104. Mu. v tlMiM »BHteiio i mula mi Leto 10. Imhala vsmk dan popoldno, lxvs«msl atdeljo ln praaalk«. litsoratl i do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, vcčji lnserat! petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe bese da 75 o. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — Inseraml davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilo?I znamka za odgovor. UpraTnlitTO „SIot. Naroda" in „Narodna tlakaraa*' Eaanova ulica st 5, pritllono. — Tolcloa *t. 304. UredtUstvo „Ilov. Naroda" Kurilo va alioa at. 3, I. aadatroplo Talofoa atev. 34. Doplao spralona U pod pisane in xad ostao franko vaao« aV Rokopiaov a« ne vrata. ~Vfl ?*W Posamezne Itavilke: "VI v Jugoslaviji navadu« dni 75 par9 nedali« 1 O v Inozemstvu navadna dil 1 o, nedelje 1*25 O PoStnina platana v gotovini. „Slovenski Narod11 vel'.a v Liubllanl ln po poitli V Jugoslaviji: eeloletno naprej plaćan . D 120*— polletno........6<> — 3 mesečno.......30"— 1.......10 — V inozemstvu i cetoletno......D J16-— polletno......9 luS*— 3 mesečno....., 54*— 1........ 13'— Pri moreoifnem poviSanja se ima daljsa naročnlna đoplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prviĆ naročnlno vedno W po nakaznlci. Na ^amo pismena naroćila bre;: poslatve đenaria se ne moremo ozinti. Dr. Janko Ha cio: Pismo Iz Genoue. V Oenovi, 2. maja. Včerai sem govoril o Dolitlčnl situaciji Italije, danes se hočem do takniti njenega £osi>odarskega do-ložaja. Ta ni lahek. Naj valne jši njeni proizvodi: južno sad je, svila, razni umetniški in polumetniški izdelki so postali vsled zmanjšane konsumne sposobnosti dežel, ki imajo slabo valuto, nepotrebno luksuzno blasro. na katerega so udarjene visoke uvozne carine povsod, kjer uvoz ni popolnoma pre-Dovedan. Zato ie imenovanim Dro-duktom pot na trz danes neizmerno otežkočena. V minulih desetletjih in zlasti med vojno si je Italija ustva-rila dosti jako železno Industrijo, ki je morala premoć, pa rudi mnogQ surovega železa uvažati iz tujine. Danes so vse države uvedle na su-rovine izvozne carine m tako so italijanske producente surovine stale mnogo dražje negro njihove konkurente v inostranstvu. Pri tem so se plače dosti revolucijotiamermi de-lavstvu morale vedno povećavati in tako je italilanska železna industrija podlegla tuji. zlasti nemški konku-renci, ki Je imela vsled deprecijacije valute mnogo nižje stroške za de-lavstvo nego italijansKa. Navedeni razlogi in nesrečna špekulacija ved-lo je zadnje leto do velikih polomov v železni industriji, ki nišo ostali brez velikih posledic za bankarska podjetja. To boli tem boli, ker je Italija velika pomorska država m so moderne ladje takorekoč iz samega železa, Težko pa je pomorski državi, ki sama ladii ne gradi. Velika kriza, ki je nastorMla že već nego pred letom v morski plovbi. je zade-la italijanske Dodjetnike tem boli, ker so navezani na premog iz tujine. Industrijska kriza doma m delama tuđi preooved vseljevanja v Zjedi-njene države Severne Amerike sta vzrok, da je število nezaposlenih de-lavcev v minulem letu stalno rastlo in doseglo ob novem letu t. 1. nad pol miliiona. Italija je namreČ Ž£ dolgo jedna od najgosteje naseljenih držav v Evropi in svojega pre-bivalstva že davno ne more več sama rediti. Pri tem se prebivalstvo stalno in jako hitro množi. Dočim Je prebivalstvo Franciie v njenih sta- rih mejah zadnjih deset let za dva milijona nazadovalo, je prebivalstvo Italije, tuđi v starih mejah, v istem času za 2*5 miliiona napredovalo, tako da ima Italija danes nad 40 rnili-jonov prebivalcev. Pri tem je danes tako sezonskomu delavstvu kakor i stalnim izselienikom tzselievanie v druge države poDolnoma ali pa vsai deloma onemoroceno. Prihranki v tujini se nahajaiočeera delavstva so se silno zmanjšali tuđi radi gospodarske krize v Ameriki, od koder pridni in štedljivi itah'ianski delavci VSako l?tO POSiH^rv r^JHirvTK* rr;brin-kov. Bacati Amerikanci in Anglcži po vojni sicer v večjem številu pri-hajajo v Italijo nego preje. vendar ne morejo nadomestiti onega zlatesra dežia. ki se je preje vsako leto tako bogato in blagodejno usinal iz žepov mnogobrojnih nemških. avstriiskih in ruskih izletnikov na žejno Italijo. Iz navedenega ie iasno, da mora vsaka pametna italjjanska politika biti danes pred vsem priiazna miru in da mora biti njen cilj: otvori-tev novih tržišč italuanskim produktom in novih virov surovin. odstra-nitev vseh težkoč. ki se postavljajo na pot slobodni trgovini v oblfki Dre-povedi izvoza in uvoza, prohibitivnih in rudi finančnih carin, vsega protekcljonizma, otežkočevajija po-tovanja s prednisi o potnih listih, Drepovs^ nasejjevania tujcev, viso-feih železniških tarifov, nerednega prometa na železnicah, na pošti itd. Dalje zahteva korist Italije konsolidacijo financ in valut v vseh drŽavah Srednje Evrope, da se odstrani nem-ška in avstrijska konkurenca v industriji in da se omosroči redna trgovina proti plačanju v roku (na upa-nje), ki fe danes vsled valutnih fluktuacij nemogoča. Istotako ie v interesu Italije restavracija ruskega gospodarstva, ki je najbogateje surovin in najboli potrebno industrijskih proizvođov vse vrste. Čeprav Italija iz Rusije ne bo direktno Čroa-la tistih koristi, katerih se nadejaio nekateri italljanski, zlasti tržaŠki krogi, ki hočeio napraviti iz Trsta bazo za trgovino z iužno Rusijo. ipak ii bo otvoritev Rusije donesln vsekakor indirektnih koristii. Boi za surovine bo dobil mflej^e oblike in isto veUa i za konkurenco na trgu industrijskih proizvodov. Mi vsled tega popojnoma razumemo riavdu-šenje, s katerim je sprejela Italija Lloyd Oeorgrejevo idejo o ženovski konferenci in ves trud oficijelne in neoficijelne Italiie, ki ^re od prvega trenotka, ko je bilo sklenjeno sklica-ti konferenco, pa do danes za tem, da konferenca doseže svoj cilj. Razumemo tuđi. ako Italija hoće na konferenci pritisniti ob zid vse države, ki se staviio na not njenim, gori navedenim ciljem. Naravno je, da se pri tem baš naši in italijanski interesi najčešće križajo: kakor Italija na političnom polju dela tri in pol leta dosledno vse, kar !c nam nepri-jetno, tako mi delamo na gospodar-skem polju dosledno vse. kar je ne-prijetno Italiji. In ker ic to edino orožje. katero smo doslei rabili proti njei v našem triinpolletnem boju, kaj čuda. da se ona na konferenci dosledno in odkrito trudi in peha. da ga nam izvije iz rnk, ne da bi se mi sami zavedali, kdai se je to zgodilo. Austrija in slovenske sole na Koroškem. »Videnski Listv« so priobčili o slovenskih šolah na Koroškem Cla-nek, iz katerega posnemamo: Slovenske sole v avstrijski re-publiki so po koroškem plebiscitu prenehale obstojati. Z nasiljem zatirana in precanjana slovenska man]-šina si je izvojevala v koroški dežel-ni zbor dva narodna poslanca, nima pa niti ene slovenske sole. Vlada je takoi po plebiscitu zaprla dvoje zasebnih slovenskih Sol. Prvo delo koroške deželne vlade po plebiscitu ie bilo kršenje slo-vesne objave, da bo ščitila pravice slovenske manjšine, Ker so do pred nar leti obstojale slovenske Sole, imafo Slovenci pravico zahtevati, da se slovenska deca poučuje v mate- \ rinskem jeziku. Leta 1S61. so imeli koroški Slovenci 21 popolno slovenskih sol. Državni šolski zakon iz leta 1870. je zelo slabo vplival na šolstvo na Ko-roskem. Na okrožnico. ki je bila poslana vsem obČinam. so zastopniki Slovencev odfirovorili povoljno, ker so bili mnenja. da znanje nernlkejra i?zika ne bo škodovalo deci. Toda srlavni namen te okrožnice ni bi!, da se slovenska deca na^či nemški, am-nak da se gerrnanizira. Na ta način so nastale takozvane utrakvistične Sole, kl bi ne bile slab©? da se je v njih poučevalo v narodnem duhu. Slovenščina se ie vedno boli izpodrivala, ker ie vlada nameravala potom dvojezičnih Sol ponemčiti slovenske pokrajine. Slovensko bolsko društvo ie leta 1914. priobčilo statistiko. iz kate-re je razvidno, da v onem letu na redanjem nodročiu avstrijske repu-Mike ni bilo več niti ene slovenske Sole. pač pa 77 dvojezičnih in 22 nemških, od katerih sta bili dve mc-Ščanski. Te sole je obiskovalo 12.000 slovenskih in 1^00 nemških otrok. Po plebiscitu se je število nem-ške dece v nekaterih kraiih poveča-lo. ker so na mesta slovenskih urad-nikov poslali Nemce. V imenovanih šolah ie v šolskem letu 1913 714 po-učcva!o v vsem 250 učiteljskih rroči, od katerih je bilo za poučevanje slo-venščine usposobljenih samo 5S. Ostali 103 so znali slabo slovenski ali samo koroško narečje, 85 pa sploh nič. Po plebiscitu so se razmere Še bolj poslabšale. Vsi slovenski učite-lii. ki so za časa plebiscita pokazali svoje slovensko mišljenje, so mora'J j oditi, ker fih vlada ni hotela spre-jeti v službo. Ostali so samo štirji. Vsj drugri pa so Nemci. Na ta način vkb'ub safntcrermain-ski rrirovni pofirodbi zelo hitro napreduje germanizacija v nedavno popolnoma slovenskih krajih. Storili so se vsi moeroČi koraki pri deželnem šolskem svetu, pri zvezni vladi, pri Zvezi narodov itd., toda avstriiska vlada noče otvoriti niti dvoie zasebnih slovenskih Sol v St. Rimertu pri Velikovcu in St. Jakobu v Rožu. Ta članek češkoslovašketra lista na Drmaju je nov dokaz za skupno bratsko politiko, ki jo vodijo v Av-striji čeSk^slovaška. slovenska iti hrvatska manj^ina. Dolžnost našega časopfsia v osvoboicni domovini je, da Domatra nbosrim neodređenim bratom s točnimi in resnirrM članki, ki nai bi jih priobčili rudi veliki tno-zemski priiateliski li?ti, da se informira svet. kako izvršuje poražena Avstrifa svoje slovesno sprejete obveznosti nanram narodnostnim man.išinam. Istočr^no pa je treba. da opomnijo naši merodajni kroKl vcrolomno Avstrijo na njen politično - gospodarski položaj, ki je v vo liki meri odvisen od Juj^oslavijo, Co^ šljoslovaSke in ostale Evrope. Zločin in izftajstvo. (Dopis Iz Prekmarfcu) Ki đovolj, da klr^rikrilni pr>3]finoo Ze>>ot h'ij.akA slovensko ljudstvo y oko-liri Maribora proti lnstrii domovini, j^ moral v nedeljo 1. maja priti tuđi v Prokinurjo s^-o^e zločinsko delo oprnv-ljat. Krammi odbor SI*S za Proknuino jd priredi 1 iav&n shod, na katerem Je nastopril poslanoc 2.~&hot iz Mari hora. Nismo iidčolom* proti temu. di hoie brez^ demoTinaka klerikalna stranka svojo srečo poskupiti tuđi r Prekrnurja, Knid pa proti temu, dn nnstopa tu v Fr^k-murju na tak izdajalski način, da so pri tem poslužuje Bxcxistr»v, ki so izdnjatva na lastni domovini in d^t izrablja nn-^ljenjo reoine prekmurskepa prebiva-U stvpolnr>roa poz^bil, da je v x>avobojeneinc Prekmuriu. k]or je većina prebi valsrva šo loadžarskega duha in ki se n\a ogr&ve. za na^o drživ* vo, ker ga. madžarski agitiitorji vedno in vedno huj&kajo proti nafti državi, kar st> pokazale števiLm> protidrža^o demonstracije. Zbog vo6stolT>tnoga sqp ženjstra pod madžarskim jannoni ili vsied iifLailn^ mad žari racija poraa/lžajp-" jeno se ljudstvo ie n© zrvveda oev^obcHji' tve in uicdinjenJA s svojo slavonsko domovino. Je pa dobro ljuđfitv<», ki ei ja ohranilo s^roj jezik in ki no pozna strankararva, manjka pa mu voditelje^ ki bi ga podučm-eli, da je seJaj osrvobt^ jeno in zri^ ir Mn.riborft »nani hu]skn5 >narodTiic In >8lovonski< poklane«* Zet>ot hajsk^t to ljudstvo proti domovini ln driavt« Njegov jrovor jo bil ptohi d^e^ma^rogijo in tako hujskftjoč. da jt> nrekoell v proti* državnem ruvaniu in nap^idanju država nih organov vse mAdwkrekd a^itatoria, ki so dane« vesele, da so đol-ili vredne-ga tovarila iz vrst Slovencov samih, Obialovel »em hujskafta, ki pa je stran-karaka zagriz^enost tako zasle^lla, <* zraven m^ jo bilo sram, da »em Slov^-nea V&ak dnio: narTnl bi tAke^.i hnf. skača, ki v svoii strankarski z/iaTrize-nosti in v stranka.rsko stebiTnio namirio podira in uničuje sadovo osvohojmna, obc^ilo na j^tvo drevo^ Ali se ST^S \vđjy žujo lo s tati mi Frod=:tvi na površju? AH r©« ni v ST^S flor^ka, ki bi vzel ^ roke bi? in iztiral take izmet'kn narodđi ln obsodil demagogijo in brezdombvin-?tvo v stranki ? llaSa drama. »Otok ln Sfrnga44. Dr. Ivan Tev&u- je pred 40 leti 6pi-sal zanimivo in eentin^ntalno novelo, katero smo z Vnemo čitali in so po vseh, zlasti ženskih družbah govorili o nj ej. Zapleti ja ji eo veletragični in vredni, di bi iz njih napravil dramsko delo. Zali-bog ni dr. Tav&ar proizvedel ni češer za odar, čeprav je plodovi ti naš pisatelj včasih med prijatelji namigaval, da ho-6e spi sa ti dramo. Iznaći j Borštnik je v p^pnlarni Tavčarjevi novelj nažel snov za oder. In jo je priredil. Malokdaj so drama ti zacije romanor dobre, kaj ti povest nčinkuje deloma z drugimi sredstvi, nego glediSČe. Kako eta >Otok in Struga« izgledala pod Porštnikom, se ne spominjani, Čeprav vem. da smo igro hodili gledat v >Či-talnioo< v Selenburgovi ulici, kjer je Borštnik ?lavil svoje prve v«čj« ignral-ske triumfe. Gotovo pa je, da tedaj ni imela 18 >slik«t ker bi bila potem trajni a do treh zjutraj. Menda si je teh 18 slik izmjslil režiser Šeat. Hvelevredno je bilo, da je tuđi naše glediščie proslavilo Tavčarjevo 7.° letnic^) in hvale-TTvdtia posledioa je, da bo marslkdo Tavcarjevo novelo zopet prečital, kakor »em jo tuđi jaz. Igri v eedanji obli-ki bi pa lahko rekli >Tavear-kino<, na čemer je dr. Tavčar eeveda docela ne-dolžen. Sicer ima Shake«peare. da citiram največjega. vse polno prizorov, ki santevajo izpremembo pozornice, a ob- stojajo le iz pogovora par stavkov dveh ali treh bseb. A ti kratki prizori so vsaj v bistveni zvezi s potekom igre. In spisani so bili v Času, ko s© izpremembe na odru "sploh nišo vršile. C© pa se oder zatemni in zopet osveti i t>b dragaoni dekoraciji zato, dn nese par slug čez njega kovčke in pn?ki? go-stov in telehajo za sluerami gostje v svoje sobe, govoreč tistih par korakov pBt bdsed, potem pa zopflt smk — tema ln izprememba, je to samo Se film. Ali če graj^ki gospodični gledata skozi okno ter zipazita osornega jezdeca ter ueribata. kdo jd, bi se to morda vend-ar dalo ob trajnejši dekoraciji zdnižjti z dru primi prizori. Naj bo že. kakor boce, v današnji obliki je spominjala igra na pristen kinemntogrAfaki golež. Da je kljub temu žela zanimanje, kaže na moo TavČarjeve povesti in užitna je bila le nam, ki to povest poznamo. Gorja, če bi » to dramatiz-acijo šli med občin-stvo. ki TAvčarja ni nikdar čitalo! Oseh fc na gledi^kem listu 19 in zato hoč>m stvar vzeti bolj šumari čuo. Dftleko najboljša, •skratk-a izborna, je bila Medvedova kot grofinja Ana. V Medvedovi smo dobili >salonsko damo.c katero smo dozdaj v tem ali onem oziru pogTeŠali. Ponav«dl so nam dame pr»-V&Č >igrali«. Manjkalo jim je nek«j pri-stnosti. In Medvjedova je bila tuđi edi-nA, ki je bila frizirana in oblečena tako. kakOT je bil« moda v letih 50. ali 60.