'.eto XXXI. St. 6J. Ljubljana, petek IS. marca laf* Cena Din 1.- popotana, izvzema? oooeije u> prazni*« — I nosrati oo 80 petit a Dts 2. do LUD vrat S LMd 25a 3d IO0 do SUO vrat • LHo 3. iMeritl petit fTSta Lnn i.—. Popust po dogovoru inseratm davek posebej — »Slovenski Narod« rei^a mesečno v Jugoslaviji Dtn 12.— za inozematvc Dta 25.—. Rofcoplsi te ne vračajo. IBEDMiTVO Oi UPRAVNIorVO LJUBLJANA HMflJeva ulico StCV. A Telefon: 31-22 31-23. SM». 31-25 ID 31-28 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MKSTO, L.jut>ljansKa telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon St_ 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon St 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna hranilnica v Ljubljani SL 10 351 Deklaracija nove francoske vladaš „Smo za mir, a ne za vsako ceno44 Francija bo napela bo strašila vse sile, da preprog žrtev — Apel e v PAK IZ. 18. marca. br. Včeraj popoldne v ■ a francoska ■enas sod leauaouni Leona BI uma predstavila poslanski zbornici in senatu- V poslansk. zbornici je vladno deklaracijo prečita! ministr. pred-B .■.. v senatu pa minister za državno obrambo Daladier. Izjava vlade se glasi: Znano je, v kakšnih okoliščinah se je sestavila %'iada. ki se vam danes predstavlja Konec poteklega tedna je nastal resen položaj v Evropi- Takrat se je začela tudi tV-n.strska kriza. K' ?t: države jo zanteva-!e, da se kriza resi s sestavo čvrste vlade, v kateri bi bile združene vse moči naroda Prizadevali smo s: na vse strani toda ni so nam posrečilo. Kljub inicijativi stranke, ki sedi v parlamentarni većini, kljub BesafcMnanm pristanku drugih skupn. krj b neprestanemu insistiranju so skoraj «a opozicijske skupine apel zavrnile. Na- =~ ~estmm§M aninnfj v".sir Mrtl v".a-4o zakonodajne periode, ki ni Se nit: na polovici Vlado so sestavili isti politični elementi, kakor prvo vlado sedanje parlamentarne zakonodaje. To vlado sestavlja prav tako kakor prvo vlado ljudska fonta, ki j: e Francija dala zaupnico in ji jo bo dala tudi v bodoče Toda vlada je odločena, ne zamuditi nobene priložnosti, da ustvari okoli večine ljudske fronte edinost francoskega naroda Vlada b*> zjiteiutn pri- pravljena ponoviti poskuse, ki so se na žalost izjalovili, in je polna duha, ki je te poskuse narekoval. Njeno prvo dejanje nam že kaže. katere naloge se ji zde najnujnejše. Podali bomo kratke izjave, ker ni časa za formule, poznejše debate nam bodo pa dale priložnost, da vam v vsaki kategoriji vprašanj damo dopolnilne izjave, ki imate pravico do njih. Prevzeli smo oblast po dogodkih, ki so vznemirili vso Evropo in ki bi utegnili v njih biti klica nevarnega razvoja položaja. Predvsem moramo gledati, da odpravimo nevarnosti v mednarodnem položaju. Francija si enoduino in strastno želi mir. Kadar gre za evropski mir, je ni pobude, ki je ne bi Francija sama izvršila ali pa nanjo pristala. Prav tako želi Francija zagotoviti svojo popolno neodvisnost, zavarovati svoje življenske interese, zavarovati svoje meje in svoje prometne zveze. Ker jo razmere silijo, bo naša država še bolj pomnožila svojo vojaSko moč. Dopolnili programi za oboroževanje se bodo izvršili brez odlaganja. Varčevali ne bomo ne z materialnimi sredstvi, ne z ničimer, da se uredi ta stvar. tTporaba materialnih sredstev prodnkrije se ima pomnožiti do nai-vi*ie točke, da ho rim več koristi imela od teza l.iudska delovna moč. Prizadevali si Komo. da ohranimo a vete prijateljstva in Rusija predlaga sklicanje konference Anglije« Amerike« Francije in Rusije Na konferenci na} bi sklenili skupne ukrepe MOSKVA. 18 marca br Komisar za zunanje zadeve Lit vi no v je včeraj povabil k sebi tuje novinarje ter jih obvestil, da je sovjetska vlada predlagala '.aku'štiie skli-ranie konference Anglije. Francije. Amerike in Rusije Na tej konferenci naj M razpravljali o skupnih ukrepih za primer kakega neizzvanega napada na katerokoli državo. Sovjetska vlada smatra, da je to nujno potrebno, ker se je izkazalo, da Društvo narodov ne more v dovoljni meri ščititi manjših držav pred napadi velikih, kar jasno dokazuje tudi primer Avstrije. Sedaj je še ras. da se s primernimi ukrepi preprečiio ponovni taki napadi na druge države, na primer na Češkoslovaško, toda hvala utegne biti prepozno in tedaj je nov svetovni požar neizogiben. Rusija pričakuj od ostalih velesil, da bodo ta njen p>< sprejele ter da bo prišlo tako do iriorno fronte miru. ki bo mogla in znala š-tti mir povsod, kjer bo v nevarnosti. LONDON. 18 marca AA. Med svojim obiskom v zunanjem ministrstvu je sovjet-^poslanik Majski izročil angleški abilo sovjetske vlade, da naj se sk Pa — *anek velesil, na katerem bi se uei msuvuanui položaj v Evropi. Sedaj proučujejo besedilo tega vabila to- da že na prvi pogled se vidi. da do tega sestanka ne bo moglo priti. Nasprotno, mislijo celo. da bo vabilo .melo več negativnih kot pa pozitivnih posledic. PARIZ. 18. marca. AA. Sovjetski predlog ni bil ugodno sprejet v Parizu. Načela, na katerih sloni ta predlog, v Parizu odobravajo, toda sovjetski zunanji minister ni ničesar predlagal, kako bi mogli priti do sporazuma. Sovjetske namere so važne samo zaradi tega. ker pojasnjujejo stališče sovjetske vlade. RIM. 18. marca. AA. Pooblaščeni krogi izjavljajo, da je korak sovjetske vlade premišljen manever, da bi se poslabšal mednarodni položaj. VARŠAVA. 18. marca. AA. V poljskih krogih so z nezaupanjem sprejeli predlog Lit vinova za sestanek velesil. Predlog hoče vpostaviti neko kolektivno obravnavanje dogodkov. Poljska pa je tako delo zmeraj odklanjala VVASHINGTON. 18. marca. AA. Zunanje ministrstvo še ni prejelo vabila sovjetske vlade Sicer uradnih izjav o tej zadevi še ni. vendar pa se povdarja. da bi tako vabilo moralo priti v poštev samo za evropske države, ker ameriška vlada ne more sodelovati pri razpravah takega značaja. Preosnova angleške vlade? Tudi v Angliji se pojavlja stremljenje po koncentraciji vseh narodnih sil LONDON, i«, marca, AA. Naraščajoči ] nemir in sira h pred novimi dogodki sta v | spodnji zbornici povzročila širjenje vest: j o morebitni rekonstrukciji angleške vlade Tudi listi sodijo, da je spričo medna- i rodne napetosti nujno potrebna k on centra- ( cija Toda vse to se je zgodilo zaradi te-ffs ker je Chamberlain odbil izjavo o se- danjih dogodkih v Evropi Delavska in liberalna stranka, pa tudi del konservativnih poslancev, ki jih vodi Churchill, zahtevajo to izjavo Res pa je samo to, da je p-eH?edn:k Chamberlain v zadreg: pred izbiro in sicer ali naj poseže v tisi* dele Ev- rope, ki so najbolj vznemirjeni ali pa naj ohrani Anglijo izločeno iz teh težav. Negotovost predsednika vlade pa Floni samo na tem. ker misli, da se ni treba priključiti nobeni izmed teh dveh možnosti Chamberlain želi samo to, da bi vsi njegovi koraki dosegli zaželjen: cilj, predvsem pa hoče Chamberlain točno izvedeti, kaj mislijo druge velesile Samo zaradi tega se bo najbrž zgodilo kaj takega, o čemer se Urijo vse te vesti. Toda Reuterjev zastopnik je izvedel, da za enkrat se ni misliti na rekonstrukcijo v vladi. Med posameznimi člani vlade tudi nI nikaJcib nasprotij. Energična nota Poljske Litvi Će Litva v določen 1 jivega osi« VARŠAVA, 18. marca. br. Hod Poljsko in Litvo je zavladala zaradi ponovnih obmejnih incidentov velika napetost. Poljaki trde, da skušajo Litvini z napadi na poljske obmejne stražnike izzvati mednarodni incident, da bi se zopet polastili Vilne. ki je s mirovnimi pogodbami pripadla Poljski. V poljskih krogih vlada zaradi tega veliko razburjenje. Litovska vlada zavrača krivdo za incident na Poljake in jim očita, da si hočejo prilastiti še drugo litovsko osem- priti do 1 je. Sinoči je bilo v Varšavi v zvezi s tem sporom izdano naslednje uradno poročilo: Diplomatska nota poljske vlade, ki določa vse pogoje, čijih izvršitev je neobhodno potrebna, da se v bedsle preprečijo incidenti na poljsko-litovski meji in očuva mir, je bila sinoči ob 21. izročena litovski vladi. Poljaka vlada , pričakuje odgovor v določenem rata. V varšavskih krogih sklepajo iz tega komunikeja, da je poljska vlada stavila simpatije, do katerih vidi Francija vzrok za zaupanje vanjo samo in poroštvo sa mir na svetu. Mir v časti in svobodi, je bilo zmerom načela Francije. Mednarodna morala in solidarnost bo tudi v bodoče nje no načelo. Združitev voeb miroljubnih sil na svetu zaradi kolektivne varnosti, bo slej ko prej njen cilj. Tudi finančna vprašajija je treba danes gledati z istega vidika, kakor diplomatska in vojna vprašanja. Nimamo namena opustiti prizadevanja za proračunsko ozdravljenje. Predložili vam bomo celo ukrepe, ki jim je namen ta prizadevanja nadaljevati. Ozdravitev francoskega gospodarstva zahteva neko določeno razmerje ne samo med dohodki in izdatki, temveč tudi med produkcijo in porabo, med mezdami in cenami, med uvozom in izvozom, bodisi, da je to razmerje vidno ali nevidno Prizadevali si bomo na vseh področjih, da se to ravnotežje doseže. Pred parlamentom bomo nadaljevali diskusijo o osnutkih modernega delovnega zakonika. Predložili bomo parlamentu načrt zakona o ravnotežju proračuna, načrt zakona o pokojnini starim delavcem. Brez odlaganja bomo proučili organizacijo podpiranja družin z večjim Številom otrok. Stremili bomo za tem, da pride do končnega izglasovanja zakona, važnega za poljske delavce in male trgovce. Litvi ultimat. Opažajo se tudi ukrepi na meji, ki kažejo na to, da misli Poljska na oboroženo intervencijo. Vlada je imela skoraj vso noč trajajočo posveto- mira in varnosti Francoska edinost je moč. za katere uresničenje se moramo truditi. Združene levičarske stranke so moč, katere uničenja ne smemo dovoliti, ker je polet ljudskih množic in njihova ljubezen do svobode in volja do pravice morda najdragocenejša dediščina naroda. V tem je temeljni vzrok sestave te vlade. Kot zastopniki večine države mislimo, da imamo pravico apelirati na vse. in da od vseh zahtevamo ne samo enako disciplino in enako prostovoljno pokorščino pred zakoni, temveč tudi enakega duha požrtvovalnosti. Prepričani smo. da nas bo naše delovno ljudstvo razumelo, ker se vse doseže od ljudstva, kadar dobi vtis. da kdo z njim dela za ideal, ki je njegov ideal že več ko poldrugo stoletje. Upamo, da bo naš glas doživel povsod isti odmev. V svoj: dolgi zgodovini, je Francija zmerom znala kljub težkočam in nevarnostim ostati velika. In tako bo vnovič pokazala močno in hrabro in vredno same sebe, svoje zgodovine in svoje usode. Zaupnica vladi Poslanska zbornica je sprejela deklaracijo vlade z velikim odobravanjem in je z 369 proti 196 glasovom izglasovala vladi Leona Blama zaupnico. vanja. davi pa je zunanji minister Beck sprejel francoskega, angleškega, nemškega in ameriškega poslanika in jih informiral o stališču poljske vlade. Likvidacija Avstrije je le likvidirana Železnice pod nemško upravo DUNAJ, 18. marca br. Likvidacija Avstrije se izvaja z vso brzino. Po kratkih pogajanjih je bila sedaj najprvo likvidirana avstrijska Narodna banka. Včeraj je izšel odlok, po katerem prevzame vse posle dosedanje avstrijske Narodne banke nemška državna banka. Guverner avstrijske narodne banke dr. Ki en bde k je bil odstavljen, likvidacijo banke pa mora izvesti dosedanji viceguverner dr. Joas. Vse o radništvo avstrijske Narodne banke prevzame nemška državna banka, zlato in devize avstrijske narodne banke pa so včeraj fe prepeljali v Berlin v tresore nemške državne banke, kjer je še dovolj prostora. Tudi avstrijske železnice so že pod nemško opravo. Hitler je izdal sinoči odlok, s katerim pooblašča finančnega ministra, da deloma ali popolnoma ukine vse plačilne omejitve ter zniža odnosno ukine carine v prometu med Avstrijo in Nemčijo. Kaj ae dogaja na Dunaju Dunaj. 18. marca br. Sprememba režima je izzvala v mnogih dunajskih krogih pravcati prevrat. Umrljivost rapidno narašča. Samo zadnja dva. dni je bilo objavljenih 60 izrednih smrtnih primerov. Po večini gre za smrt visokih bivših funkcionarjev, ki morajo računati s preganjanjem, glavni kader teh primerov pa tvorijo dunajski 2id-je. ki so docela onemogočeni. V Avstriji so onemogočeni in gospodarsko uničeni, odhod v inozemstvo pa jim je zabranjen. Najhujše so prizadeti zlasti odvetniki, zdravniki in trgovci. Mnogi židovski trgovci so svoje trgovine enostavno prepustili svojim nameščencem. Samo v zadnjih dveh dneh so našli mrtve okrog SO ljudi. O teh primerih se širijo najrazličnejše vesti in trdi se, da niso vsi šli prostovojno v smrt. Pozornost je zbudila tudi sinoćnja objava dunajske policije, ki trdi. da so se pojavili lažni hitlerjevci, ki nosijo uniforme SS in SA oddelkov ter vse hišne preiskave, odrejajo zaplembe in izvršujejo areticaje. Policija napoveduje proti tem elementom najstrožje ukrepe in izraza mnenje, da gre za delo komunistov. Ker je vsa oblast na Dunajn v rokah rajhovskih hitlerjevcev, se zdi to malo verjetno. Dunaj, 18. marca .AA. Reuter: Ni mogoče dobiti nikakih pojasnil o tem, kje je Schuschnigg. Tudi ni znano, ali ga še zmeraj stražijo. Propaganda dobro deluje Dunaj, 18. marva. br. V zvezi s plebiscitno propagando razvijajo tudi rajhovska dobrodelne organizacije živahno delovanje. Prihodnji teden bo poslanih 10.000 avstrijskih narodnih socialistov v Nem ijo. Z desetimi posebnimi vlaki bodo prepotovali vso Nemčijo ter obiskali vsa večja mesta. Strankine organizacije jim pripravljajo posebne sprejeme. Prav tako so organizirali velikopotezno počitiniško akcijo za siromašne otroke. V prihodnjih počitnicah nameravajo 100.000 avstrijskih otrok poslati na počitnice v Nemčijo ter jih razmestiti po raznih krajih Na večtedenski oddih v Nemčijo bodo povabili tudi zaslužne avstrijske narodno socialistične borce, zlasti one, ki so bili zaprti po koncentracijskih tarx>risčih ali pa obsojeni za zapor. Po nalogu vrhovnega vodstva stranke bodo razdelili med siromašne j še avstrijske lutlerjevce tudi 25.000 radijskih aparatov, da bodo mogli tako slediti vsakodnevnim poročilom o razvoju Velike Nemčije. ■ Pogrešna vesti o aretaciji Slovencev Jugoslovanski konzulat v Celovcu uradno poroča pod št. 1M z dne 17. t. m., da jo kil od Slovencev v Koroški Avstriji aretiran edini Ivan Polja-nec, župnik v Skočijanu pri Dobrli-vasi, in sicer iz razlogov, ki niso v zvezi z njegovim narodnim delovanjem. Niso aretirani zlasti stolni kanonik Valentin Po d gor c, župnik v Hodisah Ivan Stare, župnik v Globasnici Sekel, stolni kanonik dr. Rudolf BI umi in urednik »Koroškega Slovenca« Z w i t -t ar, kakor so to pogrešno objavili listi. Profesor dr. Franc Tišler je bil priprt samo pol ure, nato pa izpuščen z opravičilom, da se je zgodila Iz pisarne kralj, banske uprave v Ljubljani, II. štev. 6438, z dne 18. marca 1938. Manevri aneriikega vojnega brodovja San Pedro (Kalifornija) 19. marca. Včeraj so se začeli na Tihem oceanu manevri ameriškega brodovja, ki bodo trajali do konca marca. Operacijska ploskev znaša 12 milijonov kvadratnih milj in se deli na dva jrlavna dela. Rdeče brodovje je poti poveljstvom admirala Kalbfussa, belo na pod poveljstvom ainrirala Ta-n-anta. Prvo operira v glavnem na črti Kalifornija—Havajsko otočja, kjer bo izvršen prvi imaginarni napad. V -nikov% politikov, zelo konservativnih in dinastiji vdanih. Razen grofa Kulmerja fa živel dr. Vladimir baron \ikolic. o katerem se je vedelo, da bo tast enega izmed Habsburžanov in da ima ozke zveze z dvorom. Prav glede njegovega zeta (Salva-tor) so kombinirali, da je določen za nekakega podkralja v Zagrebu... In sedaj pomislite: mogočni avstrijski nadvojvoda prestolonaslednik je s svoje olimpijske višine, ko so vsi tekmovali za en njegov nasmeh, — odrinil vse te odlične in javno vdane mu osebnosti in si izbral za »edino zaupno osebo za Hrvatsko« urednika proti-klerikalnega lista, naprednjaka, ki so bili najizrazitejši apostoli narodnega edinstva Hrvatov in Sfbov, člana hr\*atsko-srbske koalicije, ki fe bila na Dunaju »sumljiva« že s samim svojim imenom! . . . iemik za. in t>-roti, a ima v gvetu vedno • eč veprija'eljev m ta* ffovonijkov je eu% icb- t do*az.ila apr.iv 6e- ao*i ovojema oi*t©j*- V dokai nekaj številk: v torek in đredo je na nje 15 ekakačev ah*o!virala 38 skokov, med katerimi jih Je :>i.o pet nad 100. de* pa aai M metfaa a m m končal: raz- ^a brez padca. Znameniti Av»:: B trikjat po*ol- kei sn>i lasmi rekorl & -C^oki po 102 154 » 107 m. To ao rea * > ne daljave, venlar krtt'cna ročka s*akan:ce *c ni prerez e*va, ca; dovoljuje piani*ka naprava p- o* ke io 115 ali ee?o x> l£s tnetrov. V bod Ke računamo. • a se romo približali poletu 110 ali najmanj* 115 metrov. O tem je prepričan rodi Bradi, ki ye hotel za v*^U*o reno ie zdaj d<>*eči 110 metrov in mu je ■o e prena^hki anee preprečil. Po svojem napelem rekordnem *k< ku r.a 107 metrov je Bradi r»:$al domov svoji materi ;ooi*ouo; Pomisli. skočil 107 metrov m ostal živ! Strašno, ha ha ... Po trenineu ao se nemški skakači v domu Ilirije razarovarjali z inž. Blouđkom. So-e'asno eo izjavi i. da zdaj razumejo našo Sor o za Plaoi o. «aj *o tam: videli io ob-lili kakšna razlika je ni* b i ainicaoit FIS ia na.