POšTNINA PLAčANA V GOTOVINI NAŠ LIST JUNIJ 1931 6 ŠTEVILKA DRUGO LETO glasilo KATOLIŠKE akcije za KAMNIŠKO in moravsko dekanijo ^Aš LIST IZDAJA MISIJONIŠČE V GROBLJAH, P. DOMŽALE. — UREJUJE IN ZASTOPA IZDAJATELJA JOŽEF GODINA C. M., DOMŽALE - GROBLJE. — TISKA MISIJONSKA TISKARNA, DOMŽALE - GROBLJE. ~A TISKARNO JANKO STRNAD, DOMŽALE. — IZHAJA MESEČNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1 OIN, CELOLETNA NAROČNINA 12 DIN. INSERATI PO DOGOVORU. ROKOPISI SE REDNO NE VRAČAJO. Presveto Srce Božje Srce žari med nami. Povsod, je Gospod Jezus pričujoč v Zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Njegovo veselje je bivati med človeškimi ^troki. Kako čudovita, kako velika, kako brezmejna je ljubezen učlove-£enega Boga do nas! Kako dober je b°žji Zveličar do svojih stvari! Moč-nejša je njegova ljubezen kakor pa haša nehvaležnost ... , Presveto Srce nas neizmerno ljubi, |Jubi kljub vsej naši nezvestobi. Kakor zatrjuje Visoka pesem: »Mnoge ^ode niso mogle pogasiti ljubezni.« Ljubezen Jezusova je najčistejša duhovna ljubezen, saj je ljubezen božja. »Kakor je mene ljubil Oče, sem J-Udi jaz vas ljubil; ostanite v moji ljubezni.« (Jan 15, 9). žarki nadnaravne božanske ljubavi Se razlivajo iz svetega bivališča Gospodovega v naših cerkvah. Najsve-^jše Srce ogreva vesoljno Cerkev in v3e posamezne vernike, ako se le ne Ustavljajo njegovi milosti. Saj to je hridka resnica, da človek večkrat hoče sodelovati z milostjo, velikokrat Se ji pa tudi ustavlja. Od božje strani hi zaprek duhovnemu, čednostnemu ^ljenju, zapreke so od naše strani. Ljudje sami smo krivi, ako je malo Žive vere in še manj življenja po veri! pL bi ne bilo več dejanske resnične Jubezni med narodi, v mestih, v trgih in vaseh, med sosedi, v druži-huh, ako bi se ljudje vseskozi ravnali P° životvornih naukih sv. evangelija? ^hdi katoličani se damo večkrat ''Plivati od duha posvetnosti in mlač- hosti. Lato pa nam je spet in spet potrebah premišljevati ljubezen božjega ,r9a. da nas bo prevzel in očistil in j^^gnil sveti ogenj nadnaravne Iju-eznii Gospod Jezus ljubi vsakega j hied nas, naj bi bil še tako slaboten J1 beden, še tako ubog in stiskan na eihlji. Gospod Zveličar je pripravljen rr. kakor zatrjujejo sveti pisatelji — 'L še enkrat na zemljo in znova kiptrpeti vse muke na križu, ako bi h 0 to potrebno, čeprav za eno samo g^hnirljiTO dušo, da bi bila rešena t0 -a 'n večnega pogubljenja. Seveda dr, potrebno. Zakaj, zadosti je za-g ®til Večnemu Očetu. Obilno je odre-hJe. Ena sama kapljica presvete Rešnje krvi more očistiti duše vseh ljudi. Naša dolžnost je pa, poslušati nauk sv. Cerkve in se ravnati po njenem zgledu. Sv. mati Cerkev nas vabi k božjemu Srcu. Zlasti v mesecu juniju. Slušajmo njen glas! In kakor smo si v Marijinem mesecu prizadevali, vnemati v sebi otroško ljubezen do nebeške Matere, tako skušajmo v mesecu juniju zadoščevati žaljeni ljubezni presvetega Srca! Po Mariji k Jezusu! Darujmo božjemu Zveličarju ljubezen Marijinega prečistega Srca! Darujmo ljubezen in vdanost vseh izvoljenih ! Odstranimo zapreke v lastni duši, da se bodo vanjo v obilni meri razlili blagodejni žarki iz Najsvetejšega Srca! — Da, zadoščenje žaljeni ljubezni božji! P. E. B. Na razpotju Za našo mladino priredil P. P. (Konec.) Glede telesnih vaj naj te vodi naslednje pravilo: Ako je tvoje stanovsko delo tako, da zahteva od tebe mnogo gibanja, potem počivaj ob svojih prostih urah, ker tvoji, po delu utrujeni organi, morajo nabrati novih moči za nove napore. Ako pa med svojim stanovskim delom nimaš gibanja, ali vsaj premalo, potem razgibaj svoje ude s pametno telesno vajo. Tako ti bosta ostala duša in telo v lepem soglasju, kar je prvi pogoj za vsako uspešno delovanje. Z drugimi besedami: Ti, ki delaš na polju ali v delavnici, zvečer ali ob nedeljah popoldne sedi in vzemi v roko koristno knjigo ali časopis, do katerih med tednom skoro priti nisi mogel. Zate pa, ki moraš med tednom mnogo sedeti, je ob nedeljah primeren kake vrste sport, iz-prehod, telovadba. Vse pa v pravih mejah in do pravega časa. Res je: mladina hoče biti vesela; a veselost naj ne bo razposajenost! Mladina se hoče razgibati, pa ne nekam mrtvo in umerjeno ... Mladina se hoče smejati tam, kjer se starost le smehlja. Mlad človek je podjeten in išče novih po- tov tam, kjer se star človek zadovolji z udobno cesto in preskušenim vozilom. Mladini se hoče truda in prizadevanja, med tem ko se starost najbolj veseli miru. — Vendar, vendar! Tudi mladina potrebuje umerjenosti, jasnosti načel. In kje jih bo dobila, ako ne pri starih, izkušenih? Zato, mladenič, si poišči svojih voditeljev in svetovalcev med pametnimi, zrelimi ljudmi. Pod njihovim vodstvom in očetovskim nadzorstvom rad kloni svoj tilnik božji in cerkveni postavi. Eno je potrebno ... ! Pristopi h kakemu katoliškemu društvu, ki je zate najbolj primerno. Moli vsak večer preden ležeš spat in pogosto prejemaj sv. zakramente. Potem ti bo sijala vedno sveža mladost iz oči; zato ker se bo tvoja duša skopala vsak dan sproti v studencu milosti božje. # # # Tri stvari so potrebne, ako hočeš biti mojster: Da znaš, da moreš, da hočeš. Z delom se boš živel; zakaj prah si in v prah se boš spremenil. Delo ni suženjstvo, zakaj posvetil ga je sam božji delavec iz Nazareta, Jezus Kristus. Na prvi udarec ne pade nobeno drevo, pač pa omaja množina udarcev tudi najmočnejše deblo. Reven je le tisti, ki ni v stanu posvečujoče milosti božje. Kdor pa ima milost božjo, je bogat, ker si vsak dan nabira zakladov, ki jih rja ne konča in tatovi ne ukradejo. Bodi gospodar nad svojimi strastmi! Ako si nasitil eno strast, se takoj oglasi druga, ki tudi hoče nasičena biti. Tako bo strasti vedno več, tvoje moči pa vedno manj — in to bo tvoj konec. Moliti je treba tako goreče, ko da delo nič ne pomaga; delati pa tako pridno, ko da je vse odvisno le od dela. Kakor moliš, tako živiš; kakor živiš, tako umrješ. Večkrat je molk najboljši odgovor. Kdor le predolgo preudarja, zamudi pravo priliko za delo in malo izvrši. Vsega toliko, kolikor je prav. Glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Cim bolj svoje telo razvadiš z alkoholom in tobakom, tem več bo zahtevalo tudi v drugih rečeh. Strast se obnaša izprva ko tujec, potem kot gost, nazadnje kot gospodar. Verjemi mi, da si močnejši nego misliš, ako le hočeš! Lenoba je nakovalo, ki hudič na njem kuje vse napake in pregrehe. Bolje pošteni »ne«, nego hinavski »da«. Najprej delo, potem plačilo. Komur je Previdnost dala v roke oblast, ga je s tem zavezala z mnogimi dolžnostmi napram podložnim. Rečeno je: Komur se je več dalo, od tega se bo tudi več terjalo. Tam, kjer duša škodo trpi, tudi telo dobička ne dobi. Botri pri birmi Stara navada v cerkvi je, da se dajejo birmancem pri birmi botri, ki prevzamejo s tem dolžnost, da birmance z besedo in zgledom podpirajo v krščanskem življenju. Zato morajo biti botri dobri katoličani. Kako naj sicer vrši to dolžnost oni, ki sam ni dober katoličan, ki se ne briga za Kristusa in njegove zapovedi. Zlasti je važno, da prežive dan svete birme sami in ž njimi birmanci v pravem, krščanskem duhu, v duhu Katoliške akcije; sami morajo ta dan lepo, čisto, v strahu božjem, brez greha preživeti, in dajati tako drugim lep zgled krščanskega življenja. Zgodi se pa, žal, večkrat, da je ravno birmanski dan otroku povod za greh in da so ravno botri pogosto temu krivi. Zato naj 1. skrbe zlasti botre za dostojnost v obleki pri birmi. Zgodilo se je že, da je bila kakšna botra ali tudi bir-manka odslovljena iz cerkve vsled nedostojne obleke. Na cerkvenih vratih je nabit že nekaj let odlok škofa, da naj prihajajo ženske v cerkev dostojno oblečene. Cerkveni predpisi določajo, da naj sega krilo preko kolen, rokavi naj bodo dolgi vsaj do komolca, izrezek pri obleki okrog vratu ne prevelik, prozorno blago naj bo primerno podloženo. Svetost zakramenta in hiše božje, kakor tudi dostojanstvo človeškega telesa, zahteva spodobnost v obleki. 