* prošlega stoletja in kakorsne vidimo svoje mater« in Me^ kot mladenke na zeleno obl«delih fotografirah. Ostali eoigralci^zlasti moiki, so tvorili ma- škara do, segajočo od Napbleonovih 6a-sov do danes. Peček je najprvo nasto-pal v siceT krasnih huzarskih unifor-mah, vseh zlatih, ki bi pa 6padale ćelo v doho Marije Terezi je; proti koncu pa je primarširal v »*utawayju in modBi"e-(termaier-žr-hlac^ in telovnik. Spomnil sem se fotografije, kako so nekjje na Ja-ponskem dajnli >TTamletac: Duh Ham-letovega ooeta je ime staroj«*ponsko viteško opravo, na glavi pa cilinder. 7/& Japonre jo bil p tem pristno evropski. __ Parni plemići, gostje, so nosili suknje z dvojno in trojno pelerino na ramah. Taki po Mli okrogj po Parizu razsrrajači franco°ke revolucije, poznfv. je pa nnhairmo to Tfoso samo Se pri livriranih kočtiafih, ancrle^klh postiljo-nih Dickf»n«nvih čVjsov in pri nslnžb^n-cih pof^*'v^;^ zarodov. Koliko hi bila igra c1 "-n^nji oMiki pridobila, če bi bHi }\ vftrovati časovni mili-eut Pa te?:n -i"o mbRli, ker je na5e gte-diSče v znani (r^!"Podarski krizi — <> katori nočem roditi, ker bodo to sttorili že pfcklicAnejM — in so morali dati igTalcem iz >HoffmAnovih pripovedkc itd. nairazličnM&^ obleko. da so sploh nastopiti mosrli. ^^ri6eva \m in*ela baje tuđi že pripravljeno pravilno obleko, a se je s plemenitim «amo*at*jeva. Serafina je kliubu očefovi smrti pri-ten grajski »Baokfischc; nepokvarjeno sreo ji ni dožirelo še boarvekaj, in premiS-ljevanje ji prih-aja sele mM potekom igm Ž^ ekrivni njen ohisk na Struci kaže , da je rada. malo hur£ikt>zna in sodi svet kot prava institutka po roma-nih Marlittovlre, te lojeve svece nem-Skega parnasa. S"ele docrodki jo zObli-kujejo v rettnesra. «;imo«tojno mj?«leče*ra človeka. Pri Sari^evi <=em imel čut, da že vnnprej vse ve_ kako bo se prišlo in je zato že >na flnirat« žalo^tna, k«kor bi relrrl ljubljanski rokodeVec. — Win-trova je zelo lept> in ganljivo igrala blazno Zoro. nekako Ofelijo. Za irtm*-no naj M jj dali kd-aj tndi pravo Of-»lijo igrati. S tem nočem nlČe^nr roper Ofeliio g^rićeve. mislim le, dn bi bila tuđi Wintrova telo zanimiva v tej vlo-gi. Različne dobre zasfcdbe Iste vloge rode vedno interes radi možnosti pri-meri»ve. Med moSkimi mi je Peček jeko ngajal. Z« frivolna vToge ]he ta igrale« v>edTio.na ir«€«tu in n'A to naj ie reiisoHi po mofnosti ozlrajo. N| mi pa prav nič ugajal Kralj. Rea igra barona-eudaka, moza polnepra trpkosti in tuđi demokra-tiTiTMi. A zato že ni treba nastopati mu proti damam os*yrraz>ne Otoška familije v tonu hribovc*. Tuđi temu baronu ee mora poznati to, kar jmermje Nemec >d1e Kmderstub^^:. Imel je dobno vzgo-jo, guvernante, dtomaoo uČitelie, star si po mu *tropQ pazili na pravilno obnašanje. V^e to daruje Čk>veku za vse življenje neko ucrlajenost in t^bro ob-nfišanje. ki sra ne zapusti niti v j^zi. Snj to io dobra strnn civilizacije, da vtep^ ?lovokti «?misel za dobre oMik*s obećavanja. Zato lahko ^o veeono na zc»^ lo noprijet^n način kaže grvojo mrznjo. Ta Kraljev bn,rt>n \°> bil jvriston >km^-(^ki ffospod«. t. j. č-APtivrMon mnf^ ki je Šhidiral. a. ni ime! prilike, užitj twdi vzprojo. Fnako n^vzp^ojpno se jo vedlai nopivajbča dnižba plemićkih aro^tov, (Ne sede pri >Figovru< okupaj koči i n žl in meš^tarji, 3* ne vedo nič f?lab«je. Oli* kaner tuđi >r rožoah« no izpruJii k^nt^-nanso in še vedno varuje prečoj prvojo dopfhjno^t. Na tem nir^sar no izpr^mi-njajo posam'ernni pijnna or^ii>. ki so včasih pojavljajo ravno v 1vW>koT>lomJ-jfelcih krt>pih. Tndi rarmerje to omi!** do oRkrbnilca Iskro fki ni bil plah) ja bilo predoma&*. Pri vsaj vp«^lopti bi morala ostati distanca med zo#t\ plem<-či in med uiluftV^ncem ncpl«ničpm nko naj prjzDT ne ize^ibi vwe veri^tno^ti. Najbolj&i jo bil še StrniSev barem >Jobor" barg, Čeprav je te^ra idi jota iprJ malo preenolično in pre-reč karikiral, moeto karakteriziral. Š pristno Rlovonslm r*-alUtiko pa pre nam je predstnvjla pij»-mi služinčad. To je ni&>. iz na^Rft lUi-ptitslr&pra >družabnepa< življenja, kakor sra lahko vs^k v^čor Stndir^mo po 240 liublian-skih costiinah. Zato hi nam tak? družbe niti ITudože^tveniki^no za-j«rali z nara\-nej§o ordinarnostjo. — Kaj s*m le eicer v tom fi!mu vldol, »• ne spominjani veo natankt>. stran 2. SLOVENSKI NAROD, dne 7. maja 1922 ?tev. 104. Poelftnec Žebot je fcujaiua Fi«k» temrce proti slovenskim uradBikbm ia fčiteljam, Jih imenovoi imporllraao©. ■Vsakdo Te, stališča. ▲ irtvuje se, ker ga klift« domovina. D% M urcldnUtvu to težavno ftt&Uiče ie po-.▼e&al, hujska. Ia MoTOk ljuditro proti »jtemu. Seveda l&hk'o delo j«^ ob majfc-»ih poslaniških dijetah brezđelno bnj-ckati proti driari. Cudoo je, da po us »bodu navzoci urrtdniki - pristaši klerikalne stranke to nečuveno knjskasf* kMmo vtaknili v Žep. Hujskal je dalje Preknrarcfc pitotl ma£l hrabri armadi in rojaiki službi. Krlčdi ie, da bi morali Fr^kmurci služiti kot vojaki največ 3 tedno in le do-*na v Prekmurjn! Ne£trrent>! Ob času, fro v vojake potrjeni prekmurski fantjd fceže čez mejo na Madžarsfcr>, kjw se ^biralo v tolpe, da bodo svoj Čas udarili *e» Prekmurje, da ga >oerobode«; nazaj xa Madžarsko, si upa >slbvenski« po-,«lanee ljuivzo<5no»ti okr. glavarja LJpovšeka, ki je vso to brezprimomb in kažnjivo hvjskcLĐfc mirno in ravnodušno poelti-šal! Ali se je zbal svojega pisarniške-jga podrejenegvi uradnika — sklicatolja »hoda? Zadnji čas je, da po tega »a to 'eksponirano meato nesposobnoga člove-loa premosti! Cei govor poslanca je bilo te hnj-S&anje. Nidi z eno besedo pa ni navdn-**eval Prekmurcev za novo domovino Jn£O«lavijo. ni prav nič onrenil, da po **eaaj rešani rujega jarma in združeni fe brati v svobodni domovini; prav niČ |foi ni prebnjeval \t narodnega spanja k imrođnenra d^&lu. To bi bilo treba za Preknrarja in ljudstvo bi mu bilo hvale žno! Tako pA je njegov govor napra-*ril le mučen vtis. Se bolj mučen vtis pe fe napravilo dejstvo, dajepolitičen »radnik, ki je prise^el na uei&vo, ^jredlagal revolucijo proti ustavi. 2aloetno?____________ _________ Dom kraljice Marije. »Vsaka inicijativa, kako na} bi državljani proslavili kraljevo po-roko, mora priti iz ljudstva same-%a, ako naj ima pometu Lfudsfd razum Je tuđi zdrav razum in bo ladel vedno pravo.* »Slovenec* 21. aprila. fjfuđatvo! Ljudski razum! — Dn© 2& septembra 192L &o se sesls odborni-^e in Slanice >Kola jugoelovenskih &©-titer«. > Društva žena SHS za siročad«:, iSplošneera žen-skega drustva<, >Dru-atVa eloven. učiteljice in bivšega *So-V^aliK) goepodarskega kulturnega ž»n. ■liruštra«: v LjubHani. Članice eo iz vseh ittadlh stojev In krogov; le aristbkratk %a mililoDark ui bilo med njimi. Skratila ,__ bile bo saetopnice trpečega, so- iatnegH. miald&^a in na Slovekoljubno i/bek> pripravljenega ljudstva. Na tej ^aett mo imele većino matere; kolikor p«, fe nilo Bamio, 90 bile samo zrele, etane^-S«. In te ženske so govorile o bednlh materah in b bednih otrokih. Na s^o ^ovabljenf zđravtiik, strokovnjak na socijalnim poliu. čr. M. AmbrofciS je . ffarafitifcno naslllral obupn^ razmere po •$9 ob«to^čih ljubijan. napmvah za »a-JUHtk> đe<39: primanJkuja vse^a^ tuđi naj-potrebnejSesra. zlasti p% prostoror. In »ed dr. AmbrožiS je takoj razvil pro-mm, kako naj bi fi organiMralo. cen-fraliziralo in upravljala delo ze. ubožro •trokB in matara Predpoeroj sistemat-«kenm delu pa mora biti moderno ure-jjen »^Do^ji in materinski đonv« Vsem becmim otroktm\ od dojenfkov do fcre-Jejše dobe, sirotam in zapušcencem, za-p«ttarJBnc€im in lz.^ubljenoem, naj bi bll ta dom ssa.to?.iš6e: vsem bednim mate-ram pr!ot>želišce. Iz tega doma n'AJ bi se razvila socijalna ženska sofa. kjerr bi *e izobrazavale ženske za soćlalne fteklic© ter vobce »a deio v javni bla- Za«to-pnice ljubljen, zenskib dru-»Icrv, zastopnik zdravstvBne^ft odseka docijalneffa Fkrbstva in Wtatopniea Ura-đn. m za^čito dece in mlaD«čn in materi n-ski dwn.< Olovek normalnih n*>Žganrov Si »irfil. da fe ta ektep paPu-jtfito* otroiSčA k rrwni priti!« je đeial wwn Krist, in broenjeni «đclep j*o venoar oflfnv Kristovemu po^irn.. TođA v Sloveniji je tođt nemofpooe iw>ft)^. Dne 22. januari* t. f. ee je oirla-tfi\ >Sloven«o< prtoti »klepu naMn Šen t»*r je piffal v olanku >Namepra,vana fen-*kn oreanizadja<: >Kar se tiSe re«ni-ffn# fctsčibs deee. imajo naSe (t. j. BTJS) orjBfftniaaciie itak l«po Stevilo navode*. >?»!oira neflear* Ct. j. &Uf) ftvnflfrr« j^, đa skrbi rn. t^ z»v*ode€? Klerikalni pastir fe udari! fn fts-rik»lnw ovce m 99 rasprMle. C«nur bo 2«. *«nt. 1921 navtwMMhr |e »Miral kut r&m v«eh aloven. ien. ftri. 3tev d»ie 21. februaiim t. L noro nbov^-rnr^. UdelefUo i* *a f 7^ Baitoiml« 24 *lov. *en. or^aniBa^ Namen ibw» je bil. na i ti po ta đo wriwtstev sa *V1e-pieni }TWji fti materinski dom.c K#r je tak Dom trojno potreban vsej Slove-rfiii. n«ii ?a tuđi t*>«trr* v»a đomovinj! V tr> »vrho n«i se iRtb^a«n*> povsođ prirede č pokloni ve» eloveoafc« domovina kraljevftki dvoflci kot popotni dar. Napro«ijo naj #• ▼•« n»d» obćin^ d» dam|e})o sa »Dačji donK ▼»oto, ki bi Jo poimbile z& mduiostne Čestitke, za troftk* depntacij k poroki ili Potamezniki ntj bi *rt?t>-▼ali svo)o enodn#\T\o plAtev trfovci in obrtnik i sorasnMrni del meeeteega 6i* •tega đobićka, vel poajetjit, banke L dr. pm sarasmerno ▼ečje veo ta. B«4 bi darovali t»© •• vsot© Mfci, v bl&gor iftfltB^ira đ*jtw1&. v epas m viirojo lastne dece in Uutnih matdr! Mladina je nada bodočnoet in dobre ma- | te^e »o vir venga napredka! I Tod* >51ovenee< se je bil uprl, in >lcrščanskonimajo jamstva, bo li vz»oja ( dec« v tem domu na verski podlagi in i bt> li vodstvo v kršfcan. rokah!< __Ko ni Že» niti op*eke. govore po »Slovrnče- j vem« Buillranjn krščan. ženske že o * verski podlaci in >-x>dstvu! Kaj pada »© i iim je izjavljalo, d« bodo vodile vz^ojo v Deejem domu ie krsčanske, najboljše, atrokovno najt«neljiteje izobražene moči ter da «e ne odklonijo niti redovnice, nko se najdejo med njimi tako moči. Zaman. Ljudski stklep in ljndeki razum ni bil več ljudski in sdrav* >Domoljub< je nazval vso akcijo >9vobodomiselne predrznoflt,« >Kovi Cms< je hrumel proti >nekrščanski vzgoji,-« >Slbvenec< pji je pozval vse obMne, naj vržejo poziv Zen. Saveza v koš! licfrmerstvo in n^utesljivo hrepenenje po ordenih.« jih zasmehuje, da eo le >takozvane« narod* ne dame, da se snuje >liber*h*a in^tuti-cijac ter huj«ka: >Za Dečji dom od naših obein nobenega solda! Zakaj< __ tako piše Kristov naslednik — >paradni centralisti (aha!) ninmjo smisla za dobrodelnost!« Kesramuost >Slov«ieeve?:ac pisar-jenja ne zasluži notonega bdjavora. Vsak slepee in plu§ec v Sloveniji pozna nešteto dobrodelnih akcij. ki so jih izvršile vedno s sijajnim uspebbm nad& narodne ženske brVz sodelovanja SLS. Kjerkoli in kadarkoli je treba xa kar-koli zbirati v javnosti, "So se žrtvovale naš© ž«ie in ctekleta do skrajnosti in ne da bi iskale priznanja. A neznan lopov jih zdaj zHjerja, da so đobrodeln© 1b ea parado, da so- licemerke in lovke >orđenovre biti odgovor le — hlađen prezir. Da pa naše občine vendar ne po-zabijo, da »ta va(o akcijo za >De5ji in materinski dome narekovala z^rolj delavna (ne le ^«i?ajoca!) Iju-bezen do bedne^a bližnjika brez vwa-kršnjega biira aa njegovo politično mišljenje, naj jim povemo §e ustroj ho-dočeka doma: I. Dom bo sprejemal bedne in za. ■pnSCene «akoTr«foe in nezakonske matera % dbjenMri. Matere si bodo morale % d^lom zaslužiti skoraj vsednevtio oskr-bo. Matere bi smele ostati v domu naj-ved eno leto. Med tem bi se jim naSlo đ«-3o, da bi roo^le posiej vzdrževati sebe in otroka. Samo ako bi mati umrla ali t bi bilb videti, da je žena-mati povsem j iagubljena ter bi otroba zanemarjala j rn bren dvoma porneje i*fer>ri?fcčala, v tem primani M f>om obdrfal samo otrfeu ka, v OtroSki bolniei 6eete najdejo na vrta dojienčka same^a. Mati je p*>beg-nlla. Kam s tem detetom? V v»ej[ Sloveniji ni niti fenepra zavoda «a te ostav-Ijenčke. Do skrajnosti požrtvovalna se. etra Marija T>>moeva v Bohoričevi ulici je edina do prevrata skrbela, zanie. Seđ^j pe jl zaradi slabih h!«rijenskih razmer v domu ni roo^oJe ve^» spreje-mati mafhnih otročiSev. Sre^a je za ta-kega ubožea, đa ne zna povedati, v ka-tero t>bčino ja pristoje«. Kajti potfro bi se z^^el zas\j križ^v pol Vsaka obfiina se otresa teh nađloi?. Ako bi seđaf vsaka obcina Srtvo-irala ra*merom& raafhnt> Vsofo. bi lahko V novem >Dec*jem đotnuc pomaka 11 v»i ti otrocifti tako *>l*o. da bi \W vzeli af* svbje plemeniti ljudi©: obfinam hl n© prihajsle pozneje terjah^e ne za bolni-eef n» sa vz^rajalisĆ*, kjer se konSho najđefo slej ali prej vsit v prvi dobi zanemarieni otrovi. Ali j© z> t«Jc Dom v Sloveniji?? ^omu bi đelal konkureneo?? TT. Druffe vrste otroci» ki bf jih sprejemall v >DeSji đom<. *3o oni, ki jih pripfcljejo Sorialnenra skrfmtvu s ee«te, otrorf. ki jih je treba zafccitit* le nvkai dni. teđnov ali raeserev. N^kafCT1© vnie Socialno skrbstvo domov druge ođ<1% rođtrinani ali v 3!e <»bstoi«?-e navode, ki fm, &* vsf brec ikjem« in upravfgeiie branilo sprejemati luJro đeeo Ie za kratke dobe, ker tuđi nišo ureqe*t za to. Sertaj spreJeiMLJo tako &ee* \r. prost« volja fn samo iz uslujfe. Treba za to vsakokratnega dovoljenja. Ka rarpola-go VA mora biti Ifcvm, kflToor te T*w*no vsak trenotek voslati otroka. Zav^tiS^e v Bohorioevt ulici, kl Ima ta nimeu, bi smelo sprejeti kveSjemu 25 btrok, t resniei pa jih Je onm 70. Ali ni n*ft% đollnost, da odvonM-reikio takemu n*f idiluemu yelofie.)nf Kje fe te vrete Dom? TTffotoviti flser«Mof Va se » fcaEett SoBMrciju »tjkosvanOi tt*ro4ilh đaaH — kakor i>r*vi >$loves*eiect — M W npravljal t>om, M ć ^oSmkrn *i s^ldb ni govorito. SloT^nske efitof, po#^n»ife* tn RTanflnie*. bwik#, rta velspe^Ha !■ peđJetK ^** |>se>Me—Ifcj b«gmn trn nW*, vsi, kl ▼*» fe inUrmi im IsleMl prospeli usJe jUee in f a]e> fttga neJe-irm BsroiA naJt etnukank* sira«4e, »•-fnajr^te nmk po svoji* nttesk, prisfie-vajte, da Tkljsb ttm eiaipreje pMla- *tV>« lčraljlee Mari}e<1 Iz ljudstva za ljudstvo je Jzsla i*»-ja tega Po0i* Ideja >zdnv>+ tn jkmf Razgovori z Italijo o rapallski pogodbi. PR1ĆETEK OFICIELNIH POOAJAN.I. — VPRAftANJF ZADRA RF-SENO. — 2ADEVA BAROŽA PRIĐE PRED ZVIZo NARODUV. j — Beograd, 6. maja. Ozv.) Beogradski Usti privatno iavljajo iz Oe-nove, da ie zunanji mtaister dr. Nin-čić 4. t. m. zvečer započel oficielne razgovore z itatijanskimi zastopniki. Oficielen ie bil razgovor z Luci* o 11 i j e m, ki je svoje^asno vodil v | Beogradu z našo vlado pokajanja za I sklenitcv trgovinske pogodbe. Pr^ I vladule mlilienle, da se IrroOi Zvezi narodov v arbitražo t>amo vorasanie prlstanišča Đaroša. Glede Zadra se , doseže sporazum. V političnih kro-j Eih je razfcirjena vest. da zaČne !ta-IHa z iznra^nitvijo tretje dahnat!n-! ske cone ki eventualno tudl Sušaka i tako.?, čira fe đosežen sporazum. — St. MarKherita. 