili za puške in samokrese, noži in bajoneti so se križali, puškina kopita so pela, težki bati so udarjali.
Pa le par minut je trajal boj. Črnci so se umaknili in so izginili v gozd prav s tako naglico, kakor so prišli.
Par črncev je obležalo mrtvih na tleh, Francozi pa so imeli primeroma težke izgube, štiri mrtve in deset ranjenih.
In poročnika Arnsta je manjkalo —.
Carpenter je prevzel poveljstvo. Trenutno črncev ni smel zasledovati, premalo ljudi je imel. Ocl vseh dvajsetih mož. ki so odšli v džunglo, jih je bilo komaj še šest zdravih. Sovražnik je utegnil dobiti v bližini ojačenja. Razen tega so morali poskrbeti še tudi za ranjence.
Odločil je, da se za tisti dan vrnejo na obrežje — poldne je že bilo —. sestavijo in opremijo novo četo ter se zarana spet podajo na pot in rešijo Arnsta, — ali pa vsaj maščujejo njegovo smrt.
Sledu ni bilo težko najti. Črncev je bilo o-koli petdeset in dovolj razločno sled so naredili po gozdu. Carpenter je poslal stražo na poizvedbo in dognal, da so odšli po stezi na severovzhod.
Naredili so si iz debel in vej zasilna nosila za ranjence in za mrtve ter se obrnili proti o-bali.
Mračilo se je že, ko je dospela trudna in potrta četa na travnato planoto pred kočo.
Poročnik Carpenter je poslal^svoje ljudi k čolnu, sam pa je pospremil profesorja Porterja in Claytona h koči.
Vsi trije so molčali.
Poročnik je z žalostjo mislil na izgubljenega prijatelja Arnsta, delal maščevalne na-' - členil, da bo jutri za vsako ceno poiskal tovariša, pa če bi bilo treba vso džunglo prehoditi. In gorje črncem, če so ga umorili!
(Dalje.)
Senzacijonelen samoumor v Bel gradu.
V sredo, 23. maja popoldne ob 2. so se podali uradniki poštnega in brzojavnega ministrstva s svojim tovarišem dr. Drag. .Frankom, pomočnikom generalnega direktorja istega ministrstva, na obed v hotel "Svoboda". Popoldne so stopili vsi skupaj še v neko gostilno. Tukaj so se veseli poslovili. — Tudi dr. Drag. Frank je bil dobre volje, ko se je poslavljal od svojih tovarišev. Še istega dne na večer pa so zaznali njegovi ožji tovariši, da se je dr. Frank v svojem stanovanju u-strelil z revolverjem v glavo. Njegovi prijatelji so pohiteli na njegov dom, kjer so ga našli sicer še živega, toda bil je že nezavesten in je kmalu izdih-
nil. Kolikor je dosedaj znano, ni nobenemu zapustil nikakršnega obvestila radi svoje tako nenadne poslovitve od tega sveta. Dr. Drag. Frank je bil odličen in vesten uradnik, strokovnjak in neumoren organizator in graditelj poštno-upravne službe.
iz
.Roparski napad.
Kmet Franc Oprešnik Limbuša pri Mariboru se je pred dnevi vračal domov skozi gozd pri Činžatu. V gozdu sta ga napadla dva neznana moška, od katerih je eden nastavil Oprešniku na prsa revolver, rekoč: "Denar ali smrt!", drugi pa mu je preiskal žepe in mu odnesel denar. Oba roparja sta po izvršenem ropu izginila.
Oprezni ljudje
vedno skrbe za varnost svojih vlog, in da dobe čim večje obresti. Nase investicije so za oprezne ljudi.
mm AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Ave.	Chicago, 111.