-iri. Doti:* in na dnwrih lini ■-ah skičeV) p"\»*eCno fO do metrov r» imajo moča« pr* »»k v noce. a na p"ani£>. skakalnic: akaot o od 90 -io 100 metrov, a no čutijo no^enera pr tiska in pristaja io z milji las lahko*o: rd 6« i'm ka «■^ ?«* r*r> tVoVt: na 90 m^*r»v vdrl aH doskoku prihliJno 6 "o 7 cm. Ja ps je to komai nbrUiMI. Kako laW so no'*i na piani-*! skaka-vri, je dofc^ral ru'1 P aO r»— - ^ordn^m fkoka ca 107 m* -'rv £epv»v je po doskoka drve? * silovito hm-- - ini. ni smnčal do konca izteka. ?smveč ee je z neverjetno laKrej «V->-:ač: v*c?^ Banpaj dvigni i ?*0O mfrnv v*«^';^. kar Pl P« al »al 7rvMi^;lo. Naa^>'^fro. v**> ifrefte :7vc "i n^^ava-fno prodno in eTe?*Ptno btm rv?d »a. Piipomnr** i# da so pcAarafl m** v«' "-rredrto 1ft» *fP w "m-^ra1 :e ^•f Pa^niartk k" na^'1 pr%r»*a. « ^od» o*>a Vem« +fa p^nr-i* »»"Ito — -j--.*. v ~-—> n «S« Vri * n -i nhv'i. 4avji\« SevMa fe Pa P»rad' raTre^ x?»ae vi jib znamo prekaša. Fant je *©*o raboljšai svoj ntil m iioaledica tesa je tudi. da Je do- seeal ve^je daljave kakor leta 1986. Skaknin cti je oila to pot pripravljana v rokor >ien, ćaoa. Ina. Blomdkn je napelo, da jo ie ^ svojimi 1 jedrni, ki eo ie temeljito u vežite r.. v tem Donta. pripravil v poldragem a cvu. Bila je v bezbjbncni ttnnju, seveda je pa v e a vnem i zre'"no nerodno vreme priporooeio k ;iaodn.m reruKa'om. Da eo Doleti ar> oh moeooi eo ipotrebne vae kompo. nenfe: lleamo coln^no vreme brm vatra, prav'Jna tcmpcatura in temeljita priprava r»!ca'*»v P!an'ca veliko mednarodno letati :e na skakačici, a v primera, da vreme ne ho odgovarjalo in da ne bo o dani tudi druži no-ro;i h«o fekmo raje olrK^v^^alo, pa ma-e a*ledalcev. Varnost in 7 IravjV akaanea je prvo! Naj No/5ak sicer ed^n najbolj zanee-l*i vih «4a*ati že mi nedellski savezni tekmi na 65 me-t'sk: 9Vaka!n*ri. a nekaj krivde nosijo tudi piedalci. k* bo mu venomer prigovarja* 11: p^t^ETtl. B:ne potegni! Novdak jih je pofluSal in — parfel. Nado javnoet bo seveda zanimalo, kakšno ar.al^sOe bor'o z^aj zavzeli napram pla-niškim pcl^om No. vezani. Njihov položaj >e r^C malo kr^li v V*vrno so ei laaiili primat v amučar.ckih skokih, glede daljave kakor glede etila a zdaj iih je prekoatl Avstrijec Bradi ki se je že večkrat po-anal nad lOO m^troT.' KaJtor znano, je Andersen prexi dvema letoma ekočil 09 t °" ~ov in to je doadai naidalj^i akok Ncr-vežanov Zaoi ali ro torej za 8 metrov in kdor poana nj h ovc seutj' i-ibje. ta vć. da jib bo to le maW bc'elo in da a« bodo kmaru »'-ruAa'i rehab-ilitirati. Skok ali polet ? To vpreAar-je bo treba 3lei ko prej razCiatiti. kajti prav gotovo >e, da je b'-' '-.a -a-1 ka "T^d skokom na 50 al 100 metrov. Nihče namreč ne more trditi da je teto, če skakač skoči 50 ali ion rr.^trcv. Ce tega prordema ne bodo pravo^asrvo re*i!: -r.^ z''er.o mzo ga bodo re*ili skakači sprrd Poletov nI ve^ mogoče u**tavti. Je to po-ocmorrra nova disciplina .-ci seveda zaht^^-a kvalitetno na^t>olj-š> skakale. V.-^k kaka^ pa Se n! letalec. S fave^urni s^ekalnimi te-krnam: rn planL«k:m; poleti «) b le ieto*nle glavne pian-ške priredtve zak^;učer»e. Edino le se na prar-iik ?5 marca Vodo skakali na- 51 na%ila*M na 25 metr?ki ska^alnd. Danes premiera! r r v i C v filmu slavni baritonist ALEKSANDER ŠVED nadalje CAMII.LA UOBN. PAUL JAVOR, TmOI( HALMAT in *. STOLZ >a praznik in v nedeljo ob 10.30 dop, matineja s cenami ob 2.50 do 6.50 Din ki4«™ Pod *rečno zvezdo . Prekrasen film. ki ga bo občudovala vsa Lnibljana: NJEGOV MODEL SESTRA MARIJA Nepozabna vsebina - prekrasno petje Predstave danes ob 16-, 19 15 in 21.15, na praznik in v nedeljo ob 15., 17., 19 in 21. uri KINO UNION, tel. 22-21 Živilski trg LJubljana, iS. marca I>a-ues je bii prvić v tej stzotii ziv..ski trg ixredno dobro zaseben. Promet je bii zeio iivanen preavaem zaradi dveh praznikov. Vpocte. iti moramo tudi, da je pri aas jo- žeiovo pravi narotini praxx:iic. saj imajo Jože t; in Jež ce najbrž većino. Prav zaradi njih je bila danes posebno živahna kur . s cvetjem. C\> I inJ trg je b.* te povsem pomladni ter povsem zaseden. P.:"oji trg je bil danes slabSe založen z morsk.rr.. ribami, ker je zadnje čase sab ribolov na morju zaradi svetkh ncCi. Prodajali so plavice po 26 din. skuse in tuna po 30. girice in srdjeice po 18. osi:če po 32. pa!arr. do po 28 in zlatobrov ali ko-marčo (orade) po 36 din kg. Med rečnimi ribami je bilo danes razen ščuk ki so bile po 16 din kg naprej, tudi nekaj klinov »po 10 din), krapov in postrvi. Precej je bulo žabjih krakov. Na zeienjadnem trgu je zadnje čase nenavadno mnogo moto vil ca, radića regrata _r. -rug« njpa r.."* p na-:. L"ar.cS nekatere prodajalke niso dobile niti več proda-jainih miz in zvrstiti so se morale še na drugih prostorih, kjer navaino ne prodajajo zelenjave. Dobro Je b'l založen tudi perutn.nsk: trg. Kaže, da se bodo jajca fte nrkoliko pocenila. Nekoliko slabše blago. 20 komadov jajc je bilo danes že po 10 din. V splošnem so pa jajca se vedno po din 16 do IS komadov. Cene perutnine so nespremenjene. Danes je bilo nekoliko večje povpraševanje po perutnini. Poziv potujočemu občinstvu Ljubljana. is. marca V zadnjem času je zeiezrufika uprava nsrctovila. da povzročajo potniki sam ude potniških vlakov z nepravilnim vstopanjem in astopanjem v vozove. Vdenore-dne postanke vlako-t- na postajah in po~ atajaUicih določa ieJefidika uprava na podlagi Jku^eaj ter povprečnega itevlla ixer o^>a jvxnh in vstopajočih potnikov. Da bi preprečila zamude v Lakov, Je poe-ralna direkcija državnih železnic ie svo> jećaano izdala naredbo, da morajo potniki ^stepati pri prednjih vratih v smeri vožnje n vstopiti pri zadnjih vratih, na kar se potujoče občinstvo ponovno opozarja, da se strogo ravna po tej odredbi Nadalje obvešča železniška uprava potnike, da je prejeia številne prito±be is smučarskih krogov, da vstopajo v železniške vozove ki so uvrščeni v goren-ske potmske vlake in so označen* a napisno tabte »za smučarje« tudi ne^mučarii. Ker so : m en }en: vagoni op~emPem os 0Y>!'>*e-m samo za prevažanje smučarjev se oeta b potniki pozivajo, da ne vst'^jo v te vonove temveč " vae ostale vozove. atev k> poSk--db v tefesrtislrh vosa/v Ti se je v zadnfih mesecih sope* povečalo fce-leszuaka uprava je ugotovila, da ao rezali potniki jermene pri oknih in razbili lipe ter nta**e ome, Yee ta pHa/iflia ^ovaro- l čajo ali s svojim neprevidnim postopanjem aii celo namerno. Ugotovljena Skoda znaša mesečno več tisoč dinarjev. Zato se potniki pozivajo, naj ne poškodujejo na-r>rav v vozovih in naj poop rajo železniške ^"revodnike pri ^aleoeriju storilcev a tem, » pnja\".jo sprevodniku slehernega., ki bi - -ocil kairšnokol. akodo na iaiezniSkl imo iL »Zakonci stavkalo« v Ptuju Ptuj. 17. marra >Zakonri stavkajo* tak ie naslov veselo-ieri J. Pohla. ki &o jo vprizonli oni dan na*i i^raiCi, ciani Drainai ^nega društva. Režiser Borko Joži je v letošnji sezoni za polnil veliko vrzel, ki ie vladala v Ptuiu te neksi let pri našem Kleiiahšču, Zadrta) > ob5ir?n repertoar, ki ga je v večji meri ie izvedel s svo,: ini igralci, ki so polni ognja za resno umetniško izživljanje ako pomislimo, da K) nam samo meseca februarja priredili kar dve predstavi, vidimo, da so igralci vecko žrtvovali ra gledališko umetnost. Občinstvo pa zna tudi ceniti njih delovanje in rado obiskuje gledališke predstave, ki ^o bili rtosleJ se vedno popolnoma razprodane. G L>•-'-ko ie zbral okoli sebe mlado ififral-.-ko družino, ki neumorno deluie in ie Ptuj takorekoc zdramila iz duševne zaspanosti ter ga upposob la za kulturno središče ob na.*i neverni meji. Tudi pri zadnji igri smo vidali na odru neka i novih igralcev, ki eo stopili prvič na TalLiine deske ter se prav dobro obnaali. >£akonri -tavkajo^ je veseloigra, polna zdra-veea humorja in je bila kot nalašč Pripravljena za pripust Ker so zakonski možje preradi zahajali v gostilno, kjer le bila zaLa natakarica, je županja nahu.:skala Žene. da so stopile v stavko ter možem zapahnile duri. da niso mogli v toplo postil jo. Seveda r>a so se 6 tem vr^zale in so morale kontno popustiti, ker so uvidele, da brez moSkih ne ure niavno vkuzo ie imil to pot g. Spat, ki ie ieral vlogo očeta Tomaža. S svojim nastopom ie vzbujal veliko ^meba. kakor že dolgo ne. Poda) ie evojo vloeo popolnoma naravno. Tudi njeflova partnerica tzdč. Cehova v vlogi nieeove žene Barbare, je bila dobra, le prevečkrat se je spozabila, da iera vloeo starke. Ljubka sta bila s svof^m nastopom e. Kostanišek v vlogi kovača Toneta in gdč. Prosnikova v vlogi njegove žene Tilke. Dočim je gd?. Pro*inkova svofo vloeo igrala odlično, je bil f. Kostanjiek U> pot slabši.. Zlasti ji Popuščal v drugem in tretjem dejan m. V tre-tiem delanju le bil tudi preeo=no-ko oblečen za vaškega kovaSa. Odlfna fe bila adč. Pfaifrova v vlogi tuna nj». Videli smo io to pot prvij na ua*em o-iru in se ie mflH^ma v«e*n prikupiš /pk» ioler fe bil v svo : ving; fMn. ? Fftspt ko1 žunan ^om>a >r* Orle l>mh--ova 'e M Is v svoii vtos1 K^>r«*^kp t*»Io dof»ra *n :o ae> mPokojnik< gotovo na prvem maatiL Z največjim uspehom ga igrajo vsi odrt v naši državi, pripravlja se pa tudi premiera na Ces~kem. V igri je zaposlen skoro ves naJ dramski ansambel, ki Itudira delo pod vodstvom režiserja Cirila Debevca. Premiera bo v sredo za premier-skl abonma. OPERA Sečetek ob 20. uri Petek, 18. marca: Ob 15. url: Gorenjski slavček. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 do 2 din Sobota. 19. marca: Grofica Marica. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Nedelja. 20. marca: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol Ponedeljek, 21. marca: zaprto 95-letnice urretniikega delovanja višjega režiserja g. prof. Šesta bo 24. t. m. ob pr:liki nove izvedbe Verdijeve opere »Rigolettaiovom: »fee enkrat pr--sn a«, Vae profitu, da izvolite v smislu čl. 20 z k ena o tie-vu objaviti v Vašem oenje-nem HMa na i^r j ni medtu in v enakem tisire Bledeči '.r in. po-paasnfc oziroma PNaai :^o: Skiep upravnega odoora mestne elektrarne štfv. 1118/E-i z J ne 8. aprila 1931, pa kaTerrtn je ferobg na-čune za ^ porabljeni električni ttok plarai takoj, velja še danes, in si^er za asa po^ro leg plačila za ialjšo dobo oi treh mesecjv p t dosiej še nihče ni napravil pomene prožn;c. V a>ef^nih hišicah o. Volovodai ce*=* sta. nujejo večinoma delavei, med katerimi jih je tudi nekaj brez posla. Ink san t uestn, elefctrpme kaaira tPm zneske za dorjtbijenj "•'ckTTicni tok običaj o 14. in 15. v mesecu in ker ppafe.es večina strank teden^k-* plačo, prihaja vaelei zaesekesi in ne kon-em tedna. Stranke ie vedo približno kdaj se bo zglaail, zafo imajo skoraj vse <>nar rrdiso 2e pripravljen. So pa tudi str nke, i;t se tmjttm izeovarjajo z breapo^elros.tk). s Tem. 'la j3 mož denar zan-LI in pfHHha.1 ter računa nc plačajo Ink&smt sam izgovorov ne more vpoStevati. zato svetuje franki naj orrei upravno vodstvo e'e* t-rk•» znaša Din 2S.—. V članku omenjene vdova ie na opozorilo mkr»aavita več mesecev zarovnstjo prop-ila mPSfno obč'rio ^a odlo^- p'ačila. kj |i j^ Kfl vee'ej tudi "lovolien. Ob koncu je dolivala ♦•oVnvjno ?s dvs m^e^a in Ver ni nr^frila za n*»dalnii odlrv* pla^Ma. sp ji ie tok odklonfi. Drn^a v članku omen;^n^ str*>nkn na anhh niT-oM ni nrr^i'a za o'lo^ oTačHa. <\r*s \n je inkj»sint orpruzorU na možnost in ver^eno?-1 ollocra. Iz naveleoeiga je razvi Ino. da mestna elektrarna stori vse, da ustreve svojim strankam ter da ravna ctroso v s«niska gor; citirane o^ožnice le tedaj, ka>iar ee stranka iz orezbrižnosti ne posJuii uirodnostL ki se ji nudijo, in s tem tudi ozrož« int^r se mestne elektrarne. Z odličnim spoštovanjem predsednik: *^r. J. Adlešič. SPORT — &K IHriJja, priredi v nedeljo ob 11. kJuheko prvenst-vo .združeno z medfchib-aktan juniorskim tekom v cross country-Ju pod Ce4cinovim gradom. Na startu bodo zbrani po prijavah sodeC, najlooljsi slc-venskd junioeji v tej disciplini s Koširjem od Planine, ki je nedavno dosegel krasen uspeh v Zagrebu. Upajmo, da bo ta uspeh ponovi in tako pokazal svejo superiornost. Seveda se mu bodo močno približali povsem novi in talentirani atleti iz Celja in Mar bora ter drugih slovenskih mest. Tudi za gledalce bo aelo u g:: dno, kajti tamkajšnji teren omogoča opazovanje teka od starta do končne borbe pred effjem. Upajmo .da se bo občinstva udeležilo v nolrem stevi'ii, saj to pri red tev že s^ma po «eW snhteva. V naslednji to"k: bolo no-nerl'. li^sVi *rr!;^>rii med sp-Hoi Tr e zadn.i večji izvirni naeting za -riavno prvenstvo. T*^ nam garantira, da bo borba ic saćn'ega mormenta res ogorčena, zlasti se, če pcerKS^fano da eo moči p^smezni-kov skoraj popolnoma zenačene. Torej v -edeljo dopoidne vsi na ilirpki eross ccun-txy tak pod Cekinov m gradom. Iz poUcijske kronika I BnJUaaJfaal Ljubljena, 18. IZSLEDENI IN ARETIRANI »KOLESARJI« Ni ac dolgo tega, ko je ljubljanska, potici ;a zaprla već članov nevarne družbe >kr> lesarjcv«. že je prišla na sled drugim tatovom. Po daljšem trudu se ji je posrečilo iz&lediri tri mlade tatice, Id »o kradli kolesa po mestu, najraje po periferiji, ki pa jih niso potem prodajali doma, marveč" so jih dobavljali poslovnim tovarišem v Za* greb. Tam je policija sele pred kratkim odkrila sumljivo predtdovalnioo ukradenih koles. V Zoigrcbu prijeti tatovi so izpovedali, da so bila skoraj vsa pri njih zaplenjena kolesa ukradena v Ljubljani, odkoder jih je dobavljal mlajši mehanik, čigar ime so povedati. Ko je bil ta v Ljubljeni aretiran, pa je apet povedal, da sta mu ukradena kolesa dovažala dva mladoletnika, ki sta se že nad leto dni bavila s tatvinami in ki sta zadnji čas pritegnila v svoj krog še nekega tretjega pokvarjenega pobalina. Policija je vse tri pokvarjence oddala mladinskemu sodišču, zaprla pa je tudi nepoštenega mehanika, ki je kupoval kolesa od njih in jih prodajal v Zagreb. MATEVŽ V NOVI OBLEKI Matevž, ki ie še mlad m postaven fant, je postaval brez dela okrog kolodvora. Srečal ga je tovari? Trne, ki ga je povabil ne kozarec daJmafcinca, kjer je kmalu oživel pogovor o tem in onem Ko sta bila že nekoliko okajena in se je dan že nagibal k večeru, so se Tinetu zasvetile oči in je jel še vsiljivejše govoriti v Matevža. Slednjič je zaključil: »Cisto dobro vem. Ženska je odpotovala .. . stanovanje je prazno .. . ključev imam poln žep... in ti tudi potrebuješ nekaj boljše obleke...