6. maja. (Izv.) Jujroslovenski konzul v Zadru g. Marković ie nrispel v Oenovo. da se udeležtije kot strokovnlak razerovo-rov dede u redit ve posnodarskepa položaja v Zadru. Italijanska vlada }e v Genovo pokiicala zadrskega ita-lijanskesa giiverneria. — Genova, 5. maia. (Tzv.) Zuna-nji minister dr. N i n Č i ć je posetil včeraj zvečer franeoskepra poslanika Barrćra in Lloyd Geor^ea. Razgovor je bil o izvršitvi rapallske pogodbe, oziroma arbitraži v vpra-šanju baroškegra pristanišča. — Beojrrad, 6. maja, (Izv.) K ve- stern, da namerava naša vlada predložiti Zvezi ;.*»*-< rji>v v ra/.buUbo sporna Vi;r-:,uiija iz rapajlske pogodbe. javiič1*), da bodo kot zastopniki naš'j vlade vr\ Zvezi narodov imenovani: bivši zunanji irinister dr. Trumbić kot sc-i odpisnik rapallske pogodbe, univ. prof. drzavnevM prava na beo-iradshi univerzi dr. Slobodan J o v a n o v i ć, dalje dr P o 1 i ć in dr. S i ni i ć. — Osnova, r*. maja. (lz\\) ?Ste-fani- objavlia tole izjavo: Z ozlrom na čris«*nisne vesti, da bi bi! ju'-'oslo-venski zunanji min?ster trdil. dr> m!-nJster .Schanzer z^vlntulo l^rrzni-tev Dnlmacile. i© vjerni ir.hvil mini" ster Fclianzer itnMianskim novinar-iem: Ft??!ijanfka \1*ida nnnierava r^-ćl Znd**a v nnHtTnr-em črtc\i ^'^cei sooraztim. Unan'o v dveh r*M freli dneli slil^niti sror?z*?m. Kn'-or Irfro bo norodba neneTct^r. Iah!^o takri pričnemo z izpraznltvlk) tretje com v Dalm.-'CiL?. — Getiova, 5. ma'a. (Tzv.) Ttjli-janski zunnnii minister Schanzer ie nozval k rar/nvorom o ureditvi re-škee'a vprasania tuđi italijanslrc^?. civiln^^ra konM'snri« na R^ki br»rona Castellija. Castelli je dan^s docr?! semkaj. Knnferenca u Ceni^isL BOJ MED F^4NCI.IO IN ANGLUO. BARTflOU SF VPNf V C^^ OVO. — ITALIJA IN ANGLI1A ZA PRIZNANJE RUSKIH SOVJETOV. — KONFERENCA V PRAGI. — Genora, 5. maja. (Izvirno.) V ftaliianskih krojrih smatrajo, da iz-roči Čičerin odjrovor na spomenico zaveznikov v soboto proti večeru. Čičerin ie izjavil dopisniku rimske »Tribune«, da predstavlja spomenica zaveznikov korak nazai Ruska delegacija odklanja zahtevo zaveznikov glede boliševiške pror>a8:ande v oni točki, ki indirektno zabranjuje propagando proti kapitalizmu v mejah ruskih sovjetov. Ruska delegacija nika- ! kor ne more dovoliti, da bi morala zbranjevati Širjenje idej v lastni državi. Druga sporna točka so odredbe, ki se tičeio nevtralnostt med Grško \ in Tursko. Ta točka n© spada v okvir j gospodarske pogodbe. Zelo soorrt£> le tadi vprašanfe obveznosti za krit-ia romunskih đenojev. — Genova, 5. maja. (Izvrrno.) Pariški >L* Ouevre« javlja, da se namerava rrđnister Barthou vmiti v Oenovo % novim! instrukcijama ki dovoliujejo, da lahko poedmi javez-nflei potx)lncyma svobodno postopajo v ruskem vprašanju. Na ta način bi bilo omogočeno. da Anglija in Italija de jure priznate rusko sovjetsko vlado. — Pariz. 5. mafntVa. (Izvirno.) Potrjuie se vest, da sta Llovd Geor-ge in Schanzer sklcnila takoj priČeti z nacrti za ureditev problema r>ri- i »nanja sovietske vlade. To vprašanje ! je že dodeljeno posebnim strokovnja- kom v proučavanje. I — Genova. 5. mafnika. (Izvimo.) Nar>etost med Francilo in Belgijo n^ en\ strani t&r Anglijo fn Italilo na dru. gi strani postala od dne do dne boli ! očita. Anglifa in Italija nabasate, da je potreben sestanek signatarnih dr-žav versaillske mirovne pogodbe se pred koncem te^ra meseca, t. i. pred 31. majem, rokom za plačllo repara-ci.iske2:a obroka od strani Nemčije. Poincarć pa je v franeoskem mi-nistrskem svetu in v cdbnru za zu-nanje zadeve nastouil proti temu. V najkraišem času ie Dričakovati odlo-čilnih korakov, ki jih ukrene Llovd George v reparacijskem vDrašanju. — Genova, 5. mainika. (Izvirno.) >Corriere dela Sera^ javlja, da so pravni strokovnjaki izjavili, da pogodba v Rapalhi (rusko-nemška pogodba) ne nasprotuje versaillsk! mirovni pogodbi. (To smo javili že pred 1 tednorrt Uredništvo). — Pariz. 5. majnika. (Izvirno.) Današnji »JoumaU javlja iz Genove. da razmotrivajo v konferenčnih krogih vprašanje odgodirve konfe-rence glede ruskesa vprašania. To vprasa^ie nai bi resila nozneie kaka druga konferenca in sicer konferen-ca v Pragi. ki naj bi bila skUcana čez neka! mesecev. — Genova. 5. maja, (Izvimo.) Ruski delegat Rakovskij ie \\ imeni! ruske delegacije predloži! novo ob- j Širno spomenico o obnovi poliedelj- | stva v Rusiji. Spomenica med dni- ! gam tuđi navaia. da ie bilo v zadnjih j štirih letih zgrajenib 4543 vrst novih ; železnišMh nroe. Rnsiia va. Dotrebuje j za obnovo transr>ortnih potov kredit \ 5 mllijard rtibliev. Ta kredit ie rotre- \ beru da se iavni promet v Rusiji zo- \ pet dvigne na prvotno visino. Za ob- i novo pol^edelstjva le notrebnib tekom i bodočih treh let 2797. milijonov zla^ J tih rubliev. | ^__-—_. i | MTNISTRSK1 SVET. — ODPRAVA MINISTRSTVA ZA SOCIJALNO POLITIKO? — Beograd. 6. maja. (Irv.) Na včeraiSnji seji je ministrski svet raz-pravlJal najprete o nacrtu zakona centralne uprave. Minister pravde dr. Laza Marković je po daljši debati predlasral odrravo ministrstva za socijalno politiko. O tem vprasa-nju je bila živabnt debata, Vpraša-nie odprave tera za socijalni raz^ vo\ važnega ministrstva ie bilo kon-čno odstot>Ueno v razpravo posebne-mu mfnistrskemu komiteta, obstoje-čomu \z ministrov Priblčevića. dr. Marinkovića. dr. Markovića in Trif-korvlća. Na današnji dopoldanski seji bo ta komite raznravlial o gotenicm vprašanju. Notranll mfnistet dr. Ma-rinković jo na to predložil zakonski nacrt o rflcridactt! vojne odškodnine. Vprasanjc je fcročeno posebnemu konritejn. Minlsfrski svet ic dallc po-obltstil mtnstra saobraćala, da rar-ofle lamo Hdtadto »a nabavo oblo-ke želemiCarlem. Pre«tano Ic bflo tud! noročflo te Genove. da nrjde fl-nančni mtalster dr. Kumnudi v sobo-to zvečer v Beograd. RAZMEJITEV Z MADŽARSKO- — Beograd. 6. maja. (Izv,) Ker ie definitivno končana rannejitev z Madžarsko, ie ministrstvo ninanilh del poslalo notranjemu firfnistrstvn fn vojnemu ministrstvu poročilo o delovanju razmejitvne komisije s po-jtfooL da migriajnn civilnfi in volah §ke oblasti ukrenejo vse potrebno, da prevremo unravo vseh kraiev in mest, ki pripadalo na podlaci razme-iitve naši državi. KONCENTRACIJA ITALIJANSKIH CET V VALOM. — Skader, 5. mala. (Izv.) Po vc-steh iz Valone so začeli Italijani s , koncentracijo čet okoli Valone. Med i četami se tK> zaneslHvih poročilih nah^ta ttidi vodja upomikov Hasan Prištinac. PRORAČUN VRHOVNE DRŽAVNE | UPRAVE. j — Beograd, 6. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji je finančni odbor ra7.-pravljal o proračunu vrhovne dr-ne uprave. Proračun ie redTiciran za 723.550 dinarjev. Celokurni proračun znaša sedai na fzdatkih dinarjev 594.335.995. Daljša debata ie bila o povišanju osebne doklade ministr-skerrra predsedniku. Hnanćni odbor je dalje sprajel poročilo 4. sekcije o fzdatkih za žendarnretijo«. Finančni odbor nadaliuje danes razpravo o proračunu notraniega ministrstva. NAJETJE ZUNANJEGA POSO.IILA. — B^ocrad. 6. maia. (Izv.) Ka-kor je fevedel Va5 dopisnik, je ministrski svet prejel eelokupno 15 po-nudb flede zunanjega posojila. Od teh Donudb Je samo troje vpoSteva-nja tn diskusije vrednih. ~ Naii kauiul^ti v AvstriiL U Ue<> .;rada po4 xa.M, da je zunanje nmastrit\o u^loći! > teni'-rijalno kompcicnca naiiiri Konzulatom v Avstriji. V del .kros genc-rulnegu konzulata 114 Dur.aju -s;Mdajo »jo- cnja in DoJcuja Avstrij.;, ^alzburSka m .)urgciiiand, v dclokrog Konzulata v Grad- 1 Štajerska in v delokro:4 konzulata v Je lovcu Koroška m Tirolska. = Razor žite\ Yraa.r.i:>vih čet ^ Bol-r.arskL Iz Scfjc p -ločajo. da se vrš! raz-'.Ts.žitcv Vranslovih tet brez posebnih in* -i-ientov. ! == Zak n o medver5Mh odno$a}fh. Te dni se *e*r-ne v Beogradu anketna komt- •^Ja za nacrt zakona o mcdvt-s'iih odno- , >:ij"li. PiedseJit:ii korrisije ic liotranji mi- niste-- dr. V ;ia MarinkoviĆ. I m Id iirnivo portiC'ilo ncvirnlaeja lUla i f, nabih lidno^iiih z I tali. o. -Nc-uc ZuricVcr Zcittm^c poroda, di je iu^oslovenska deložacija v Oenovi priredili 1-inch iimo«s1-*-I venskim, itali.ianskim. čcikoslnvaskim, ^cl!-'kiin in romunskim novinarjersi. Lunchu ic r>red^cdo\al finančni minister Kumanudi. Lunchi se nišo ude!e/.Ui samo zastopniki nnih iT^liian^kih Jistov, ki ^rešijo proti 1 i:mpnti'nrn nnpr^m Jm;n«l3vii!. am^ak tndi j Irrt.ni na^pretniki JtiTo-'lovcnnv, med nif-i r-A celo tjrednik regfce »Vcdette d' Tta!i^ , ki ne more vide ti Ju^oslovcnov. \'kliuh tomu 5c je končal banket v lepi harnnniii. NT:iT5itT!ic ni bilo. da ne M Valiie t? hnrnio-r'.ie. Znha'.'ali -,o se rredvscm 7 V'.đraTi-M:'m vrira^aricm ter pri>M dn zruliučka, ki je nbičnTcn na banfcctih. da ka'ijo dr>-iire ndn'^nic med Ttalijo in .Tugoslnv'in Ic j ncsporrzumljenja. Vir tejra zla ie tud: in-I direktna poročevalska ^lužb preko Berlina in Parira. Ital'ia in .Tugosla'.ijn si nitrata prcbk'-bcti mcdsehojro poroOovahko slu?-! bo direktno preko Trsta! I ;rt rra^, da 1 netočno poro-'la !e v ze!r» rcd'uh Mučalih ncirgndno v'plivajo na politične cdnoSajt, pač pa \"pliva na to oboiestransko naciio-: )or»a!;sti>Jno časopisie ter bi direktne zveze riajbr/ irnele za posledico, da bi v obeh državah prejc in popolncjše z\redeli za hui-skanje tega časopisja. Atnogo boljše ?sred-I 5.tvo za pospete van je italijansko - jugoslo-; vens.kega prijatelj^tvz. bi bilo pomirjevanjc izven banlrctne dvorane. — Slovaci kmetjr proti Hlinki in ni^ffo^-i stranki. V Ko^icAh li a lra^la elf)va.-ka kTn^tfk.i i od no t.i. volikn zhoix>-Vanje. Kmetie so pribiteli z v=reh strani rirno Slovašk«. Prišli »o t"di vsi po-flanci in senatorji narodne in kmet-lco stranke na relu z mini^trom dr. ?ro-b.iriem, N"fi shodu se 3*^ nacl^^flla potre-hn krepko V'mrt-^ko nr^inizn^ije. T>r. Šn>bar je gov«-»ril hidi o vpra.^anju na-rodnostnih maniMn, opo7:arialoC% kako so orodi narodnim man^inant zlasti na Madžarskim. ki?r ?*o oitvnđ-n« vi^ke pravice, dooim so nwnišine na roško-slovaSkem nimajo- ničt'sar prito^erciti. Xa shodu so ?^ o?tro izrekli nroti avto. rr>maŠkoTTm gibanju TTlinkovp stranke, povdnrinjo^. d*". ?e za Hlinkovo avtr»-romno zavzemajo vsi življi, ki so nov. razni slovašk^mu narodu in cdli t^-eško slova?ki repnbliki. Potom avtonomije bi Madžari zop*^ radi zlezli Slovakom 7ft ^Tat. V revoluciji so ;e nn^lašalo, dci 80 % ^lo^'n-5ke^a naroda odi orno prot? Hlinki. niog-ovi stranki in nje£t>veiimi Avtonomaškf¥mu rovajicnju. =: Novi ncmški konznl v Sarajevu gTof Bebi«! - Huok iA ns^tnnil svoj« i m^sto ter pričcl z uradnim poslovanjem, j =r PiTseira zr%"epfobf> m4»noo-ročila, da bi motel biti tršld upoi proti evakuaciji usodepoln za Grke. z= T»javii lpfiririmisti?TK*E-a dijn^tva im Puna ju. Rektorji d\mnj?kih ^s^okih Jol 50 dobili to dni ^poTrn^niro n~m&k^ pri hegitimističneRA dijaAh-a. katero ne neizmorno čudi, da ao akfMipmi<*n<» oblasti opusti 1»> bb smrti h aredsterv, ki nišo v naaprotju z »a^ koni sedartj^ driav©, da dosHi^o svoj cilj. Za dijaštvo 90 podpiRani visoko^ol-ci Lotar Mandel. Hans Hoieczek in Gu-k lUt; Czeipek, eami p^ristnl GermaaU štev. 104. »SLOVENSKI NAROD, dne 7. maja 1922. Stran S. Gospodarstvo. j ZDRUŽENE PAPIRN1CE VEVČE. GORICANE FN MEDVODE. i Dne 27. aprila t. 1. se je vrfcil tre-tji redni občni fcbor Združenih papir-nio pod prfedsedstvom dr. K. Trillerja ob navzočno3ti g. vlad. svetnika Rate-ja. Generalni tajnik dr. Pavlin ja podal obširno poslovno porodilo in predložil računski sklep in bilanct> za 1. 1021. Iz tega poročila povzemarao nekaj važnej- i ših odstavkov in podatkov, ki &o gotovo zanimivi, sploSno važni in ki se glase: i Ko smo prehajali v leto 1921 drago teto svojega poslovanja, nišo bili j naši poslovni izgledi bas ugodni. Splo- ; šni položaj na papirnem tržiseu je bil medel. Neprestano valovanje valute je povzročilo nestalnost v povpraševanju po blagru, to pa je zopet vplivalo na produkcijo, da je morala postati noc*nako- . merna. Pod vplivom te neenakomerno- i sti smo stali skoro ćelo preteklo poslovno leto. Do nje so dovedli zlftsti rudi ra-pidni padec avstrijske valute, nizka UTOzna carina ter domačo produkcijo nezadostno uvažujoča redakcija carin-ke tarife, to "So momenti, ki so narav- ] nost posp*£evali uvoz inoremsk<*ga, ' predvsem pft arstrijskesra bla^a. Raz- , mere so se poboljšale proti koncu poslovnega teta. ko je počelo zanimanje sa blago domaćega izvora vsled po- » toanjkanja in občutne podražitve ino-zemskega papirja polagoma rasti. Na-ngodno pa je vp li val a na naše obratov-itb razinere tuđi silna suša, ki je na-stopila od poletja sera v Sloveniji. Pri-pilila nas je, da emo morali obrat de-loraa za nekaj mesecev popolnoma ustaviti, v oetalem delu pa vzdržati pogon le z dragimi parnimi rezervami. Da | imamo vzlio vse-mu temu v produkciji papirja skoro isti uspeh kakor lani, v produkciji celuloze in l podvojili v rrrho spopolnitv^ naših obratov svojo delniSko glavnirt>. Ugotoviti nam ja na tem meetu s 2adovolj»tvom, da se je pođpi'sovanje novih dtelnio fcavrftilo » preeubskripciia Podvojena delniŠka. glavnica nam je dala možnoet ure«ni-Hti del naćega gradbenega program* ie v poslovnem tetu 1921. V Goričanah emo zgradili industrijsko dovlačilnico v naSe tovarne, Popolnoma pranovili emo nadalje električko centralo na Fu> linah, ▼ kateri se je ena turbina a 650 JIP • pri padajocim generatori em za viso-konanapeti tok i« namjestila, dfočim se ; druga garnitura teh stroj^v se izdeluje. i Ko bodo dela v alektriSki centrali na j Fužinah dovrtena. borno raspolagali ▼ | uli * 1300 konjskim! silama. Elektrlška ; eila bo služila za pogon nale v letu 1921 na novo urejene in dograjeno pa-pirnice Janezija, ki priđe z enim pa- j pirnim strojem __ cetrtim v na&h pod- \ jetjih __te dni v obrat Kapaciteta na- ! sih podjetij wd Je z dograditvijo Jane- ( sije dvipmil* na okroglo 100 ragonov j papirja meepečno. Glavna naša tefcija, zgTaditi naSi potrebi odgov€trjajt>čo to-varno «a celulozo t>ar brusilnico in napraviti se tako tuđi glede surovin neodvisnim od inozemstva, so v preteklttn poslovnem letu vsted ogromnih e©n se ni mogla stavi ti v stavbeni progTam. To vpražanje pa Je predmet trajnoga Studija in se mora v našem lastnem in* teresu prejkoslej udejstviti. Sviojo posebno skrb smo posvetili v prsteklem x>o?lovnem letu organizaciji prodajnoga aparata. Osnovali emo flvoje glavno zastopstvo »a Kraljevino SHS izvzdm-H Slovenije, v Zagrebu in aastopstvo za Bosno in ITercegovino ter Dalmacijo v Sarajevu, dočim se zastopstvo staro-srtrske pokrajine v Beogradu sedal cnu- « ije. Cim bo prodajna organizacija v .Kraljevini v pfedrobnostih izvedena, se }>omo začeli zanimati za eksport naših izdalkov da pridobimo na jugu zopet « trg, ki šo si ga bili naši obrati pred j svetovno vojno ia osvojili. V prijatelj- ■ skih odnoSaiih smo tuđi » ostaliml tvt>rnicaml naSo stroke v Kraljevini. V satKo. da jih nmoremo pocrlobiti Ae e , med'S^hojno udeleibo. pr^dlftcramo zft- j jedno bbcnenm zboru, da §e svi&a naia | delniSk«, glavnica za najveft K 2,000.000 i Z vobče zadovoliivim usp^hom pošlo- • vnnja v letu 1921. le v soslasin tud! izkazani Ci^ti rlohifpk z« leto 1921., ki znaen: K «.381.977.70 v. Porobila uprav, odbora in nadzor-etva so bila sprejeta in odobrena, isto-t^ko predlagana razdelltev cistegpa do-bička. Upravni svet se je dopolnil % izvoli IviJo med letom ž« kooptiranih n o- » V i h svetnikov Bemhard Popper -A r t b e r g, ravnatelja >Wiener-Bank-Vprfinac na Drmaju. Mliivoia Crn«r d *» k i» gen^ralnega M^Ti^telJa >Prv« hrvatske stedione< t Zasrr^bu Ivana Kneza veletrarovca itd., dr. Karol^ i Kuhlja v Ljubljani Viktorja Von | der LIpp^ravnatelj* >Wi«oe^Bank IVereinac na Dunaju, Erneeta Prinz-k o r n a. industrijalca na Ehinaju. Nad- \ zorstvo se je dopolnilo od sedanjih 61a-nov za g. Ladislava Pfcčanka, ra\Tiat*- i Ijft Ljublj. kred. banke v Ljubljani. | § 5. društvenih pravil se je spre-menil v smislu, da se ne sine delniška glavnica (delnica A K 400.