OTTO KASPAR, predsednik
1
VELIKI POLETNI IZLET
v JUGOSLAVIJO
s krasnim brzim parnikom
AQUITANIA
12 n^^gparevko Nedeljo, 8. julija
pod vodstvom popularnega vodnika, g. J. Krampotiča, od chikaškega urada Cunard Linije. Njegovo dosedanje izkušnje z enakimi izleti osigura potnikom ugodno vožnjo, brez skrbi se vozijo skozi do njihovega cilja. Kakor običajno, uljudna Cunardova postrežba, dobra , , domača hrana in zabave našim potnikom tretjega razreda.
Izlet pod osebnim vodstvom J. Olip-a, člana gl. odbora S.N.P.J., prirejen po IZLETNEM URADU S.N.P.J. na
BERENGARIJI - 27. juniia
Vprašajte takoj kakšnega izmed naših agentov. ali pišite naravnost na
CUNARD LINE
140 N. Dearborn St.
Chicago, 111.
Phone: CANAL 5903
joseph pavlak
PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO
1814 South Throop Street
Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem ob časa pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Antomobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.
HK&JIMMIIIIIIII llllllll 11111111111
Dobro meso - Dobra postrežba
se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljSe sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti
MATH KREMESEC
1912 West 22nd St.
SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319.
Chicago, HL
PALACZEV POGREBNIŠKI DOM
m.
FRANK E. PALACZ Direktor.
1916 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Privatna ambulančna postrežba. — Avtomobili za vse slučaje.
odvažamo iz vseh delov mesta in iz dežele v naSo mrtvašnico. To je v našem načrtu, da cena pogrebu ni previsoka, ker tudi ničesar ne računamo za vporabo mrtvašnice.
PROSTA UPORABA MRTVAŠNICE.
Telefonska služba noč in dan: Canal: 1267 — Stanovanjski: Rockwell: 4882 in 8740.
LdUIS J. ŽEPRAN Embalming Apprentice.
r~--n
•OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-«
PISANO POLJE
oooooooooooo j jyj Trunk; oooooooooooo
Ruvanje proti delavcem.
Tak ruvar proti slovenskemu delavstvu sem seve jaz, ki nisem hotel iti v pokoj, kakor bi tako srčno želel g. Jack Jert, Sharon, Pa., in z njim Vernica v $$$ in še marsikdo drugi. Isti Mr. Jert me tudi imenuje ru-varja, ker sem zapisal nekaj opomb glede nepotrebnega razsipavanja in pomanjkanja smisla za bodočnost pri mnogih, ki se zanašajo le na neke bodoče obljube in ne vzamejo srečo v svoje lastne roke. Da so take opombe in opomini nekako neprijetni, je pač umevno, ker resnica je še vedno klala oči, in kak nasvet, ki pikne lastno krivdo, vselej dirne. Ali tudi Mr. Jert iz Sharona spada med take? Vse kaže, da spada, ker se hudo razkorači nad menoj radi nekaj opomb.
Jaz sem v očeh g. Jerta "za vajalec človeškega razuma" hočem in nameravam, "da bi delavec na plačilni dan kar vse v farovž stresel", na dan pride s "tlako in desetino", nastopi tudi Vodiška Johanca in še več "šlogarjev" iz rdeče orožarne, kakor je že navada, ako kdo pride s kakim neprijetnim opominom ali naukom. To so stare bajže, g. Jert, in kdor zmirja, je izgubil. O kakem farovžu ali lastnem dobičku jaz niti nisem zinil, niti na kaj takega mislil, temveč imel pred očmi delavčevo korist oziroma izgubo. Kjer ni zaslužka, ali je premajhen, tam tudi ne bo kakega razsipavanja, in tam tudi o kakem štedenju ne more biti govora, to vem prav dobro in bo vedel vsak, ki hoče resnico' in noče zavijati, kakor zavija g. Jert.
i V rdeči evangelij tak opomin s?ve ne spada, tudi to vem, in pisanje g. Jerta v Prosveti
delavci, ki porabijo 15 odstotkov svoje plače za alkohol. Alkoholizem se razširja tudi v rdeči armadi." Ali je tudi Bu-harin zašel med Vodiške Jo-hance, g. Jert?
