JURE KAŠTELAN
Pesmi o moji deželi
Lepaje ta dežela. Meni najljubša. Nikjer ni toliko alg
kot vzalivu mojega otroštva. Livade in konji neosedlani.
Koliko rek in slapov. Pridi prijatelj.
Mi smo na Batkanu. V Jugostaviji.
Delila si bova kruh in veselje in žalost, če sižalosten.
Mi vemo, kako peče rana in kako nož boli.
Tu so šejagnedi do neba in sonce za vse slikarje in vse kopalce
in bistrih hitrih vodš. Sajbošsam videl.
Vso deželo boš videl kot na dlani. Takšno kakršnaje.
In kje so bilš pogorišča. Vse ti povemo.
Tam pri novem gradbišču: še včeraj bili so vešala
kjersmo se s Titom kljubovalno uprli.
Veš kjeje Balkan, Jugoslavija - na Balkanu.
Dežela socializma. Lahko greš po vodi ali po zraku. Pridi in gtej.
S krvjo je zapisana naša resnica.
Glej in pretehtaj karkoli želiš.
Lepa je ta dežela. Meni najljubša. Vnjejsmo,
daljni tovariš, umirali tudizate.
Lepaje ta dežela. Socializem na Balkanu.
V njej smo sanje in kri tudi zate dajali, tovariš.
V.
Rasti srečna pod soncem, rasti
v otroških vrtcih.
Rasti in cveti, dežela delovnih Ijudi.
In mir naj
nad tvojimipolji vlada,
mir tvojim ladjam na odprtem morju
in tvojem dnevu, kise veder prebuja.
Rasti srečna, da bodo vsinarodi videliz vsah
strani, zjuga in s severa,
kako se rojeva in kako se Ijubi,
kako se brani dežela proletarcev.
In mir
naj bo med tvojimi Ijudmi,
mir tvojim rudarjem in tvojim oračem,
mirgraditeljem in tvojim čuvarjem,
mir tvoji sreči v vodi in vzraku,
v pesmistrojev
in v blesku žita.
Rasti in cveti pod zvezdo svobode,
pod roko Partije,
pod srcem Tita.