—) od 40 mi-lijonov zvišati na 50 milijonov brez po-sebnega oblast, dovoljenja. Za spremem-bo pravil ima upravni svet čim pr*-je izposlovati rladno odobritev. Zajedno se je takoj na občnem zboru skle- ; rilo povišati delniško glavnico — za sedaj na 42 milijonov in v svrho, da se omoficoči med«?at>ojna udeležba pri tvor- I nicah papirne stroko v naši Kraljevini. i * : __g Ljnbljanski trp. Ker je ostal prfcet izvoz žita in živine snrno ie> v Jugoslaviji, se je koncentrirala inozem-*ka kupci ja na Jugoslaviio, vsled tega je nastalo že sedaj pomanjkanje zrel^jra s Hj^2:a in so se c^ene hitro dvisrnile. Na-I daljno vzdrževanje prostega izvoza bi utegnilo v danem položaju obtiitno ško-dovati. Na domaćem trgu se kaž^jo ne-prijetne po^ledic^. Nakup dobre s^ovojo živine je silno težaven. Cene govejemu m&9\\ s© pihljejo med 44 in 6B K za kg \ po kvaliteti. Gled^ mesa cf^n^jših vrst 1 ?e porajaio po^o?to nedostatki glede i kvaliteta in snažnosti blaeja. Opozarja sd interesente, naj poeveoajo najstrožjo pažnjo temu blagu. Cena debelim hrvaš-I kim praMčem se j© silno dvicrnila vsled forsirane^a nakupa Čežke. Nemciji© itd. /ajetlno žd primanikuje zrelepra blaga po državi. Cerva živi teži na liubljan-skem tržišnu 90 K za kg prvovrstnega bla^a. Slanina se je podražila na 110 K mešano bl-asro in 120 K riba in salo; enako se- je dvismila conn ma*ti. Ost«^le-pra blaga na trgu ne primanikuje, gle-i de cen ni bistvenih sprememb. — Jadranska banka a. d. v Beoffradii ima de 27. maja t 1. ob 10. v poslovnih prostoiih Jadranske banke v Ljubljani občni zbor. Na dnevnem redu Je med drugim tuđi zvišba delniške glavnice in dotična izprememba družbenih pravil. —£ Slovenska banka v Ljubljani le imela dne 1. maja 1922. svojo prvo bilančno sejo Upravnega sveta za poslovno leto 1921. Predsednik upravnega sveta, gospod Rado Legvart, je otvoril sejo s pozdravnim nagovorom ter podal obširno poročilo. Sklenilo se je, od člstega dobička, ki po raznih odbitkih znaša 5.533.09S.95 kron \z-plačatl na delniško glavnico 30 milijonov kTon 8od?totno dividendo, t j. 32 kron na delnico, Slednja se bo izplačala osem dni po občnem zboru delničariev, ki se bo vršfl dne 20. maja t I. ob desetih dopoldne v prostorih Slovenske banke v lastni palači »Pilipov dvorec«, S tri tari eva ulica 9. Kakor je \t bilance rarvldno, je Slovenska banka vkljub svojemu mlađemu postoju imela jako Iepo nsp«he v vseh panosrah banfintga poslovanja. Zaupanje, ki ga zavod nžlva pri občinstvu, je naiboli razvidno Iz tega, da so vloge že prvo leto prekoračile vsoto 90,000.000 kron. Zato je pa bilo banki tuđi mosoče zadovoljiti svojo mnogostransko klijentelo, ki Stcie dants po đolžnikih preko 100 mflljonov kron. Takoi po svoj! ustanovitvl se je Slovenska banka posebno posvetila industriji in trjro-vini v Sloveniji. Tako je pod njenim vodstvom In inicijativo nastala ena najmoder-nejSih tovara v Jugoslaviji: tovarna kon-jtrv in mtsnih Izdelkov na Vrhniki, katara žamore predelaii dnevno 150 glav živine, 300 prajičev in Izdelati 70.000 knnzerv in ki vsebuje lastne pomoine napTave, kot elektrarno, plinarno, U'omico zabojev, ledenice, suSilnice itd. Slovenska banka le nadalje ustanovila več trgovskih podjetij, kot zavarovalnico »Triglav« v Beogradu, »Dunav« v Zagrebu, oziroma v Ljubljani, importno in eksportno družbo »Impex« z več podružnicami, elektro-tehnično podjet-je v Ljubljani in d. d. »Textiliat s kapitalom 12 milijonov kron, pri kateri slednji družbi so zainteresirane največje manufakturne tovarne v CeSkoslovaSki. V programu bližnje bodočnosti Slovenske banke Je nstanovitev več industrijskih podjetij, med katerimi glavno Je tovarna ra irdelovanie vijakov s kapUalom 60 mllljonov kron in sodelovanjem franeoske finančne m industrijske grupe. Dokai za nelukratlvno delo-vanie splošneca interesa v priđ In proslavo na$o bele Ljubljane pa je doprinesla Slovenska banka z izposlovanfem koncesije za ustanovitev borze za blago in vrednote v Ljubljani. Zacrtano smer Slovenske banke podpirati sosebno soudeleženi banki »Praska kred'tna banka« v Pragi fn »An-glo-Ausrrian Bank. Ltd«. Id <*not;očuje«, da se bo zavod. H ima danes it podmJni-ce v DolnjJ Lendavi, Liutomeru, Novem Sadu fn Vrhniki. čim lepSe razvil in raz-?iril svoio Iepo začeto dosedanjo delova-nje. — —t Pfemi Izvtdk« Is trsoraiko« re-elsirft n 2^arrebu. razablremo o«novtnjt novo? podnzeća, pod rvrdkom Palma-kan-čuk d. d. a Zagrebu. Ovo poduzeće stavlja na povoljan način Inostrane stručnjačke krugove u slufb« domaćih Interesa. Oor-nja fvrtVa Je »apoCela svoj# djelovanje orjranfzfranjem prodaje »Palma« - kaučuk proizvoda, pa se nčekule od lr«radnje nie-nih dflHnfTh projekata velfld tiHecai ni Po-M industrMe ritme I fumenih proizvoda. Ciannvi ravnate!1stva Jesu: %%.: ""*o Wrinherjrer, ravnatelj Hrvatske podm??nfce W!ener Bank Verefna u Zagrebu, Adolf Haas, mvavltei! Palma-Kaut«chnV O. m. b. H. o Wiemi. dr. Ljudevit Schwar« elan nadzorno« vMeća podružnice banke ?r*n-ko-Serbe ti Zaicrenti. a ut>ravi Je povjerena t dr. Marecelu O^ancs u Za«rena. —r HHfin«* tn^i v P»»^«. Tr Mb-«Vv« DOTo^nio, d« *o i?*1? Hn ••••ton-nilcl n?mSlce^A v^lekapitnii't-. Ptinnc- 6a> . FR, JEREB, okr. kmet. ref., Višnjavora: Ntf kmet, učlteljstuo in đuhouščlnc. (Konec.) Tildi pri na« se preureja ljudsko iolstvo, da se tako položi temelj feirši ljudski izobrazbi. Ljudsko šol8ko uči-teljstvo je pa« Tažen faktor za razvoj vsakega naroda, to vidimo osobito pri Cehih, Nemcih in L>ancih na seveinr. Že general Moltke se je 1 1871., ko je pri Sedanu premagai Francuze, izrazil: >Der Volkasciiullehivr hat gesiegtc 2ivel eem med Cahi in Nemci na severu več let in poznam tamoenja raz_ iner«?. Učiteljstvo j© tam v tesni zvezi z prostim narodom. Ob nedeljah zbira u<^i_ teljstvo odraslo kniotsko mladino v gospodarskih dfuštvih, tam se vrše predavanja in poučni r;izgovoii, kar prav dobro vpliva na gospodarsko vzgojo kmetske mladini. V^itelj je tam duša naroJa. Nišom prijatelj pruakega jun-kerstva in nemške ošabnosti, vendar seni mnenja, da se moramo od Nemcftv maraikaj učiti zlasti kar se tiče kmetij-stva, ki je pri njih na. vi?ku. Delavec, meSčan in kmet. fi^lnj kar t^kmujejo med seboj in neumorno delujejo na to, da 3e čim prej zacoli rana svetovne voj. ne. Kralj Fridcrik Veliki, je visoko ce_ nil delo kmeekih rok rekrn!- Kmetijetvo j>* prva umetnost. Brez njepja bi ne bilo ne kraljev, ne dvorjanov-, ne pesnikov in ne modrijanov. I^e tu jo pravo boga-stvo, kar rodi zemlja.c Iz tega je razvidno, da so uprav tam ugodno km^tijđko razmere, kjer delujejo vsi merodajni faktorji za kme-tovalea. Želeti bi bilo, da bi tuđi pri nas uf i teljstvo s poukom in nasveti zu-naj sole podpiralo našega neuke^a ora-torja. S prijazno, popularno in ljubez-nivo besedo, dobrohotnim naavetom in dobrim vzsrlodom bi ?e na deželi marsi. kaj doseglo. Učitelj, ki je sam kmetski sin, izobražen v kmetijstvu naj bi hodil o proptem capu med ljudstvo, ga opozar-jal na napake. pri kmetijstvu, mu dajal potrebna pojasnila, ter mu tako veliko koristil. Tu in tam poučen razgovor na vaši s kmetovalei in lanetsko mladino, živa beseda na pravem mestu in ob pravem 5a.su tuđi nekaj znleže. Kmeriiski pouk v ljudskih &olah ie važnesra pomena za nnšo mladino, osobito ako ?e tvari na obravnava v pri-memem Času, da je pouk kolikor mogo-če nazoren in združen s praktičnimi va. jami. Želeti pa bi bilo pred v»em, da bi bilo učitdljstvo tuđi kasneje v zvezi a kmetsko mladino, ko dovrši solo. Rako blagodejno in vr-gojno upliva to na mlaUo kmet»ko dušo, ako uoitel] obi^ćn svojega bivšega uč-enca na domu, ter pra ofM^zori na marsikatere napake v knifv. tijetvai. Koliko dobroga bi s»* v tem o?i-ru lahko storilo za nale ljudi! Znani liemski kolnik — pedagog piša; >No veoi, kaj pumeni to, d:i ut u^iji navauno ne poznfijo svojih biv^ili učenesev zunuj šob\ kakor da so nišo nikdar videli. Da, koliko manjka &e tu Ijubezni v n.ižih srcih.c 2o za tasa solani;i dece na| bi ee skrbelo za Dcjiosreden ^tik učiteljev z roditelji. Po navadi vidi učitelj kmeta-očeta samo takmt, ko [>ripelje otroka v solo k vpisu. VelikeiJM vzgoinega po-mena je zveza z roditelji od strani žolo, tPgn mnenja sta ne le Spenzer in * I »iearerNveg, anipak v.cak pameten vzgo^ jltelj. Tu so roditeljski sestanki in večeri velikepM pomeni žal da se jih v sedftnjem času premalo upošteva. : Tuđi med duhovAčino na dež^H se najdejo posamniki, ki z dobrim gospodarstvom in vzornim kmetovanjem da-jejo dober vzgled nažoTiiu kmetu. Poznam župnika prav na periferiii nnčejrni okraja, ki vzorno vodi zadružno pitali-šče, skrbi za mlekamo, ima Iepo živino in ekrbno obd^lano polje, ter poseduje v kupčiji prvovrstni trgovski talent. Zopet drugi se pečajo z vodstvom hra_ nilnic in posojilnic, ter taJco vplivdjo vzgojjno na ljudstvo. Na kmetih je torej do vol j dela za int^liprent» vseh strank. A ker km^t vidi, da se ga pušća v nemar, zato go i7ogiblje intaligentov, jo napram njim nezaupljiv in malodušen. ! Naši inreligenci n-a dežoli, pred i veern pa učiteli3tvu in duhovž.čini in j vsem tištim, ki ste izsll iz preproste j kmetske hiša in tako že z matemira j mlekom vsesali ljubezen do rodne prni-de in kmietskega stanu, kl i čem: Foma-gajto kmetu, nudito mu rešilno roko v | rx>mbo in ne pustite, da bi še nadalje j taval v crni temi nevednosri. ki je baje ( najdražja 3tvar na svetu. Pojdite med j njega, ko vam prosti ča,= donušča, pou-čujte ga in pomakaj te mu, da e*e otrese slabili razvad in napak. Mnlfnra. REPERTOAR NARODNEGA GLEDAU-ŠCA V LJUBLJANL DRAMA. Sobota, 6. maja: Marija Stuart. C. Nedelja, 7. mnjja: Otok in Struga. Izven. Ponedelgek, 8. maja: Marija Stuart A. OPERA, Sobota, 6. maja: Lakme. Izven, Nedelja, 7. maja: Boris Godunov. Gostovanje g. Josipe, Križa ja iz Za. greb"i. Izven. Ponedeli^k, 8. maja: Zaprto. • Lakmć. (SpominiJ Glediiki repertoar nam obeta za so-boto prerniero opere »Lakmć«. Slovenci smo jo že čuli, ko je gostovala v Ljubljani hrvatska opera. V Zagrebu so jo izvajali s svojo irvrstno koloraturko go. Majo Strozzi v naslovni vlogi. Da jo drže več i a gleđaliSča stalno na svojem repertoar ju, je čisto umljlvo, dasi strogi glasbeni kriti-ki nišo ocenili »Lakme« kot Delibesovo najboljše rid' bi nedol?.no Lakme fi"to zase. Povratek oče-tov Ju razdružl. Herald zbeži in srečno uiđe razlaHenfm Brahmancem, katerlm Je fvsknmil ru?ec-wirvra^nik n|ihfwo» svetiSČe. Oč© xa rrekoln«, LaJan^ pa proai bogove, da ra reS'Jo. Oče--tve?enfk f»t mer% mtM?ev«fl raz-LaHenegii Br»hm^ Z Lakml M Hho tfDl *vo\e srčne muke. mideti nreobleč«na kot berači v mesto. Ji» Lakm« mora po strasni nčetovi vnHi na f^vnem trpi nWinstvn nrenevatf. Oče pa *miJe v svofem srcn: »PiiSel bo oni. čuT lo bo. f^dal se bo !n ?az Ktt jipornam ter ma»!?r)rm bocerve.« TTb vid!, da m*d pm»fn^1c! n» njera. mooI« |X)fWTii-nn. Offe nnrerttle ta Vo Oeralda He ni. *a-tw>ve LaVtn!. na* ^e^fm tmnovi. 5frrvffca s te?avr» nV»rt. r*c>ie *. n*>va. a te Wfl o^t-jjj ^rO^»fl O*rn1ć*. SV"I* sroto r»7hTirfe-fir^t pHVrfH. Ko r»a vfvo renr!5nH d*» n] n!5. da ho *e nela — a offe. firroml m**c>va1«c. mov. »Prej ali slej me zapusti — a laz ; prokleta od svojcev, kaj nal storim?« — V tiipnem obupu utrga divjo rožo In io po- ' je. Volaki so se oddaljlli, Gerald se vrne k Lakmć: »TvoJ za večno!« zakliče za- \ divljen in plie navduSeno svtfo vodo. >-Lakmć mti le t bol*stjo vrača poslednje ; hipe t« Ijubeznl. Ko pridirja 8e oče. ki je v*r> noč iskal svojo tdinko in naiđe Ga- '. ralda pri nje!, ga hoče v dtvjl jezi zabosti; ; toda Lakmć priskoči in z zadnlo močio *čit1 ljubimca, pojasnjujoč očeru. da Je . Oerald njen soprog, ker so ju boffo\i zdru- ! liH s rveto vođo. V oCetovem naroČJu : rnnre Lakm*. Id se Se zadnje trenutke za- : hvaHule Otraldu *a >B«b*ta, katora M Je i razkriU. 1 To Je vsebina or>ere Laičm?. ft mf Je ostala ▼ spomfnti kn! morda nobeaa dru-Ka. !met sem Jo priliko videfl v naisijajnej- ; 5ih InteruretacUah: Frieda Hempel. slavna berotfnska kfrfnTtrurlčt. Je « to vioflro Oflrre-vala mrzla nemUka srca: 0. farrar Jo Je to sezijo pela v Parizu, kamor so Jo t>o-ZVTfllT ni tf>'tovanie !z NewvorVa.; Po-Hakinta P-^cka na duna^ki »Vniv*cvT>er!« me te t^đ' dokaf rxrrHa v tei v1->g1. A ne- j tiniTITvrt mi !e, kako da Je nafveCH. na^,v un^n*!*! vtis zami^tila v men! opera Hele t"d^. ko sem ču! ro. Strozzifevf>. Dasi «r1«^^vnf> nT ^^ezafa nnbene f»reje Imenovanih jrvebvvnfh rvvđ. me Je v^rtđsr s ^vofo n*weHenrt In rinlioVo iero talco o?*a-rsta. ^ «em t«Vr«t «He rMlufi. koHka nr\^-»:H ** «kriva V M oneri. U Lakni6 treba rvonkega koloratur-ntga flašu; predvsem pa tuđ mehke, 06- . čutljive duše, Id zna vso to ljubkost izra-iati v iskreni modulaciji tona in v prisrčni igri. In v tem je ga. Strozzi,eva mojstri-ca. Ena onih redkih umetnic, ki ta prepri-čajo, da ne sed:i v tlcdiiCu, ampaic n, pr. pri Lakme — v Indiji. Dočim seni se pri F. Menipcl d^vil tehničnim \Tlinam njer.t^a glasu, me uje>-na ijra nlkakor ni mo^la prepričati, da bi bila tista Lakmi. kot }o je ona prikazaU na odru, res zir.ofna dop:ina5ati naivečta Žrtve. Pa so med nami Ijudje. ki covore: V operi se ne gleda na \g:\ gb\T. * je petje. Jaz pa pravim: glavno je peti:, a K-pa, naravna igra ga podpira prav toliko kon Icp glai. Koliko opera Uhko pri dobi ali Iz-Ku>i z dobro, O7lroma slabo igralkn. s»m irn^i priliko primerjat! ra\*nr» pri »Lakmć«. Videl t kmetsko dekle z ruto na rHvi — čl^to mestno kokerno, m? v>e pieno letK) pet'c ni več s:anilr>, ker so bile vfe njene kretnje v nasr>rrtin s tekstom fn TT-"zfko. Mal?nk^«ti — aH bafi Iz takih malenkosti se de!ajo veliki \i!si! . Prilateli mi gleda čez ra-no, ko t-» pl- ?-?m. Tudl on je ^e videl •L.ikrr^« na velikih odrfh. Zato je v skrb-^h: Kiko Ivd.i dali *LakmĆ« v na^lh revnih razmerah, pri večnfh primanlkibHh? — KaVo revna br% ta sr\'ar, ki zahteva tnHkf> sijalaT — Ti.r jra tola^im: Potrpi, »obnta ni več daleČ; : — b'tv^ Ie vi dela In govorila poterrt! — XXFI. umctnostr,a razstava v Jako-pičevem paviljonu os**nne odprta le do li. maja t. !. — Sentlakobsk! ^lc^allškl oder v LJub-!;anl, Florljanska nllca 27., I. Jutri, v n»-doljo, 7. mala ob 8. zvečer veselol^ru »?panska muha--, polni na]orl{jinalneK''ti , komičnih jran!etlfa!ev. Prodprodala vstop- ; nic v Sentia'icftb^k! knjižnici danes v sobo* I to od 5.