« Ko sta odtavala v noč, sta jo mahnila v Šiško, se priplazila okrog oglov do manjše hiše z zastrtimi in temnimi okni. Počakala sta malo. ruto pa je pogumno stopi! naprej najprej Tine, za njim pa se je pomikal maloduš-nejši Matevž. Kmalu je v ključavnici za-škrtal ključ, zattem drugi tn tretji, slednjič pa so se vrata udala m 9ta smuknila oba v hišo. Tine je posvetil z vžigalico in prisluhnil. Ostalo pa je vse tiho, kakor je že popreje napovodoval Tine in kmalu sta se znašla v sob' Zdaj sta vedela, da v stanovanju ni žive dure. zato sta se precej brezskrbno spravila na delo. Tine je takoj odprl omaro, kjer sta našla izbiro moške obleke. Matevž se je jel takoj preoblačiti, dočim je Tine rx>gledal pod posteljo za čevlji, ki jih je tudi našel Matevž ni dosti pomerjal in je bil s preoblačenjem kmalu gotov, dočim se Tinetu oči vidno ni mudilo. Prebrska) je še nekaj omar in iztaknil nekje nekaj bankovcev, ki jih je poba&al v žep, ne da b* to p< vedal tovarišu. Naenkrat pa je zunaj zalajal pes, začuli so se tudi glasov: ljudi -. . Matevž je samo vzkliknil: »Uf!« in že odprl oikno ter smuknil na vrt svojo razno ob]eko je pa pustil tam, kjer se je bil stekel. Seveda mu je nemudoma sledil tudi Tine in ubirala sta jo, kar so ju nesle noge, nazaj proti Ljubljani. Spogledala sta se šele nekje v mestu, ko sta stopila pod cesrno luč. Tine se je široko režal: »Glej ga no, kakšen kavalir! Komaj te poznam Daj. zavij-va še v »džunglo« da te ogledam natančneje!« In sta zavila spet v dalmatinsko klet, kj-er je Matevž še vedno globoko dihal zaradi prestanega strahu in pa slabe vesti, dočim je Tine naročal liteT za litrom. Ko sta bi! a oba že močno na trka na, sta nemudoma začula za svojim hrbtom energičen poziv. Drobno mežikaje sta se ozrla oba hbrati v obraz stražnika, m katerim je stal tudi detektiv. Ko s*a bila spravljena na stražnici, Tine £c vedno ni mogel razumeti, kako so ju mogli tako hitro izslediti. Zjutraj pa. ko sta se iztreznila in stala pred uradnikom, se je Matevžu posvetilo v glavi: v starih odloženih capah je pustil vse svoje dokumente in ker so Matevža že zaradi drugih manjših grehov na policiji dobro poznali in vedeli za njegove navade, ga ni bilo težko poiskati... Preden je Matevž odšel v spremstvu stražnika na sodn-šče, je moral seve odložiti obleko, ki ga je delala tako imenitnega samo tako kratke ure in je zlezel nazaj v svoje cape. Tinetu pa je bilo žal samo to, da je od ukradenih 400 din porabil le skromnih šest kovačev... ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISKI, TELEFON 41-79 Kreutzerjeva sonata po delu L. Tolatoja Lil Dagover, Albrecht Schonhais in Peter Petersen v glavnih vlogah. V dopolnilo zvočni tednik in kolorirana šaloigTa. Predstave v soboto in nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob uri. Prihodnji spored: Shirlev Temple ZLATI KODKCKI Uradno vremensko z dne iS. t. m. Rateče-Planlca, 8'0 m: —i, sončno, mirno. 60 cm enejra. trener, skakalnice uporabo«. KranjS-ia gora, 810 m: — 1, barometer se dviga, solno: o, rairno, do cm enc^a &Te- n?f, »anka!i~če uporabno. Erjavčeva koča na Vršiču, 1501 m: —2, sončno, mimo. 95 cm enefra. arenec. Krnica: 200 cm onega, arenec. Dom na Kontni, 1520 m: —4. sončno, mirno, 14") cm ene^a, sren. Skalaški dom na Voglu, 1540 m: —3, sončno, mirao. 150 cm snera. sren. Senjorjev dom 1522 m in koča pod Kopo 1377 m: —1. sončno, vetrovno, 90 cm eoe-*ra, srett. Klopni vrh 126* me —8. sončno, vetrovno. 70 rm f ta. P- en Podatno oorrči'o z dne 11. III. 1938. Mozirs a keci. 1344 m: —4. sončno, mirno, 120 cm sne^a, sren. Lep dar; Zgodbe brez groze KOLEDAR ruLNBSt Mek, 18. mara, katoličani: Ciril Jer. Budim tr JUTRI: Sobota, 19. mana, katoličani: Sv. Jožef, Slavoljub POJTJTRMNJEM: Nedelja, 20. mama katoličani: Niketaa, Zlata DA\AINJE PRIREDITVE KINO MA.TICA: Tarantela KINO SLOGA! Laila KINO UNION: Kdo je kriv? ob 14.30 in ob 18. brezplačni predstavi KINO UNION: Njegov model (ob 16. 19.15 in 21.15) KINO MOSTE: Rose Marie in Lahkomiselna POjHARMONIČNA DRUŽBA občni zbor Ob 18. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice DRUŠTVO SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETTNIKOV občni zbor ob 18. v restavraciji Slamič (kmečka soba) DRUŠTVO ZA PRAVNO FILOZOFIJO IN SOCIOLOGIJO: predavanje prof. Borisa Furlana »Problem pravne kavzalno« ti« ob 18.15 v seminarski dvorani juridične fakultete DRUŠTVO »SOČA« predavanje dr. Branka Alujeviča »Jadransko morje v narodni a^rodovini« ob 20.30 v salonu »Pri Levu < ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE -Smuk, smuk« ob 20.15 (in sobota ter nedelja) VAJLCKOV VEČsER v Sokolskem domu. diska PRIREDITVE NA PRAZNIK KINO MATICA: Tarantela KINO SLOGA: Ti si moja sre^a KINO UNION: Njegov model KINO MOSTE: Rose Marie KINO SISKA: Kreutzerjeva sonata DRUŽABNI VEČSER NSZ ob 20. pri Levu VODSTVO PO UMETNIŠKI RAZSTAVI 2MA ob 11. gdč Dana Pajnič v Jako* pičevem paviljonu OBRTNIŠKO DRUŠTVO družabni večer ob 20. v Kazini DRUŠTVO TRGOVSKIH POTNIKOV IX ZASTOPNIKOV občni zbor ob 9.30 v veliki dvorani Trgovskega doma PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ZDRUŽENJE POOBLAŠČENIH GRADITELJEV občni zbor ob 9. v posvetcval-nici Zbornice za TOI DEŽURNE LEKARNE PETEK: Mr. Sušnik, Marijin trg- 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31 SOBOTA in NEDELJA: Mr. Leustek, Res-Ijeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Mr. Nada Komotar. Vič — Trska cesta. amtoJ mita V enem največjih slovenskih mest — seveda ne v Ljubljani — produkcija razveseljivo narašča. Najbrž je tudi to jav splošne gospodarske konjunkture. Blato ni letošnji izum, zlasti ne v tistem si venskem mestu, kjer uživa posebno z:: to. Vendar smo blatu šele zdaj priznali pravo ceno in ga začeli spoštovati. Spoštujemo ga celo tako, da si ne upi:mo po nevrednem imenovati njegovega imena. Zato si tudi ne upa nihče pisati o njem. Ako pa Že piše, slišimo tudi drugo plat z\»onn. Skratka, naše blato je slavno pra\' tako, kakor mastno. Nedotakljivo je, čeprav moramo vsi brozgati po njem in menda je celo cepljeno proti posipanju in pesku. V starih časih so bile v tistem mestu razpasene grde razn-ade. .V. pr. posipan ali so hodnike, cestne prehode in včasih celo ceste. Zatirali so blato kakor nalezljive bolezni. Prebivalstvo je pa bilo nezadovoljno. Samo pomislite, b?ata je bilo kljub vsemu zatiranju vendar dovolj, prebivalstvo je pa moralo plačevati davke za pesek. Gospodje tedaj pač niso poznali ljudske psihologije. Zda) se je vse spremenilo. Prebivalstvo menda še vedno plačuje davke, a je zelo zadovoljno.. Zakaj bi tudi ne bilo, ko se mu ni treba jeziti, da so posuti samo nekateri hodniki. Zdaj vlada enakost — vsi imamo dovolj blata. Srečni smo, da je v drugih predmestjih, kjer ne stanujemo, vsaj prav tako mastno blato, kakor v predmest-jut kjer stanujemo. Tako jim ga privoščimo/ Že zaradi tega nedolžnega veselja je vredno iiveti v teh blatnih časih. Toda blato je treba ocenjevati z višjega stališča. Mi, pristni sinovi slovenskega naroda, izhajajoči iz blatnih vasi, vemo še prav posebno ceniti blato v mestih, človek bi se v slovenskih velemestih ne mogel nikdar sprijazniti z mestom in sčasoma bi umrl zaradi samega domotožja — če bi mu blato ne ustvarjalo iluzije domačnosti. Blato je vendar nekaj tako značilno slovenskega, da bi ga morali imeti v svojem grbu. Srce igra v človeku, ko opazuje meščane, kako znajo dobro posnemati naše kmečke nava de; že nagonsko jim iščejo noge trdnejših tat. Ko pa meščani prihajajo v gledališče, v kinematografe, na koncerte in k maši, se ustavljajo pred dvoranami^ iščejo trave, da bi si obrisali čevlje ob njo, brcajo v kupe lanskega snega in topotajo kakor hunski konji. Da, prav tako, kakor kmetje ob nedeljah pred cerkvijo! Kdo bi se pri tem ne spomnil na Belokrajino ali Prekmurjc, na Barje ali Rovte. komu bi ne poskočilo srce v ginjenosti nad tako pristno kmečkim blatom! Skoda, da ni takšnega blata tudi v Ljubljani. Splošno je znano, da v Ljubljani Ih- hko iščejo blato z prižgano trsko ob belem dnevu. Včasih je bilo v 1-iubljuni strasno blato, zdaj ga pa ni več. Nenadno je izginilo, kakor da ga je požrla zemlja. Ljub-Ijančani se sprehajajo po ulicah v copatah, saj ni nikjer niti praška. Ljubljanski avto-mobilisti so že odstranili z a\'tomobilvv blatnike in širijo se celo vesti, da Ljubljančani ne hodijo \*eč v potapljpških oblekah. Sprevideli boste, da je \Sc to bridka resnica, kajti druge plati zvona ne boste slišali. Da, nekaj je treba ukreniti! Zakaj bi Ljubljančani ne uvažali blata, Pomislite samo na mitnico! Nekaj je Irena ukreniti! S tem seveda ni rečeno, da potrebujemo še eno tranzitno skladišče. Prosimo samo za kratko pojasnilo- Ali je v ljubljanskem grbu zmaj ali krokodil? (Obema bi se blato imenitno prileglo.) Vidite, kakšna škoda! Ostane jim samo tolažba, da prihranijo milijone na pesku, odnosno na blatu. St«, 63 lSLOVBNSKl NAROD«, petek 18. marca 1938. Podrite velesejmske barake! £.}nbl}aaa nn)no potrebuje dostojno rmtaviKe — Ljubijana. 18. marca Da je Iv.oijanaki veieaejem živi jen jaka potreba Ljubljane in Slovenije ter da izredno koristi tudi vsemu gospodarstvu v državi, se je dovolj dobro izkazalo od prve razstave 1.1920 do zdaj Gospodarsko življenje zahteva dandanes prirejanje velesejmov v večjih ^ospodarakih in prometnih središčih, med kakršna spada nedvomno tudi Ljubljana, ki je po vojni začela rasti iz deželne prestolnice v prestolnico naroda na križišču pomembnih mednarodnih prometnih zvez. Zato je bil tudi izmed vseh velese j-rnov v državi ljubljanski najprej ustanovljen. Pogled na sejmišče v Zagrebu Vendar za izredno pomembno gospodarsko ustanovo niso pokazali razumevanja prav tam, od kode« bi morala celo izhajati pobuda za ustanavljanje, organizacijo ter izpopolnitev velesejmov v državi. Zdi se, da so vedno gledali na ljubljanski velesejem kot na lokalno zadevo, čeprav je bilo '.akoj očitno, da je prvi mednarodni velesejem v državi koristil vsemu gospodarstvu, ne le slovenskemu. Ustanova se je morala razvijati predvsem iz svojih moči, državna i>odpora je bila neznatna. Zato je razumljivo, da organizatorji našega ve I esej ma niso mogli tudi sezidati stalnih razstavnih pa-vilonov ali celo velikomestne razstavne palače. Ljubljanski velesejem je dobil streho v začasnih barakah. Tiessni paviljoni so v začetku se kolikor toliko ustrezali v estetskem in tehničnem pogledu, po 18 letih so pa nedvomno že do-sIužllL Težko je reči. ali je bilo sploh kdaj kaj reprezentativnega na njih kar bi jih upravi če val o za mednarodni vHe^jem: sramovati smo se morali pred mednarodnim -vetom Tvžkn se je opravičevati pred inozemskimi razstavljale:, zakaj jim ne moremo nuditi primernejših razstavnih prostorov. Zadnja leta je tudi vzdrževanje lesenih paviljonov z nesolidno streho zelo težko. Ce ne začnemo takoj razmišljati o zidanju novih, solidnejsih razstavnih paviljonov, bo ljubljanski velesejem celo ogrožen. Med tem ko urejujejo v Beogradu velikopotezno velesejmisče za kar imajo skoraj neomenjene kredite, najstarejše velesejmisče v državi kmalu ne bo več niti uporabljivo za svoje namene. Pri tem se nam ni treba niti skkeevati na svarilen primer ko je rjogorel h gljenski paviljon. Leseni paviljoni sred: mosta v resnici pomenijo veliko revarnost- Po -*avbnem redu lesena poslopja v mestu sploh niso dovoljena. Zadnji čas je. da nekaj ukrenemo. Upoštevati je treba, da ne gre le za velesejem sam na sebi. Doslej je bilo na vel esej nušču prirejenih mnogo pomembnih kulturnih razstav, ki so dosegle najlepši moralni uspeh. O gmotnem uspehu ne moremo govoriti, ker so stroški taksnih prireditev zelo visoki. Drugje bi tako velikopoteznih kulturnih razstav ne mogli prirejati .ker Ljubljana nima za takšne namene primernih dvoran, 2e zaradi ne S te tih kulturnih, strokovnih, tehniških itd. razstav potrebujemo v Ljubljani primerne razstavne paviljone. Seveda nam pa narekujejo predvsem interesi splošnega gospodarstva in posebej naše obrti, da Ljubljana dobi dostojno velesejmisče. Menda ni treba posebej opozarjati, kako velikega pomena so velesejmske prireditve za Ljubljano v turističnem ter gospodarskem pogledu. Mestni občini ne more biti vseeno, kakšno je ljubljansko velesejmisče. Povsem neutemeljeno je mnenje, da bo ljubljanski velesejem izgubil svoj pomen zaradi beograjskega velesejma. ki ga beograjski pridobitnikl in oblasti podpirajo z vso vnemo. Ljubljanski velesejem bo imel vedno svoj pomen že zaradi lege Ljubljane: odločilna je tudi bližina državnih mej dveh ' velikih držav: Nemčije in Italije. Beograjski velesejem ima v resnici mnogo večji pomen za ha'": anske države, med tem ko je Ljubljana srednjeevropsko mesto. Zagreb se no more niti primerjati v prometnem pogledu z Ljubljano, zato pač smemo upravi čn o zahtevati, da bi v Beogradu upoštevali naš velesejem vsaj tako. kakor zagrebškega. Priznane slovenske organizacijske sposobnosti bi pa bile tudi primerno jamstvo, da bi bile skromne podpore, ki bi nam jih naj dajali, dobro naložene. Take paviljone Ima beograjski velese jem Seveda ne smemo pričakovati čudežev. Preveč naivno bi bilo upati, da nam bo Beograd sezidal razstavno palačo Brez pobud naših najsposobnejših ter najpodjetnej-ših ljudi Ljubljana ne bo dobila niti novih lesenih paviljonov na velesejmišču. Toda potrebne bodo tudi žrtve, ne 1*> po*:; Vprašanje ni nerešljivo: morda bi ga kazalo rešiti celo v zvezi z vprašanjem zidanja obrtno tehnološkega muzeja v Ljubljani. Zakaj bi ne združili obeh akcij? Velesejmisče je doslej služilo tudi nalogam, ki bi jih naj prevzel tehnološki muzej: pomislimo samo na nekatere strokovne razstave, prirejene na velesejmu! Ako bi tehnološki muzej in veselejem sodelovala bi lahko postal velesejem slavni dobavitelj razstavnega gradiva za muzej. Zadnje čase niso prodrli več v javnost glasovi o aJSctJI za zidanje obrtno tehnološkega muzeja, zato ne moremo presoditi, kako je napredovalo delo. Vendar mislimo, da še ni prepozno v zvezi s to akcijo tudi načeti vprašanje zidanja novih razstavnih veiesejm-skih paviljonov 'sJke so pa barake ljubljanskega veJesejma Smrtna nesreča v rovu Zagorje. l7- marca-Daaes dopoldne ^ je po Zagorju bliskovito r^iot* j vest. da je v kotredeŽKem rova abiio eoejra izmel najtolj znanih m pri-Jjabtjeain nj -niskih delavcev 44 let starega Matevža Bnrleza iz topi ike kolonije. Sprva m mogel nhoe te*ra verjeti- ker pokojni Br-S±ez ni bal rudar, temveč je bil zaposlen v osrednji delavnic« v mizarski stroki. Krna'u Pa je bil vsak dvom razpr>e-n. kaj*i okrog desetih so pnneeh Brgierovo truplo :z jnm°. Kot rečeno, je bil pokojni Bnrlez zar**>\ v osrednji delavnici vendar pa je imel od časa do časa opravke rodi v rovu. ka-ior na :»r -^s na drugem horizonta kot edež-kega rova. S tovarišem Slavkom Taufe t sta montirala nočezoe tramove v zeornji cl oboka, ki se Doložnc spušča proti tretje m ■ boraontn. Med delom sta stala na leski. Potoeeni vrh vozička. Dvignila sta kakih SO Kilogramov težak tram. da M ga vleaHa v za to !7dolbeni ležišči na voaki strani oboka. Tanfer. ki je fiziAno močne;;i. ie svu je delo otKavj Brg^eza, precej fis*ejjseza» ra je tram nenadoma potisnil za malenkost v stran. ven.ar dovolj, da je omahnil z deske na tla Med padcem je pa ulariJ tram z ostrim robom preko lev:h »ene tako nesrečno, da ga ?e pri priča do emt-H oobil. Taafer je <*iceT poskusfl vse. da hi ga priklical k za^^ti. toda pref*Hčati se je moraJ. da je tovariš mrtev. Medtem so prihiteli rudarji rz soseščine. Položili bo rnJtv«{r.i ■• -varisa na nosLinjco in ga odnesli v bratov-sko bom.