2. Botri naj kupujejo birmancem le koristna darila; naj se ne meče proč denar za razne nezdrave sladkarije! Zgodi se tudi, da kupujejo botri birmancem razne sejmarske molitvenike, ki so sicer na zunaj lepi, toda zelo prazne vsebine. Zato bodi še enkrat nujno priporočeno: Kupujte samo molitvenik »Pri Jezusu« ali pa »Večno življenje«. 3. Botri in starši naj ne dajejo otrokom opojnih pijač. Tega in onega smo že slišali, ko je pripovedoval, da je bil na dan svete birme prvič pijan. Žalosten spomin! Za otroka ni alko-kol. Tudi so otroci večinoma vsi mladi Marijanska organizacija v kam. dekaniji Možje žene član. shod. član. shod. Dob..........................91 6 Domžale ...................187 6 Gozd............................. Homec.......................93 5 Ihan.......................110 7 Kamnik.....................102 6 Komenda . . 112 11 237 8 Mekinje ....................55 7 Mengeš ........................ Motnik ........................ Nevlje......................32 8 Rova .......................26 10 Sela........................82 11 Stranje ....................45 12 Šmartin ....................... Špitalič ...................... Tunjice ....................... Vodice ....................178 12 Vranja peč..................... Zg. Tuhinj . . 31 12 89 6 Skupaj 143 23 1327 104 Fantje Dekleta Vrtci član. shod. član. shod. deč. deld’ 158 12 46 52 22 7 174 8 123 162 42 12 54 6 130 7 36 35 51 7 102 9 54 12 112 12 63 6? 94 11 249 8 112 40 5 83 9 25 29 323 11 65 85 14 12 19 31 45 6 60 8 18 20 37 11 11 10 45 12 10 31 15 6 51 12 10 31 62 8 120 8 52 73 40 8 18 19 40 6 16 22 50 10 173 13 50 45 24 5 54 8 23 25 23 12 75 12 30 50 545 105 2102 198 623 781 Marijine družbe imajo članov 3563. Marijin vrtec 1404. Celotna Mar. organizacija 4967 ali 18 % vseh prebivalcev. Število shodov (brez. Mar. vrtca) 41? Število odsekov 79' Možje so organizirani po vseh župni' jah v apostolstvu mož. junaki, abstinent je; nikar jih torej ne zapeljujte, da bi prelamljali svojo obljubo! Pametni botri to vedo in znajo svoje birmance na drug način lepo razvedriti na ta pomembni dan. Birmovanje v kamniški dekaniji 1. Domžale v nedeljo, 7. junija; 2. Mengeš v ponedeljek, 8. junija; 3. Dob v torek, 9. junija; 4. Rova v sredo, 10. junija; 5. Homec v četrtek, 11. junija; 6. Stranje v petek, 12. junija; 7. Gozd v soboto, 13. junija; 8. Mekinje v nedeljo, 14. junija; 9. Nevlje v ponedeljek, 15. junija; 10. Sela v torek, 16. junija; 11. Šmartin v Tuhinju v sredo, 17. junija; 12. Zgornji Tuhinj v četrtek, 18. junija; 13. Špitalič v petek, 19. junija; 14. Motnik v soboto, 20. junija; 15. Komenda v nedeljo, 21. junija; 16. Tunjice v ponedeljek, 22. junija; 17. Vranja peč v poned. 14. septem.; 18. Vodice v sredo, 24. junija; 19. Kamnik v nedeljo, 13. septembra. Tiskarski škrat je v zadnji številki zagrešil neljubo pomoto, Poročali smo (na 3. strani), da je bil pred grobeljsko cerkvijo javno grajan Hauptman Tine. Pravilno bi se moralo glasti Hauptman Tone, kar s tem popravljamo in ugotavljamo. Na binkošti so bili zopet nekateri javno grajani. Ker so pa večinoma še mlečno-zobi fantje, smo zaenkrat samo pismeno obvestili zadevne starše. Surovost Surovost je še vedno žalostna sramota za nas Slovence. Vsakovrstna je kakor plevel sedaj v spomladi. Le poslušaj to kvantanje, preklinjevanj6' zmerjanje. Poglej jih v nedeljo med božjo službo zunaj cerkve pokrite, s cigareto v ustih. Pa v sobotah in nedeljah po noči vpitje. Nazadnje se še stepejo, enega načno z nožem, s krva; vimi glavami gredo domov. Drugf dan pridejo orožniki, fantje pa z njih11 v Kamnik ali na Brdo v gajbico. Zares žalostno, da je še toliko tega med nami! Koliko sramote in škode naredi nekaj takih fantov celem11 kraju.. Župnik je prišel v novo župnijo, srečata se s sodnikom in ta pravi: »Gospod župnik, Vi imate pa veliko sm rovežev v fari. Ko bi vaših ne bilo, k* pri nas ne imeli skoro nič dela-1* Morete si misliti kako je to župnij zabolelo. In kaj je bilo? Le nekaj fantov, stalnih razgrajačev in ti s° spravili vso faro v sramoto. Ves kraj pride v slab glas zarad1 nekaterih surovežev. Le poglejte: v vašem kraju naj se stepejo, kmalji zopet enega zakoljejo, tujce ponoc napadejo in ne vem kaj še vse. P0! tem pa pridi iz svojega kraja me(j svet. Še ziniti se ne boš upal, kje s. doma, če ne, boš hitro slišal: A, P1 vas ste taki? Cas je, da odločno delamo z°P , surovost, pa vsi. V kranjskem g*a’ varstvu so pred nekaj leti kras11, kaznovali večje razgrajače. Obsojel1 ?° bili, da po osmi uri zvečer ne smejo ,z domače hiše; imena teh fantov so ' a razglašena v treh sosednih žup-^ah pred cerkvijo. Kako je to po-a8alo! Kako so jih doma prijeli, vsa ruzina, da jim tako sramoto delajo, /a,vsi pritiskali na druge fante naj odo vendar pametni. , Ali ni čudno, izmed tisoč si jih akih 3 ali 5 prisvaja pravico, da •rje s svojo surovino oblatiti cel kraj; akaj jih pa drugih 995 odločno ne P°seže, da bodo dali mir. p, Vira za surovost sta večidel dva. ^den je ošabnost, domišljavost, brez-°ozirnost, misli, da sme vse, kar mu .a misel pride, pa si še domišlja, da inteligenten, je visoko nad drugi-/V ima poseben patent za neolika- nost. Kaj nam govori Gospod ^dhovni šopek iz nedeljskih ev; gelijev v juniju. NEDELJA 7. JUNIJA (Prilika o veliki večerji.) Na povabilo k veliki večerji so se Povabljenci po vrsti začeli izgovarjati, ''''“n je imel ta izgovor, drugi dru-JjeKa; enaki so si bili izgovori v tem, a so bili vsi prazni in ničevi. Tudi as vabi Jezus k veliki pojedini, ko am ponuja svoje sv. Rešnje Telo v v".s,«o hrano; a kako iznajdljivi smo 'Ogovorih, da se le odtegnemo Je-elJs°vemu povabilu. »Nimam časa« je (on najbolj pogostih izgovorov, pa Odar vemo, da je pri marsikom to y*mo pretveza, ki pri Bogu ne drži. *emimo zimski čas, ko počiva poli-(1 v? : ali res skozi cele tedne ob hi avnikih niti enkrat nimaš časa, da j Se °dtrgal od doma in se približal kotUSU' bi ne bilo treba drugega (|jl malo resne volje in bi se to zgo-!^aj Pa čas, ki ga zapravljaš s Vidnim, navadno grešnim, opravlji-V/?1 ,n obrekljivim besedičenjem? Kje Jboš čas za greh, časa za dušno Oiei !>a ne dobiš? Pa vzemimo, da Ha‘n Jalnom res ne moreš k sv. ob-l0s’!,.,1> kaj pa v nedeljo? Če si v miti n* k°*P i*1 imaš dober namen ter H,a-1 treba predolgo čakati na sveto da n°’ ^koro ne boš dobil izeovora, sHšie mogel k sv. obhajilu. Ne pre-sladkega Jezusovega vabila! nedelja m. junija. (Presv. Srce Jezusovo.) ^ot^pte se od mene, ker jaz sem Va (ak in iz srca ponižen.