-7. zvečer. j __'jatira Hrvatska v 7a^n*^*>u. ; l^tns ^nine 7^» lot, odk »r Jo bila « = t.^ novlic-na v Zacrrebu >Mplov&neki. Sit] voina ni d<%_ • ćela ustavila njenegn drla Za tokfw5« ' loto i? la rncmn >Tri kavnlirn« Miro i o*tM*v*kej;i hureor. I roman >Selo Stopančikoro« kot redno i izdanje fer T^lFt^era »Narodno prii^o<, j Sbak€«peerove >Tri kralje< ili >KakjyH j hoč^te«, Shakeepearov-«pra >Krali LV.€ ' in Š. Urllća >Crtiee ie dalmatin^kogai : *kolstva< kot 1ctw1tv> izdanjo. Opozaf- jamo rojfLke na te krivino t*T iih vammu, naš 8° pri elfi šijo kot #ani >M. H.Henrika IV.« Glasbeni uzsfnlk. — Za poročno slavile Ni Ved- ! Ćanstvr r>rired: ^odba dravske divizije veliko C-moIl simfonijo Rud i Zamrzles soli. kvartetom In zben | ri. Ta simfonija »Smrt I n i I v < j ljenje*, posvećena vstajenju Jugo- i slavije. je za Bachovfm PasUonom : največje Rlasbeno delo. ki se Jo \%* ; vajalo doslei v Ljubljani. SkuSnJe sa \ se že zaćele. Oglasilo se ie pre^al ; dobrih pevk fn pevcev, a pridruži sd j iim *q nekaj. ki hočefo sodelovati prt | oatriotlčnem koncertu v proslavo i poroke kralja Aleksandra s prlncesa, | Marijo. Za koncert vlada veliko i& : nlmanje. I — Pevski zbor ofteh đriS. aSitelj^S^ I priredi iln^ 7. maja koncert v LotrntoU, ' Vlak za izletnika odhaja iz Liubljarna • ob 14.25 in 8e vrno nftzaj v Ljubliand j ob 51.52. I — Promenadni konoert priredi mtw »ifca Dravske div. pod vodstvom kapol^ rika dr. Jo». ČerinA v n 7. t i% ' ob 11. v >Zvezdi<. Spor^d: 1.) Flotow^" { mivertur© k operi »>larta<. 2.) Rondla:* : »Srpski svući.« 3.) Thomaa: Fantazija \ \t, opere »Misrnon«. 4.) YTadler: >L* pal^vnm«, peioro. 5.) Kral: »Koncertna i polknc sa lrrilni rog:. 6.) Morana »NaJ* ncvejži letnikc potpourri. { __ Večw bnl^ta in ritmike »loven- •ke plesalke Li d i Je Wi slakove so na; ; pplo*no željo občinetva ponovi v pon^. I dfcljsk, dne 8. t. kl ob osmih »večer v!( j opernem gledališću. I — Komorni večer kvarteta »Zika* ■ v Ljubljani. V sr^do dnf» 10. maja t K priredi gmloino mani in "pri 1 Juhi Jani kvartet Zika v dvorani FilharmoničnO : dražba svoj IV. kornnrrii večer, ki bo obenem tuđi poelovilni koncert. Fri-hf>dnjo dni od ide nnmreč to uraotnifka udruženje v južno Nemflio, kjor priredi v vseh večjih m««tih 12 komornih kon-certov. Zikovci »o -se na tud! ravnokaf vmili i avoj^ kone^rtno turneje no J11- : gt>slavi.ii, kjer eo HH poveod *Pr*Je" z najvr^iim odu^evljeni^m in bHi d©i*»»-ni neilepSepa in Bplo$n<^a priznanja, tako s Ptrani kritike, kakor s stran! publika. Da j© to priznanj« r r«*nici i|j-kreno, nam dokaru^o dH?«tvo. da »o blU br^oiavno nozvani na koncert, ki 80 JT-8t v nedeljo 7. maja r p^p *?^ obfiinstro om>zarjanio n« takoncert, ko-ie^a začetak j# y «redo točno ob 8. uri > zvećer. 4. stran »SLOVENSKI NAROD« dne 7. maja 1922. itev. i(K. Dneone oestl. V Ljubljani. 6. maja 1922. -~ Neresnfčna vest Vest, da se đanes vrne iz Pariza krali Aleksan-der v spremstvii kneginje Jelene, princa Pavla in kneza Arzena, cU se ustavi v Ljubljani ter na to za par đnj odide na BlecL po naših informar «Uah ni resnična. Ako bi se bil kralj res v četrtek 4. t. m. zvećer odpejjal i* Pariza, bi moral danes ziutral z orientskim ekspresom prisoeti v Liubljano, kar pa so ni zgodilo. Res jt samo to, da je včeral orispel \z Beograda v Liubljano kraljev tajntfc. g. Petrović. ki se je danes zlutraj z %. pokrajinskim namestnikom Ivanom Mribarjem odpeljal na Bled. — Pofjedelskf mhtteter v Lfub-Hanf. Z beogradskim brzovlakom se je danes pripeljal v Ljubliano &. Ivan Pu c e 1 i. poljcdelski minister. Jutri se udeleži shoda SKS v Radovljici, v ponedeljek pa sejo strankinega na-čelstva v Ljubljani. __ OW. sveta ljnbljan«**g» **ia br> v torek 9. t. m. ob 17. v mestni zbornici. Na dnevnem redu te seje eo med drugim: prošnje za sprejBm v domovinsko zvezo, nakup godbenega paviljona za. Zve*dfc>, prodaja 30 stavbifcča za Be-žigradom, ponovno avišanje tarif cest-x>* železnice itd. Dnoyni red objavimo y prihodnji številki. — Od stopnje do stopnje pada Peskovo glasilo, ki si je po krivici I madelo lepo ime »Jugoslavija«. Po prevratu se je ta list, kar radi prizna vamo, z ognjevitim navdušenjem boril za jugoslovenske narodne ideale ter bil prepričan zagovornik na-rodnega in državnega ujedinjenja. Ker pa mu nova država mtnda ni donesla tistih materijalnih koristi, Ifl Jih je od nje pričakoval, je navdu-genje za Jugoslavijo pri njem jelo Tidno pešati, jel se je prostituirati, dokler ni list polagoma zajadral dovela v klerikalne vode ter prišei pod tpliv izrazitih separatistov. V tej stras! je Peskovo glasilo vztrajalo do danes. Od volitev v konstituanto 'do danes je vihtelo kop je za avto Bomijo in federalizacijo, pri tem pa jfc se vedno povdarjalo monarhistički princip kot glavno točko, ki naj druži vsa tri jugoslovenska plemena, panes pa ie Jugoslavija vrgla tuđi tto principijelno točko svojega programa preko krova. Do danes je bila »Jugoslavija« glasilo — narodnih socijalcev, to se pravi gospodov Pe-jjska. DeržJča in Brandrnerja, z da-uaŠnjlm dnem pa je postala preko noč! organ đr. Novačana, tlstega inoža, k! je v teku enega leta frikraf. ali štirikrat spremenil svoje politično prepričanie in ki je nedavno tega med homeričnim krohotom vse jn-ffaslovenske javnosti osnoval svojo ijrepublfkansko stranko. Tako pada »Jugoslavija« od stopnje do stopnje ki danes piše na uvodnem mestu: ^Republikansko gibanje je izraz splošne nezadovoljosti s sedanjim Režimom; sedanje republikansko gibanje ni toliko naperjeno proti di- SistiJI in kralju, kakor proti vladL er pa ljudstvo vidi, da vsa kritika, fia. še tako oštra kritika sedanje fcornptne politike vladajočih strank, jda ves odpor zopef samovoljo in SEktaturo par vladnih mogotcev nlč pe pomaga. prehaja razpoloženje inas Čedalje bolj na levo in daje svojemu dušku izraza, z zahtevo po — republiki. Ljudstvo instinktivno .4ati, da bo bolje Ie tedaj, če se prav Jcorenito spremeni sedanjf vlađni sf-ćterru V tem raspoloženju širokih «nas Je ustanovi! dr. Novačan slovensko republikansko stranka Pravil-uejše rečeno so kmetske mase, ibrane v Pristavi, žahtevale in tuđi Izdale svoje geslo »republika«. Z Jfctim trspehom, kakor Je parola »re-0nb!fka« osvojila tfsočglavo množf-fco v Pristavi, se Je že začelo republikansko gihnnje v Savinski dolini fri na Dolenjskem ter bo to storfla gorda tuđi v ostali Sloveniji.« — Klerfkalđ so že pred leti opustili svojo republikansko lajno, ker 50 se prepričali da ta tuja cvetka ni za fcas, in seđaj prihaja Peskovo glasilo In jame goditi to obrabljeno me-Iođfjo kof pesem novega blajarovest-Ja? Oloboko je pađla »Jugoslavija«* »K se nahaja Že pred koncem? — Kad te t ffotftefifm mrrfffo-tiom? Čas teče, a navilion ta ^odbo Se ni r>ostavUen. BaJe ni še nit! kun-Ijen. Čujemo, da 5e ne veda. Iram bi ga postavili. Baje so neka terJ za LatterrrttiMio* drevoređ. drugi za Zvezdo. Ker mora voiaSka jrođba svlrsff r>reć T>os!of>feTn nrador 'drav* ske divfzije, b! bfl paviljon v Lattef-mannovetn drevmrećn nerabljen. A tad! občlnstvu ie HubŠa Zve«da. B je bolf sredf m^sta in v zatišju. Žo-Ietf je, da se postav! paviljon čim preje. Minulo nedeljo ie veter tcodM prevračal pulto 10 raznaiaj notel — Posl*v)e o brCTve«too«-kovnjaki, đolbči konČno ta dTanai«torl-€ia, priredi ▼ t& namen »Ak. boc. p&d. kro%ek< dne 8. maja 1922 (ptondalfek) ob 8. nri rveč«r na moškem učiteljiS&i sectanek. Ker stopimo 8 temi knjigamt pred Fretovnb javnost, ^abi >AC 00«. jmA. krožekc vse, ki pojmojejo ptmen tepa korak1*, zlastl pa nditdljitrtf vs^h vrst in književnike, da se nestanka udeleži Jo in sodelujej^ pri i^biranju. Odbor. — »Zagonetna afera* Preieli smo fn pricbčaiemo: Đlacovollte resnicl na ljubo na predvčerajšnjo notico pod ten našlo* vom objaviti: V društvo »Dobrodelnost« ni izginil niti en vinar za dobrodeloe svrhe namenieneca deaarja. V Irratkem se bo vsa stvar natančneje pojasnila. J. K. — Skrbimo z* mettae dhoce! Doljtv letna vojna in njene postedlee so pahnlle številne družine in posamntke v največio bedo. V zadnjem Času Je bilo opažati, da je postala beda ubozcev od dneva do dne-va večja. Sredstva, ki jih ie Imela mestna oba na tozadevno na razpolaco, so bila tako malenkostna, da se niti maihea del mestnih ubožeev ni mogel preskrbett loli-ko, da bi motel sploh ekslstirati. Da se nekoliko omeji beračenje po ht&ah in po ulicah in da se more te reveže dostojno preskrbeti, se je obrnil ljubljanski Župan na premožnejie sloje mesta s nosivom, da žrtvujejo za mestue uboge primerne me-sečne vsote na korist mestnema ubožaemu zaklada Ta poziv med ljubljanskim me-SČanstvom ni oasel zadostneca odziva 1b vsota prostovoljnflt mesečnih prispevkov ne zadostuje niti za preskrbo maihneca đela ubožeev. Da se ta akcija rasiiri In da se poviša vsota prostovoljniH pritpev-kov, j« sklical nbožni referat dne 2. t m. popoldse castopnike vteh dobrodelnlM za-▼odor m Kola jufotlovtnsldk seater i te-lianka na mestnen matistrata. da te organizira pobiranje nesečnla priipevfcov v korisi ljubljanskih nboicer. Vabilo so se odrmll vsi ▼ibljcal, zlasti $t> bile Stevilno zastopane lenske organizacije. PoroCeva-lec, %. »vetnlk Oovekar, Je v trartcem om«ai Harne« le^rn sesianka, ^redvtem povdarft potrebo »odelovanla V9ei kro«OV prebivelstva pri akeill za podooco ne§i» n!m ubmteem fef onocarial zlatU Vk dej-sK đa Ie Slavilo uboietv radi vladaj o«i« razaer v obCfn! viiM dan veOe In da se bo v đoelednem lasu Se ponreCala Sedal dobiva stalno podportf 870 obole*v 9* 100 kron na mesee, kar znala sfinpno 91 fcsoč kro« aa »esec 1W *bo*ee* po » t i*a mesec, kar znala 9flW K na w«ii sJtnpno 66.600 K. letno to^ef 790-JOd K. Rarven lega dobiva Ie veliko večje HevV-\o obožeev Izredne meteCM podpefe t zaecMu «4 » đo 200 ft Po proratam <• lelo 1922/23 znalajo fKkfB n nni Po4-pore sinpiio 257.500 Dli rasrea leta «** laje *tro$ld za vzđrzevaaje uftofaice v Japljevi nlid f97.0W Dhif tiboftrtee aa *ar-lovgkl ee«t! 10^.463 Din. Ubozitf «aMad meslne obdae fma v prlmerl 9 leasl ^ dattd !a1fo maihne dohodke, đ* Ie vsafa večia alceOa za pofroro mesinim titvoitem o»emegegenat aK« ne priskoči meSCansfvo n« pewC c M&rt J*o*m*Uam pri- «evkt Pri tieitankn m Ie aadaD« od sirani navsočih stavilo već primernih predlo-govt kako izvesti to akcijo, da bo imela uspeh, lrvoljen )e bil nato ožji odbor, ka* teri bi imel nalogo izvršiti predvsem na-biranje prostovoljnih prispevkov. V ta od-sek so bile izvoljane ie. Benisarjeva, bal-tičeva, Gasperlinova, Kolirjeva, Breičeva in Remfieva. Apeliramo s tem na vse sloje mesta Ljubljane, da podpirajo započe to akcijo v korist mestaia ubožeev, ker beda med ajimi ie velika ia dolžnost vsea, ki zamorejo, ie, da to bedo olajSajo. Na mest-nem magistratu je ustanovljen a 1. majem socijalni referat, v katerega delokrog spada jo slsdeče zadeve: ubožne ustanove, uprava mestnih ubožnie in ustanov soci-jalno-skrbstveneca značaja, skrb za ubož-ce, raideljevanje p. i SvigMj, posestnik in bivei frostilni-fcar\ o^e gr- naag. sretnika Fr. Rviplja. Pokojnik je do^e^el visoko etar^t 87 let. V Breatu pri Tiru jje imel ler*> po-wwtvo, vef. po«lopij za kroettjstvo in mal gradić. Dobro Je preskrbel vse svoje otroke ter Wl vitrajno delaveu di> svt>J© Mnrti. N. v m. p.1 __Smrtna kosa. Na Br^n Je umrln fra. OlgA M u y a o v &, biblotekarjeva vdov«, adoptivna mati g. okrajnega gla varjfc &T- Sr>ill©r-Muy»a, v S^dražiri pa ga. Marija LovrenSlfe, stara 74 let. Blag jima spomin! — Govor o nr. pismu se bo vrti! v nedeljo ob pel rkvi na Gosposvetski r*«ti. — Pogreb M. Nerata. V petek popodne se je na mestnem pokopaliSču v Pod-brežju (Maribor) vrSil sijajen pogreb §ol-skega ravnatelja M!haela Nerata. Pogreba se ie udeležilo poles rrmosobroinih prijateljev In znancev pokojnikovih tuđi častno Stevilno učlteljstvo domaćih, iz bližnjih, pa tedi daljnjih krajev (zastopana Ie bila rudi Ljubljana). Poleg zasiopnikov Solskih ob-lasH ie bil casfopan tuđi obc^nsld svti ob-čine Krčevine, katere Častnl član ie bil pokojnik. Pocreb je vodila frančisicanska du-hovščtea. Najpreje se ie od pokojnika po-jlovtl Solski vod ja Puče lik v imenu šol-ske mladine (Krčevina). Mladina mu Je zapela poslovilnico »Visrred se po\Tne«. Pri odprtem frobu se le najprvo poslovil okrami šolskl nadzornik Llchtenwall-ner (v imenu učiteljstva) spominjajoČ se nevenljivih zasluc Nerata predvsem na narodnem probujnem ter ltulturno-pcdago* Sketn In stanovsko orsanizatoričnem polju. Nera« Je bil v naJhuJSih časlh Štajerskih Slovencev nenstrašen prvoboritet!; največ njegova zasluga Je bila takrat edina slovenska s"o!a v Maribort!, katero Je on vodi!. Ko! nrednik »Popotnitta« je trsrvaril slovensfro pedagoilte enciklopedijo, vzpod-bujal učitelistvo U narodni vzgojl mladine. Koi organizator ie največ pribomogel. da se Ie osnovala »Zveza slovenskih učitei!-skiK dmltev«. Zadnji se Je od pokojnika posl»vil Pavel TI ere, fot »aslednik v nrednlltvu »Popotiilka« In Itol zasiopnik »UdrnlenJa Jnirost. nCitelJstva«. PevcA. po-nafveč iz nclieljsrva, so se pmlovili od pokojnika s pretresljiv© žalo«r1nko. — Slovenski odvctnlfki In notarski uradnlki celjskeca okrr>4ja so lzrnclll svojim Selom spomenieo. v kateri zahtevaio z OTfrom na izpremeniene življenske razme-re nove regnladle plač. DraginJ^ke opklade na! W se vsako četrilerje regulirale In sorazmemo « obstoječlrrrt cenarrđ življeni-«kfh po+rebKCfn zvilale ali mižale. — »Kolo {asrosiovenskfh sesfer« Je prf svo^i zarjn^ *Hi sklenilo Se en-Krat javno kontfattrati. da se v dt-vem letu svojegra obstoja ni nfledar bavilo % politiko in da se rudi v bodo-6e n© bo. Zato od!r>čno odklania vsak boj, ker ve, da boi Izrablia mno^o draifocenwra časa in tieronablJa tvor-ne sile. ki jih hoCeio Kolalice rosve-tfti samo v twid svrrfesra naroda, kl zlasti sedai nnjno potreben pomoči. Pri ustanavllanfu podružnfc v naS! Sloveniji so poudarjale odborntee na-Sesra mttlčntra druStva iz Ljubljana di stoji naše »Kolo« na naRirSi podla«!, ktr ne poznamo in ne smemo oorntti nft! strankarstva niti razlike atami, kajtl naša društvo je samo kulturno in dobrodelno druStvo. ki nofna Ie en etil In ta Jei sreča in blar jerostanle naSesra ftisroslovenskeea naroda v nali mlađi rjeđfnlcnl državi fn STeCft naHH zasužnienlh bratov in s«*ter onkral stdan!^ krivičnih me-Ja. Ta nag cift !e vodJlna zrnd* vse-sra naSesra Moranla ta od te smerl ne krenemo nHi za korak. Ker smo uvedeni, da Je to rdino ?3rava pot, t>o kateri moramo hođitl, ako hoče-mo, da bo na&t »Koloc doseglo svoj nainen* Odbor vltoii jjftflKfov; seefcr.e — V AH K*m pm dobili lo-lf p*-mm 0(Mpe4 nre*trtc! V J«. fttvilM »Slo-a Karfiđa€ alt »rioMti o Mvtan eeeniem Mintei Koltrfu d^ISo aofices Ea-itrt oef H et Mlimk Koler Je Hl koi skrahM razbarlifv ta pretfriilv Čiovelt za sv#j« 9)fit1>e popeliMma petnotoben. 