šnioo. kjer je mogeJ tudi ni 1 u? zdravnik «-r. Kajze] ugotoviti, da >e Brgle-zu počila osnova lobanje in da je smrt zaradi poškodbe mozgao nastopila v trenotku. PokBrce/ m' je marljivo uieje>tvoval v naprednih vrstah posebno mu je bil pri »rcu 7.T~one>ki Sokol. Vj^irovj dve hčerk :n sin so vsi šH skozi rzjrnjo v sokolski telovadnici, zato ocrrf*š.i i -e j».>^fW; Sokol. K sreči «*o ot ro>-j D»r**krK] eni. tr»da kljub te nri j> u iarec kruto 7,-idel vse. rK^sebej se že-no-v lovo iz uirle ne rodbine Govej^^ov. ^ setu i/.tekamo toplo s^žalje nepozabnemu Matevžu on naj Ihj zemlja lahka. Iz Poličan — Pot ičane brez dostave poste Pojil Poljčane ima rr^c išen rajon, kamor jc treba dostavljati pošto, za kar potrebuje tudi primerno "»tevilo pismonoš. Da bi šlo delo izpod rok. kakor treba, in to brez obremenitve, so potrebni tukaj 4 pismonoše, tem bolj. ker opravlja eden stalno ambu-lančno službo na lokalni progi Poljčane— Konjice, medtem ko bi bil zopet eden potreben izključno samo za deželo Tako bi ostala še dva za Peke! Sp. Poljčane in Poljčane. Do pred kratkim so to službo vršili z velikim naporom in požrtvovalnostjo 3 pismonoše Pred dnevi je odšel eden na daljši dopust m zdaj sta tu samo dva. ki seveda ne z moreta delo štirih. Poljčane so tako zopet, kot že lani v oktobru, brez dostave pošte. 20 minut od kolodvora oddaljen rujsko-prometni in gospodarsko razgiban kraj je s tem brez vsake zveze s svetom in dnevnimi dogodki. To sc sliši kaj čudno in je naravnost kulturna sramota Davkoplačevalci >*c upravičeno pritožujejo nad tem stanjem in zahtevajo rudi zase svoje pravice. Poštna direkcija tuii takoj v tem pogledu napravi red ter naj takoj posije v Poljčane potrebno nadome*trlo. Treba ie rudi vedeti, da je v Poliounah več uradov, trgovcev, kulturnih društev in gospodarskih ustanov, ki morajo biti stalno in redno v. stikih z ostalim svetom. Nihče pa ne more zahtevati od teh in od ostalega celokupnega prebivalstva, da bi si morali sami brusiti pete in odnašati pošto. — Iz občinske pisarne Občinski urad razglaša, da so dospela valilna jajcu ter naj jih naročniki dvignejo na občini. Prošnje za brezobrestno posojilo za obnovi te v vinogradov naj se ne pošiljajo do izida pravilnika na bansko upravo, ker se v nobenem primeru ne bodo upoštevale 24. marca bo v SI Bistrici žigosanje sodov. Banovinska cesta LL reda Si. Bistrica—Sv. Martin na Pohorju je do preklica za tovorne avtomobile zaprt*. Lastniki psov se opozarjajo, da sc morajo vsi psi v starosti nad 3 mesece v roku od L—15. apnla prijaviti občini. — Važno za rekrute. Rekruti 1. 1917 in starejši se obveščajo, da naj dvignejo pozive za nastop kadrovske službe na tukajšnji občini. Za odsotne so dolžni starša javiti njih bivailišca, odnosno morajo za nje prevzeti pozive. Mladeniči, ki nameravajo vstopiti v podoficirsko peš. šolo v Zagrebu, se opozarjajo na konkurz na uradni deski. — Občni zbor SPD. Tukajšnji; podružnica SPD ima v nedeljo 20. marca pri Maho-riču ob 15. 10. redni občni zbor. Na dnevnem redu so tudi volitve, ki padejo na vsako tretje leto. za to se naj tega važnega zborovanja vsi planinci in planinke udeleže. Predavanje dr. Bajiča na Jesenicah Jesenice, 17. marca Sokolsko društvo Jesenice je priredilo v sredo zvečer dobro obiskano predavanje. Predaval je vseučiliški profesor g. dr. Sto-jan Bajič o temi: Delovno pravo v sosednih državah in vFrnnoiji . G. predavatelj jc v enournem poljudno znanstvenem predavanju obdelal to važno in aktualno snov. Uvodoma je omenjal, da se je v zadnjem desetletju v evropskih državah v pogledu socijalne zakonodaje in v pogledu svobode zborovanj, stavk, tiska in drugih sličnih z.i-i« v mnogo spremenilo. Izmed vseh evropskih držav imajo češkoslovaška. Avstrija in Jugoslavija najmodernejšo socijalno zakonodajo. V Nemčiji država močno posega v sporne zadeve med delodajalci in delojemalci. Tam poslujejo državne ustanove ki v kolektivnem smislu rešujejo socijalna vprašanja, rešujejo spore in sestavljajo kolektivne pogodbe za vsako panogo dela. V Italiji urejajo delavsko vprašanje in rešujejo spore fašistične delavske sindikalno organizacije in fašistične delodajalske ustanove. V demokratični Franciji je socijalna zakonodaja sele na prvi razvojni stopnji. Tam niti ne poznajo odpravnine za nameščence Vlada ljudske fronte pripravlja nekak statut dela. Osnutek tega statuta pa je zelo nejasen in kompliciran in bo v praksi v zek> redkih primerih dosegel zaželjeni učinek. V sovjetski Rusiji je socijalna zakonodaja slabša kot v fašističnih državah. Rusija je v pogledu socijalne zakonodaje ena najbolj konservativnih evropskih držav. Predavanje je bilo izredno poučno in zanimivo. Poslušalci, med katerimi je bilo lepo število izobražencev in delavskih voditeljev, so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. dr. Bajiča in ga nagradili z sromkim aplavzom. Starešina Sokohi brnt dr. Obersnel. se je g. predavatelju v lopih besedah zahvalil za poučno predavanje in pri tem izrazil željo, da bi prišel v kratkem spet predavat na Jesenice. Kolektivna pogodba za stavbno delavstvo Ljubljana. 18. marca Sklenitev nove kolektivne pogodbe za .tavbno stroko je postala aktualna, ker se bo kmalu začela nova stavbna sezona. V četrtek so se začela pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe v Delavski zbornici. Udeležili so se jih zastopniki Združenja pooblaščenih graditeljev iz Ljubljane, Zdru ^enj zidarskih mojstrov iz Ljubljane in Maribora in zastopniki delavskih strokovnih organizacij. Pogajanja jc vodil zastopnik Delavske zbornice J. Stanko. Nekateri znaki kažejo, da se letošnja pogajanja ne bodo tako zavlekla, kakor lani. Zastopniki delodajalskih organizacij so pokazali pripravljenost za sklenitev kolektivne pogodbe, razen Združenja zidarskih mojstrov in studenčarjev v Ljutomeru. Ne žele, da bi se lanska pogodba mnogo spreminjala ter da bi zunanja oblika ostala v splošnem enaka. Pomembno je tudi, da so zastopniki delodajalskih organizacij pokazali razumevanje za zvišanje mezd, in sicer bi se naj prilagodile podražitvi življenjskih potrebščin od poletja lani do letos, na podlagi uradnega indeksa cen. Vendar jc določitev mezd še sporna, ker delavstvo zahteva povišanje mezd glede na podražitev življenjskih potrebščin od leta 1936, ko je bila sklenjena prva kolektivna pogodba. Spornih je ostalo še več drugih vprašanj, tako predvsem vprašanje delovnega časa. Delavci so prvotno zahtevali uvedbo osemurnika gleed na nezaposlenost v stavb ni stroki. Podjetniki so odločno proti skrajšanju delovnega časa in se sklicuje zlasti na to, da bi osemumika ne bilo mogoče uvesti na podeželju. Podjetniki zahtevajo, da bi ostal v veljavi 10-urni delovni čas. Delavci so končno popustili, da se uvede 9-urni delovni čas, vendar delodajalci še vedno vztrajajo, da se uvede desetur-nik. Prav tako še ni dosežen sporazum o zaposlitvi zaupnikov spomladi na stavbah, kjer so bili zaposleni v prejšnji sezoni, kar zahteva delavstvo. Nadalje delavstvo zahteva, da bi pod ietniki sprejemali delavce v poskusno zaposlitev samo enkrat, ne pa vselej, ko jih zaposle in jih že dobro poznajo. Vendar lahko rečemo, da je sporazum v glavnem že dosežen, kar se tiče zunanje oblike kolektivne pogodbe. Trd oreh pa bo še mezdna tarifa sama na sebi. SOKOL Glavna skupščina aokolske župe Ljubljana V mali dvorani na Taboru bo v nedeljo 17. t. m. ob 11. glavna skupščina z nastopnim dnevnim redom: l. poročila župnega starost?. 2. poročila župnih funkcionarjev. 3. razprava in sklepanje o proračunu za leto 1S*i8 in določitev višine župnega davka za leto 1JK18. 4. delovni program za leto 1038. 5. predlogi župn^ uprave in župnih edinic 6. predlog* Savezu SKJ za imenovanje nove župne uprave, 7. slučajnosti. — Po sklepu seje z dne 10. t. m. sklicujemo isti dan ob 9. sejo odbora društvenih delegatov, ki bo v istih prostorih. Na to sejo morajo vse župne edinice poslati najmanj po 1 delegata, naša želja pa je, da se te seje udeležijo vsi delegati, ki bodo prisostvovali pozneje glavni skupščini. Vsa poročila župnih funkcionarjev bodo tudi letos tiskana in jih bodo edinice pravočasno prejele, da jih doma temeljito pregledajo m se seznam jo z njihovo vsebino. Zaradi važnosti pričakujemo polnostevilno udeležbo vseh župnih edinic r prava Sokolske Sope Ljubljanu ★ — Sokolska Volja, ki je izšla včeraj, ima v 64. Štev. naslednjo vsebino: Nemčija na Karavankah (uvodnik) — Najnovejše vesti — Iz dravskega sokolskega zbora (poročila iz žup Celje, Kranj. Ljubljana, Maribor ta Novo mesto) — Tyrš (sonet) — Matija Marinček: Kaj me je privedlo v Sokola? - Korotan — Brat Ivan Bajželj kopico prošenj za podpore Okrog 50 revnih obrtnikov je prosilo za skromno podporo, ka pač najTborj Tcože. kako veKIca beda se skriva tudi med obrtniki. Društvo je obdarovalo skoraj vse, a sredstev ima mnogo premalo .da bi lahko dajalo vsem prosilcem večje podpore. O svojih socialnih akcijah obrtniki na-\-adno ne govore, toda ob tej prliki je babo potrebno omeniti obdarovanje revnih obrtnikov, da opozorimo javnost na socialni namen družabne prireditve, ki bo jutri zvečer v veMki kaznski dvorani. Vendar je treba reči. da prireditelji družabnega večera ne apehrajo le na žepe občinstva: prireditev bo nudila udeležencem mnogo razvedrila brez gmotah žrtev. Program obeta mnogo: sodeloval bo trboveljski kemični jazz. ki si je pridobil v naši javnosti posebno priljubljenost, igrala bo vojaška godba in sicer dva orkestra, eden koncertne, drugi pa plesi ie komade, a udeležence čaka Še mnogo pre-s^eoenj. Prireditve obrtniškega društva so znn-ne po svojem demokratičnem značaju- Jutrišnjo prireditev, ki "ma tudi propagandni značaj, da tri privabila čim več mi ari-dih obrtnikov ter zbudila med njimi čut skupnosti .bo naše občinstvo nedvomno sprejelo s sampaUjami bar razumevanjem. Tudi obrtnikom je treba dati, kar je njihovega, zato bo jutri Ljubljana praznovala obrtniški praznik. t$ fittn&kega ptatna — Kino Sloga: L a j 1 a. Ljubljanski kinematografi nam nudijo pretežno samo nemške, ameriške in francoske filme. Film -»Lajla«: ie za kinoobiskovalce že zaradi tega prijetno presenečenje, ker je iz skandinavskih ateljejev tovarne »Nordisk« in kei predstavlja igralce in okolje skrajnega evropskega severa. Film je po vsebini zanimiv, ker kaže običaje in ljudi, ki jih v kinu bolj redko vid mo, pa tudi zrežiran je zelo dobro ter po tehniki filmske fotografije ne zaostaja za filmi drugih evropskih filmskih produkcij. Prizori, ki kažejo severno pokrajino, z vsemi značilnostmi te dežele, so krasni. Presenetijo nas pa tudi igralci s svojo naravno, elementarno igro. Vlogo Lajle. najdenčka, ki ga vzgaja premožen Laponec, igra Aino Taube, krasna ženska in odlična igralka, ki jo Holy-wood še ni pokvaril. Gledalca prevzame njena lepota in njena do vseh odtenkov dognana in prav nič izumetničena igra. Velika odlika filma je tudi v tem, da ga izpolnjuje večina posnetkov v naravi. Film ne diši tako močno po ateljeju, kakor večina filmov, ki teko dan za dnem v kinih. Film >Lajla« je umetniško oblikovano Življenje severa v filmu, zato nudi gledalcu prav poseben užitek. Kamniška Mestna hranilnica Kamnik, 17. marca Veliko zanimanje vlada v zadnjem času taico v Kamniku samem, kakor tudi okolici, za naš denarni zavod Mestno hran 1-nico, ki je leta 1935. prišla pod zaščito in ustavila vsa izplačila. Po poročilih Mestne hraiilnice o poslovanju v času od dneva zaščite, t. j. od l. novembra 1935 do 31. januarja t. 1. posnemamo: V tem času se je izplačalo na obrestih hranilnih vlog 768.542 din, na preživninah pa 218.003 din, skupno torej 986.545 con. Glasom dosedanjih izplačaln h načrtov, se izplačujejo vse obresti za leto 1935, 1936 ter 1937 in vloge, ki 31. decembra 1937 niso bile večje kot 1000 din. S 1- januarjem 1937 so znašale oproščene vloge do 100 din pri 934 vlagateljih 34.824.25 din do 31. januarja 1938. to je v 13 mesecih, je dv gnilo od 934 vlagateljev le 40 in sicer 2.444.75 din. Nedvignjene obresti za leto 1935 so znašale 231872 din. Te obresti so bile s 1. januarjem 1937 oproščene ter so jih stranke do 31. januarja 1938 dvignile samo v skuipnem znesku din 39.600.50. Z letošnjim letom so bile oproščene vloge to 1000 din v skupnem znesku 406.153 dn, vložene na 1066 knjižic. Od 1056 vlagateljev je dvignilo v mesecu januarju 72 strank 26.317 din, dočim je hra- nikiica sprejela v mesecu januarju novih vlog na knjižice 73.736 dm. V tekočem računu pa se je na novo vložilo januarja 218 563.50 din, dvignilo pa 146.275.25 din, torej znaša pr*«ežek 72.288.25 dn. Da b: Se Mroidtaost zavoda povečala, je hranilnica zaprosila prt Narodni banki li-kviditetni kredit v znesku 4 milijonov dinarjev, v svrho postopnega izplač la vlog do 10.000 džn To posojilo bo obrestovala po 3%, menični bianketi pa stanejo 10 dta brez ozira na višino zneska. Ker zavod plačuje za stare vloge 3% s tem, da najame posojilo po isti obrestni meri, ne utrp' ni kake izgube, pač pa bo to le v korist okraju m zavodu. V okraj bi na ta nacm prišlo 4 milijone dinarjev, zavod pa bo pridobil na ugiedru in bo prejel brez dvoma še več novih vlog ter tako mogel izplačevati nova kratJ^ročna posojila, kar bo dvignilo gospodarsko blagostanje v okraju. Da bo hranilnica mogla ta kredit dvigniti, je potrebno, da kamniška občina pristopi kot žirant za to posojilo in podpiše potrebne menice. Občinski odbor je na svoji zadnji seji soglasno