« To zahte-djtip., nas Jezus, ne pa, da bi se od Vati'Včili delati čudeže ali preroko-^ nebeško krotkostjo je božje ktjvj Ponašalo vse neštete žalitve, e in bridkosti, nam v zgled, Največkrat je pa preveč pijače. Saj ni čudno, če sedi v gostilni do enajstih ali še dalje, da morajo že dobre misli in obnašanje človeka zapustiti in se v njem čedalje bolj pokaže žival. Pametno je trdila gostilničarka: gostilne naj bi zapirali takrat kakor trgovine, pa bo mir. Pa še nekaj. Tujci prihajajo čedalje bolj med nas. Da bodo radi prišli, je eden prvih pogojev, da ne bo surovosti. Pojdi po svetu. Kako ugodno vpliva nate, da te ljudje prijazno pozdravijo, ti postrežejo, so vljudni, olikani. Sedaj je na polju čas okopavanja in pletve. Ne pozabimo tudi na to, da vsak iz svojega kraja izkoplje in izpleve vsako surovost, da nas bo vesel vsak domačin in tujec. kako naj ravnamo v sličnih prilikah. In ponižnost Srca Jezusovega! čimbolj premišljamo te krepost na našem Gospodu, tem bolj strmimo, kako se je mogel sam Sin božji tako ponižati. Tedaj pa tudi vedno bolj spoznavamo, kako daleč smo še od prave ponižnosti in koliko moramo še moliti, da bi se vkoreninili v njej. Kot plačilo za obojno krepost obeta Jezus pokoj našim dušam. Prav tako pa je kazen za nepotrpežljivost in prevzetnost dušni nepokoj, notranja razrvanost itd. NEDELJA 21. JUNIJA. (Čudežni ribji lov.) Učenci so morali sami priznati Jezusu, da niso nič rib vieli. četudi so jih celo noč lovili. Tako je brez koristi za nebesa naše delo, če nimamo pri njem dobrega namena in še tem bolj, če ga opravljamo v noči smrtnega greha in iz slabega namena. Kakor bi bisere proč metal, ravna tisti, ki pri sicer dobrih delih išče kak grešen namen in le iz tistega namena dela n. pr. daje miloščino samo zato, da bi se njegovo ime poveličalo po časnikih. Skrbimo za dober namen pri vseh svojih delih! NEDELJA 28. JUNIJA. (O grehu v misli in besedi.) Kdor se — seveda brez pravega vzroka ali čez mero jezi nad svojim bratom, bo kriv sodbe. Če že grešna jeza tako žali Boga, kaj pa šele, če izbruhne jeza v besede in dejanja ali preide celo v sovraštvo. Na žalost opažamo, kako velikokrat sovraštvo med sosedi gospodari, greni življenje, uničuje srečo, kliče božjo kazen nad tiste, ki nočejo odpustiti. Božja zapoved odpuščanja te veže, pa če se še tako izgovarjaš. Če vidiš, da presega ta zaooved tvojo moč, pa se v zaupni molitvi obrni do tistega, ki je to zapoved dal in boš videl, da Bog nič nemogočega ne zahteva. Fant - apostol Nedavno so slovenski časopisi pisali o rastoči surovosti in podivjanosti med našimi fanti. Iskali so tudi vzroke in svetovali pomoč. Priporočali so kot najbolj uspešno zdravilo iskreno religiozno življenje. Da, res je tako! Samo resnično versko življenje more fanta držati v mejah dostojnosti in olikanosti. Saj resnična olika je le izraz močne duše. Niso pa razmotrivali, kdo naj navaja fanta k resničnemu verskemu življenju. — Duhovniki ? Da, oni pač storijo vse, a njihov vpliv ni brez meje. Zato je nujno potrebno, da pri tem pomagajo tudi drugi, predvsem ti, katoliški fant, kongreganist. Pravijo, da danes ni mogoče mnogo doseči pri fantih. Obratno: tudi danes se da mnogo doseči, samo treba je prave apostolske gorečnosti* treba je dela v smislu katoliške akcije. Morda tebi, dragi fant, niti znano ni, kaj je to, katoliška akcija ? Katoliška akcija je versko sodelovanje in udejstvovanje laikov (svetnih ljudi) za utrditev katoliške Cerkve med verniki. Kako pa naj sodelujem, boš vprašal dalje. V smislu katoliške akcije se udejstvuješ, ako kaj storiš v prid katoliške Cerkve s tem, da ali pomagaš neposredno duhovniku v njegovem pastirskem delu ali posredno z besedo — živo ali pisano. Za udejstvovanje v smislu kat. akcije pa potrebuješ velikega duševnega junaštva, premagovanja in poniževanja. Moči za vse to pa dobiš v presv. Evharistiji. Zato je potrebno, da izoblikuješ sebe, da sebe dvigneš, potem boš šele druge vodil in reševal. Marsikaj ti s svojim mladostnim zanosom lažje in bolje storiš kot kdo drugi! N. pr. agitiraj za lepo cerkveno petje, približaj tega ali onega fanta duhovniku, vabi ga s seboj v cerkev, ne dovoli postopati fantom med službo božjo zunaj cerkve. Nabiraj od hiše do hiše naročnike za naše katoliške liste : Slovenec, Domoljub, Naš list, Bogoljub, Katoliški misijoni, Kraljestvo božje, Cvetje, Glasnik presv. Srca J. itd. Zagovarjaj povsod katoliška načela, ne pusti v hišo slabih časopisov, vplivaj na druge, da jih ne bero. Pred vsem se pa udejstvuj med svojimi sovrstniki. Danes je prišel odločilen trenutek za naše fante. Začela se je borba za nje. Katoliški fantje se morajo okleniti zdravih krščanskih načel, ki jih oznanja in čuva Cerkev. Vabi fante, prijatelje k sebi, drži jih skupaj, preskrbi jim dovolj poštene zabave. Imej stalen stik s fanti, bodi pripravljen za tako udejstvovanje sprejeti tudi žrtve. Stopi tudi tja, kamor* duhovnik ne more, v pokvarjeno družbo, tvoja odkrita in dobra beseda bo mnogo zalegla. Francć Jagodic Z našega razgledišča VELENJSKA ELEKTRIKA V zadnjih dneh se je delo še pospešilo. Kmalu bodo potegnili žice za glavni vod. Od Črnuč do Trzina bodo v prihodnjih dneh postavljeni že vsi stebri. Tudi Domžale so se odločile za velenjski tok. Zadevo že obstoječe električne napeljave v trgu bo rešila z lastnikom podjetja banovina. STRANJE. Pri ljudskem štetju smo našteli v celi župniji 1205 ljudi in sicer 597 moških in 608 ženskih oseb. V desetih letih je župnija narastla za 33 prebivalcev. Po posameznih občinah se razdele: Bister-šica 174 moških, 191 ženskih, skupaj 365, pred 10 leti pa 382; Stranje 221 m, 220 ž, sk. 399, preje 372. Vrhu tega ima ta občina še v župniji Gozd 57 ljudi, skupaj torej 456. — Cerkev sv. Lenarta za Kalom je do-> bila te dni novo streho iz cementne opeke, kar je bilo že prav potrebno. — Gasilci so svojega patrona sv. Florijana prav lepo počastili v nedeljo dne 3. maja. Prav istega dne je kamniški odbor invalidov priredil dramatično predstavo »Dobri striček«. Obisk je bil glede na namene, ki jih ima društvo invalidov, skoroda malo prepičel. — Že smo mislili javnost opozoriti, da je naša šola v nevarnosti, ker bi jo bila pri prvi večji povodnji lahko odnesla Bistrica, pa je kamniški cestni odbor preprečil to veselje tistim, ki se prištevajo med lenuhe. Postavil je namreč močne obrambne jezove, ki odbijajo vodo od ceste in od šole. Lenuhom naše sožalje! KRAŠNJA. Od 26. aprila do 3.1 maja smo imeli sv. misijon. Vodila sta ga z veliko gorečnostjo gg. misijonarja Tomaž Tavčar in dr. Jakob žagar. Farani so z velikim zanimanjem poslušali govore, lepo opravili misijonsko spoved in vsak dan v velikem številu pristopali k sv. obhajilu. Bilo je pa tudi nekaj takih, ki svoje dolžnosti niso hoteli opraviti. Opazilo se je, da so bili to zlasti bivši amerikanci in naročniki slabega časopisja, kar je jasen dokaz, kje se izgubi vera. Bodo pa dobri verniki molili zanje, da jim ljubi Bog da milost, da spoznajo svoje zmote in se vrnejo zopet k verskemu življenju. Sklepne procesije se je udeležilo sedem duhovnikov in zelo veliko ljudstva iz domače in sosednih župnij. Vodil jo je preč. g. dekan Janko Cegnar. Ob sv. misijonu se je priglasilo mnogo mater za Marijino družbo mater, pa tudi precej mož in fantov za apostolstvo. Bog daj, da bi vsi dobre sklepe tudi izvršili. MEKINJE. Ob koncu aprila je bila vsa streha na cerkvi in župnišču prekrita. S hvalevrednim sodelovanjem cele župnije je bilo to skrajno potrebno delo srečno dovršeno. — Ljudsko štetje je ugotovilo 1060 prebivalcev v občini Mekinje; od teh je 88 žensk več kakor moških, kar gre največ na račun uršulinskega samostana, ki je sam štel 44 prebivalk. L. 1921 je občina imela 1024 prebivalcev, med temi 17 Rusov. KOVA. Katoliško prosvetno društvo je imelo 17. maja spomladanski občni zbor. Odbor je kratko poročal o delu društva od jesenskega občnega zbora dalje. Blagajnik je zadovoljen. Društvo je kljub raznim težavam priredilo dve, za naš oder težavni igri, in sicer »Utopljenca« in »Rokovnjače«. Obe predstavi sta želi izredno priznanje od strani gledalcev. Z veliko udeležbo je občinstvo pokazalo, da ljubi preproste, a vendar pravega užitka polne ljudske predstave. Na našem odru je gostovalo Udruženje vojnih invalidov kamniške podružnice z »Dobrim stričkom« ter prosvet. društvo iz Mengša, ki je uprizorilo igro »Požigalec.