2l-vel Ie skoro s vseMt fledaliikimi nastav- I ttoMl w iujmlMini i9i» Ntiftat đe- lavca ie ogrofal 3 »citira, in ko tem ta zaradi tega pozvat na odgovor, mi je ra2-dražeti izjavil, da dotićnika o prihodnji priliki prav gotovo ubije. Tuđi svoji ženi je v gledali&kih prorstonh pretil s sekiro. Ko je bilo nekoć Je pozno v hjjčJ glcdali-ič« razsvetljeno ia v> ka mimoidoći na to opozorill, iih ie z oknu svojeza ^luzl/enejja stanovanja ta to opsoval. Pismena pntož-ba dotičnih ^ospodov leži v gledahški pisanu. Operno poslopje ie bilo za ća*a Ko-lerjevega hiini kovan ja, kar se snažnosti tiče, zelo zanemarjeno. rliinikovo službeno stanovanje pa je bilo po Kolerjevem odhndu tako zamazano, da se skoro ni dalo učistiti. Na mestu rjuh so našli v po-steljah docela ponesnačene gtedaliSke zastave. Kolerja svariti je bilo nehvaležno delo. Navadno je začel vpiri in psovati. Upravne naredbe je i.'vaial na Škc do upra- i ve. Ko «em nek';č odred.1, da smo pu^Jjut- i ve na gledališče prevzemati samo upravna pisama, in je krnalu putem došel vagon premoga, je na[,isal Kuler na d-'S'avnijo: »Se vsled naredbe uprave ne sprejme«. Vagon je stal putem tri dm na kolodvoru in Ie slučajno se mi je posrećilo preprečiti večj© stroške. Nere^nično Je torej, da je Koler ve&tno opravlinl svojo službo. Samo enkrat mi ie naznaml neko nerednost, tn pa več tednov prepozno, tako da je bila preiskava skoro nemngoča. — Ker torej s Kolcrjem vzlic najvetji prizanesljivosti ni bilo mofcoče izhaiatj in je v operi hi^nik sploh odveč, ker njegove po*Ie prav lahko obvlada gledališki mojster, sem pred!a?:al pokrajinski upravi njegov odpust, ki ga h ta takoj dovolila. V«i, ki 50 n tem kaj iz-vedeli, pa so mi odsvetovali, obvestiti Ko-lerja, Češ\ da \e nevaren Človek. Toda Koler je izvedei o radevi Se predno ie dobi! v roke uradnl odlak. Ko sem prišei nekoć v operno pfsarno, sta mi on in njezova žena med kričnnjem in pretenjem sled la po stopnicah. 2uga!e s pestmi ^.ta hotela udretl v pišamo in navzoči operni ravnatelj jih je Ie s fizicnim naporom mogcl zadržati pred vrati. Ker sta se vedla, kakor da sta pobesnela. sem zaklenil vrata pisar-ne ter dal skozi okno naročilot na! se pokliče policija, ki je preprečila nadaljne in-sultc. Ako torej Vaš dopisnik trdl, da ]e bil Koler »hipoma« \z službe ndsfovljen, ker je »nesreča hotela«, da je imel 2 bivšim upravnikom incident, se mi zdi to ven-dar malo pretirano. Se mani umevno se mi zdi, da imenuje Vaš Informator Kolerjevo vedenje »dostojno«. Kje pa smo? Ali smo 5e v Evropi? — Shdi pa najlepše: Brž ko ie bila policija v pojesti Kolerieve osebe, je stavilo njeno ravnateljstvo name nuino vprašanie, kako sem moeel trpe ti na takem mestu človeka. ki je bil že tolikrat In zaradi tako različnih deliktov, med drugfrr zara^fi hudodelstva (ne prestopka) tat\Tine ka^novan! Dasi bi bil proti KoJerju lahko vložil ovadbo zaradi nasilstva, nisem proti njemu ukrenil prav nič. ker ga imam za hndega nevrastenika. Prepusti 1 sem vsc* stvar državni policiji, pri V.ateri seveda Koler ni posebno dobro zapisan. To mi ie bilo tem laglje, ker sem vedel da se za Koleria avzema neki član sledali?ke pre-iskovalne komisije, ki gotovo ne bo trpel, da bi se ma zgodila kaka krivica. Dotični gospod bi bil seveda ravnal dobro In pošteno, če bi Ml o Kolerju zaslišal tnć\ mene, ki sem bil edini v stanu postreČi s po-trebnimi uradnlmi spisi, prijami itd. Tega na žalost ni storil. Kolerjevega imena došle} še noben član omenlene komlsile na-pram meni ni Izustil. Pač pa se o Koleriu piSe po Časopisih. Z velikim zadr^Čenjem sem Izvedel potom VaJe notice. da Koler-ja nišo poslali v »najhujšem mraru« in v »zgodnjl jutranji nri« preko mele. Da Jaz nič slifnepa nikoll 7ahte\*al nisem. o tem Vaš dopisnik temeljito molči. Vzl'c temu se mi zdi orasno, da se takimi ^redstvi kakor }e Kolerjeva afra skii^a delati razpo-loženj© proti dr2a\nemu funkcionarku, či-far edlna krivda je bila. da je imel pac Ie prepofosto posta z raznimi Koleri! in da so ga v boju ž njimi poklicani faktorji navađno pnSčali brez zaslombc. — Z odličnim spoStovanJem prof. Fridcrik Juvnn-&£. bivši upra\Tilk Narodncsa ?:ledaliSČa v Uubljani. V Ljubljani, 6. maja 19?2.« — Prlobčili smo to pismo, ker stojimo na *ta-115ču: audiatur et altera nars, prtčakujemo pa, da bo afero sedaj vsestransko pojasnila merodajna oblast — Tu Olja nnm poro^jo-. Stvnr dijaka, ki ^p ie fzrtajal za T. rarm« in mov&l list >Pl»men<, -se jo irknral«. kot mlađeniška lahkomi^^lnost TV>tičnl di-jakt ki i© nervom© f»ksaltirAn, ?e jjo vmil v PkrJ, kjer p*>««6a ondotno gina-nasi)6. _ VMild poiftrii. V SikSiču v Čr-nigori j* nAJital po*ar. ki Ja npfm^lil 12 hil. Skoda snft^a milijon dinariov. V Užicah v Srbiji 3« drlavni pozd ^ar-pan v plamenih. Skoda je ogromna. __ V V«r«fci v Bo«ni fe izbruhnil ^jre^nj v podjetju Železoindustrijca Zvončić, ki •« U rasiiril hii-ti na naprave indn^trii-e* tk>v€«koviĆA, Pri požaru jfa pogorelo tndi 11 kDnj. Ogecj je bil najbrž pod-takn}«n. —• Sanonor. V Savo j* sko^il v to-Tik p'i Trbovljali Ivan Zupanf rudar is Gormj« vaši pri Sv. Eupertu. Na iwsl* voda je truplo bdnesla In ga d>> dan«« &• nišo naali. Vzrok aamomora 1* bil najbri alkohoL „. Fin#iraa ropartki napad. Na-katari ljubljanaJrt listi so prinos li porou Ulo 0 roparakam napadu na ijubljan-tk«m baiju. kier }• bil 8. od neznanoga rop^rja napad«© in om je bila odvzeta Uttnioa % 4000 K. Veet pa je v reenici malo đruga&aa. 6. }• bil v tako ro<*gle-H«m položaju, m j# nmt)dno #ukal oko. H konja, ki ga i© nonadoma brcnil, da {# obleial. Za đenar pa &e ne ve spo-miniati, kam ga j^ vtaknil. Ker pa se ]• bal svoje lene, kl je baje zelo energična ženska, ji je natvezil, da je bil od roparj« napaden in đenarja bropan. K^r pa poUcua za taka S*lo nima čaaa, lio sodaj aa svoj napad &o pokoro delaJ. — Kole?ariem se prlporoca v lastr:'* korici, d.i bi pitJ n^kupuiii ra,:n.h p.-treo-šći:i o^lcdajo 2ak>go prvovrstnega blaga po na.nizj h cenah tvrdke Un. \r .»i;, i Ljubljana, botlua ulica 7. — Cjlcj današnji j inserat — Očinstvo L. "«2, da pna du-; najska hi^ikuićr.a p.« ...ja in svetlolikai- nica Pirš in šiminc, Ljubljana, Kolodvorska ulica *>, »prejme še nckolko strank v redno postrežl>o. Posebe opozarjamo na svetio rlikane ovratnike, kakor tuđi belc ženike in moške (»blokc itd. Pri2na.n0 solidno in na.lcp^e dclD. — Opozarjamo, di je prevzel resttv-1 racijo GrnnJ j.-stola L'n^ n. v Ljubljani Z- Prar.c Rom. Olej današnji insent. — Sokol I. priredi v nedeljo, 7. maja 1922. v dvorani filharmonije ob 3. p»-p ?1-dne »Mladinsko pop.ldne« s sledečim spi>-redom: 1. Domovini, deklamacija. 2. 2cn-ski naraičaj, .caveznc vajc. 3. Moška dtca, zletne vaje. 4. I^ljske pesmi s spremlie-vanieni klasovirja. 5. Ženska deca. vaje z l'iki. 6. Moški nara^ćaj. savezna vaje. 7. Dcdek pripaveJuJe, deklamacija- 8. Skorec. deklamaci'a. 0. SkrjanCk poje. ženska deca. 10. Hrvmke narodne pesmi s sprcrnlie-vanjern g!a(ovirja. 11. Trcina pornlad, deklamacija. 12. Mornar, im ški mra&čaj. V'stopnina: odrasli 2 Dir, n.ladma vit > 14 let 1 Dr.. Preplatila se v svrh? nabave narašč- krojev hvalržno i'-prcjemajc. Ob fc. 2Vtćer pa ohičajni Majniški većer s sodc-lovanjem drj^tveneca orkestra pod oseb-nim vodsrvom kap. br. Pah'TJa in pevske-Ks zbora »Ljubljanski Zvor«. Vstcpnina: dr.iž;na d-> S o«veb 10 Din, r^osamezrJ 5 Din. — Sokol II. priredi v neddii, dne 7. t m. popoldne pešizlet Ježića - Cernuie -Soteska - Benčevo - Sv. J^kob. Zbiranjc na realki o3 i>ol 1. do 1., t>ćno oh 1. od-hrvci Povratck v Liubllar.o nujkasneie do pol 8. zvečer. Izlet ie ob vezen 7a ftla-ne In Članice — zlasti za gedbo —. Ćlani v kTn)u. N'ed potio se bf>do vadile redovne vaje. Clani netelovndei, ki imalo kroj, se pri tej priliki vnovič opr>7arjaio. da k javnerrru nast^rn pri ^prevedu na lctoS-njem v^esnkohkem zletu ne bo pripuze«, kdor se ne bo udeleževal ^bvezn;h r>e^if-letov in redne vadbe redo\Tiih vai. Ta *c vr?i vsak četrtek od 7. do 8. zvečer. — Ljubljanski Sokol prired5 v nedelio, 7. maja polemevni pe^i.?lct Čez D^ravo n.i Pod i: tik. Oclhod točno nb 1. pop. Irpred Narodne^a doma. Obleka cKiina, člnnl in članice odzovite «e cim ^tevilneje. Zdravr)! — Odsek za nabavo slnvnostnlb kro-Jer Jusj. Sok. Saveza v Ljubljani $i Je na-del nalcrgo. da po čim ugodreišlh cennh preskrbi članom sla\*nostne kroje in to do 1. iugoslov. vsesokolskega 7lern v Ljubljani, kl se vrši v avjrjstu 1922. OVrojjIa cena pc» sedanjih razmerah 2a kompletni o-?lala p->samnim društvom, katera naj tako? ozirotna najka«nf!e do 15. maji 192? prijave člane, kl reflektiralo na nabavo kroti na *Oasck za nabavo shvnostnih kro'ev Jug. Sok. Fsvrra v LTimijani«-. __ Sokolsko filaTJc v Mozir$Ti. K*> se je ob UPtinavlianta rvrvih J*okol«kih dni^t**\- v Sloveniii v pc^^mde^iettili Ir^-tih strni 1 rudi v MoziHn kroc nnrodnh rntr^ih v Sa\in«ln>ca Sokola, bilo i<* U» širšoea pomoria. ker se je iz ?tAro«l*Tv-ncpA trca curilo titlova nj o ^kola preko tr^h bivših dež^lnih rn«j. V vam*»m zavori *£n r>od kalcr-nimi bo trpr\% \-n prorvitala hrntska društva v ne*n41m turski U kra-jih. I^hko je no^il s\*oj prarvi>r n.'i-md* lidera f'ela po firokeni okolišu bistro Sa-y\t\&. Ko pa so ralapa društva prevzela xr^irrt> bremen, zaobmil .^o je po neknj lkola, četrar eadeve bode pokazal in svojo č;mivTedno etiritieeetlotnico proslavi! 20. maja t. L z okrožnim izletom v Mo- __ laj ko4» med Ttalijo in Av*trno. Kdo no po-zna Jo^enic. kj'er .ie krizišl*o dveh držT\"iiih TTr-l^/ninkih prop in kier \T»t*>pftta in iz=t°Pata Avstrijoc in Ita- lijan? M^ti ao>x>j prija.tel.in __ Slovotu cem eovrašnn eo«odft__ stopata fi »lad- ko pmehljnjoiim t>Krazom po bližnji okolici kot kupo* rnrnih pridelkov, ki iiina prijajo. JopeniŠki ^Sokole kot irvest frivaj narodno svetinje vidno udclst^^uje pokolsko idejo. Ktr pa sa ni no Rmor^ v^o^a, ustanovim in pfcživila eo »e na.tbližja okoli^ka sokolska dni-fetva^ Utelo«eii sol>o5eA"nik na proevft-nem polju je flbkolsko druitvo Rorofeka Rela — Javornik. katc^r^ ž^ drtiiro \e\o orje in soje z vidnim napredkonL Pd-naift ?e že luhko po kratki dobi z mno-fjimi dramatirnimi previd taverni, fctevil-pim flan-stvom in zla«ti fc nara« svoj prapor. DolŽnof?! vaak^-l^a narodnjaka prijatelja >Sokola< je, da tako društvo v««etran*k«> 'po^pira. Družtvo, bopato na svojih u^pehih in r^vno v f^motnem 07i ni, lahlco z fcoto-v^štjo pri^akujo. obilni udelf^be n% d^n raevitja. Pričakuje tuđi pradplafei!. Imena, darovalcev ?e \"r»iieio v po^bno ppomineko knjigo, ki bo še p^^nim vo-dovom pričala: »Tem je t^kla kri po žilah domovini v slavo.< štev. 104. »SLOVENSKI NAROD« dne 7. maja 1922, 5. stran. Telefonsko In brzojavna porofila. PRISTOP GRŠKE K MALI AN-1ANTL — Zagreb. 6. maja. (Izv.) Po po-ročilu »Jutarnjega Lista« iz A ten jziavljato grški vladni kraci, đa so doslel dobro uspela DOjjaianja Grfke za pristop k mali antanti. Prtstop Grške k mali antanti se oficijelno objavi takoj do skleoitvi grsko-turške-«a miru. PREDSEDNIK FACTA V RIMSKEM PARLAMENTU. — Rim, 5. maja. (Izv.) VčeraJ dopoldne je bila sela rimskega parlamenta. Pri vstopu je zbornica iz Genove došlemu predsedniku Facti priredila viharne ovacije. Facta se je zahvali! v kratkih besedah. veleč, da ovacije zbornice ne veljaja toliko njegovi osebi, kakor njegovi vladi, ki stremi vršiti samo svoie dolžno-sti. V Genovi italijanska vlada ne brani samo interesov Italije, ampak tuđi interese vse Evrope. Facta je bil pozneje sprejet od kralja v avdi-jenci. Poročal ie kraliu o političnem položaju in o konferenci v Oenovi. Delj Časa je za tem Facta konferiral z GiolIittiJem. Facta odpotuje v so-hntn zonet nazai v Oenovo. Borzna porodila. — ZAgreb, 6. maja. Prosti promet. Curih 68.—, 54—, Pariz 24.50, 24.75, Ivondon 1210—, 1225.___, Berlin 95.—, 96.—, Dunaj 3.35, 8.43, Praga 528.—, f.35----, Trst 1465.—, 1475.—, Budimpešta 36___, 36.75, Valute: dolar 265___, 270.—, lira —.—, 14.30. — Curili, 5. maja (Direktno) Za. greb 1.S5, Berlin 1.811, MiUn 27.749, Praga 10.049. London 23.021, Periz 47.54, N*wyork 5.1801. — Curih, 5. maja (Preko Dunaja) Zagreb 1.86, Dunaj 0.064, Budimpešta 0.679, Berlin 1.811, Praga 9.99, Milan 27.75, Pariz 47.51, London 23.021, New-york 5.179. — Trst, 5. maja. Beograd 27.20, Bwlin 6.50, Prag« 36.50, London 83.20, Pariz 171.50, Newyork 18.65, Curih 363___, — Milan, 5. maja. Zagreb 6.80, Berlin 6.50, Praga 36.50, Pariz 171.75, London 83.30, Newyork 18.65, Curih 364___ Turlstiha In Sport. __ Izlet na BlegaS (1562 m) priredi v nedeljo 14. maja Goriška podružnica SPD. Izleta se udeldži tuđi >Baj-sov klub« in klub >Skala«, vabi se pa vse planince, osobito one iz Poljaneke in Selske doline. Odhod iz Ljubljane je v sobo to ob 15.07 z vi aktom do Ško-fje Loke. Od tu peš v Poljane in Ja-vorje, kjer soili Moste. Tekmo sodi g. Kopec. Na igrišru &parta-Pri-morje fo vtM ob 16. uri prvenstvena tekma Hermes — L. A. S. K. Sodnik g. Hur. Shižbujoči odbornik L. N. P. na ierištHi Svolnvle M. g. Svetek; na igri-hčn šparta-Priniorje g. Kos. — Kolesarska Ilirija v I/jnbljani naznanja, da jo momla svom na dan 30. aprila doloeeno tekmo vsW neu-godnega vremena preložiti. Dirka se vrsi na določeni progi Izubijana __ Rainnik dne 1-1. maja t. 1. po neizpre-menjeno objavljenom sinr>r«»m m zbor JagOđiov«Q«kega akad. drtL-iv a. >'i'rigltxv<, podružnit-a Ljubljana s« vrši v at deljo, dne 7. maja ob poi lu. uri v zl»oiuici ujiivcrzo v Ljubljani s sie-dečim dnevnim redom: 1. otvoritev, J. porocilo pripravljalnega odbora, 3. re-ierat o zgudovini in delovanju >Trit;id-vd<, 4. cilAuje in odubritm pravil, 0. volitev odoora, 6. slucjajnosii. (jg. 8ta- rejšine so vljudno vabi^eni. __ friprav* ijttliii od>or. — Večer baleta In plastično ritmike slovenske plesalke Lidije VVisiakovc se na splošno željo obćinstva p vožnjo po državnih in Južni Železnici Slovenije Ia Hrvatske za. casilce. ki se bod » izlcazaU a legitimacijo, da posetilo proslavo 50. cb* ktnice ob^toja društva v Sbvenuradctk Tuđi za psebni večerni vlak se je raprosi« lo. Bratska društva prosimo, na omenjcnl dan ne prirc-j.iti ves^llc. ki bi zadržavalo udeleiitrv ćlanTV tukaiSnji proslavi. Zagatcnic. Profesor Osen nu Punaju, sloviti strokovnjak za že-1 uične in črevesne bolezni, je mno-j?