ugodil prošnji hranilnice posebno radi tega. ker bo zavod poleg menice podal Narodni banki kot supergarancijo cesijskim potom svojo terjatev proti Privilegirani agrarni banki, katero ima zahtevati od iste za predane kmetske dolgove v znesku 1.785.739J30 ter 3r/r obvezzvce, katere ima prejeti od države iz istega naslova v znesku 1,315 667 din, tako da bo imela Narodna banka s to cesdjo 2 tretjini kritja zaprošenega posojila. Kakor je iz prednjega razvidno, se stanje riašega denarnega zavoda vidno lioljš.i in skoro lahko trdimo, da že uživa svoj stari ugled, ki bo prtTJomogel do večjega gospodarskega razmaha in blagostanja v Kamniku in okolici. Iz Ljutomera — Deseti vinski sejem z vinsko razstavo k: ga je priredila Vinarska podnižnica v Ljutomeru, je lepo uspel. Razstavljenih je bilo 138 vzorcev vina, ki so obiskovalcem zelo ugajali. Pri tej prireditvi se je tudi mnogo poučnega in koristnega videlo in sli šalo. 2e pri otvoritvi so razni govorniki kritično presojali in primerjali položaj vino gradnikov v preteklosti, sedanjosti in v bodočnosti. Mnogi gostje pa so še med pokušanjem izmenjavali svoja mnenja o vinskem vprašanju. Vinogradniki in raz-stavljalci so bili tudi z gmotnim uspehom zadovoljni, saj so prodali okrog 700 ril vina po večini domačim kupcem. Zadovoljni pa bodo tudi kupci, ki so se pravočasno preskrbeli z našim kvalitetnim vinom. Ceno vinu so se gibale za mešane vina 5 do 6 din, za sortne pa 6 do 8 din liter. Lepa prireditev bo ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu. — Radijski naročniki v Gornja Radgoni so se že neštetokrat pritožli radi motenj radijskih aparatov, ki pa še vodno niso odpravljene. Merodajni naj vendar že ukrenejo potrebno. — Tovoroi a vio je zgorel. V sredo ie iz Radencev proti Bomoovi vnel tovorni avto, ki je imel naložene prazne za noj*1 ter je bil namenjen po slatino. Zgorelo je nad 40 zaboiev ter 4000 din gotovine, ki io je imel šofer za nakup slatine. Se ob pravem času so se resi Id Šofer in dva spremi jeva Ica. Avto je obJ3l velik plamen, ko se je vnel še bencin. Lastnik trpi občutno škodo. — Avto so je poereznil sredi banovin>k<> ceste. Kako slabe so naš3 ceste, izvzete niso niti tonovinske ceste, nam priča dogodek, ki se je pripetil oni dan na banoviski cesli pri Razkrižju, kjer se je pogreznil v blalo tovorni avto. Ljudje so ga morali dvigniti na deske ter spraviti iz blata, da jc uioc I svojo pot nadaljevati šele čez dve nri. Na kraju nesreče pa so postavili v blato dolg kol, ki naj opozori vozače, da morajo biti oprezni. Kaj porečejo k temu možje iz cestnega odbora? — Skrivajte oroijs. Na Policah pri Gornji Radgoni je imel na steni nabito puško Alojz Fridan. Njegov 10-letni sin ji splezal na peč* ter snel puško in jo ogledoval. V hipu, ko je nameril proti 6-letni sestrici Alojziii. se 13 puška sprožila. Deklica se je zgrudila, kri jo ie oblila po vsej glavi. Revieo so nasu' starši Sele opoldne, ko so se vrni d z de- - 4 »SLOVENSKI NAROD«. petek. t ■ i 18. marca 1938. a>* 63 DNEVNE VESTI — *-i.--ip *krbia*ek fiO-tcHiik. V pokor eni gi mnenji, ki uxole*-or m Lektor Karlove uničene v pragi ie praznoval v torek fjO-lftnico ro*»tva. Slavi ivaec i« otujerski ^k>venec in i- sd 1900 >t detovai med Cehi kot sre^pK^neaki profesor, od leta 1914. pa Kot lektor >vecMkem koiu, poseboo pa v andrKam 11 Jr ustat slovenskih visokoaokev ■ staju, ki omi ie ueujnorno delaven pred-s^Onia. Želimo wk irraotfn let v sreči m žalu »oijajj t — Zračne n«se z ntrr Jadranom. Med državo is družbo za zračni promet A e ropu t je bila sklenjena letos nova pogodba, po kateri dcojmo letos tudi zračno zvezo med Zagrebom in Splitom. Tako dobi 9pUt priključek na zračne zveze z vsemi večjimi evropskimi mesti. Razen tega dobimo letos tujai zračno zvezo med Splitom in Albanijo ter DM:orovnikoc. in Sušakom. čreSkosto-vajka bo pa letos obnovila zračno zveao med Prago. Zagrebom in Sušakom ter nad vsem Jadranom do Tirane. Razen tega se pripravlja otvoritev zračne zveze Rim— Split. Zemun—Bukarešta. RESTAVRACIJA KLET „ Zvezda" Danes morske ribe! — SkupćouHfc Zveze ixufuf*trijwv za dravsko banovino. V torek 22. t_ m. ob 10. bo v sejni dvorani Zbornice za TOI redna skupščina Zveze industrijcev za dravsko banovino z oMčajnirn dnevnim redom. — Razpisaua zdravnuka -hi/Ha I.*az •-na ie -iuzba vodje intern^a oddelka bano-vinsk,? Udnišuice v Murski Soboti. Pri morajo iaieti pogoje za primari ja ali asistenta po § 20. zakona o bolm.^icah. I*rošnje naj se v lože pri kraljevski ^nn^ki upravi dravske banovine v Ljut lian i 'o 30 marca 1938. — Pomlad prihaja, čas izletov je to. Letos se nam obeta pomlad zelo zgodaj, de ne bo nenadnih vremenskih preokretov in Ce bo Se nekaj Časa tako toplo, bo kmalu vse ozelenelo. Sneg je hitro pobralo celo v planinah, kjer je obledfea! le še na severnih straneh in tam. kjer mu solne e ne more do živega. Smuko smo v glavnem letos zaključili, zato se pa pričenja najlepši čas za prijetne izlete v prosto naravo. Posebno priporočljivi so v tem času izleti na Dolenjsko, kamor hodijo Ljubljančani vedno pogosteje. Polževo nad Višnjo goro bo zdaj oživelo, ob lepem vremenu bo imelo zopet polno svoiih stalnih obiskovalcev, katerim se pridružujejo vedno novi. Jutri in v nedeljo bo najlepša prilika za poset tega slikovitega dolenjskega hriba s krasnim razgledom na vse strani. O SLOGA, tel. 27-30' L A I L A Film izredne naravne lepote in globoke ljubezni na daljnem severu. Najnovejši žurnal: Hitler v Avstriji. JUTRI ob 10.30 po znižanih enah Benjamin Gigb: TI SI MOJA SREČA_ * Kongres likovnih umetnikov > Ljubljani. Vsem likovnim umeurkom [a vi jamo. da je bila končno ugodno rečena naša prošnja za polovično voznioo po zelenicah. Posebnih legitimacii n*» homo razpoš..iali. L*d?lež>nci na: kupijo na domači postaji običajno vozno karto in formular m polovično vožnjo. Ta formular. ki tta bodo v Ljubljani vid i rali. bo z isto vozno karto služil za povratek. Prosimo, da nam vsi udeleženci, predvsem delegati, javijo takoj svojs imena. — Dni stvo slov*n«dcTh likovnih umetnikov. Ljubljana. Asne.ngt.wa ulica H. 9. — I ved ha birojev ne 5»iužU> pri poitL Radomlje. Dne 9. marca je bila pri pošt in telefonu Radomlje uvedena brzojavna s*!užba. Danes vsi na »VALČKOV VEČER« ▼ Sokolski dom- Šiška Ples — bar — dobra pijača in jedača. — Ii >StniheBega lista«. >SluZbeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 39 z dne 19. t. ni. objavlja /vniilno odredbo k uredbi o pomožnem osobju v gostinskih obratih, pravilnik o poslovanju z ob-nnskirni < mestnimi) vetorinarskimi skladi ter z banovinskim veterinarskim sklaioni dravske banovine, navodila s\f* na nedoločen ča* in spremembe v staležu državnih in banovinskih u*liižrenrev \ območju dravske banovine. — Živalce kužne l»«>!»>/ni v dra%-ki t> m«»- vinL Po atanšn z dne 10. t m. je bila v dravski nekovini svinjaka kn^e na '2:1 ivor cih. steklina na •">. ffarj? na H. svinjska rdečica ne 5. kusa čebeme zalege na 2. 5u£ta vase na 1. n vra nični prisad na 1. — Pri iHezasej vsa mesta i—edena. Direkcija državnih železnic v Ljubljani obveza, da prejema dnevno številne prošnje za «pr»jem v Železniško s4užho. katerih pa ne more nirorino resi ti. ker nima aa to raepotož W*tJSa kredita niti ni za to pristojna. Zato opozarja v poitev prihajajoče, da ne vlagajo presen;, k -r si % tem povzročajo samo i. potrebne izdatka — aWr»a dela v Ljabljani srjsekrte hlapca. 1 krojača za splošno delo krojača za konfekcijo, uenrarje. 6 kovmostrugari^v. kovača, -#5 gromih klfaeevnicarjev aa Kraeuje-v«ae. instolaterja. ni^karja in licaria za lesno imitacijo in mizarja —■ Vdovam in krstam eivilnih rfria.nih asmineneev bo randelil Hrani H i in posojilni kenzorrii. kreditna zadruga državnih uslužbencev ▼ Ljubljani. Gaj?*a utira 9. M) pod-ror po din 200. Nekolkovan« prošnje, ki morajo biti glede siroma-nosli notr *«» oferajnen nacHstvn ali no pristojni otčini. ie vlofiti na;r«ozneie do 5. aprila *. 1. — 9 psa< HataS va»a»m v Badimp^to na 34. evharistieni kongres. Potovanje na podlac« kolektivnega potnega lista. Da se aasigurs udobna stanovanja je prrRjrvitt se čtmpreje. Zad- potrebne nforrr.acije. prospekti to prijar ve za območje Ljobljaiaake Skodja pri Putniku v Ljubljani m njegovih podružnicah v Kranju in na Jeseniosh; za območje Lavan Unske škofije pa pri Putniku v Mar bora in njegorih podružnacah v Celju. PtujPLi. Gornji P-adgoai in Dravogradu. Zahtevajte prospekte. — Smučarski iefet priredi SP» v Ljubljani ponovno v dolino Triglavskih jezer in sicer od petka 25. do vključno nedetie 27. t. m. ker je bil odziv za prvo skupino, ki odide na praznik Sv. Jožefa v soboto 19. t. m. z vlakom ob § uri zjutraj, zek> številen :t< se niso mogli vsi priključiti. Drugi izlet bo zopet pod vod^vorr. smu-skega "čitelja g. Banovca. Odio« izlern:-kov smučarjev planincev bo na Mari5ir> praznik v petek 25 t. m z vlakom ob 6. uri z utraj do Bohinjske Bistricv. odkodei bo pri zadostni udeležb- vozil avtobus do Zlatoroga. Po kratkem odmora nadaljujejo smučarji-planinci svojo pot v Dom na Koroni, kjer bo pripravljeno kosilo. Okrog 14. ure nadaljevanje ture do koče pri Triglavskih jezerih, kjer bodo izle+niki prenočevali Vsa sobota :n ?e v nedeljo ves nredpoktem je na razpolago za razne .>mu 5ke ture ki jih bodo določili izletniki sro-rar nno ? smučarskim učiteljem. V nedeljo opoldne bo kosilo v koči pri Triglavskih jezerih n nato spust, da prispejo izletniki oravočasno na vlak. ki odpelje iz Boh. Bistrice okrog 19. ure. Na ta način imajo smučarji planinci mnoeo časa. za smučanje na sobicu visoko v planinah. Navedena tura ni naporna ter jo zmorejo tudi manj izvežbani srmjčarr phminer. Za udobno prenoči če bo preskrbi 1 eno v koči pr! Trrelavskib Teerrih. krer bo rudi vsakomur na razpolago prehrana po 7elil. TTdeieženci se moram prijaviti v pisarni SPD v Liubliani. Aleksandrova cesta naj-kasneje do srede 23. t. m. do 19. ure. da se more pravočasno vse pripravtv El ob 17. in 20.. jutri in v nedeljo I 30. 14.. 17. ih 20. uri velefilm ■ nad velefilmi I ROSE MARIE I in LAITKOMTSlEOrA 1 rodaja vstopnic dnevno od 10. ■ smo MOSTE — Jugoslovenskl kinološki savez priredi letos svojo VI. mednarodno razstavo vseh vrst psov v dneh 7. in 8. maja na prostorih Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, pod pokroviteljstvom Nj. kralj. Visočanstva kraljeviča Andreja. Razstava bo pod okriljem mednarodne kinološke zveze (FCI) in se bodo podeljevali naslovi Prvak (-inja) Jugoslavije — Ljubljana 1938 in nadeja na mednarodno prvaštvo v lepoti (CACIB). Prija\-nice so na razpolago pri tajništvu J K S.. Ljubljana L, Cesta v Rožno doM-no 36. (tel.: 23— 55V — Planinci! V radio oddajni postaji v Ljubljani bo predaval drevi 18. t. m. od 19.50 do 20 pod nazivom »Deset minu* za Planince* načelnik gospodarskega odseka SPD. g. Marsel Ivo o administraciji v inozemskih planinskih kočah. Planinci radio poslušale: nai poslušajo to zanimivo in poučno predavanje. — Inion^ lrar»ei»-.k.i zavarovalniea >-nr: od nststareifcih vn največjih svetovnih /ava rovaln/ic osnovana Teta - v! /^m v Parizu sporoo*. i.i r; :.*rt f^nr^ze-ntant v Ljub Mrko Jovak. Mikloši^va ^4. — Turni smučarski tečaj. SPD bo od 4. do 10. aprila Pričetek ture ie v Mojstrani, dalje skozi Zgor. Krmo do Stamčeve knč-e. preko Kredarice na Hribarice in čez v dolino Triglavskih jezer, dalje na Komno. Vo«el in Crno Pr?t s sestopom v hotel Bellevue nad Borrniskim jezerom. Navedenega turnega tečaja preko Triglavskega pogorja se moreio udeležiti le izvežbaneisi vztraini smučarji. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 1-1. do 2. aprila t. 1. ♦ Za vezafe motornih vozil. Avtomobil ■*ki klub kr. Jticoslavije. -s^knin Ljubljana, opozarja Hane in ostar? avtomobilistp in mo-foeikli«te. da se nahaja most čez Savo pri r*mučati v popravihi. zaradi ?ies«r je voži^re 7Aj$f*no. T^hniom odd^lf^k jp orna^il oviro predpisanimi znak' 7aradi varnosti morajo vozir' motorna vozila zelo počasi. — Ovodnevni avtobusni izlet v Canin i Italija i, k zimske športnim prired tvam, ka »e vrše dtae 3 aprila t. 1.. priredi Zveza zSl tuiski promet v Ljubljani. Informacije in prijave pri Putniku v Ljubljani. Kranju in na Jesnicah. — Xov erob. Umrla e včeraj v Ljubljani v visoki starosti 79 let vdova trgovca ga. Marija 2argi. Pogreb blage goape bo jutri ob 15. iz niže žalosti Sv. P^tra cesta 11 na pokopališke k Sv. Križu. Pokojnici Mag spo-mrin. nie-i m -vojt-em naše iskreno sožalie! — Vreme. Vreni k >*ka iia{»ved pravi, no beni h bti.-dvenih sprei:i<*tnl». Vt-eraj j«- /,nt.\i-la najviš;a temperatura v Zagrebu 20. v Mari Loru 196. v Beogradu 19, v Ljubljani 18.r>. v Sarajevu in Spiitu_18. Davi je kazal barometer v Liubljani 7«3 7. temperatura je znašala 2.6. — Kaj v-e kradejo. Tatovi v Ljuediani niso izbirčni in segajo po vsein. kar dosežek). Iz veše na Cankarievem nabrežju je nekdo ukradel otroški športni voziček na peresih ^ kotaro spredaj. Lastnica L Unimila Kozi na ima 250 iin škode. V 'Lg. šlski je drzen tat odnesel Antonu rerneiu voilovodno pipo in kos cevi. vr?dno oboje < KK> in Na Olincah ie bila \i ieK»- >. ukradeon pralna priprava i»eritnik in nekaj posode v vredinoatj*200 din. Nairaj? k* po-egaio 'ritovi po obleki, ki jo poiščejo bodisi kar v stanovanjih in po podstrešjih ali še raje na prostem, na primer na hišnih Ivoriščih. N« Poljanski **ti 1-"» nskdo '>dne»sel .rno Htiknjo. vredno 400 din Pavlu Ostercu. Mariji BroJihovi. staaujoČi v Fiigrerjevi uiiei 12 ie drzen hvt ukradel z dvorišča dva para spodnjih hlač. V Zg. šiski je ukrade nekdo Josipu ^nidaniiču rjav suknjič, tak telovnik m črne hlače, vse <^iunei vredno oOO din. Iz stanovanja Ele Rakušev? v MahnpV»i ulid pa je bil ?e dni ukraden črn jonoše-n suknjič, -reden '^00 din. — Puhegii razoa>alec. JT-letni Loj*e Fi Hm. po poklicu trgovski sluga, doma iz Liublians. ie bil zadnje čase zaposlen kot razna* nlec kruha pri [»ekovfckesii mojstru šteianu Križanu v Grahovem pri Cerknici. I >n pa w» ie pred io4>rim t**rinoni nezjia no nu.ii iztfiail. ko je poprej*- ponev<=>ril iz-kupi.'^A za pecivo, nov koš in pa kolo znamke >Styria«. Križana ie Fijon osle paril za akoag 700 din vre4aoati. — D*e ter^ki izginili. Iz Zagreba sta izvinih 'Ji ietna Anka Ga^parovič in hi^.-iea Dora Bi rkovič Ob*1 tla napovedali samomor. — ^anienn.r IjnlHv^umasca mesa. V vasi Kobi.ice blizu CaHovca se je odigrala v sredo tragedija i ut-o^umnosti. 25-letni hrv/,-posebM •ie.av-c Ivan Rojnar je bil silno ljubosumen na svojo ženo in hotel jo ie ubiti, na ma je usia. Zaklenil jo je bil v izbo ifi ii iel fitai: j»oai«wilna p*e»ma. 1'otej« \\ je zafM>vedal. naj i3^e na posteljo, on pa je Jel na dtvorišče. To priliko je porabila prestrašena /.ei.ii. da ie toi'-^niia skozi okno k sosedom. Roiaar ~c ie potem obesil. b L}abtjaiie —1] l*iaiii*t Kueul KoezaUki. umetnik jm> božji volji, ima od največjih glasbenih kritikov najlepše ocene. Pove^lali snie že, ia je aajodiionei?i interpret ChopinovLb d*>l in ravno z izvajanjem Chopina, ima povso! naj-fe* prizr»«ia. Tako t»ravi rien iiuei! kr.likov. Na koacertu v Leipiiiiu ^mo slikali ia* Chopina, oni irlas. ki i? navdušil milijo-ae pesiusnJc^v in bo očaral Bog ve koliko mil jonov. V dušah navdušenega občinstva je bii aiavljon ta vex-?r nesmrtni umetnik Chopin, njegov izvajal©c Koczaušiii pa i.