« Letos praznuje naše društvo 25 letnico obstoja. Na občnem zboru smo razpravljali, kako bi ta pomemben jubilej dostojno proslavili. Zato se je sestavil poseben pripravljalni odbor, h kateremu so prostovoljno pristopili Kočar Mihael in Rode Mihael, Katarina Andrejka, šolska upraviteljica, Valentin in Andrej Jeretina, Remc Anton; tovariš predsednik je pritegnil v odbor še nekaj deklet. Spomin če-trtstoletnega društvenega obstoja smo določili za zadnjo nedeljo v juniju, na kar že sedaj opozarjamo vse one, ki so se že kdaj veselili z nami, vse tiste, ki še niso bili n* i našem prijaznem gričku, da si ogledajo ob; enem jasne Rova, saj vodijo od vseh stran' uglajene ceste za pešce, kolesarje, avtomO' biliste kakor tudi za zrakoplovce. Tore) na dan proslave, ki ga bomo natančnej6 pravočasno objavili, vsi na Rova! HOMEC. V zadnjem času je dobila rožni' venska bratovščina lepo novo bander0' Prostovoljne darove v znesku 6500 Din s° | nabrali pri požrtvovalnih župljanih vrb fantje Mar. družbe, ki tudi nosijo bander0 j vsako 1. nedeljo v mesecu pri rožnivenski procesiji. Dekleta Mar. družbe pa so nft' brale prispevke za prenovljenje svečnik°v na glavnem altarju, ki so znameniti, ker so že iz 1. 1813; podaril jih je cerkvi avstrij' ski general v znamenje hvaležnosti do M&; rije radi zmage nad Francozi v bitki Pr Homcu. Dela pri župni cerkve se bližaj0 koncu; veličastna župna cerkev na Homcl1 z visoko kupolo, s krasnimi slikami in kip1 bo sedaj tudi od zunaj v kras župnije in okolice. — Po ljudskem štetju ima župnij9 Homec 1045 duš. — Sv. birma bo na Home0 dne 11. junija. Prevzvišeni gospod noV> knezoškof je v župniji znan že od 1. 192»' ko je bivai v naši sredi o priliki proslav0 20 letnice našega prosvetnega društva, imo1 j službo božjo na Homcu in popoldne krasen govor v društveni dvorani. Poročila st® se g. Karel Naglič, tovarnar v šmarci, vrb katoliški delavec pri naših versko in pr°' svetno kulturnih društvih, z gdč. Marij0 Peterlin, in njen brat Lovro Peterlin, isto' tako izvrsten član in odbornik prosvetne#® društva in fantovskega odseka Mar. družb0’ z gdč. Kristino Drmal iz šmarce. ObH° sreče! GROBLJE. Letošnje šmarnice so se vrši10 v najlepšem redu in ob izredno veliki udfi' ležbi. Prav zanimivo je, kako se je ta Ijubk® pobožnost udomačila med slovenskim ljud' stvom. Lepo vreme je skoro brez izjem0 držalo skoz. Tudi petje je veliko priporno#10 k tako številnemu in stalnemu obisku. se pa ti naši pevci in pevke z g. pevovodjem Janez Langerholc: Roža deklet (Povest. — Nadaljevanje.) »Hotel pri zlatem grozdu.« Tako se je glasil vabljivi napis tiste hiše, kjer je Kati razvijala svoje zmožnosti in kamor je s svojo prijaznostjo vabila postrežbe in sladkih besedi žejne goste. Kmetje so prihajali ob tržnih dneh in so jo klicali na pomoč: »Kati! Katrca! Katka!« Prihitela je k mizi, postregla, kakor so želeli, bila je z njimi prijazna, kolikor se ji je zdelo prav. Gostov seveda s svojim nastopom ni smela odbijati. Tako je hotel gospodar. Ali če je začula od sosedne mize povabilo: »Gospodična Katinka!« se je njeno srce kar raztopilo, glasek je postal za deset do dvajset procentov slajši in s finim: »Takoj, prosim, takoj!« je pokazala, koliko je pri njej vredna beseda gospodična. Zlasti če je prišla ta beseda vsaj iz napol meščanskih ust. Ce je pa prišla prav iz ust pravega meščana, je bila vredna več kakor vse zlato in srebro. Ljudje so za prijaznost in postrežbo silno občutljivi. Kmetje so začeli med seboj zabavljati. Ne glasno, ampak po tihem. »Ali naš denar manj plača kakor gosposki?« »Kdo pa je ta ženska, ki tako zna ločiti kmeta od gospode?« Ženska! Dobro, da Kati te besede ni slišala. Prav gotovo bi jo bil na mestu zadel mrtvoud. »Pravijo, da je s kmetov doma.« »To se mi je koj zdelo. Le kdor je s kmetov doma, ta kmeta zaničuje in v svojo lastno skledo pljuje.« »Resnica! Pa grda je ta resnica.« »Tako grda, da bi si jo morali vsak dan ponavljati. Kdaj bomo kmetje bolj držali na svoj stan!« »Veste kaj? Plačajmo! potem pa vstanimo in pojdimo!« »Ah čemu? Vince je pa pri Grozdu le dobro. In pa: saj ne bo na večno ta štor tukaj. On je pa le mož. Škoda, če bi se mu zamerili.« »Kakšna škoda? Ali živi on od nas, ali mi od njega?« »Roka roko umiva.« »Roka roko umiva.« »Nič! Plačamo, pa gremo, pa mir besedi!« »Nič! Potrpimo!« »Možje! Poslušajte me. Če tudi gremo, ne bomo nič dosegli. Zato, ker ne bomo šli vsi. Kadar bo kmet edin, složen, takrat bo kaj dosegel. Doklef se pa kmetje niti pri eni mizi ne bom0 mogli zediniti, toliko časa pa lahk0 vsi po kmetu hodijo in ga pritiskaj0. Krivi smo sami.« »Dobro si povedal. Eno takole pu°' če, ki je s kmetov prišlo, pa nas lahk0 zaničuje, kakor se mu zdi.« Hvala tebi, Kati, roža deklet! si s svojim ravnanjem naučila svoj0 kmetiške goste svoj stan ceniti, P°' tem vendarle nisi prišla zastonj v mesto. Tiste dni, ko je že pogledoval pred' pust v deželo in ko se je bližalo no^ ieto, je Kati pisala domov pismo, k je spravilo hišo pokoncu in ki je bi* predmet nekaterih razgovorov me ačetom in materjo. Ljubi starši! Vem, da ste me za Božič pričak vali, čeprav Vam nisem nič obeta* ’ da bi prišla. Vendar sem rajše c° praznike ostala v mestu. Veste tu j vse lepše, kakor pa je po deželi. P°jd ' kakor bi angelci peli, godba in orgtr, nje, kakor bi človek poslušal nebes® glasove, oltarji in cerkve vse v lučca°' da bo v nebesih komaj tako lep ’ mašna obleka se kar vsa leskeče cheriom tudi potrudili. Do 22. maja niso 2 ene pesmi ponavljali! V nedeljo, dne . ' maJa bo po končani pobožnosti, ki se oh A 6 ^a'cor vsako nedeljo ob pol treh, 'oajna sklepna procesija po samostan-s«em vrtu '•AltSE - GROBLJE. Zidava društvene-°a doma gre proti koncu. Zadnje čase je elo hitro napredovalo; zidarji in delavci 0 Prav pridno delali, tako da so vse hvale redni. Kljub temu pa smo ravno tako e?eli ko odhajajo, kakor smo bili, ko so Prišli. Dom bo povsem dogotovljen, potem Pa začnemo z izplačevanjem. Kako se bo .? delo obneslo, bomo še le videli. Obljub- ljena marmorna plošča z imeni darovalcev P° 1000 Din ima že svoj določen prostor Pn glavnem vhodu. Radi simetrije bi naj-aJši videli, da bi bila na vsaki strani vrat na. ki bi segala od vrha do tal. Nekaj men nam seveda še manjka, zato bomo pa J® poiskali take osebe, katerih ime in pri-ne presegata 35 črk. Pred nekaj dne-1 ®e je oglasil nekdo z Rodice s 1000 di-dafji, imena pa ni hotel povedati. Bog pla-j.ajl — Dne 15. in 16. avgusta bo v Grob-Jah socialni-prosvetni tabor z blagoslovitvijo novega doma. Natančnejši spored bo-mo še objavili. En popoldan bo določen za zborovanje