Gotove stranke slonijo na nezadovoljnosti svojih privržencev. Take stranke ne bodo govorile o sredstvih, kako si zasigurati svoj lastni dom in dobrobit. Niti ne bodo pisali o kakem pametnem ravnanju u-redniki časopisov, ki živijo in shajajo le pri nezadovoljnosti. Tu sem bo treba pokukati, Mr. Jert, in ne bote našli nobenega razuma, tako da bi ga sploh ne bilo mogoče zavajati.
MNOGOKRATNI PROFESOR IN ČASTNI DOKTOR SAMO BREZ DIPLOM.
V Jeni je stal te dni pred sodiščem neki Heinrich Sauer-mann, ki si prisvaja vse mogoče profesorske in doktorske naslove, a ne more v dokaz predložiti nobene evropske diplome. Na sodišču je pač predložil neke eksotične dokumente, ki jim pa nemška sodna oblast ne zaupa prav in ga je zato obsodila na večjo globo. Sauermann, ki ga javnost že pozna kot potovalnega pridigarja, je nato objavil izjavo v listih, kjer pravi, da si je v Ameriki, Angleški Indiji in Franciji pridobil štirikratni profesorski naslov in bil tudi imenovan za častnega doktorja. Je tudi državni komisar a-meriške države Utah, potrjen do 1. 1982. Mož je torej vsestransko poskrbel za svoje časti in gledal v bodočnost. Le žal, da je Evropa v takih stvareh tdko izbirčna in zahteva neke čisto določene vrste dokumente.
Sauermann si ni postavil
to dokazuje. Tupatam pa se majhne naloge. Ustanavlja no-
najdejo tudi med rdečimi vrstami ljudje, ki ne gledajo vsega samole z rdečimi očali. Nedavno od tega je nekdo prav pametno pisal v Prosveti o nepotrebnih izdatkih za enako nepotrebni alkohol. G. Jert je moral to čitati. Čemu ni protestiral, da dopisnik niti kake pijače ne privošči delavcu? In v št. 118 iste Prosvete je g. Jert gotovo tudi čital, da je Nikolaj Buharin na kongresu komunistične mladine rekel: "Šesti sovražnik je pijančevanje med
TRINERJEV0 GRENKO VINO
pokaže svoj uspeh hitro. Vi izgledate lepši in se počutite bolje. "Edinboro, Pa.. 5. maja. Po vžitju dveh steklenic, lažje jem in ljudje pravijo, da izgledam bt»Ije. Tskrena hvala! George Hreha." Resnično je hrezprimerni želodčni ojačevalec.	No. 2
Get a can of FLIT today!
FLIT
uničuje mole, muhe, stenice, ščurke in
druge mrčesi.
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
vo "duhovno državo Aran", o kateri je nedavno v lastni založbi izdal knjigo. Imenuje se profesorja teologije na "Aran-ski univerzi". Po rojstvu je Prus in se je le čuditi, da se je kot tak posvetil čisto mednarodnemu "duhovnemu", "apostolskemu" zvanju. Pravo čudo pa je seveda v tem, da tako zvanje sredi kulturne Evrope še danes živi svojega moža.
ŠEST DNI PREKCOCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
PARIS 22. junija; 15. julija
ILE DE FRANCE 22. junija,
20. julija. FRANCE 6. julija; 3. avg.
(o polnoči)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
Sneneh. J&ne
213 N. Michigan Ave. CHICAGO, ILL.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva is preva-žanje pehiitva ob času selitve.
Pokličite Telefon: lonnh 1221.
LOUIS STRITAR
201» W. 21 st Place. Chicago. OL
Vsaki ^ff in mlimtft
dobite «as na telefon. PRANK B. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZBFtAN, pMtttBik.
19X6 W: tta4 Strast Phone: Canal 2267, Stanovanjski Rockwell 4*82 in «740.