-- bil deležen v harnih aplavzov. Tak^a unteknika bodemo slikali priho«Jrijo sredo v velikvi liibariiawucni (ivorani. Vstopnico za ta koncert ao v predprodaji v knjigami Gi. -Matice. —ij Na k«»aeert« Zlatka Balokoviea iomo med drugimi deli ^liiali tudi violinski koncert s spremijevanjem velikega simfonične-iia orkestra, k j ga je nalasc za virtuoza Balokovića napisal največji sodobni ameriški skladatelj John Ald^n Carpenier. Ta koncert se bo prvič izvajal v Evropi v petek. 18. t. m. v Zagrebu, drugič pa taikoj nato v Ljubljani- Vladat el j Carpenter bo prisostvoval osebno izvedbi svojega Jela v Ljuh4jami. izvedbo pa pripravlja ameriški dirigent Lui> Sieizel 6 celotnim orkestrom Ljubljanske Filharmonije. Tako borne ica?li v ponedeljek v Ljubljani aoajnenit kooceortni večer, pri katerem sodelujeta dva rojena Ani bri kanca, dirigent in skladatelj, izvajalec pa je Ju _r<»k>van Zlat ko Balokovič, ki se j? tudi eskoro popolnoaia uveljavil v Ameriki, ki ie danes nekako njegovo umetniško torišTe. Vae ljubitelje koncertov opozarjamo na ponedeljkov koncert. za katerega se dobe vstopnice v knjigarni Gl. Matice. —lj Prodavanje Prirode*levne*;a društva. V torek. 22. marca ob 20. bo predaval v mali filharmonicni dvorani kina Maitiee 2. univ. prof. M. Osana o '♦Razvoju telegrateke-ea in telefons pravljani? pontorskega kabla, s tem v zvezi pa prineslo tudi romantične slike iz ži'\i> nja v morju. Ker pa bi bilo r. nava-lurinn kablom mogoče komaj premostiti razdaljo Ljubljana—Crnuce. so pri vsakem kablu potrebne posobne naprave za povečanje daljave kakor: krurupizacija. pupinizaciia in oiacevalci. na čemer v glavnem >loni rarmah moderne telefonije na vplike daljave. Z razvojem brezžične telegrafije in telefonije je nastala zanimiva in napeta tekma m^d kablom in I TP-zžično z\ezo. Posebno pozornost zasluzita nvoderni televizijski kabel in končno kot najnovejši izum, kabel brez žice. ki obeta postati kabel hodočnosti. Predavanje l>odo ikistrirale številne skioptične slike in na v'poglAi 1k>1o vzorci raznih vrsi kablov. —rj JactHloven^knčeiAs^lovaška l»sa va bj sokolsko pripaKinisTvo ii*koslovaKdo je kriv? ni LdibI onega obiska, kakor bi ga to visoko kvalitativno d*elo zastlužilo. Ker je film za današnjo dobo izredno aktualen, se ie uprava kina Uniona odločila predvajati ta film brezplačno. Občinstvo naj ima z ogle- lom tega filma ono korist, kakršni je fibm namenjen. Mladina izpod 18 let nima dostopa! Breaplačna nakazila za sedaie so od 11. ure napre>i na razpolago pri blagajni! —lj Združenje psehlaščenih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dtne 20. marca 1938 ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice TOI v Ljubljani. Beethovnova ulica št. 10. visoko pritličje. —lj Aleksander S ved. v Ljubljani doslej nepeznani haritoaist. bo prvič pri nas natopil m pel v velikem krasnem filmu, ki teče t? dni v kinu Tnionu pod naslovom: Njegov modeP ali >Sestra Marija \ Ta film, ki je izdelan v budimpeštanskih ateljejih, nam predočuje ron»antično ljubezen i« tra cedijo mladetra Likarja, ki se med slikanjem Madonine slike za kapeHeo nekega žensk -ga internata zaljubi v svo' model, v neko lepo gojanko tega internata. Film ima prav krasno vsebino in bo te dni imel pri občinjstvu izredno privlačnost. Baritonist žved. ki je eden najslavnejših evropskih p?veev, bo v tem filmu pel poleg opernih arij še znamenito Schub^rtovo >Ave Marikx. Film je imel vsepovsod velrk uspeh in ga tudi našemu občinstvu naj topleje pri poroča ino. —li Društvo trgev«ikih petnikev in zastep. nikov vljudno vabi na XIV. obuni zbor dne 19. t. m. (sv. Jožef) ob pol 10. v veliko dvorano Trcovkega doma. —lj L'radni popravek. Z oz i roni na notico, ki stie jo objavMi v >81ovenokem narodu dme 3. m;irca 1938. v številki 50. na strani 3. •*tolpec 2 spodaj, pod naslovom: >Se ena zanemarjena udoca«. Vas prosim. d;\ izvolite v smislu čl. 2r? zakona o tiaku objaviti v Vasem oenjenem listu na istem mestu in v enakem tisku sledeči uradni popravek, oziroma pojasnilo: Mestno cestno nadzors'vo mestne c*s'e redno oskrbuje. Toia pozimi, ko je dosti padavin, zlasti pa v času odjuge. ni mogoče doseči. Ia bi makadamske we ne bile blatne, rudi če se nas^vajo. ker na-sipaln' material mokre ces+e ne utrli, ampak ?e krralu sv>pi in bln* » ^e poveča. To sc ne dogaja samo v Ljttbljpni teinve-" tudi na vseh makadamskih cestah dnirih mest in krn • ■ v. Toda v LjuMjan5 n:sr> vs»- ceste Tne^rne: nekaj je tudi državnih, nadalje mora skrbet: za del ceste, po katere«n tffia 4 raniv.ijska proea. Malo-/ •1e7nitvo. Ivir ae tiče Medvedove ulice, ni res, da l»i . Ua uua naj-liolj Ziineinarje»Ui. saj je dobila pred letoai dni k;uiaJizai za svoje ceste in j- očitek /antran >^e»lvedove uliee p-»vsem neutemeljen. — Z ojličnim spoštovanjem prepise nik: dr. J. .V He^ič. u— 17 službenih mest na ljubljanskem magistratu pisan h. Razpis bo v >Službenem listu-, kos 2H.. ki izide na lan sv. Jožefa. V poštev prihaiaio interen?ntje od jurislov in inženjerjev pa do absolventov srednjih sol. nadalje pa tudi nižje gimnazij? in nižje gozdarske šole ter meščanskih in enakovrednih .šol. —lj Foio večeri SPD: Slovensko planinsko društvo priredi v letošnji spomladi še tri foto večere za svoje člane v svoji foto temnici. V ponedeljek 21. t. m. ob 20 bo dajal S- prof. Ravnik Janko praktične nasvete Za povećavanje slik ter vodil praktične vaje v društveni foto temnici. V torek 5. aprila ti. bo pod strokovnim vodstvom ocena raznih planinskih posnetkov; planinci se naprošajo, da vsaj do ponedeljka dne 4. 4. ti. do 12. ure oddajo po dve razni sliki in sicer brez navedbe imena avtOijaj torej anonimno, da jih zbrani planinci fotog~aii ocenijo glede dobrih in slabih točk r^samSznih slik. ki jih prejmejo lastniki drugi dan v društveni pisarni. Ta ocenjevalni večer bo zelo zanimiv in poučen, tako. da je priporočljiv čim številnejši odziv. V sredo dne 6. aprila ti. bo izkušeni planinski fotograf g. "fav^ar Ivan vodil v društveni temnici praktične vaje v razvijanju in drugih fotoamaterskfh opravilih. Interesentje za navedene večere naj se takoj prijavijo v pisarni SPD. ker je število udeležencev omejeno. —lj Družabni večer N. S. Z. v Ljubljani. Ljubljanska pod i 'iž-nic-1 NSZ priredi dne 10. t. m. :>a Jozt*-I'>vo svo; družabni večer v časi svojim članom iro> lovnikom s neefarhn programom. >Ja tem večeru bo urral društveni tamburaški zbor. peli se ' odo najnovejši kuplet.i poznanega kuplet ista prosp. Bučarja, volitev kraljice ©rekov in najraz-ličaeJsi druci proirnvm. Z«ato naj velja dievi-za vs»e napi e ne Ljubljane da prihiti na ra večer, katerega orirei,-, Tia«'i:ona!no de-lavaa^aji da ''eko po in materialno naš pokret. Na Jožefovo mi k »Levu« na dViržabni večer. —I j Zaključna plesna vaja v Sokolskem domu na Vjfn ho v nedeljo 20. 111. Začetek »h :{. uri. koim ul* 11. uri. Zdravo! — li Sadjarska podružnica šiPomladaris.ka dela na vrtu . kar bo zanimalo vse posestnike nalili vrtov. — y Drevi vsi k šeutjakobiaiioin! Zaigrali vam bodo Bučarjevo najnovejšo veselo iaro ^Sinuk-smuik! Zabavno dejanje, prijetna godba, petje in dobri dovtipi vas bodo spravili v najboljše razpoloženje. Na Jožefovo in v nedeljo zvečer s? igra ponovi. Začetek ob 20.Io. uri. konec ob 22. uxi. Med uverturo vslop v dvorano ni dovoljen. — Od danes naprej ie novo bt>k pivo pivovarne 1'uiMH v prometu. To specialno pivo vaim I k) iiotovo prav dobro ugajalo. Zato ne pozabi te pok usi H ga! —lj >tSočac matica v Ljubljani opozarja vse svoje članstvo in prijatelje, da bo drevi ob pol 21. uri v salonu pri >L?vwc predaval prvič v našem društvu g. dr. Branko Alnje-vič o temi jadransko morje ^ narodni zgodovini«. Ono ja za veo državo najlepša in najrtratiocene']ea\ posest, ki jo moramo hraniti z vsemi sredstvi notranja in zunanje politike. V teau smislu bo g. dir. Alujevič opravičil interes celokupne javnosti za jadransko vprašanje in nistrov razvoj skozi vso dobo naše nacionalne zgodovine. Kratkemu opisu zuodoviskeua razvoja in borb za prvenstvo ob jadranski obali bo sledil prikaz kulturnega in cospodarske^a poni sna Jadranske na morja s statističnimi podatki o naši poli tonski politiki. K temu zelo važnemu in zanimivemu preplavan'ru vabimo vse člane in prijatelja s prošnjo, da se ga poLnoštevil-no udeležijo. Vstop vsem prost. Potem si t*, d i zabavni večer tva časi Jožioani in Josko-lom. —lj Ra*>tava upada bi jajetih umetnic Male TJinairi antante bo odprta nepreklicno le do vključeno 20. t. m . Ne zamuditve si jo pravočasno ogledati! Prijavljene večJB skupine dobe vodnika. Za dijake aoaša vstopnina din 3. —lj Zdraieaje hriveev obvešča cenjeno občinstvo ter svoje člane, da bodo l.rivnice in česa in i saloni v Ljubljani na praznik sv. Jožefa od pol 8. do 12. ura odprti, Inigi dan v nedeljo pa ves dan za»prti. Komisar. —lj Prof. O. šest bo praznoval v četrtek 24. t. m. 25-letni jubilej svojega umetniškega, dela. On je eden redkih naših gledaliških ljudi, ki so vse svoje sposobnosti posvetili izključno le našemu gledališču, tako. da je v tem kar imamo danes gledališke kulture v veliki meri njegova zasluga. Za svoj jubilej si je izbral opero Rigo-letto. ki bo s prvovrstno zasedbo vodilnih vlog in s popolnoma novo režijo umetniško in scensko popolna predstava. Vstopnice so v prodaji pri operni blagajni. —lj Vodstvo po umetniški razstavi ženske male zveze v Jakopičevem paviljonu ima na praznik sv. Jožefa in v nedeljo, 20. t. m., vsakokrat ob 11. uri dopoldae, kiparica gdč. Dana Pajnie. Prirediteljice pričakujejo, da vsi oni. ki doslej še niso bili na razstavi, pridejo zanesljivo zadnja dva dni. Saj se je zgodilo prvikrat, da žene treh prijateljskih držav razstavljajo v Ljubljani svoje umetnine. —lj Tečaj o negi in prebrani otrok se prične 24. t. m_ ob 17.30 v predavalnici drž. zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipčeva ulica, kjer naj se zglasijo interesentke za ta tečaj. —lj Predavanje Prirodo^lovneea društva. V torek 22. t. m. bo predaval ob 20. uni v mali fjlharmonični dvorani kina Malice g. um v. prof. ing. Mario Osana o temi: >Raz-voj telegrafskega in telefonskega kabla. - —lj Zlato ur# je ukradel. V tngovimo urnr-ja Štefana Feramta v Florjanski ulici je stopil oni dan mlajši neznanec, ki je kupoval uro. Zaaali izbiranja se je ponMidil kunec v trgovini dalje časa. naoosjej pa se je poslovi!, re -ia bi kaj kupil, ker utu je b^la vsaka ura predrag«, le nekaj minut po neznance veni o Iho n pa je Ferant opaztU, da mu je zmanjkala 1000 din \Tedna zlata ura, ki jo je očitno vtaknil v žep drzni kupova- lec. Oškodovanec je pričel tatu takoj zasiU-■ dovati »po mestu, vendar brez uspeha, K'ajcar se je zatekel na poučijo, in prija.vU tatvVi°/ Neznar.cc je bil oblečen v čVuo 6uknjo in b\' pokril s črno šofersko Čepico, gbvbril pa je da.udarniško narečje. — lj "uškouovau kolesar. Na Sv. Petra nasipu jc prišlo včeraj popoldne do hude iicMut1, čije žrtev te postal postrešček -Va-rou llaeJer. Uacler se jc prinejjej b kolesom-o i z;na>ke._-a nu»stu v smeri proti Marij in er uiu triru. K-o ie raviio dirjal ]>o klančku tik. mostu, pa mu jj pri vozil nasr-roti neki voznik, ki t>e uiu Uacler ni mogel več umakniti, in je t reačttl namvw»t v oje pri vozu, l*ri-tem si je Hacler zioruil več reber in dobil tuli bude notranje poško-be. Ponj so prišli reševalci, ki so ga prepeljali v bolnico. —lj Gospodarsko i nizobraievauio društvo 741 dvorski okraj z javno knj^nko v Ljubljani, G-re'joroičeva nLica, bo imelo dne. 2t>. t. m. ob '10. im. v prostorih restavracije >Dcrenda« na Cesti 39. oktobra št. I svo: redni letni občni zoor. Vsi člami in prajatei dfuSiva se vabijo, da se »tega polnošteviiliio udeleže. — Odbor.« —lj Sličica z ulice. Iz nake ulice proti enemu najprometneHMh trgov, recimo proti Marijinem trgu, se je pripodil mlajši kol? sar. na videz fant z dežele. Ljudje, kakor vozila, hite t?dai na vse strani, fant na kolesu se izogiba obojih in hoče obrniti narav nost v Prešernovo ulico, ne da bi zavozil okrog otoka, na katerem stoji stražnik. Kolesar bi vsskakor ušel vsem drugim nevarnostim, le mrkemu shražnikovejuiu pogledu ne.. Takrat pribiti za kolesarjem še iruei stražuniik, ki \z popreje stal v Wolfovi ulici in ki je že popreje opazoval in menda slutil, da lo fant na križišču zagrešil kaJco ue-rodnost. Nevarnost v osebi promatnega stražnika je fanta pridržala zadnji hip pred re j (šitvijo v PreštN"Uovo ulico. Z.iaj se pričm-auntiranj? . na »njici. Zaradi senzacije se zkjrajo ljudje na vs^li ]>locnikih okroi: \rdkropljen z gestami, slednjič pvt potegne str.^žnik b3leanico. Ko fant odpelje okrog otoika, ie senzacije ko-nec in ljudje vpet razha>SiO- -aij Težak udarec. Ugleu>oo :x>dbin0 %. ing. Viktorja Skabemeta je zadiel težak udarec. Davi je po dolgem trp^ujiu umrl v ovetu mladosti stud. tech. Pt^et' Ska-berne, sin načelnika bansike uprave ^nS-Viktorja Skaberneta. Poicojnik je v^1 ^e od rane mladosti slaboten, pridružila; se mu je še bolezen na srcu in kasneje vec drugib bolezmi. Navzlic temoi se je po končani srednji šoli z vso vnemo lotil 5Ut-dj na univerzi, ki jih pa žal ni dovršil Pogreb plemenitega mladenića ho jutri na praznik sv. Jožefa ob IO. na pokopališče k Sv. Križca izpred mrtvašnice sploštne bolnice. Bodi blagemu pokojniku, za katerim poleg staršev žalujejo tri sestrice n pa mnogi sorodniki, ohranjen topel spomin; žalujočim, pa naše naj iskrene jše so-žalje! Iz Ptuja — \e.ro/ ni ki takoj odšli na cesto ter odredili prenos trupla v mrtvašnico, zadevo pa prijavili sodišču, ki je odredilo obdukcijo trupia. Na eni strani se širijo govorice, da je bil pokojna ubit in sicer zaradi konkurence, na drugi strani pa se trdi. d«a je postal žrtev nesreče. Najbrž je padel s kolesa tako nesrečno, da se je uhil. Zadevo bo razčistilo sodišče. Pokojni je bil zaveden naprednjak in splošno spoštovan in priljubljen pri ljudeh. Prizadetim naše iskreno sožalje. — Velik gozdni požar. Včenaj ponoči je opozoril meščane velik sij v bližini Dor-nave. da gori. Takoj se jc domnevalo, da £rc za velik o£enj. Goretri je začel pri Dor-navi obsežen gozd., I as. t g. dr. Komljiinca iz Ptuja, kd >e aLoraj do tal pogorel. Pretila pa je tudi vekaVa nevarnoat, da se vname še sosedni oH>zd, last ptujskega velet r govca Omika. Gi*ilcvi so se na vso mo: trudili, da so preptc^č^U veliko katastrofo, škoda je zelo oboutnav Kako je ogenj nastal, se še ne ve. — JCL v Ptuja priredi v P«tek 18. t. m. ob 19. uri v Mestnem g-ieviaiiSču izredno zanimivo predavanje z zvočnim rllmom čehoslovaška v vojni in rrnruc. Predavala bosta konzul 0SR v LjublN^ani g. Stanislav Minovskv in predsednik .Ua;e g. dr. Egon Stare. Vstop je proet na p,rosi meščanstvo, da se predavanja v pctfnvun Številu udeleži. — Proti tuberkulozna liga je imela v nedeljo v mestni posvetovalnici občni zbor pod predsedstvom g. dr. Bela Stuheca. Občnega zbora so se med (irugdrni udeleži1 tudi sreski načelnik dr. Vidic, podžupan Cvikl Ivan in za ligo na Ptujski gori dr-Peče in Korošec ter za ligo na Vurbergni učitelj Marušič. Primarij dr. Okolo-KizJak je podal obširno statistično poročilo o poslovanju dispanzerja. Iz poročila posnemamo, da je bilo od leta 1035 do danes ambulantno preiskanih 2047 oseb. V letu 1937 je bilo na rentgenu preiskanih 1531 oseb, krvnih preiskav pa je bilo 176o. 2e to priča, da tuberkuloza v našem okraju zelo razsaja in da je bila ustanova Proti-tuberkulozne lige res človekoljubna. Le žal. da se njeno delo zelo malo upošteva, kar pričajo tudi številke o članstvu. Liga šteje danes komaj 127 rednih in 81 podpornih članov, kar je za nas naravnost sramotno. — Tatvina perutnine. V okolici Ptuja so se zadnje čase pojavili prijatelji kuretnine. ki kar na debelo kradejo. V pretekli noči je bilo samo na Mestnem vrhu pokradenih 30 kur. Orožniki so aretirali radi suma tatvine dve mlajši osebi. — Ogenj je izbruhnil na poslopju posestnika Josipa Polanca v Gomilcah ter isto upepelil do tal. škoda se ceni nad 30 tisoč din. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen in so orožniki s tem v zvezi aretirali nekega osumljenca. Iz Setniča — Živinski sejem- v torek je bil 3ejem v Semiču in sicer aamo za živino, istega dne pa tudi v čraomrju. Ta sejem je bi ponavadi najlbolgsi za živino, letos pa ni bilo toliko ,da bi se krili stroški za veterinarja itd. In sicer zato ne, ker »e ni sejem vršil 14. marca. Sicer pa je otočraa pravočasno zaprosila, da bi se sadem vršil 14. marca v Semiču, ni pa bila prošnja pravočasno rešena. Kkse se je toliko caaa zadržala, ae čudimo! Zalo ima oto&oa škode nodpaanj 2000 din, Vzorno delo našla planincev Kaie in Somovi OsreSajcga 2X.6«S gostov — Novi pr*račna Ljp . ^aa, ia mar« u, a je na svojem rt^inem občnem zboru •v . taji dmt*o WD. ha »- beafta ijsttjamska po-iružai<-a SPI', podalo račune z« preteklo popovao leto. Ooim afcor ie atvori] v .ivoram Delavske zbornice predsednik ^. Josip Pretnar s pobira v om zboroval« e\ zastopnikov, tako zastopnika naše bralce vojake podpokovnaka Oblaka, zastopa** uaiasse uprave dr. Rateja in referenta fT. San-Itarja ter g. Badiuro. zastopnika mcaaae ebči-oe kttapnktorju VVeatra. zastopnika želez-at>k# di rakcik dr. Jegliča in vi^eea kontrolorja Majcena- zastopa.ka 7imskoBporUa» z*ezc lr. \ rtačnika ter -tasropaike tiska. ...jem ao iborovalci sprejeli pre-iee.Iii.kov proUoc. da se pošlje Nj. Vol. kralji u>ianostna in pozdravna brzojavka. Predsednik se je zisssIH oblastem, ki so podprte društvo z dotacijami in ma bile pri delu naklonjene. Z molkom so zboroval ca počast ni člane, ki so v teku poslovnoga leta umrli Io bili vsi dobri in vzorni planinci ter 7ves*i tovarifti. to ao pokojni člani Knafelje, Rošrr.ai.. Urbani? in Jakopič. L mŠmm N gfcisednBk i areno val je Tipjea. za ovarosatelja saajanakjr. na rav naieija Skeriepa ter akademika Jordana. V svokm poročila je nrniiafiđntk poudaril, da >• '^oh^e :ru-tv., SPfi pre^velo prvo leto v aem<«rojnean in ne-^vifip.eni deni po reorganizaciji SPD. Poseko*, pažnjo je po-- ečaio vzorni: narašča v* feh z vesel jam mase if pri tem dela uspehe. Tud; lani se jc ^dkvn uveljavilo v krojni memdnih plar^cev v parrzu. Izrekel je zanvaro vaem r^reonj»3com pa *»»di načelnikom vseh 0*^^. Od*«, in o **ki so 4e_ laii marljivo ^ driseeli kepe u*«be. Potrebno * - ifrhtsil aredacaM aa bi ps Pb-■ ve4i>e planavke družine, ki zbrana v druVtvn. med seboj borje »poznali, nakar ' u*pefii dnr*tva ie lepit Brnej )e prečita1 poročno o de-va*f« d**i*va v preteklem amiMiueii lami Poročilo saao objaviK že v včerajfaji stevS-7i«>rovafci ho ea sprejeti r odobravanjem, 'nauk je pretita* psmhatmo brzojavko s-are-a sol»orea dr. Jožeta Torninska. ki »e ^benesra zbqra ni mocel udeleiiti. Z ^ je bio 4*vče poročiH naosferi- ka gospod amkera odseka z. Tva Marsela. P »" SSs y> o sroanodarionjc društva in po. drobna noiaann v** mdorke in dohodke. Jav-mm o.t . zanimale števirke o obisku v ko-I domovih društva. V teku k«sk*«ra le-re obiakalo domov« društva 22.W~ pia-Btnenp . I vxyr, ie Hi: obisk za 2730 cr>-s;ov ve/;. Hajt^oH obiskani so bili Aljažev oVm z >i£7 cr---: Kredan>.i ? 2W> srns^i in 7i letnica narodnega trgovca Ljutomer. 17. marca Xa lepem br-boku pri Mali Nedeiji je r ^ a. v nedeljo #vo/o 70 letnico znani trgovec Fran Senčar \ krogu avojib domačih in bližnjih prijateljev. Fran Sen-je doma iz Boienne^inec Kot trgovec fe prvič uveljavil pri Sv. Jurčrju ob scavnici, nato pa pri Mah Nedelji, kjer je pokazal kmalu svoje trgovske sposobnosti ter si kot marljiv in štedljiv trgovec o trgov no tako povečal, da je otvoril podn^mci v Ljuto/neni in štrigovi. ki sta svojem jubileju telesno krepak mož. odločen iiaciomalist. ki je v strogo rauaocalaem duhu vzgojil tudi svoje otroke ki krepko korakajo po očetovih stopir/jah. saj je njegova hiaa med sta ta mi r ajstare jsimi naročniki Jutra«, >Sk>vensk^/ga naroda-c in >Vecernaoa<. Stačarjevft hiša nudi tudi ob vuajri priliki podpore Sokolu. Gasilski četi in Solsk: rnladini.. Našemu jubilaot.u želimo, da bi š- .icogo let bil čil « krepak med svoji- xn: đr^^jniT Usmilite se uboge živine Novo me*u>. 17. marca. vek malo opazuje vr^kdanie življe-U**>u še oni poslovni feve;. ki se bavi b ■ «ie, pride -o naravnega zaključ-!ju no vsem svetu — vendar t re^lrko v pS*o njo trrovci. ^Jrei^"?em iz Oorenjake. l>c-*i aajfajinjami žtvioo izrooc najetim gonjače nx, a tam dobiš v izobilju za ma! denar. Ge večji del navezana na oni jrizliaj. ki. »i xra mimoirrede sama zmuli v znarzejeai travi ob cesti Le ■ poletju ;e zanjo v tem i/odedu malo bolite. Ku prrženo žHine n.i doiočeae kraje- Kranj. J*seni-e\ 1»rhle t ta vsa r»xrpana in stejl komaj 5e po-kr: 7.\ m «>» l*a pmVa vt»o not po vrhu Se krvave *Mowe. 9m ii i umu i i in mostu in mM »irugrje ama r:i-e o astvm žal. priliko videti vsako soboto ziuirai oe le mlake krvi kot kričeč doki z, bre7ves.tnf*£a trpnčenja živine. Pr tem - ■ t. ■ :-j' .. -e*r.•,'••->. ' h-r. 74rr;iza>o i» se efeenefn vprašuje je. aH ni mocoč> tema b:u-0an*.; hm* ročetr* brsasrčmh trarov-cev napravi:a že enkrat fceaec. To irpmoenie ž:vine se do pajg, \z v leto. Nekoč je pri-5 o v -t^n [H «; ledu lo ii »finih ukrepov, vee-ttr so -rvrovci ubmli -Irueo pot. Gonia. *o dali n* vodita, naj no ni jo živino preko Gnrjan« ev nn kanm-ir*kT cesti na S*»mir I rro sela,, Dvor. tažesaberk ia dsuje. F.ne--£Tčn« a-i*a» oreiniVov jc to pren^eč'1 »* tsuno za nekaj isaja. l'boeo ž'vino so .♦el* po-nosmo i -: no drž. oe-ti. Tako ppe#«puie t'^mvoev. ki jim seveda donasa najvišji do-liiBeft, bi <*e moralo z \-semj «WTk'e>rvi prepre-čirt. rta mmrjivvj fe, da tnjovou pri takem tmnspo»/*fi m' treba hpta pri Tra^v-ekih jezerih s 1"1'J gosti. Razveaeljivo je :eviia po»etmVkov koč in domov je bilo J"Jugoslovanov. 1064 Avstrijcev. 4*k> Neittcev S*3 luJijsnOv, U iiu-aov. 2* Ar^rležeA-. 34 Poljakov. 15 Romu-ii' le Bukraro%. tt& CiiaoatovakoA-. »2 Fracj-ozov in O" ETostov raznih drugih na rod-aostL Od poseta koč jc imek> društvo 363.">Ob • «iin dohodkov. Z.v*i: iteu^rodn^ zimske «e. aaoc ter 6labe?a vremena ob neneljah v juniju rn juliju je pceet v kočah v primeri s posetom v prediinskem letu na«a*4ovaJ. ^n^Je dohodke kakor 1. 1936. izkazisjeta le Cojzova koča in koča v Kamniški Bistrici. l>r.- veni pnaračma za 1. 1938. predvideva •440.0ou din dohodkov in toliko izdatkov. Oskrba bo dala 3JO.000 din doho din. nadalje za upravo 140.000 dtin. za članski [HTspev-ek ariavnemii otihom 0000 din. za foToojieek t00 din. za propaffan-io m pro-• -.i knjisnico ,jin. y>a nota in markacije 'J) »ti^ din. 7_a vzdrževanje ajpad'' »-hniO d:n in 7a nabavo inven-i "»O din. Bilanca wka7ujc 2^WL728 din aktive in 'oliko nasive. Večje postavke aktive So nepremičnine. *o ie stavbe ^n • . < n«-*kn 1.hi o 993 rfiT1 inventar '>07.12^ din. dol/, niči 135.210 din jn ra^oim v koTnh v znesku V'Jdin. Večje postavke r^ive so dolir v Mestni hraniV^n in pri P^koinmskem z'-varln v snesk■ 902.9*9 in. mviikl dm. kavcije oskrbnikov 90.084 din. < - Henrik Lindtner ie 7a na^lT-orstvo rzja-l s-, T>re?Wn3ci ra«'urw>v našli me knjice in račune v \-7or-eji r«d»i. Predčasni :e o»U»om ra7re^r«co- ki je bila sosla-sno «orejeta. Sosiasoo je b;i prireje* tudi proračun za tekoče lato. Pri nadomestnih vol'tvah so bili sotrlasno izvoljeni na mesto o-letonivsih olbornikov Milan.n Khama in -:r. Novaka 'e7" umrlih članov Knafeljcfl in Poimana it. iner. He-r riJ< P r:ubskv. Pav 1 Kunaver. ir ^anko Tn-min-ek in AdaJher* r» v nw delem+ov i srlavMO <*kTrpi,r'*^rv ki V 0-? «n rboro-vaVi da': odbom n^č^a^tilo 7-1 :mnie. 1^kro. ki je rtfvovno doka7jr1o. da neaimor-rfo^p«.rtor^k«i in izobraževalno drtištv«* 'ideleže. — OidKoT. :*revoza ia nt prehrane. Ko,ik je zariužek pri takih tedenskih tran©poruu, ki vsak t-teje najmanj do 00 ?iav. lahko vsak .»am izračuna. Laovedo kupujejo po nizkiii cenal) tudi od kmetov v Bosni. Od tu jo priženo v Karlova e. nakar napravi živina še pot preko Metlike. Novega mesta v razne kraje Gore j ske. predvsem v iiaiustrijaka centra Kranj in Jesenice. Živina ie tako na nogah po tri do štiri dni. Po žeie«nioi pa l»i tak transport prišel na določeni krai v najskrbSem primeru v 24 urah. Neduveoemu trpinčenju žžviae bi pristojna oblast kai kmalu napravila konec če bi stopila ljudem, ki se toga poaiučujeio v nri.: 6vojetra žepa temeljito na prste. Živino b; morali tako velike daljave brer-posojno >•«-zjti po želseatei. V nasnrotnem primeru bi naj sJe»Jiia stroga zabrana. S tako odredbo hi bil kniaiii red in / živin. bi no postopal; več tako nečloveško. Zborovanje trgovskih nameščencev Kranj, 18. marca Danes teden je zborovalo v Narodnem domu v Kranju t Društvo zasebnih in av-tononmm nameščencev«. Navaocin je bilo 56 članov in čianic. Kot zastopnfk Zveze se je udeležil občnega zbora g. Gorn/bnc iz LjubtjkLne. Zoorovan.ie je voxfil predsednik g. Tone Akempihar. G KorsiC Lorso je po-TočmJ ■ delu" d me tva. ki se je agttno udej-Mvovak> v vvefa zadevah nariaaajoofh se na naloge in poCebe orgsjrmzacije. Izvedte so sp. volitve zauj/aikov. pri menečuni sestan-kaa so se c#jrs9VTjavala ramam aktualna vprašanja. zlasti je članstvo aa.nima.1 o vprašanje gradnj« j^an ovan jatam hiš po Pokojninskem zavodu, itevilo clanatvn je do Občnega ztx>ra naraapk-> od 86 na 137. Sej je bilo 7. sestankov 5. dopisov se je odposlalo in prejelo liSfi. Bisera^iik g. M^ftoiž fa rx>rooal. da je bilo dohodkov 6.611 din izdatkov pa 3.045 din: prebitek znaša 3i556 din. čisto premoženje 8.645 efin. podrporni fond pa 3 979 din 38 para. Nade*yrstr/eno poročilo Je podal g. Repič Drago Ua je btta odboru izrečena zaupnica, v i »odporni fond se je na novo rotiralo 1.00<) din. Predsednik g. Stempthar je predlagali, naj se pri moSklh zniža starostna dobe, prt Pokojninskem zavodu s 40 na 35 let. pri ženskab pa a 35 na 30 let. Predlog je bil soglasno sprejet. ZboTovake je poed raval g. Gombač iz Ljubljane v imenu Zveze, ki je glede znižanja starostne dobe povedal, da je Zveza že pokrenila akcijo potom poslancev v mtupsičmi. če bo mogoče predtug fuasiLi v finančni zakon. G. Stemp^nar je najdalje poročal o zanimanju čianatva na gnadnjo stasovanjakih hiš p>> PZ. v tej zveni je bil sprejet predlog za spremembo pravil iz L 1930. v katere naj se vneso nekatere olajšave. Poročal je trjcK. da se glade zdravniške službe m nože prstnsme in snto-teval. naj se s 1. aprilom nastanri se drugi zoravruk. drugače grozi izstop večje grupe nameščencev iz bolniške blagajne. G. Koknaa je pojasnil predpis, da drugi adravnik ne more larti nastavljen, ddkler ni 800 članov Pripomnil je, naj se vsi ne-dostatki javijo. Nato je g. Štampah ar svoj predlog formnhra] tako. da naenesoe&ci. atrrani na občnem zteru. zanterajo pro-Mo izbiro zdravnika. Pri volitvah je bil na predlog g. Jereern aajSmlSJBI izvoljen za predsednika g. Tone Ateenpimar. v odbor pa še g. Cof Mirko, gdc Rugale Mara. g. Mikuž Maks. g. ^JSman Adolf, g. Juvančič Zvonko, g. Ažmpm Karoi. g. Oman Tine, g. Kotar Rado g. Drča Ivam. g-gdc Jenmtiik Kata. g. in g. Ogorarvc Ivan. V nadzorstvo sta DOa izvsa^EVba Sf>- ^f^jrr^ Drngr^ jn J&ognoutn Zmago. r*ied zaključkom dMnega zbom je podal nekaj pojasnil še g. Gombač Ig Za 3 milijone ikode Litija. 15._________ Litijska amnfrSM župa je imela v nedelja rodni občni zbor. ki gm je vodil župni sta* nsiiiii eamski svetutk Doliciar iz Kresnic. Ldeležlia so se jra delegati 37 £aeiWkih drar-^tev. Tainiško poročilo je podal Fr. Zapu^ek. Zupa >reje 110<> rednih. I0(k> podpornih m 500 usmnovoih in častnik članov. Snujeta *e dve novi gasilski edinici in kmalu bosta ustanovaja aixaa zbora. Iemed jtrvikaih dru- ^tev. včlanjetidh v župi ima 1© \9 čet svoja domove, 2 doma pa bosta otvorjena leto*. Čete imajo 6 motornih brizgaln, 11 agregatov. »1 ročnih brizgain. 1% benrlovk. 13 vae Lrsi. Gar>i:bka društva litijske župe so letos pre-prečha za 8 miii>»ae •in skodle: gasilci as gasili pri 17 jK>žarih. Poiari so zahtevali skupno tri četrt milijona din ^kode. Mnoge gasilske čete so znale v hude umorno gtjjhaj tako n. i*, sata v Duku ne nvore plačati niti nbresti za Kupljeno sr^-fiilsko oro<]je. Lani hi dolgoval« gasilske čete htijske župe 116.000 din. leto* ne še o^rog u»0.ooo din. Cet« dobivak) redme podpore ie gasilskega sklade. I>etos bo količnik nekoliko manjš: kakor doslej. Zavarovalnice boio nmčale 900.000 din manj kakor lani. Z-a zvesto in dolgoletno delovanje v gasilskih vrstah je bilo odlikovanih vef gasilcev. Slavenski javnosti Ljubljana. 