fantovskih Marijinih družb v Kamniški dekaniji. Povabljeni ste pa vsi že vbaprej. KAMNIK. Ravnokar se je otvorilo jav-, 0 kopališče ob Nevljici. Odobravamo skrb ?a zdravje, h kateremu pripomore mnogo bmdilna kopel. Nikakor pa ni pravilno, da kopanje ne more vršiti ločeno po spolu. Skupna kopališča v velikem obsegu, tako Plavijo vsaj nekateri tudi resni ljudje, ne /kodujejo toliko morali in sramežljivosti, Ker se v takih kopališčih navadno zbirajo zaključeni družinski ali vsaj prijateljski krogi. Nevarnejša pa so manjša kopališča, kamor zahaja po večini mladina. Dokler ni mogoče vpeljati ločenih kopeli, kar je nujno, pa je na mestu strogo nadziranje, da nravnost in sramežljivost, ki pri mladini itak vedno ni na visoki stopnji, ne pade še nižje. Vodilni krogi so odgovorni za to pred Bogom, starši in javnostjo. V zdravem telesu bodi tudi zdrava duša! KAMNIK - DUPLICA. Poročamo Vam, da v naši tovarni delajo tudi ob nedeljah, kar je prepovedano po cerkvenih in državnih postavah. Prav res si ne moremo misliti, kako bi se moglo dandanes nedeljsko delo opravičiti, ko se vendar brezposelnost širi. Tudi vobče imajo podjetja skušnjo, da nedeljsko delo v resnici ne donaša dohodkov. kar je umevno, ker je tako delo v splošnem protinaravno. KAMNIK. Fantovska Marijina družba je priredila 26. aprila izlet na Trato v Poljanski dolini, kjer službuje prejšnji njen voditelj čg. Tone Pipa. Izlet je bil prav lep. Ogledali smo si tudi Škofjo Loko pod vodstvom ondotnega kaplana č. g. dr. V. Fajdiga in Kranj. Od tam smo se odpeljali v Velesovo, kjer smo videli znamenite grobnice in Kremser-Schmidta. - -Dalje smo se ustavili v Cerkljah in na Brnikih. V kap-laniji smo dobili v prvem nadstropju lepo dvorano, ko je pred vsem kongregacijska soba. Dvorana je narejena iz dveh prejšnjih sob, tako da je dovolj prostora za 100 ljudi. Tudi so jo lepo poslikali, da je videti kot mal salon. Na binkoštno nedeljo je bil prvi sestanek KA za našo župnijo, ki je bila ustanovljena že 8. dec. 1929, a od 20. dec. 1929 ni bila prav nič aktivna. Sestanka se je udeležilo 24 članov in sicer 11 ženskih in 13 moških. Vodil ga je preč. g. dekan Matej Rihar. V odbor je bil privzet čg. Miha Jenko kot tajnik KA in g. Abramovič. Glavni predmet sestanka je bil, kako dvigniti v fari dobro časopisje. Sklenilo se je, da se prične 7. junija kolporti-rati (raznašati) nedeljski »Slovenec« po hišah. Prosimo, da pridno posegate po njem! V bivšo orlovsko telovadnico so se nasejili kamniški skavti, ki imajo resno voljo, dobro organizirati fante in šolsko de-co in jo tako sistematično vežbati v potrebnih spretnostih ter pred vsem odvračati fante od kajenja in gostilne oz. alkohola. TRZIN. Petindvajsetletni jubilej svojega obstoja je obhajalo v ned. 10. maja prostovoljno gasilno društvo v Trzinu. Ob tej priliki je bila tudi blagoslovljena nova motorna brizgalna, delo »Strojnih tovarn v Ljubljani«, in pa podelitev častnih spominskih diplom sedmim gasilcem ustanoviteljem. Proslave se je udeležila skoraj večina tovariških društev kamniškega okraja. V imenu domačega društva je pozdravil goste g. Ručigaj. O razvoju gasilnega društva pa so imeli pomembne nagovore domači župnik g. Mol, šol. uprav. g. Arigler, kumica gospa Sicherlova in v imenu župe g. Tomc iz Moravč. * v Anica Lebar: Med pomladjo In poletjem. Tako se glasi drobna knjižica dekliških razmišljanj o stvareh, ki posegajo globoko v mlado življenje. Stane Din 10. — Razpošilja uprava Vigredi - Ljubljana, Ljudski dom. F. K., Zgodbe malega Gvidona. (1913-1925). Založilo škofijsko vodstvo Marijinih družb v Ljubljani. Cena 10 Din. Sveti v zlatu in srebru. Veste, da člo-Vek rad kaj tako lepega vidi. Oh, kako rada bi bila Vas imela zraven sebe! T Za novo leto bom pa gotovo prišla, n? pa — ne jezite se nad menoj, da vam še to sporočam — veselite se 2 ftienoj, blagoslovite me, ker gre za ^ojo srečo. Ženina sem našla. Prav P° mojem srcu je. Lep, mlad, prija-2erb izobražen in učen. Inžener je po I)0klicu. Veste, to so taki ljudje, ki ^mljo merijo, pa načrte delajo za H^ve hiše, za železnice, za vse, kar hoče naročiti. A če je prav tako bo vendar silno vesel, če bo fiel priti z menoj. Nič ga ni sram , mpiti pod kmečko streho. In vesel °: če bo mogel očetu kaj pomagati Pf1 Popravi žage in mlina. Saj ste mi Pisali, da mislite vse popravljati. Ali še teh misli? Naj se oče ne boji, ,a bi mu to kaj računal. Vse bo za-itoPj, zato ker je moj ženin. Sorodni-om se ne sme nič računati, je dejal, ^idite! že zdaj Vas ima kakor za ^je. še jaz bom vesela, če Vam PPi z njegovo uslugo mogla kaj kopiti. - Ljudem ni treba nič praviti, da ^ ’uem. in tudi ne, kdo bo prišel z liien?j- Saj veste, kakšni so. Nevošč-J Vpi. Vem, da bi mi že naprej vso ji*?0 pojedli. In obrekljivci. S svo-jeziki bi mi vse bivanje doma ženili. in mama! Srčno vaju želim videti in skoro objeti. Vaša hčerka Kati. »Leno zna pisati, kaj?« je pogledala žena svojega moža in si otrla solzo. Zadnje besede so jo premagale. »Samo, če je vse res, kar piše.« »Ali misliš, da ne bo prišla?« »Ne, tisto ne. Ampak kar piše o ženinu.« »Ali ji mar ne zaupaš?« »Tako je veš, da je danes ves svet poln sleparjev. Dekletu lahko natvezi takle sladkač, kar mu hoče. Lahko ji reče, da je milijonar, lahko ji pove, da ima graščino in še več. Naša Kati mu bo vse verjela. Prepričati se treba.« »Ti misliš o njem poizvedovati, kdo in kaj je?« »Gotovo. Vsakemu škricu ne dam svoje hčere; to veš, da ne.« »Pa se mu boš zameril.« »Če prav.« »In ne bo hotel pomagati.« »Kakor hoče.« »Pa bi ti zastonj naredil načrte. Tako jih boš pa moral plačati.« »Nisem še suh. Sicer jih pa ne bo zastonj delal. Bo pa pri doti bolj pritiskal.« »Ali misliš, da se ženi radi dote?« »Prav gotovo.« ■♦Saj ima vendar dober zaslužek.« »Denar bo imel pa še vseeno rad.« »Pojdi no!« »Ljudje smo ljudje. Tudi kadar se ženimo in možimo. Ni dosti razločka med kmetom in gospodo.« »Ko bi te slišal? Kar strah me je.« »Mene pa nič.« »Jaz bi ne upala tako narediti, kakor ti misliš.« »Za svojo hčer bom vendar smel poskrbeti.« »Korajžen si.« »Reci, da sem previden.« »No, pa previden. Samo, da se ne boš kesal.« »Previdnost nikjer ne škoduje.« »Kaj bo pa Kati rekla, če boš tak?« »Morebiti bo malo huda. Čez nekaj let mi bo vedela hvalo.