^>krat odrejal »Franc Jožefovo jirenčico« in vedno ciosezal z n'iO za-tlovoljivc uspehe. (1) Glavni urednik: Rasto Pustosiem>ck. Odgovorni urednika Ivan Podržaj. * Jutri if nedeljo vsi v Tacen na vio prireditev pevsVega društva „Zarja". Lepota kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tuđi lepa rast las, se moreio samo »kozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vteh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA11 UHJno rnleSno milo najbolje blago, najflnejše .milo lepote" 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K „ELSA" obrana pomađa strani vsako ne-fistostkožeson-čne pege, 7,ajedan ce, nabore- i Itd., naredi kožo. r mehko rožnato-belo in flsto; 2 ; porcelan.lončka z omotom in po-■ Štnino 80 kron, i,EIiSAi: Tanoctalna pomada sa rast las krepl ko2o glave, prepreftije fzpadanfe lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 kron Prodalalol ako naročijo najrnanj 12 ko»ov ođ ednega predmeta dobijo popust v naravi. Razno i UH]no mleko 24 K; brkomaz 10K;najfinejŠi Hega-puder Dr.Klugera v velikih original škatuljah 40 K; naffi-nejSi Hega zobnl prašek v patent Ska-tljah 40 K; puder za gospe v vreCicah 8 K; zobni praSek vikatljah 12 K;v vre-čicah 8 K; SachetdlSava za perflo 12 K; Schampoon za lase 8 K; rumenilo 12 li-stkov 48 K; najfinejši parfem po 48 In 60 K; močna voda za lase 80 K. Za te razne predmete se zamot In poštnlna posebej računa. EUOEM V. FEUER, Itkarnar, STUBICA donja, Elsa trg 238. Hrvaško. Rorevdenia perfektna strojepiska, zmožna slovenske, srbohrvatske in nem-ške korespondence, se išče. Prednost ima stenografi nj a. Ponudbe na poštni predal 18 v Ljubljani PRODA SE: Originalna pet s plas6«m (Man-telofen) z rebrasti mobročem, nastavkom, 2 kolenl s cevlo, 3 manšete iz medi, plnčevina za tla, kompletno, »se novo. ViSina 1*62 m, premer 46 cm, greje 75O.m 3 prostora K 9.600' —, — 1 motorna vrtllnl tok, ^'> ks, 220 voltov. 1400 tur, 45 period A. E. G. Ovoi iz predvojnega bakra za K 19.500*—, 1 stroj za obi-obo-vanje (Đogmaschine) barhanta, flanela, klobučcvine, platna. Od da ljubljanska tvrdka. Iz rrijaznosti daje po-iasnila tvrpka !■ Ci Maver. Ljub« ljana. 3237 Proda se 1t in 2 tonnski tovorni avto FIAT. Ogi*da •• v garaži J. Gorco, Ljubljana. 3229 Slovenskega strugarja za skorajšnji vstop iščejo Eranjske tovame železa Tltnn o KnmnlKu, Inserirolte u JIou. Harodu! aa^ ■• I VI * *°° m ^*61*^ dresino ll#%lla^lj#% VAIIIVMI^A zn- Puch* 7 vo^kov s KlllIVlC li 7PIP7ilirII tr^mi1n4platone;na-PUIJJE\il fcWlWfclllVMdalje stroj za mešanje betona, 1 Hohlblockmaschine, modeli za cementne cevf, cementne stopnjice. stisktl-nica z matricami za cementne ploščice •• prote« Vprašati pri Tršan A Gorjanc, KranjL 3258 Modno trgovino A. Šinkovic naslgd. K. Sos Ljubljana, Hestn! trg 19. ČEHE ZNHTNO ZIUŽMIE Perilo — Pletenfne Roktvfce, nogavice Bluze, spod. krila, predpasnJki Svila Ltd. Sprejmem trgowskega slugo, poštenegat dobro pnporočene^n. rod ugodnimi po-goji. Odon Koutny, trrovina orodjn in tehn. potrebščin, Ljubljana, Kolo-dvorska ulica 37. 3252 ima za \m\f v DomZalah li£e preddelavcef izurjene v papirni stroki pri brusi!cu (Schleifer) ali pa strojih za lepenko. Ponudbe na i. Bonač sin, Ljubljana, Ćopova cesta 16. 3253 Oradiieflega poli sposobnega, samostojnega ter izkuše-nega iSćemo za takojšnji nastop. Predstaviti se pri stavbeni tvrdki Viljem Troo v Ljubljani, Gosposvet-ska cesta 10. 3251 Prodamo niotcf na sirovo oBje 25 konjskih sil, rabljen, pa v popolnoma dobrem in porabnem stanju. Fabrikat Marswerke. Tltan d.d. SamBib pri Ljublianl. Potnik samostojna moč v rotovanju, vseskozl izveiban, Išče maato potnika pri večjem trgovskem podjetju. Naslov pri upravi Slov. Naroda._____________3249 Pozor, mlzorjl! Proda se po ugodni ceni cko-belslk (Frasmaschine). Poizve se na Vidovdanski cesti štev. 11, pri mizarju. 3204 Urfnice nlzke in visokodebelnite, novosti, ima v bogati izbiri ANTON FERAfJT. trgovski vrtnar. Ljubljana, Ambro-ie* trg 3._________________3233 Dober komercijalist železničar, išče službe kot tari fer. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3201_______________________________ Limone, pomaranče, rožice, riž oddaja po najnižiih cenah tvrdka Paternost A Remlc, Ljubljana, Slomikowa ul. 11. To Uf. it, &89 i Kupim pisalni stroj ■ dobro obranjen, dalje zaboie srednje Ivelikosti, stelaže in pult ia špecerij-I sko opremo; tuđi posamezne dele, ■ ter železna vrata (Rollbalken). Pi-fsmene ponudbe s popisom in cena- mi pod »Merkur 3228c na upravo tega lista. Zamenjava stanovanje! Zamenjam stanovanje 3 sob in prip.. ležeče bMza Južneja kolodvora in kolodvorska pošte ter carine, pritllč-■o, polef senčnega dvorišCa zm ena-fco veliko stanovanje v bHžinl realne gimnazije ali v ientiakobskem okra-Ju. Naslov pri upravništvn »Slov. Na-rodac 3347 Gospodična lftče : SOBO : eventuelno tuđi s sostanovalko v sredini j mesta ali v bližnji okolici. — Naslov se izve v upravn. Slov. Naroda. 3262 IHTilT skoro nov, ponikljan, zelene barve, na peresih, se proda po ugodni ceni na ErjavčevI cesti št. 14, I. nadstr. Ogleda se lahko od 3 — 4. pop. 3257 lepa enonadstropna hlaa v dobrem stanju, z vrtom in poleg ležečiml nji-vami na Vrhnlkl št 43. 3225 Šivilja pre Sivat po hiSah. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 323S Proda se trpežna trivrstna slovenska harmonika. Fiorjanska ul 24._______________2039 Proda se: fotog. aoarat (Klappkamera 10X15 etc. dnpp. Anastigmat) 3 kasete, aparat 12X16V2 3 dopp. kassete. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 3240 Usni stroKounjoK mlad, energičen. vrlo dober v svoji stro-kf, l*6e kot le?ni strokovnjak v večjem podjetju ali kot samostojna moč trajno mesto. Ponudbe pod „Energičen 7000 3206** na upravo Slov. Naroda. 3206 Proda se dobro obranjen al valni at roj* Do- vozna cesta, skladišče Uher. 3212 HiSa z gostilno na zeto prometnem kraju, 10 minut od glav. kolodvora, se s vsem gostilniškim mventarjem takoj proda. Naslov pove nprava Slov. Naroda. Itaiuko 0$ gospodična. Ponudbe pod „Učenje 3244" na upravo Slov. Naroda.__________3244 proda se posestvo obstoječe iz enonadstropne hile, v katert se nahaja dobro idoča trgovina z mešanlm blagom, gostilna in pekarija v blizini Celja. Ponudbe pod .Posestvo* na An. zav. Drago Bese-Ijak in dra^, Ljubljana, Sodna ul. 5. GradK v lepem mestecu Slovenije, s sadnhn vrtom, s pohištvom ali brez nje^a, se proda. Dobava drv je od mcSčanske korporacije zasifurana. Vprala ae pod „Letovilče" na Anoncnl zav. Drago BeseJJak A drug, Ljubljana, Sodna uL & lokale za takoj ali pocueje licem. Kupim tad! hrSos primernlm lokalom. Ponudbe pod .Lokal" na An. zav. Drago Bcseljak & drug, Ljubljana, Sodna ■£ 5. 3346 " «■■»■■■■■■■■■■% aBBBBBBBB^B BBBBaBSaHsi .^Bh^Bm ajaja^am JrS^t* ^■aaaa^iaM ^^H^Hr ■a^a^^Sa JKTJ« K*r^ciS*^ Došla večja množina plaiče-vlnzrač- nlo za dvokolesa, guma za otroške vo-zičke in nova dvokolesa. Velika zaloga otroSkfh vozičkov raznih modelov in Slvalnih strojev. Cene na zahtevo. Pri Batjelu. Ljubljana, Karlovska cesta 4, Stari trg 28. 3261 Proda se enoleten odomaieni srnjak za ceno 550 Din. Kje, pove upravništvo .Slov. Naroda". 3254 DELAVNICA ali prostor, kateri se da primerno prenarediti za mehanično dela\rnico, tuđi na dvonšču ali v kleti, se Išče Cenj ponudbe pod .Dclavnica" na anončno In reklamno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 3255 Stanovanje v Graz-u obstoječe iz dveh sob, pred-sobe in kuhinje z balkonom ; vrclt.ma je plinova razsvetljava, zamenjam s sličnim ali večjim v Ljubljani. Ponudbe pod .Gradec 3234" na upr. SI. Naroda Knjigovodja vojaščine prost, vešč vseh form knjigovodstva, trg. korespondence ter slovenske In nemlke stenografije i prakso 2eli mesto. Nastop lahko 15. maja. Cenjene ponudbe se prosi pod .Treren in vesten 3233" na upr. S!ov. Naroda. Pnra {ngoilov. barvarlfa, fcnnaratwo in »trolarnica P.Semko, LjatJljana, cfincs 230. fpr«t#aAm llslsja koie v barro kakor vsa v to stroko spadajoča dela. Delo prevzemam v trgovini čevljev &m- «radU6« *t. IO. *m Kupujem koža divjačlne. T RejistrirnD matnlno National nijbovejiega tipa, aa proda v manufakturni trgovini Solakl drovorad •ta«, a. 3203 JKcblovana soba v sredini mesta 90 odda takoj v na-jem Eolidnernu gospodu. Ponudbe pod „Obzir 3205" na upravo SL Nar. 3205 Proda se rad! pomanjkanja prostora elegantna spatntea, mahagoni (Rondbaupsvche) (duiujsko delo). li Đrijaznosti daje pojasnila tvrdka L C Maver, Ljubljana. 3236 * Lepo posestvo 13 oralov na prodaj; leži pri Ortencko blizu farne cerkve in šale, 6 oralov lrp. go^d za sekanje. 7 oralov njiv. travnike sidni vrt hiša hlevi itd Naslov pove Karol Breinlk, C Ije, Dolpu polje T. Klavir dobro obranjen se proda ra 4000 Din Na ojr'ed od 6 — l/2 8 ure. SlomSkovt ul. 4/11. Icvo. 3069 Kot đružflbnili s kapitalom do 1,000.000 K gotovine UU vstopiti k večjemu podietjj trgovskovei-ziron mol, ki bi ohenen sodeloval. Pa-nudbe pod flF. 30-3163" na uprav© Slov. Naroda. 3165 •p aj^^ (Stukatjrc)za stro- ■ PCVIO pe izdelujem z naj- m m imwf^0 modernim i strojl iq iz najbolj'ega materijala ter djbavljaa v vsaki množini po namižji ceni. Jos. R. Puh, Ljubljana, Gradalka ulica 22* TELEFON ŠT. 513. 3259 ___^^^^_^_ j. ■ inr - -■ Kupim stavbno parcelo v mestu, ponudbe pod ,L. P./3263" 04 upravo Slovenskega Naroda. Proda se po nizki ceni skoro novo pohlStv* spalne sobe. Polianski nasip 48, vrata 2 32« l&čem dobre ljudi na deleli, ki bi vzeli 4 mesece starefa fantka v oskrbo proti zmerni nagradi. Ponudbe pod .Čednost 3197* na uprav« Slov. Naroda. 3197 Pozor, kupci? Kdo bi kupit prijetno hišlco oa jako lepl soločni legi, s krasnim vrtoa-, ob dr2avni cesti? Sposobna je za obrt Kupce irm takoj stanovanje.. — I. 9Mf Zg rnje Gameljnc 18, pod Smarno ćoro, p. Št Vid nad Liubliano^_______ 319t KAPITAL BOO — 600 tlaoć kron se teče za ustanovitev brezkonkurenčne« induitrijskega podjetja visoke renUbfl-nosti. Oscbno sodelovanje družabnikl zaždjeno toda ne po^oj. — Predpripra-ve 50 dovrSene in bi moglo obratovanje pričeti že ttz nekaj lednov. — Ponudbe pod .Sieuren dobiček* na anončno in reklamno družbo Aloma Omj*ny, Ljo-bljana. Kongresu) ir.g 3. *«• 6. stran »SLOVENSKI NAROD« dne /. maj* 1922. ?tev. 104. KIttb občlnsklh svetnikov demokratske stranke naznanja tužno vest, da je njegov zvesti član, gospod lp Dezman preminul dne 4. maja 1922, Bodi mu časten spomin! V LJUBLJANI, dne 6. maja 1922. j Mestni pogrebni zavod. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš srčno ljubljeni oče, stari oče in ded, gospod Ivan Švigelj posestnik v Brestu št. 25 včeraj, dne 5. maja 1922, po dolgi in mučni bolezni, previđen s tolaiili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bode vršil v nedeljo, dne 7. maja 1922, ob 4. popoldne iz Bresta št. 25, na pokopališče v Studenec-Ig, kjer se položi v rodbinsko grobnicv. Sv. male zadušnice se bodo darovale v Tomišlju in na Igu. LJUBLJANA, 6. maja 1928. Franc Švigelj. magistratni svetnik, Ivan Švigelj, posestnik, sinova. FnutflSka Šfigelj omož. Kraljić, žena posestnika, Matilda Svfcelj, Heleni Svlgelf, sinahL Vsi ostili vrraki ifl vmtkifljć. > Dmm ob pol 5. uriniraj se u»di po daljS bolezni naša dobra mati Morila Lovrenčič v 74 letn svoje starosti. Pogreb se vrli v ponedeljek dne 8. t. m. ob 8. žjntraj. Prijatelje in znance prosimo, naj se Jih sporni-njajo v molitvah. SODRAŽICA, 6. maja 1922. Žalujoče rodbine: LovrMUi, Pakli, Mro, Irto m Smia. i Dr. Fran 8pllloi»Muy« naznanja v svojem la v Imenu svoje fene Atile« in hčerice Mute ter ostalih sorođnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da Je njftgova ljubljena, predobri adoptivna mati, gospa Olga Muyso¥a bibliotekari«*« ▼*•▼• dane«, dne 5. maja ob 9. rvečer im Bledu po dolgf, težld fn mukepolnl bolesni v 75. leta svoje staiottl v Gospodu preminula. Pogieb nepozabne drage rajnice bode v nedeljo, dne 7. maja ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti na blejsko pokopališče UUBLJANA-BLED, dne & maja 1922. Bres ptsetaeft obfestiU. Nadzornica k 7 dečkoma (9 letnim) se liče za na Bled. Naslov povt upravnBtvo Sioven-skega Narod«.___________________3136 Snnlnega ila dobavi večjo množino promptno tvrdka •t. Pi-Mnlfc. C«U«. 3159 Mft h prodaj 3 km od Ljubljane, ob drž. železnid, površina 6291 m2. Polzve se v Dravi jah itev. 55.________________________3177 Ccno se proda nekai lt rabljene sobne oprave. — Žln»owo, Gline? 100.________3226 JKesta gospodinje ali v letovlšče, kopališće kot ključarica (BeschUtsserin) ali za bla^jničarkn želi inteligentna go*Pa srednje starost,. Ponudbe pod .Dobra moč 32?4* na upravo Slov. Naroda. 3224 699am stanovanje s 3 ali 4 sobamt, vseml pntikUnami, na lepem kraju mesta. Plača 500.000 za deset let naprej. Ponudbe ^od „Deset let naprei 3223* na upravo Slovenskesja Naroda. 3223 Zenit na pomidba. Tehnik v drž. slufbi IšČe v sviho Že-nltve jsnanfa z dobro situirano gospodično od 20 do 26 let, prikupljive ru-nanjosti. Resne ponudbe s sliko pod .Maj v življenju 3222* na upravo Siov. Naroda. _________________3222 Ia ialino prodalo. „Diana", franeosko žganje. Velfka in stalna zaloga po originalnih tovarniških cenih pri tvrdki Frano Gulila v Ma-itboru. __________3215 Knitikeii piolia •prejmom tako) y trajno delo. Hrana in stanovanje v hiSi. K«rol Skok, krojaški mojster, Mošnje, Radovljica, Gorenjsko. 3214 StareiSi mož izobražen, bil več let potnik, želi priti kot slupa v banko, podjetfe ali kako trgovino. Poirodbe pod .StareJSi mož 3210* na upravo Slov. Naroda. 3210 Zenitna ponudba. Znanja z vdovo, tuđi z otrokl, v avrho poznejše lenitve, ž«li 4Sleten DanaJCan v vodilni službi. Ponudbe pod .Dom 3209" na opravo Slov. Naroda. 3/09 Sprotna nanolaktorhtiiia tadi v mešan! stroki i«e službe za takoi. Ponudbe se prosilo na upravo Usta pod .Zanealjiva/3230'___________ 3šcc se kantiner ?& delavsko Jn uradnSko kuhinjo na prostora velike igradbe v Ljubliani. Na-slov pove uprava Slov. Naroda. 3264 , Odda se Imeblovana soba takoj aoiWn«mu gospodu. Pismene pemudbe pod .Soba v srcdi»1/32Sl- v uprav. Sk>v. Naroda I Samostojen knjigovodja •II knjlgov#dkln|a se sprejmt, ta-teri zna strojepttje t«r slovensko In ntm-Sko korespondenco. Kupi to tuđi blagajna. Ponudbe pod „Tekstil 3248" na upravo Slov. Naroda. _ _J?*S Dr. ln$. Miroslav Kad oblastveno poverjeni sttvb«* •" mtftnl stavbenlk UbIIh. InfiSi B. 13. Stavbno podjetje In teh-nilka pisama za betonske, lelezobetonske In vodne zgradbe, arhitekturo in vsakovritne vlaoke stavbe, Irvriittv. — PnkMHrtr KBligafDdia - pnmofJiilL VeSč dvostavnega knjigovodstva, slo-venskega in nemSkepa jezika popolno-ma, samec in ne nad 40 let. — Prosto rrteblovano stanovanje s kurjavo in sve-čavo. — Ponudbe z zahtćvki ter jrre pUl šprice val je roSiljati na upravi« talistvo kneiflh v^lepos«stew v Konjleah. 3155 gospodična l*6e stanovanje s hrano ali brez nje pii boUSi rodbini. PonuJbe pod »Čednost 3l44- na upravo Slov. Nar. 3144 Dua iileparstea ualenen bprejrne R«mžg3r A Smerkol, sploSno kleparstvo, Ljubljana, Florijm-ska ulica 3. 