« Novo leto se je vedno bolj bližalo in z njim napovedani obisk. Vsa hiša od najnižjega posla pa gor do očeta in matere je bila radovedna, kakšna bo prišla Kati iz mesta, pa tudi kakšen bo tako pohvaljeni ženin. Ali bo Kati še domača kakor nekdaj? Ali je ni že mesto toliko pokvarilo, da bi se sramovala svojega kmetiškega stanu. Kakšen bo ženin: velik ali majhen; kako bo govoril; kako se bo obnašal? Sama važna vprašanja! Očeta je najbolj zanimalo, odkod je ženin doma. Če bo iz kmetov, bo lahko poizvedel kako in kaj je s tem človekom. Na semenj bo šel, konja kupovat ali kravo, mimogrede bo pa na tihem povpraševal o svojem bodočem zetu. Vse bo izvedel, čisto vse. Če bo pa iz mesta, kar naj pa Bog zabrani, bo pa poizvedovanje dokaj težje. Kmet ima pač le na kmetih svoje prijatelje in zaupnike. Z njimi se lahko pogovori in jim odkrije, kar ga teži in boli, če jih tudi morebiti šele prvič vidi. V mestu pa je težko najti zanesljivega človeka. Socialno krščanstvo V zadnjem času je zopet na dnevnem redu vprašanje, ali more biti veren kristjan soci jalist. Površni poznavalci krščanstva in socijalizma bi hoteli spraviti krščanstvo in socijalizem pod en klobuk. V stremljenju krščanstva po ozdravitvi socijalnih razmer vidijo več točk, ki so skupne s socijalisti. Potegnejo črto in napravijo zaključek, da krščanstvo zasleduje isti program kot socijalisti, moglo bi priti do skupnega nastopa v velikem prizadevanju pri rešitvi socijalnoga vprašanja. Kaj je na tem? Naštevajo skupne točke, kot so n. pr. enakost, bratstvo, skupnost itd. Imena so res pri obeh skupna in enaka. Kaj pa po namenu in nameri ? V imenu resnice moramo pribiti, da je med krščanstvom in marksističnim socijalizmom tako veliko nasprotstvo, da ga ni mogoče premostiti, dokler ti vztrajajo na svojem materi jalističnem nazi ran ju. Socijalizem ni še zavrgel svojega krščanstvu sovražnega naziranja. Vedno še stoji na stališču, ki je Kristusovi Cerkvi in krščanstvu sovražno, da si stojita krščanstvo in socijalizem nasproti kot ogenj in voda. Drži se še danes svojega načela, da je vera opij za ljudstvo, katero je treba zatreti. To v dejanju potrjuje soeijalistična ruska vlada. Socijalizem je brezveren v svojem sistemu, v udejstvovanju pa celo protiverski. Dunaj s svojim socijalističnim županom in socijalistično večino v občinskem zastopu skrbi vsa leta, odkar ima neomejeno moč v občini, da je temu res tako. Ločitev zakona, brezverska šola, več deset tisoč nekrščenih otrok na Dunaju, ki so rojeni od krščanskih staršev — ki so zdaj seveda socijalisti — je zasluga socijalisti-čne večine v dunajski občini. Iz teh vrst je prišel klic vsem nasprotnikom Cerkve Kristusove, ki se glasi: »Vzemite Cerkvi otroke in ona se bo sama zrušila.« Po načelu: Mi hočemo nebesa na tem svetu, nebesa pa prepustimo vrabcem, je soeijali- Beležke Šport je postal odrešilna deska dneva. Napovedali so nam, da nam bo dal novih ljudi, kakršnih rabimo; šport da nam bo vzgojil človeka, kakršen človek mora biti. Danes gleda šport že tako zgodovino za seboj, da smemo zahtevati, da nam pokaže, kateri so tisti in kje so tisti ljudje - vzori, ki jih je vzgojil proslavljeni šport? Kje je tisto športno cvetje, o katerem bi rekli kakor rečemo o svetnikih, da so cvetje in sadovi krščanskih resnic in krščanskega življenja? So !i to morda slavljeni rekorderji, ki jih nosi športno občinstvo na svojih ramah? Kateri spretni zhijač žoge naj nam bo vzor človeka? Imenujte nam ga, da ne bomo v kalnem ribarili in govorili o nečem, česar ni in se navduševali ob praznih marnjah? Nikar mi ne zatrjujte, da jo šport lahko zdrav in potreben. Sam ga gojim in vem ceniti njegovo vrednost. Ne gre za to. Ideologi športa so na startu obesili športu na vrat torbo polnih gesel: zdravje, soln-čnost, harmonija duše in telesa, prereditev človeka in sveta. Tek se je pričel, na cilj pa je športnik dospel brez torbe programov, v pozi duševno praznega cirkuškega akrobata in novodobnega meščanskega malika rekorderja. Preprosta ljudstva, naturnl ljudje, ki so športu za zgled, ker so živeli v tesnem stiku z naravo, niso častili športa, ampak izobrazbo, omiko, njihov svetnik ni stično delovanje usmerjeno zgolj na zemeljske dobrine; ne prizna pa odrešenja od nravne-duševne krivde. S tem pa socijalizem ne le z besedo, ampak tudi v dejanju izpoveduje, da stoii proti krščanstvu kot ogenj in voda. Vsak more torej priti do edino pravega zaključka: Kdor hoče biti in živeti kot kristjan, ne more biti socijalist. Kristus trdi: Nihče ne more dvema gospodoma služiti, ki sta si popolnoma nasprotna. Krščanstvo in socijalizem sta si v načelih popolnoma nasprotna. Krščanstvo ima jasen socijalni program, ki ga črpa iz evangelija. Udejstvovanje evangeljskih naukov v življenju je obenem socijalno delovanje, žal, da vse krščanstvo pred 40 leti ni bolje razumelo in upoštevalo okrožnice velikega delavskega papeža Leona XIII. Socijalizem bi danes ne imel niti polovico toliko vpliva na delavstvo kot ga ima. Tako se pa zopet uresničuje beseda iz evangelija: »Otroci tega sveta so modre jšl kot otroci luči.« Nauk za nas: Kadar papež govori svetu kot vrhovni poglavar Kristusove Cerkve, slušaj ga! Udejstvovanje evangeljskih naukov v življenju priporoča danes Pij XI. po katoliški akciji, žal, da zopet veliko kristianov ne razume pomena in važnosti katoliške akcije! Pač pa to spoznajo nasprotniki Kristusove Cerkve. Jud Lovonstein, nemški so-sijalistični mladinski voditelj, je dal vsem socijalistom navodilo: »Proti katoliški akciji je treba organizirati socijalistično akcijo.« Brez oklevanja so šli socijalisti na delo in odtod izvira vse prizadevanje, da se razruši zakon, družinsko življenje, razkri-stjani šola itd. Ogenj in voda no gresta skupaj. Izključena je spojitev krščanstva in socijalizma. Cas pa priganja, razmere silijo: delaj vsak kristjan v svojem krogu po svojih močeh in vedno po največji zapovedi: »Ljubi Gospoda, svojega Boga iz vsega srca, iz vse moči ... svojega bližnjega pa kot samega sebe*.« S ponosom si potem smeš nadeti naslov socijalni kristjan. x. bil prvi boksač, ampak človek, ki je znal pisati in čitati, ki se je spoznal v knjigah. Vemo, da so med športniki iskreni ljudje, ki jim je mnogo do tega, da se razčistijo kalne športne atmosfere, toda ni jih videti in ne slišati. Danes je še vedno značilno za športnika, da predstavlja meščansko duševno praznoto. Zadnje telefonske vesti PECE (Tel. Naš. listu). Novo projektirana asfaltna avtomohilna cesta Moravče-Zagorje še ni popolnoma dovršena. Zato tudi služba cestnih pometačev še ni oddana. Prosilcem je za njih metle na razpolago avtogaraža v Moravčah, ker moravški avtobus že čaka pred garažo pripravljen, da bo zdrknil po novi cesti proti Pečani. KAMNIK, 31. maja (Tel. Naš. listu). Zadeva kamniške pošte je toliko kot rešena. S L junijem se ukine dosedanji zastareli način poslovanja in se uredi povsem moderno. Kamniški vlak bo s tem dnem začel oddajati pošto za Kamnik in kamniški okoliš na postaji Homec. Tu bo čakiffo na pošto polmotorno letalo, izdelek tovarn v Tuhinjski dolini, ki se bo takoj dvignilo v zrak in začelo nad Duplico razmetavati pisemske in druge pošiljke. Kamničani bodo od 9. do 10. ure odprli okna, da bodo pošiljke lahko padale v stanovanje. Iz Kamnika pa v času sezone itak nihče ne piše Brzoklepalnike tvrdke Friderik Krat* d. z o. z. Stražišče pri Kranju, za le-tošnjo košnjo dobite pri njenem zastopniku : nad Ljubljano, £>1 kjer jih je vedno večja množina v zalogi. Kdor pride osebno, si lahko izbere po lastni želji. KLEPLJITE SVOJE KOSE ’l BRZOKLEPALNIKOM <-4. Strah v Kloštru pod Gorjušo Pod Gorjušo stoii prijazna hišica. Ljudi® j? jo nazivajo »klošter« Zakaj se imenui® ^ »k'ošter«, gre govorica, da je hišico sezidal »lepi Tonček«. Dalie pa liudska govO" [ rica ne seže. Zdaj stanuje po milosti gospo' , daria v »kloštru« stara gluha vdova. ^ Bilo je meseca aprila letos sredi noči; i-5 ^ najlepšega spanja se erluha reva prebudi io ( meni, da je potres. Vstane, gre v vežo i11 j zagleda tri strahove, ki so s silo vdrli v »klošter«. Pa ne mislite, da je bil strah j lepi Tonček Bil ie lepi Francelj z dvem9 pomočnikoma. Ta je nahrulil staro gluho vdovo, ki se ni striniala s tem nenavadnih) obiskom, rekoč: »Stara baba, molči!« Pf' tei priči je prelomil burki ie in jih vrgel pred njo. Vsa plašna leti klicat sosedove-Med tem so nočni junaki odkurili Drugo poglavie tega nočnega obiska pa nima prav nič junaškega na sebi. Vlomilci v »klošter« so se zarotili, da bodo vse uta-iili. Toda, kar se ne stori, se ne izve. Prišlo ie na dan. Vlomilci pa k gospodarji' »kloštra«, da bi se poravnali prei, ko prid® zadeva nočnega vloma pred sodnijo. Posrečilo se iim je, da so poškodovanje tuj® lastnine »kloštra« dobro odkupili, tako d9 jim ie gospodar rekel:,»še pridite klošter razbijat, ako imate veselje « Seveda je h*" lo pa razpoloženje nočnih junakov čisto nasprotno in so vsi izjavili kot v eni sap'-»Nikdar več!« Toda kljub poravnavi so prišli nočni ju' naki pred sodnijo, kier jim je sodnik pe( šteno izprašal kosmato vest in kjer je tud' stara gluha vdova prišla do besede: »Francelj, ki je oženjen, se mi nič ne smili. Usih1' lienja vredna sta pa mlada fanta, ki s*9 ubogala Franceljna.« Fantje, kaj pravite k tej zgodbi, katere še ni konec? Nočni nemir in povzročeni strah pride tudi č® na sodnijsko tehtnico. radi vročino. Tako je odpadla skrb za poS*' ne lokale. DOMŽALE, 1. jun. (Tel. Našemu listu)-škropilni avto se letos še ni pokvaril, čeprav je že dvakrat škropil. Kadi tega uspc' ha bosta v juniju dve vrtni veselici. JAKŠE, 1. junija (Tel. Naš. listu). Kamniški brzovlak se je zgubil v visoki tra'd’ Da ga bo mogoče prej najti, je oblast Z9' povedala pokositi vse travnike. OTROŠKI »KOTIČEK 1 PISE STRIČEK MATIČEK Vzorniku mladine i' (21. junij.) Viharjev mnogo tebi je pretilo, Zadosti bojev hrabro bil si vročih! Obilo toge ti srce težilo, I Radostno vabil svet te v svoje krilo, J Na pot življenja stlal ti rož cvetočih. ^ Izbrati nisi hotel poti cvetne Krepost je čista duša zaljubila. Uspehi v bojih dobe mladoletne j Molitve sad so, ki verige svetne Lahko s kreposti mečem je zdrobila. 3 Alojzij, vzor če boš življenje celo, Duševna moč nam ne izgine, Igral vihar ne bode z nami smelo! ^ Nebesa nas sprejmo kedaj veselo — Enake tebi — vzorniku mladine. s • Sveta birma Zelo mnogi stričkovi mladi prijatelji in ^ale prijateljice iz kamniške dekanije bodo ta mesec k sv. birmi. Kako se že davno Naprej veselijo tega dogodka! In se tudi Pripravljajo na sv. birmo. Pred sv. birmo Podo opravili sv. spoved; tudi z gorečo mo-■tvijo se nanjo pripravljajo. Znajo že vsa i vprašanja iz katekizma o sv. birmi in še i ''se drugo, kar morajo znati. Vedo, da bo-i pri zakramentu sv. birme s pokladanjem ’ škofovih rok in z maziljenjem s sveto kri-'itno ter po škofovi besedi prejeli posebno Milost Sv. Duha. S to milostjo bodo v sv. 1 veri potrjeni, da jo bodo mogli stanovitno Pričati in po njej živeti. Postali bodo pravi J'pjščaki Kristusovi. — Otroci imajo pri sv. P>rmi botre, pa ne samo zato, da bi jim kaj kupili in darovali, temveč zato, da birmance učijo z besedo in zgledom v lepem krščanskem življenju. V znamenje, da te dolžnosti vzamejo nase, položijo birmancu desnico na desno ramo med tem ko škof IJtroka birmajo. Otroci pa morajo svoje P°tre spoštovati, ljubiti in ubogati. Striček P> bil tudi rad šel za birmanskega botra ®vojim malim nečakom, pa ga niso prosili. Najbrž zato ne, ker Vedo, da je striček re-Ven in ima zbirko ne za sebe, ampak za po-^ančke. — Otroci! Striček upa, da boste sv. birme prav pobožno in zbrano pre-jkveli. Lahko pa stričku pišete, kako je bUo pri vas na dan sv. birme. Metkin dar za misijone kletka je bila pridna deklica. Hodila je ^ šolo in vedno je prinesla lepo spričevalo Pomov. , O zamorčkih še ni vedela in tudi ne, kako da so ubogi. Nekoč pa je častiti gospod katehet pripovedoval o veliki črni ^■friki, koliko poganov je še tam in ubogih arnorčkov, kateri ljubega Boga in Matere j^žje še ne poznajo. Pripovedoval je, koliko m°rajo trpeti zamorski sužnji, težko delati m Pogosto so s palico tepeni. Ker pravega 'a>ga ne poznajo, molijo tuje, izmišljene ?°gove, samo iz lesa narejene, kateri se jPaenujejo maliki. Potem je gospod kate-naročil vsem otrokom, naj vsaki dan J'9-! molijo za uboge pogančke, da se tudi Jh spreobrnejo in nekoč pridejo v nebesa. j6 Pa kdo more, naj tudi rad kak mal dar ahje daruje. — h kletka je vse to slišala. In čim bolj je P°slušala in premišljevala, tem bolj so se ji Prilili ubogi zamorčki. Sklenila je, da si bo ona tudi vsak dan kaj malega pritrgala in darovala za uboge zamorčke. Pa kako? Denarja nima, in služiti pa tudi ne more. Bistra glavica jo takoj znajde; kaj če bi jaz odslej pila grenko kavo, sladkor pa bi dala na kupček in ga potem mami prodala, katera ga bo gotovo rada kupila? Res, odslej je Metka tako storila. Seveda ji je bilo včasih težko piti grenko kavo, pa iz ljubezni do Jezusa in za uboge zamorčke je to malo žrtev vedno rada prenašala. Nekega dne pa, oj žalost, je zapazila, da je njen kupček manjši ... kaj je to ? Njen mlajši bratec Janezek je zvedel za njeno skrivnost. Ta sladkosnednež je začel zmikati košček za koščkom. Ko je sestrica to zvedela, je bila jako žalostna. Najrajše bi ga pretepla, pa ne, zopet se je premagala iz ljubezni do Jezusa in mu samo očitajoče rekla: »Oh, Janezek, ne mene, Jezuščka si okradel.« — Bratec je bil ginjen, obžaloval je svoj greh in se kesal. Nič več ni sladkorja jemal, ampak še sam se je hrabro premagal, pil je grenko kavo in deval sladkor s sestrico na kupček. Ko ga je bilo že precej, sta ga nesla dobri mamici in blaga mamica je na veselje otrok ta prihranjeni sladkor kupila in denar dala Metki, da ga lahko daruje za misijone. Kdo je bil srečnejši ko Metka? Vsa vesela in žarečih ličic je nesla malo vsoto h gospodu župniku, da bi denar poslal Družbi sv Petra Klaverja za uboge zamorčke. Dobri duhovnik je dekletce ganljivo pogledal, vzel je denar in pridno dete blagoslovil, proseč ljubega Boga, naj jo ohrani vedno tako dobro in ' blago. Njen angel varuh pa je imel ta dan veliko radost, zapisal je ta misijonski dar z zlatimi črkami in v njeni rajski kroni se je zasvetil prvi biser. Stričkova zbirka Otroci, če še imate zadnjo številko Našega lista, preberite še enkrat v pismu sestre Ksaverije besede: »Pomagajte še nadalje s svojimi molitvami, da ostane Mala Terezika vedno tako lepa in bela, kot je bila na dan sv. krsta.« Zato ste molili za njo pri šmarnicah. Nekateri so pa še tudi poslali male darove. Striček vam vesel sporoča, da bo Tončka za svoj god, 13. junija, že najbrže krščena, ker je nabrani denar že poslal sestri Ksaveriji. Za stričkovo zbirko so darovali: Alojzij Pichler, Domžale 10 Din; Peterček'Naglič, šmarca 8; Kepic Ludovik, Trzin 10; M. T. 50; Jesihar Ana 10; Tončka iz Celja 10; Milena šmon, Domžale 6 Din. Ugankarji Stričkove uganke še vedno vlečejo. Še bolj pa njegove nagrade. Gospod žreb je že imeniten in znan postal, tako da ga otroci že pozdravljajo in zanj molijo, ali pa grozijo, da ne bodo molili, če jih iz stričkovega Žaklja ne potegne, kot je to pisala Francka Mazovec iz Domžal. Pa se gospod Žreb njene grožnje ni zbal in je kar korajžno tri druge ven potegnil. Rešitev uganke se glasi; »še zame moli.