310(J Restavraciia dobro idoča, z lepim senčnatmi vrtom In veliko dvorano, na prometnem kraju v Ljubljani, se po ucoini ceni radi dru-itnskih razmer proda. Pon idbe pod .Restavraclja" na An. zavod Drago Be- j seljak & diug, Ljubliina, Sodna ulica i Sev. 5. ' 3ll.c>| Državni lnzenir na Piirnorju, 39 let star samski, po-polnoma zerav. b; se v svrho lenitve rad aesnanil z odli"no gospodično ali ml; A i vdovo fine naobrazbe, zdravo in kre()ko, z večjo doto ali tr-^ovskim o2ir. industriialnim podjetjem. Tajnost strogo zajamčena. Ponudbe ro I možnosti s sl'ko se pro-i pod „Inženir', ! na An. zavod Dra^o B ^seljak Će drui», I Ljubljana, Sodna ulica 5. 310i i i Šo|er - mehanlk i&£e meata tuđi izven Ljubljane. Ponudbe pod .A. L. 18 — 3181' na upravo Slov. Naroda. 3181 Mesečno sobo s hrano za takoj n'i pa s 1. junijem Ifc6e gospodična, mlaj5a uradnica. Naj-raje s posebnim vhodom, event. tuđi kot sostanovalka. Plača po dogovDm. Ponudbe pod .Uradnica išče sobo 3175" na upravo Slov. Naroda. 3175 Odda se lepo meblovana i sobs z flektr. razsvetl^vo, takoj solićnemu gospodu. Pismene ponudbe pod .Lena soba/3186" na uprav. Slov. Naroda. Brivnica ćf bro idoča, mjd«?rno urejena, v zdra-vilišču Rogaika Slatina, se tako.i proda. — VpraSati: Ivan Dovčec, brivec, RogaSka Slatina. 3189 Proda se dobro ohranjen in «elo ttn - klaoir. - Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3187 Gospodična ve&a sloven&Hne, nemSčine. slov. ste-notrrafij« ter strojepisja, iell preme-nlti dossdanjo službo. Nastop event. takoj. Ponudbe pod .Izvežbana pisar-niika moč 3166* aa upravo Slovenskega Naroda. 3176 (menlalnlca)- Za izvrSevanje podeljene koncesije v Mariboru se ište družabnik s potrebnim kopitalom. Ponudbe pod .Dru-fsbnik" na An. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 3143 Mala mudima naprava na ogljikovo ksli io. v popolnoma će-brem stanju, se- proda. Potrebna go-nilna moč 2—2V, HP. Naslov pove upravo Slov. Naroda. 3191 lipo silio stanovanje obstoječe iz 4 sob in pritikiln, se za-menja z enakim ali takim s 3 soba mi. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3167 Pfkoda •• osno popolnoma nova :: krožilnica :: u fcleparl« ali kljućavnlčarje v Ljubljani, Jerafiova ulica 5. Drva hlodi, jelovi in bukovi •• kn-pilo« Ponudbe pod .Beograd" na An. zavod Drago Beseljak & drug. Ljubljana, Sodna ulica 5. 3105 HaproSo] motorno kolo nova pnevmat kn, 2« 4 HP. O na 2500 D. ne* plsalnl straj fAdlsr'v pred- v jro blago. Naslov pove uprava Slov Na'roia. 31^ Trtim na"t9vaf:i] isi^ rc NajccnejSa dvokolcsa in (/.roSki vo/k'K: lažnih modelov Sprejmejo se tu'ii dv«>-kol-rsa in otro^ki vozU*ki v polno pre-novo, emajliranu3 z <--^n;^ri m ponikli-.\^. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Zvonarsha ulica 1. 2L) jZi'u Una pon u dbul Veletr^ovec in poscitntk !*ćc družico od 18 do 22 lci 7. nekaj prt možen;em. Sarr.o ic^ne ponudbe s siiico pod .D.ažica ^160# nx apiavo S'ov. Naroda. Tajn s' castia zava. 3160 Trgovina zždeznino; „pri Zlati lopati"* (lirej Hamrncrschmidt) Mubliana, Valvazoriev trg 7 n<£»pi>oti kršževnižke cerkve. . Ljubljana, Mes'r.i trg it. 15. deinlkcuin so.ir.nkov ■^tcr sp.'ehi'&lpih palici i Popravi se Tuiejo točno in jol.dno, p^"" Za Osijek ?ščcni *^©O ki zna ludi kuhati. — Pla?Arn j potnfno z* sem in dar«i mese^r* plače i .^0 — 500 K. — Naslov: Kl arija ! Mihaitć, Os' ck III., Crkvena ulica br. 1C. £HS. zyV. J «&#!!? 55*? S^ec'slist z?, !?iiu6*.e bolezni te?B« i» !im pristno dsiniotins^o crno vino ■ .Opclo* In sic^r v ^nstilnl po 32 K 'p.i uilcopa po K 30 in čvlček iž Graj- ,: kth gor!c. Vsaks pt»c s%ežc ribe ka-kor tuđi diuga gorka in mrzla jedna. — fios- rvi ft?©«* Drćo", Hradrc-;;?sd vas vi; (pcJ GolovfL-iT!). 242S Xenihut ponudbu! .MUd zasebni uradn.k z akiicm^'.^ r.a-i;b-azbo o.c zn.Ttj.i z gospodično ali dsmo, »u^i z deiele, kl je po--o-noma samostojna gospo« jarica 'vnkjga večjega posrst-va ali dVtigega pedjetja. K^re-. ■ >n Jenco je na>;ovit; pod šif'eka zidna.* 19. A»n3 vgašeno etc. VSE TAKOJ V,LJUBLJANI! Vprašanja pod „KALA\TDEROU na An. zavod Dms:o Beseljak &drnrr, Ljubljana, Sodna ul. 5. Prodaše? Vse vrste telefonskih brzojavnih aparatov \ - - - y in potrebščin za hišo in javno uporabo, kompletne telefonske centrale štev. 104. »SLOVENSKI NAROD* dne 7. maja m22. stran 7. Pneumatika znamke „Pireli', vseh velikosti za automobile, motorjc in kolesa so vedno v zalogi. Postavim tuđi franko Ljubljana po najnižji :eni in vsako količino. NaroCi naj se: Skladišče pncumatike Pireli, Postojna. 3213 Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani se preseli 6. maja 1.1. iz Knafljeve ulice It 13 na Miklosičevo cesto ši 15. Telefon it. 239 la ŠU 342. 3220 Valno u tekstilne industrijalce. Specijalna firma za ure janje tekstilnih tvornle Ing. Bureau Milan Vuletić BRNOP Franzoutka tr. 16. & 3. R. Projekti* Proračuni. Kalkulacije. Strofi. Opreme- 3218 Urejuje tekstilne tvornice vsake vrste. Predilnice za lan, konopljo in volno, tkalnice za pavolo, lan, konopljo, juto, volno. Apreture in barvarnice. Dobavlja vso opremo po tvorniških cenah. Vsakovrstne utenzilije za tekstilne tvornice. Cevi, klopčiči, čolnički, grebeni, niti, kljukice za provlačenje, Češlji za tkalce, škarje za tkalce, klešče za nopovanje, vilice, jermenje za metanje čolnička, za obraćanje in za štatve, žabice (Pickers) vsake vrste, raskav lim, vrvice vsake vrste, svece za osnovo itd. Za vse informacije za ustanovitev tvornice ali nabavo strojev in materijala, treba se obratiti direktno na bureau. Po želji stavljamo na razpolaganje inženirja strokovnjaka. Jaj ^m eM ^ av as iivpopi) PnIMIInim mu lulbilJHu CJAuilipillu UUUnU V smislu sklepa občnega zbora je kupon 1921 oaiih delnic plačljiv takoj s K 40** za delnico pri blagajni centrale v Ljubljani in njenih podru-žnic v Novetn rnestu, Rakeku in Slovenjgradcu. Opazka: Posestniki delnic V. emisije, ki se ni dotiskana, dvi-gnejo lahko protivrednost tuđi proti predložitvi interimnih potrdil. — -------------~ - -----------------------—■—~—— iz tvornice „Farbvrerke vorm. MEISTER lu-cius & BRONING "Hoechsta. M. (Oeusrtland) nudi najcenaje Dr. Haneberg & Co. m*6« »*» Novisad, Wilsonov trg 7-8. telefon: 3*70. Brzojavi: Hancoln. Zahtavajte canovnlke! 2986 Slovenska banka Ljubljana. Vabilo na prvi redni obini zbor deiničariev Slovenske banke v Uublianif katari se bo vriil dne 20. maja 1922 ob 10. dopoldas v prostorih Slovenske banke, Strltarlevi nlloa It. • (Filipov dvorec) s aladedlm DNEVNIM REDOM: 1.) Poročilo upravnega sveta o poslovanju za leto 1921 in prediožitev bilanc z zaključkom k 31. decembru 1921. 2.) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3.) Odobritev bilance za leto 1921 in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelttve čistega dobiCka v smislu pravit. 4.) Absolutorij ravnateljstvu in upravnemu svetu za upravno leto 1921. 5.) Slučajnosti. V smislu pravil izvrSujejo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji sami ali pa s pooblastilom drugi do glasovanja upravičeni delničarji. Pravico glasovanja imajo vsi oni delničarji, ki so naiminj 8 dni pred občnim zborom založili 10 delnic pri Slovenski banki v Ljubljani. Delničarjem, ki na ta način dokažejo svojo glasevalno pravico, se izda brezplačna legitimacija z označbo števila po njih zastopanih delnic in število glasov, ki jim pristojaja. Ljubljana, dne 3. maja 1922. Uprvani svet pritlična hiša ■ v Jako dobrem stanju, z gozdom, sa doli aotnikom ter vse mi gospodarski mi pii-[§ tiklinami, se pod jako ugodnim! pogoji J pi*o#», Natančneje se pol ive v anonen* pisanu Drago Beseljak A drug, tjub - ljana. Sodna ulica 5. 3183 KoresponJenta oll korespondentinlo v tiče ga hrvatskega event iralijanskega ali nemškega jezika. Uče za takoj Itvrdka R. Forempoher i drug, Bakai Reflek^anti naj pošljejo svoje ponuda s spriCevali. 303-? Šoferja ' obenem sposobne ga meh-.nlKa iš*e zn ' tovorni avto tvrd ka R. Forempoher i drug, Bakar. Samo vestni f onudniKt naj pošljejo ponudbe s spnčcvali, 3031 Abadie ' cigaretni paptr in stročn'ce Glavnaza-> !oca in samonrodaja A. Lampret, k Ljubljana, Nunska ul. 19. 2J0 i a^bJa> ^a^^^> Bh 1^9L ^bt bencin, pncvmattka, olje, mast, vsa popra vila in vožnje Le prvovrsino b ago in delo po solidnih cenak nudi Jugo-Avto d. z o. z. v Ljubiiani. 23\u I ni ef j a d Beogradu v sredini mesta, v glavnih uiicah s 3000, 2r00, 1000 in 500 m- površine, s s a-rimi zgTadbaml, se bodo prod :iala na iavni ponudbeni dražbi dne 11. maja t, I. ob 11* dop. v Tet.ničkem biroti na Tcrazijah št. 49, L nadstr. kjer nict po tev&kah md! prtpte at kat. strtn 8. »SLOVENSKI NAROD« dne 7. maja ltttf. Itev. 104. Posolilo 100.000 din. po 8 odsi. obrestiue mere proti Intabti-tadii u dobo 4 let. •• •**•• — Po-jindbe pod -Posoillo A. A. 9033" na a pravo SIov. Naroda* 3032 Ijurienn tajnica amofna slovenšCine, srbohivaHHne in atmlttne v govora Is ptuvt, m Ilee. JHflektirs se samo na prvovrstno moč z manjem stenografije ta urojepisja. Ivent popoldanska služba. Ponudo« pod „Tajnica 3899" na upravo SI. Nar. 3899 Jugoslovanska banka ci eL: Deln. fllavn. K 200,000-000*— Centrala v Osijeku. Rezerve K 50,000*000 Nenjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26. Kupuje In prodala devizi ig lalnte ia|kulantne|šB. Obrastale »loga na hranflne kutijice In na telia&l račun do nai^lau obre»Mi raen. . opon KGur^r-guSLrr.r^ Zahvala. Povodom naiinega odhoda im Ljubljane — mapu-}&ajoh vodstvo hotela in restauracije Grand Hotela „Union44 — se mahvalfufeva vsem eenfenim gomtvtn za njih dosedanjo naklonjenost ter se jim priporo&ava tuđi na bodoče. Ljubljana, !• maja 1922. Jan in Ka ti Finla. - Na veliko! Trgovska hiia Brata Klein, f*iaa<«v trg *. Zagreb« «•»•*>« ***•*> w.74( prodaja cenć angleški sukanec D. M. C. mavec. Gumaste ioge. Gumaste ioge. Hi Josip Uitek, Liubliana Krekov trg itev. 8. . I I v Čokolada Glavno lastoostvo Prva toaka deln. družbe „ORIOH<( prej A. Marftntr Kralovl Vlnohrady. I ia deiielo i LEOH KOHEn ■"SWI-I Berlin H. 0.18. Elisabetiratrauc 28 - 29. >: T«kL NMgitadt HT2. x x Tilp. fltoloaiffln. :-: Vrši sledeče posle: Eksportni oddelek nabavlja vte predmete 12 N | se dobe le po iako niikl ceni> I moške obleke........ od 160 Din naprej I I raglani.......... od 250 Din niprej I I moftke hlače , t...... od 80 Din naprej I damski plaSči ........ od 150 Din naprej I I damski kostnmi.....b • od ISO Din niprej £ i damske modne oblike , .... od 200 Din naprej j I damska krila ... ^ .... od 60 Din naprej I I In binze ........ , . od 30 Din naprej I SpomladflM novosti vodno v salogl« Modni »Ion daii klobakov Iva Silei** Ljubljana Kongresni trg 6. se priporoča z najsolidnejšimi cenami. Sprejema vsa popravila, tuđi prelikanje moških klobukov in slamnikov. 1707 Ustanovljeno lota 1896. Usst., tovljeno leta 18967 Mednoi'odnl transporti Antonio Bi a n eh eri & Comp. P ost ojna Ontiala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni preda! 17)( Villach (Poštni predal 51) Agenture: Prestranek, Trbiž, AmoiJstein. — Odprema vsake vrsta blaga. — Specijelna odprema živil, ž^ve in zaklane živine v katerikoH kraj. Bratska sokolska~đrus!va! Imam v zalogi va« oblačUfne potrebSčlaa, slavaostne kroje, telovadae •bl6%e9 čevlje kako: tuđi za vse oddelke moške, ženske itd. Jahalne odeje m moaograitti le po naročilu. — Ceniki na sahtavo zaatoaj! Zdravo I Pet. Capuder dobavitelj J. S. S. 2577 v Ljubljani, Vidovdanska cesta 2. Ia Portlrind cement dalmatinski proizvod na vagone pri tt. R. Forerapoherl drug, Bakar« Tolsfon 14. Brzojavi i Forampoher Najvecji davki sm katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakapujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poskusite enkrat z ilustrovanim katalogfom tvrdke H. Suttner, ( metnik Henrl Maire), Ljubljana St- 3. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, specijalne znamlce .IKO" iz sstne tvornice v Švlci, kakor tuđi druge dohre žepne ure, zape^tne, svetilne in st^nske vre, venžice, prstane, zapestnice, uhane, nam zno oro-!:e, krstna in birm^ka darlla ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tud. porabne predmete kakor: Žk^rje, nože, bntve, lasest-'žne in brivske stroja, s\eklorezce, doze za tobak, svalčice in smotke, n?i:i^ace in dena*-rlce kupite dobro in ceno pri tvrdkl: H SUTTNfiR, fmetnik ttmnrl Maire), Ljubljana St, 3. Riiznonilo. Hsznaniio. j P. n. slavnemu obJHnstvu najvljadneie naznanjam, da sem pre^iel mesto rtstavraterja in ravnatelja v Grand hotelu .Union« v . Ljubljani. Nidfl bom p. n. gottom rrvovrstno hrano, Sjeci;aiitete pr- *' norske truhlnje, izboren in ce^ en fredj-iž' ik ter vabim slavno ob'in- * stvo na nnogohf jen obisk. S ?vo!o strokovno znanoV;o in prakso ; jamčin p. il go tom za najokusnej$e pi'pravljena jedila, za izborno pijaco ter za najbo j5o in najfinej^o postrež&o I Priporodam se ter belež m z rujod I§dnc i k■■"ite najcenjc pri \\:ik\ Ign, Vok, • Ljubljana, Sodna ul. 7. | Prodala na prirocrna odalafellal | ' ^mert^canfHa tvrd ka „S§i-.6ER" Sivafn! stroii Bourne & Co, New Yorh je razširila svoje dtlovrinje v državi SHS ter ie v stanju prevzemat! v£e v t» spadaj Če posle kakor: ureievanje tvornic s spccija!n.ml .Singer" šivalnimi stroji vseh vTSt z eiektr tn\m p-.gonom; pole^ tega imi v zalosi vse vrst* strojev za obrt in indus"ijo k.iko: tud! 7i\ rodbinsko perabo. Poaroža?c3: Ljubljana, Sslecbnrgovi ulica 3 in v vseh vetjlh krajih driave SHi. i ^ehaaiCna delavnira za popravila poveiana. I industriisko-elcktrićno podjetje hfi. TURHSEK ft Co. O LJlfb« 'lani, Sodna ulica Št. 1 (podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 44) priporoća veliko zalogo ololrfrfininfnriPV krae"iskeln ter dobavlja promptno U y i If is * H i 111 u li i i u v^^osti. 1053 6 is i € & i 8^ ^ s -^ f~ffi w i ic i ^ffe? ga? s ^ \,j0 Ibo £& 5 ^ ili BI I V^k O | na$novej$ih obliv v velik! Uberi po mano niski oenl, I Židovska ulica it. 3. I i SprE:i3iaJ5 S8 rahvrsfM o prafila. — Zafnf klobaki redno t nlogi I OPEKA ZIDNO SCAHENJE se izdclujcjo najbolje z „AMB!" „PAX" • trojem za stresno opeko strojem za zidno kamenje. I Ti stroji delajo v vseh državah celera sveta a prednačljo vsem sličnim strojem radi njihove esobite konstrukcije. Opeka je po dobroti enaka vsakemu ilovnatem blagu je ceno In se more proizvajati na vsakem stavbišću, nrihranitev dovoznih stroškov. — Oferti In posetl lnženierji brezplačno, — F E R R U M d« d# MaiJranUev1 ^9 s. 1 i Hii umi za tgoiiio ii iittii., LJUBLJANA* Pr«i«raova ulica Itev. 9O9 vlastnem poslopiu. 1 Brzojarke: Kredit Ljubljana. sbek 'Telefon fetev. 40, 457 in St. 548. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vred-nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso rnenic in kuponov, nakazila v tn- in inozemstvo, safe-deposits itd. 1 Stroii za obdelovanje lesa. — Tnrbiae. — Transmisije. — Armaturo in sesalke. — Zvo^c^i. Strojne tovorne In livnrne d. i, Ljubljanu. j cLastnina in tisk »Narodno tiakarnik. Za inseratni del odsovoren Valentin Kopitar.