« Pravilnih rešitev je prišlo 48. Izžrebani so bili: Anton Rode iz Rudnika pri Radomljah; Minka Šorn iz Podrečja in Pepca Gregorin iz Ihana; dobijo misijonske razglednice. Drugi naj se pa tolažijo s tem, da pridejo prihodnjič na vrsto. Uganko so razen teh treh rešili še: Zarnik Stanko, Suhadole, Julka, Pepca, Angela in Tončka Remc, Mihaelca in Katica An-drejka, Kočar Brona, Jakec Grčar, Ivanka Mlakar, vsi z Rov; Joško Majcen, Ihan; Levec Katarina, Komenda; Ludovik in Anica Rode, Rudnik; Alojz Pichler, Francka Mazovec, Hribernik Vinko, deklice iz Zavetišča; Ivan in Darinka Cotman, vsi iz Domžal; Mihaelca šorn in štefica Hribar iz Vira; Alojzij Breznik, Raholče; Marija Repanšek, Homec; Dragar Francka, Bišče; Ludovik Kepic, Trzin; Viljem Lekan, Krum-perk; Janez Matjašič, Kamnik; Žebovec Jože, Perovo; Ružica Habjan in Rihtar Srečko iz Doba; Tomelj Jožef in Peterček Naglič, šmarca; Micka Lah in Žitnik Marija, Vodice; Francka iPavlin, Bukovica; Mirko in Vinko Pirnat, Ivanka in Francka Osolnik, Cotman Ivana, Betka Škofič, vsi iz Jarš; Tončka iz Celja; Podbevšek Franc, Vranja peč; Mihaelca Stupica, Podrečje; Tonček šmon, Domžale. Uganka LOJ - SVE - ZIJ - TIA Kaj neki pomeni ta čudni napis? Rešitev pošljite stričku vsaj do 20. junija. Trije izžrebani rešilci bodo dobili po en zavitek lepih podobic. Stričkova pošta Striček se vsem zahvaljuje za molitve pri šmarnicah. V Grobljah se je on pri lepem šmarničnem oltarju vseh svojih malih spominjal in prosil Marijo, naj Vas ohrani nedolžne in pridne. Na vsa pisma tudi danes ne more odgovoriti. Nekateri pridejo prihodnjič na vrsto. Lovrenček Skrabar, Domžale: Prav lepe znamke si poslal. Bog povrni! — Alojzij Breznik, Raholče: K izgubi Tvojega dragega ateka Ti striček izreka sožalje in obljubo, da bo zanj pri sv. maši molil. Anica Pavlovčič, Domžale: Striček je zvedel, da zna Tvoja mamica fotografirati. Prosi jo Ti, naj še strička enkrat naslika, da bo potem mogel sliko v »Otroškem kotičku« pokazati, ker bi ga otroci radi poznali in menda Ti tudi. — Danica Cerar, Domžale: »Zakaj pa niste nič prišli v Zavetišče? Cel teden smo Vas čakale, a od nikoder Vas ni bilo. Nekatere smo šle stavit s častito sestro, da pridete k nam. Ker Vas pa ni bilo, smo morale vsaka za njo en rožni venec zmoliti.« — To ni nič hudega, Danica, da ste rožni venec molile. Pa še za strička enega zmoli! Striček je bil že na poti k Vam, pa je na poti omagal, ker je bila tako blatna cesta. Hvala za vabilo na igro! Si lepo igrala? — Jakec Grčar, Rova: Tebe ima striček prav rad, zato ker si meseca majnika veliko molil za njega in za misijone. Kaj misliš, kdo je to stričku povedal? Ali tvoj angel varih ali pa stričkov? Pa še moli! Striček bo pa za Tebe. — Dečki iz Zavetišča, Domžale: Striček ni mogel priti na Vašo igro, ker je imel takrat v Grobljah šmarnice, pri katerih je za Vas vse molil. Gotovo ste lepo igrali. Ali pa imate vsi svoje mamice tako radi, kakor ste v igri »K mamici« pokazali? — Prvi oddelek Llchtenthurna, Ljubljana: O veliki noči ste stričku pisale, da imate zajčka »Belinka«. Najbrž ste hodile samo tega božat, da ste ta mesec čisto pozabile pisati stričku. Striček pa upa, da pri šmarnicah v vaši lepi zavodovi kapeli na strička niste pozabile in ste zanj molile. Deklice iz Zavetišča, Domžale: Ker ste skupno poslale rešitev uganke, je bil g. Žreb prav v zadregi, kateri naj nagrado prisodi. Toliko razglednic ni imel, da bi vsaki poslal, će bi pa samo nekaterim dal, bi bile pa druge nevoščljive. Zato je rekel, da vas za enkrat ne bo potegnil iz stričkove vreče, mogoče pa prihodnjič, če mu boste pojasnile svoje želje. Striček je nekaj slišal, da boste priredile razstavo ročnih del. če boste naredile kako srajčko za zamorčka Matička ali za Kitajko Tereziko, bo prišel tudi striček razstavo pogledat. Seveda, če sme in če ga boste povabile. — Joško Majcen, Ihan: Striček se je v zadnji številki pritožil, da je v Otroškem kotičku tako malo ihanskih otrok. Pa si se Ti takoj oglasil. Zaenkrat nisi bil izžreban Ti, ampak tvoja znanka Pepca; najbrž zato, ker je ona že večkrat stričku pisala, Ti pa šele prvič. — Marija Žitnik in Francka Pavlin, Vodice: Striček vaju sprejme za svoji nečakinji, ker tako pridno raznašata Naš list. Prosita gospoda kateheta, naj pripelje enkrat Marijin vrtec v Groblje na izlet in božjo pot. Takrat bosta tudi strička spoznali. Kepic Ludovik, Trzin: Prav lepo pismo si poslal stričku. In za Tončko 10 Din. Sicer je res, kar pravi Tvoja mama, naj ne ve levica, kaj dš, desnica. Pa vendar ne boš hud, da sem objavil Tvoj dar. Le povej svoji dobri mamici, da je Gospod Jezus tudi rekel besede: »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in hvalijo vašega Očeta, ki je v nebesih.« — Tončka iz Celja piše: »Gospod Žreb! Ti si mi zameril mojo ošabnost. Prosim odpuščanja in Te prav ponižno (!) prosim, ozri se na lepo ravno sedaj ozelenelo in cvetočo štajersko. Če mi boš odločil nagrado, potem vem, da nisi več hud name. Če boš pa zopet šel mimo mene, potem vem, koliko čednosti imaš Ti.« O, le počasi! Tvoj greh je bil prevelik, da bi Ti moglo biti takoj odpu- ščeno! Ali ne veš, kam napuh in ošabnost vodi? Le pokoro delaj! Ko bo zadosti pokore, se bo pa g. Žreb milostno na Te ozrl in Ti poslal nagrado - seveda le, če boš uganko pravilno rešila. Janez Matjašič, Kamnik: »Striček, želim Ti ljubo zdravje. Če bi pa slučajno kaj zbolel, pa pridi k mojemu ateku. Te mu bom jaz priporočil.« Hvala lepa, Janezek! Striček je sedaj zdrav, če bo pa zbolel, se bo že pri Tebi oglasil, da ga boš priporočil, ker je menda Tvoj gospod atek zdravnik. Alojzij I’i' chler, Domžale: Stričku se zdi čudno, d® nisi dobil nagrade. Bo vse pregledal, kje je pomota. Pozdravljen! Vesela vest za stričkove nečake! Ravno, ko je bil kotiček gotov, je dobil striček pismo, krstni list in sliko zamorčka Matička. V prihodnjem kotičku ga boste videli. MOČNO ZNIŽANE CENE pri vsej manufakturi. Danes si lahko vsak najboljše blago nabavi za ceno, kakor prej najslabše. VELIKA IZBIRA moškega blaga, volnenega ženskega, vse vrste svile, vse vrste blaga za perilo itd. VELIKA ZALOGA železa za beton in drugo, vse vrste železnega okovja. Štedilniki, gnojnične sesalke, železni plugi, kuhinjska posoda. ZALOGA šip, porcelana in vseh vrst drugega stekla. ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil: superfosfata, Tomaževe žlindre, kalijeva sol, čilski soliter. Vse vrste vrtnih in drugih semen: detelja, lucerna, trava, pesa itd. ZALOGA vseh vrst vedno svežega cementa Trbovlje in Split. ZALOGA vseh vrst špecerijskega blaga, najboljše moke, koruze itd. CENE brez konkurence. Kdor hoče biti dobro in pošteno potrežen, je to le v trgovini Jos. Senica, Domžale. i——■iiiim—■iBi——■!—inu Pri nakupu blaga za obleke ^ se Vam izplača vožnja v Ljubljano, ★ R. MIKLAUC ako pri tvrdki R. Miklauc nakupite blaga za Vas in za Vašo družino, kjer imate veliko izbiro modnih kamgarnov in sukna za moške, finega svilenega, volnenega in pe-rilnega blaga za ženske obleke in plašče ter blaga za osebno in posteljno perilo po priznano nizkih cenah. »PRI ŠKOFU« LJUBLJANA Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo Tvrdka obstoja že preko 60 let. HLODE smrekove in Jelove kupi vsako množino Franc Šmon RODICA PRI DOMŽALAH Stalno imam v zalogi deske vseh vrst za mizarska in tesarska dela po najnižji ceni. Ugodna prilika za varčevanje! HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU REG. ZADRUGA Z NEOM. ZAVEZO v svoji lastni hiši: Šutna, štev. 22. (blizu postaje). Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Za mlade vlagatelje ima na razpolago domače hranilnike (šparovčke). Vse davke plačuje posojilnica sama. Daje posojila na vknjižbo, na poroštvo in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Uradne ure: od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 4 popoldne.