18. marca Dnevno časopisje je že zabeležilo vest o proslavi 180 letnice Valentina Vodnika v Zg. Šiški. Podpisano društvo s' je po 18 letnem delovanju nadelo nalogo odkupiti rojstni dom prvega slovenskega pesnika in to. aio bo mogoče, že v bližnji bodočnosti. Ker je ta zgodovinska znamenitost privatna last, je važneje, de odkupi h*k> druStvo. ki nosi Vodnikovo ime in deluje v njegovem kraju. Potrebno je. da dobi to kulturno društvo Vodnikovo rojstno hiso v svojo posest, s tem pa rudi kastno streho, pod katero bi moglo ^e intenzivneje delovati v duhu Vodnikovih idej. k«r ie najboljša propaganda za slovensko besedo. Razpoložljive sredstva za to lepo zamisel ne zadostujejo. Zato si dovoljuje podpisano društvo blagohotno nasloviti prošnjo na vso slovensko javnost, društva, korporacije itd. za podporo v s vrbo izvedbe tega lepega- za nas Slovence gotovo kulturnega in važnega načrta. Gre za akcijo, ki je v tem pogledu samo slovenskoga in ne političnega značaja. Akcija, ki jo je nokrenšk> društvo v okolišu Šiške, je : aktteia glede na današnji položaj pri nekaterih na najlepši odziv. Pričakujemo, da ne bo Ljubljančana, ki bi po svoj] moči ne pomagal odkupiti ta viden spomenik, katerega ne moremo nikakor več prikrivati tujoem, ki se že tako pogosto /-uram*jo zanj. Pomoči pričakujemo rudi od vse slovenske javnosti ru in onkraj naših meja, da prispevajo v sklad za odkup Vodmikovega doma. Društvo razpolaga z razglednicami Vodnikovega rojstnega doma in njegove slike, katero prejme vsak darovalec kot malo oddolži te v v spormr. V Ljubi iani se je že pričela nabiralna akcija po pooblaščenih članih podpisanega društva, od katerih imata dva spominsko knjigo, v katero prosimo, da se vsak darovalec vpiše. Vljudno prosimo, da ne odklanjate prispevkov z ozirom na nehvaležno delo nabiralcev ter da stranke ne odganjajo razpečevalcev 9Hk, temveč, da se oddolžite vsaj z dvema dinarjema. Dalje prosimo vse one, ki prejmejo pismene prošnje, da jih upoštevajo Imena darovalcev bodo objavljena v dnevnem časopisju. Vsak zaveden Slovenec naj daruje vsaj malenkosten znesek v sklad za odkup Vod nikovega rojstnega doma na naš čekovni račun štev. 17-606, ker le tako bo dokazano, koliko znamo ceniti može. ki ao kot prvi začrtali najlepšo pot slovenski besedi in pesmi. Narodno prosvetno društvo 1'odnik v Zg, Šiški, Ljubljana Iz Trbovelj — Občni zbor vojnih invalidov. V nedeljo 20. t. m. ob 9. bo v dvorani gostilne Forte občni zbor tukajšnjih vojnih žrtev. Tukajšnja invalidska organizacija vabi svoje članstvo in vse. ki sočuvstvujejo z nesrečnimi vonjimi žrtvami, da se tega zbora udeleže, ker hoče organizacija z večjim poudarkom manifestirati za novi invalidska zakon, ki je nujno potreben, da se popravijo krivice, ki so bile našim invali-dom. vdovam in sirotam prizadejane z invalidskim zakonom od let* 1929, ko je bilo krivično reduciranih na tisoče najbed-nejših vojnih žrtev. Delegat oblastnega odbora iz Ljubljane bo poročal o osnutku novega invalidskega zakona, s katerim se pričakuje, da bodo krivice popravljene, vabijo pa se rudi zastopniki občin m raznih naffodnih društev, da s svojo prisotnostjo podpro prizadevanje invalidske organizacije za pravice vojnih žrtev. — Prah. Zadnje dni »e dvigajo po naši banovinski cesti, ki jc edina komunikacija, Id veže kolodvor z gornjimi Trbovljami, oblaka gostega prahu. Zlasti kadar vozijo naši veliki moderni avtobusi, človeka kar prijetno iznenadi, ko lahko za nekaj trenutkov vsrkava blagodejno učinkujoči prah, ki je čestokrat tako gost, da /astre pogled in duši v prsih. Ljudje bi se temu neznosnemu zlu radi ognili, toda kam, ko pa rri druge ceste in se hočeš nočeš moraš poslužiti te prašne kopelji. Bili so časi, ko v Trbovljah nismo vedeli kam z brezposel-nšnn, pa bi se z večjimi ali manjšimi sredstvi, ki bi se morda le našla, daaa zgraditi ob Trboveljščici primerna pešpot, ki bi služila ljudem tudi za sprehajališče, ki ga v Trbovljah zelo pogrevamo. Mogoče pa ta zamisel še ni prepozna in bi se le d?la v doglednem času izvesti, saj je v občini še precej brezposelnih, ki bi jih bilo treba v Astuiiiu sfaupkso, saj bi ne dela in 36. KOLO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE irekuiic L razreda 13. in 14. APRILA 1938. Dobitki Din 64,991.000'- CENA SREČKAM ZA VSAK RAZRED : Vi srečka Din asa.— Vs. srečke Din loo.— M srečke Din so.— IZPLAČILO TAKOJ — BREZ ODBITKA! STROGO SOLIDNA POSTREŽBA ! GLAVNA KOLEKTIRA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN I DRUG GAJEVA S ZAGREB ULICA 15 Naročila naj se naslovijo NARAVNOST NA NAS, ker nlnuuno nikjer ne preprodajalcev ne agentov. Imena dobitnikov ne dajemo v javnost pod nobenim pogojem! zaslužka gotovo ne branili. Dokler pa take poti ali ceste ni, bo treba pač obstoječo cesto škropiti, da se ljudje v prahu ne za-duše. Tatvine na deželi Preserje, 17. marca Zadrge čase ie mnote v preserski občana tatvine.Približno pred tremi tedni so neke nedelje vdrli tatovi v klet Fr. Gre-benca, trgovca in gostilničarja v Podpeči ter mu odnese nad SO litrov nganja m toliko vina, naslednji dan so pa našli prazne steklenice v Izubijani. Pretekli teden so ukradli tatovi v stanovanju Kržiča Pavla i« Kamin (ka žepno uro vredno 1000 din. katero so sedaj našli v TomiSlju, kjer sta jo dva brezposelna prodala za 70 din. Dne 14. t. m. od nedelje na ponedeljek zjutraj je bilo ponovno vlomljeno v gosUuiiški lokal Pr. Koširja v Kamniku pri Preserju skoz< okno. Vlomilec je prišel v gostilno skozi zamreženo okno. ukradel je ves drobiž — nekaj nad 200 din ter nekaj žganja in jestvin. čruclno, da se zadnje čase vedno bolj množe tatvine, kar v našem kraju do sedaj ni bilo v navadi, posebno sedaj, ko je zima že minila. Delo Kolašic v Trbovljah Tudi v preteklem poslovnem letu je društvo marljivo in uspešno delovalo Trbovlje, 17. marca, Dolgo vnsto Let že opravlja tukajšnje Kolo jugoslovenekih sester svoje nacionalno, socialno in prosvet.no poslanstvo v naši do lam i. V do*>i ru danske krize je bilo delovanje n:i-šth Kolašic zlasti na humanem polju posebno ust;«eŠBo, toda tudi sedaj, ko so največje težave minile, si prizadevajo Kolašice z veliko inarljivohtjo z raznimi prireditvami, tečaji, predavanji in pruevetn"*ni se«? t miki dvigniti izobrazbo našega Senetva. Da je bi_ lo v tem pogledu njihovo tu. i i v lanskem letu kronano z uspehom 6 ni o imeli priliko slišati na of.»čnern zboru Kola. ki je bil dane* teleJi v .iru&tvenih prostorih organizacije- Občni zbor je vodila predsednica ga. La-pornjkova. ki je podala izčrpen presrled d**-la v preteklem poslovnem letu. PoseKno a,?i-r*n je bil kiuhamki od^ek. ki je priredil 2$ kuharskih večerov. 20 večerov so vodile članice same. Da se «!» sestram-goeipodinjaan priliko se temeljite.)*1 i'/obra/; ti v kuharski umetinosri. je stopilo vodstvo Kob v kfik z •CpbbS) £TOsi*iItt.j« v Ljubljani, katera je po sla.la učrteljieo M. Kate*ve. ki >e priredil i v Trbovljah t kuharskih večerov. Vršila Sta *e Midi dva tečaja za ročna d*-la. Xa tem tečaju so imele članice možnost in priliko seznani r i «e r/ vso tehniko novodobnega roe-negra dela in s krojenjem berila in obleke. Dom sester ima rudi knrr?nW». ki pa je šele v razvoju. V počittuVah je poklalo Kolo 2*2 otrok za tri tedne na morjV. Vrnili eo ee 7,:ravi in zairoreli. Z denarnimi sredstvi pa je podprlo onraniza<'ijo tudi ministnstvo za n aro'no zdravje in Iranska uprava. Meseca maja je Kolo Interno počastilo mater n«ki hin ter pri tej priliki obdarovalo nad 100 g tari h ženic. V aprilu je Kolo priredilo predavanje, ki ira j« imel učitelj z. Su:nik o snom lud a n* k em delu na vrtu. Po svojih zastopnicah so se Kolasicc udeležile jubileje »večano^ti predsednice matičnetra drufctvn g-e. Franje Tavčarjeve ter otvoritve razstave likovnih umetnic Male a-ntante Tajnica ^df. Plavlakova Je poročala, da hna društvo 589 realnih. P uetanovnih Slanic in 4 nokrovTteljiee. Svoje prostore ima v StaTSfei TPP. kje; se opravlji vse 4s%ftveno delo. Kolo j^ včlanjeno v banovinski Ženski zvezi kolektivno pa v Klubu koroških Slovencev. Bia&rajniško poročilo rak aru je znaten promet, kar je pripisati dela vnesli voi^atva in odbora. Pri voKtvah je bil soerlasnn i z \-ol jen stari f>ibor z malimi sairemerrbami. Z> n*>vo poslovno leto «d je novi odbor ž<> sestavil delovni procrram. ki bo obse^sl* 1. flobrodelne prireditve. 2. predavanja. 9. tečaje: kuharski, ročni (nočna de.la'i i.n o ne-«ri doieflieikov. 4. oroi»tev «*r4kov i* elan'^ami 7 meseenimi sestanki, n. rarvmolnitev čf+a-lmVe za članiee rn zbiranje kneer. 6. <»ode*ov*nie z ostalimi društvi pri nacionalnih, socialnh Pri raznoterostih je bil ustanovljen tudi prosvetni olsek, ki si je nadel nalogo. «ia poirlol.i ^lolo na spioaiu i?o*>razbi ženstva. Zato bo prirejal predavanja upi osno kultair. ivtvra značaja, ler rn-zne fevaje. 11. pr. za nemščino itd. S\*oje delo, s katerim ie di«*lej Kolo v p >1-ui meri opravičik) t*voj ol»aTaaJ.latt<. Ta naaiv je nwž in tuUi ostali priJvrojil domač i ui raz-merani. predvsem t-estani. Zato t-uieŠ na naših cestah marsikateri vzkMk, sličen tiiLjreb-skemu >tak blatbc ali >tak prati«, ki ob sedanjih »uhih so.ionLh dnevih in spričo ve-likega avtonio!dlsk**ua prometa peajfaaja že neznosen. Pri tam obfutno trpe utanovania in zlasti (Še trgovske izložbe Ob deievnih dneh pa je na najbolj prometnih cestah toliko blat'i. «la bi z njim lahko sezidali nov rotovz. Upamo, da se 1k> kulturno sredi žre naAe lepe Dolenjske tudi v teni pogle^li) po-JvoljŠalo. — Pred okrožnim sodiščeni sta se morala z;tcovarjati po §307 III k. z. in po čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi brata Franc in Rudolf Murn, zadnji trgovec na ^ukltetovi cesti. Obtožnica jima je očitala, tla sta na svojem domu okleve'ala nsjvslfe predstavnike države. Priča temi političnemu razgovoru, da je bil GriSsff Franc, pol. etražnik. Oba obtoženca pa sta na razpravi vsako krivdo zanikala in izpovedala, da je bil govor samo o j>ogrehi) patriarha Varnave mi to. kar je dnevno časopisje v zv&rA s tem poročalo. Oba obtoženca ie sodišče na podlagi -80 k. z. oprostilo. V SANATORIJU Priniarij: Moram vas opozoriti, da podleže tei oi^eraciji od desetih bolnikov devet. Ali morem storiti kai za vas, prsdno zafae-1110? Bolnik: Da. poma«ajt3 mi obleči se in dajte mi klobuk. BILO JE ZAJ3NJTC Verica pride vsa objokana iz sole. Smejali so se ji, ker ima rdeče lase. — Nikar ne bodi žalostna. Verica, — jo tolaži mati. — Tvoje sošolke so neumne. Lase ti je vendar napravil gospod Bog:. — No, de js tako, si pa ne bom nikoli več pustila ničesar narediti pri njem, — Štev 61 Stran f) »SLOVENSKI N ARO De, petek 18. marca 1938. Brezuspešen lov za prestolom in ljubeznijo Z Outavninii pnstolovi^juuati je zapravil MvH Ameriški tisk ima zopet senzacijo. Marta Rocalortova, ki je bila pičle tri mesece komtesa de Cavadonga, se ni samo ločila od svojega moža. ama Alfonza XIII in pretendenta na španski prestol, temveč se namerava v kratkem znova poročiti z ameri-šlrim policistom v Miami-Beacbu Tom m v Adktnsom. To je seveda nekaj za ameriške novinarje, ki so odbiteli na Florido, da bi mogli poročati čim več o srečnem ženinu in pogumni nevesti. Človek se nehote vpraša, zakaj vzbuja ta zakon toliko zanimanja v ameriSki javnosti. Gotovo v prvi vrsti zato, ker gre za ločeno zeno grofa de Cavadonga, tega večnega ljubimca in novega pretendenta na Španski prestol. R. oc a f orlovo Toda razen tega je podal ie važnejšo izjavo političnega pomena: »Odrekel sem se vsem pravicam do španskega prestola v trenutku, ko sem sklepal zakon s senorito San Pedro. Ker bo ta zakon v kratkem proglašen za neveljaven, proglašam za neveljavno tudi mojo izjavo, da se odrekam vsem nasledstvenim pravicam. Preklicu jem to izjavo in prevzemam zopet svoje dedne pravice, da bom lahko v danem trenutku pravom očno proglašen za španskega kralja, c Alfonz XTTT. je seveda brzojavno protestiral proti temu samovoljnemu seganju po dednih pravicah in pre ten zijah na španski prestol, ker je razen drugih političnih Princ Asturski in senorita San Pedro Grof de Cavadonga. bivši princ Asturski, je v Ameriki že splošno znan s svojimi Iju-bavnimi aferami. Komaj tri leta je tega, ko se je oženil z mlado Kubanko senorito Edeuniro San Pedro. Čeprav je bilo to lepo dekle preprostega rodu. ni hotel princ niti slišati o tem. da b: se ne poročil z njo in tako je pretil v bivši španski kraljevski rodbini razkol med očetom in sinom, edinim možnim prestolonaslednikom. Pozneje je bil sklenjen kompromis. Princ se je odrekel vsem pravicam na španski prestol in lzpremenil svoj naslov. Postal je grof de Cava.ionga in tako se je lahko oženil z lepo Kubanko. Obenem je pa še vedno vzdrževal rahle stike s svojo rodbino ki so pa bili <^isto finančni, čeprav takrat grof še ni žive! v tako hudih enarnih stiskah, kakor pozneje in zdaj. Toda ta vroča ljubezen ni trajala dolgo. Poldrugo leto je tega. ko je prišla iz okolice mladih zakoncev vest. da se ne razumeta posebno dobro in da mislita na ločitev v prvi vrsti zato. ker se je bil ta čas sTof že zopet zaljubil in sicer v druge lepo Kubanko. senorito Rocafortovo. hčerko nekega nevrvorškega dentista. Takrat so pa nastale še druse ovirf. Kakor vsi drugi člani španske kraljevske rodbine, je tndi grof de Cavadonga rahlega zdravja in naenkrat je dobil močno recidivo dedne herrof::ije tako. da je bila potrebna transfuzija krvi. predno si je nrkoliko opomo-ge? Navzlic nesporazumom v rodbini je prispela takrat v Ameriko skrbna mati. tivša kraljica pod tujim imenom grofice de Tole do. da bi se pobotala s sinom. To se je tu ii zgodilo toda pomirjen je ni trajalo dolgo. Konec sa je bilo. čim je grof zapustil bolniško posteljo Materi je takoj izjav:], da se bo ločil in oženil s senorito komplikacij oviralo njegov finančni sporazum s sinom ki bi mu v takih okolnostih nikoli ne bil izplačeval apanaže in ne sklenil z njim nobene finančne pogodbe. Bivši Asturski princ se je pa proti vil, češ. da v tem pogledu bivši španski kralj ne more odločati, kajti če bo on. grof de Cavadonga poklican kot princ Asturski na španski prestol, se bo to zgodHo po volji ljudstva pod vodstvom generala Franca, rim je bila ta izjava oficijelno objavljena, je prekinila rodbina bivšega, španskega kralja z bivšim prestolonaslednikom vse stike. Ta nepričakovani sklep je pa spravil zaljubi jenep-a grofa v velike denarne stiske in zlasti pospešil njegov drugi zakon s senorito Rocafortovo. ki jo je vzel proti volji vseh. Kako dolgo je trajala njegova nova zakonska sreča, vidimo na hitri ločitvi, ki je prinesla Ameriki novo senzacijo. Druga loč'tev je šla še hitreje od prve. kajti grof de Ca va d on era se je zadovoljil z ameriškim proglasom svoje svobode, ki ga je v treh tednih uradno rešil s sodnim sklepom zakonskih vezi. Ni se obrnil na papeža kakor njegov oče Alfonz XUT.. da bi proglasil njegov zakon za neveljaven. To.la tudi to*ga ni rešilo iz denarne stiske. Iz rodbinske blagajne ne dobiva zaljubljeni grof nobene večje apanaže in tako bo moral najbrž sprejeti ponudbo ameriških ma-nažerjev in nastopati v kabaretih ali va-rietejih kot svojevrstna atrakcija. Morda mu bo k temu pripomogla v Ameriki dobro znana filmska igralka 01?»gra Fraya Kellinova. ki si jo je izbral za tretjo ženo. Te ljubavne pustolovščine so pa pripravile grofa ob ves ugled v Franenvi Španiji, tako la niti v Burgosu in Salamanci ne mislijo več resno na to. da bi mogel zasesti španski prestol. Najsrečnejši dnevi zakoncev VVindsorskih ze dober mesec prebivata vojvoda in vojvodin ja VVindsorska v slikovitem gradu de la Maye v Versaillesu. Okolica se je že privadila na to. Radovednežev je vedno manj in samo kadar se pelje vojvodin ja v kočiji iz giadu. se ustavi nekaj ljudi, da se ozro za njo. Visoka gosta preživljata tu najsrečnejše in najmirnejše dneve svojega zakonskega življenja. Vojvodinja Je vesela in navdušeno vodi gospodinjstvo. Ljudje iz okolice visokih gostov zatrjujejo, da jc zelo dobra gospodinja. Vsak dan določi, kaj bo za obe J. točno pregleda račune in prouči z glavnim kuharjem Dio-tom kuharsko knjigo. Potem se odpelje po opravkih v mesto, kjer hodi po najboljših trgovinah. Doma zelo rada prestavlja pohištvo. Čeprav grad ni last vojvode, je povsem prilagođen njegovemu okusu. Na vrtu pridno delajo vrtnarji in notranja oprema bo kmalu pod nadzorstvom vojvod inje dovršena. Doslej so prirejali v gradu samo večerje za ožji krog gostov, kmalu pa začno prireja:i tudi večje svečanosti. Voj- vodinja se vozi skoraj vsak dan v Pariz in večkrat jo vojvoda spremlja. Oba rada ho«lita v kino in gledališče. Večinoma pa ostajata doma med svojimi prijatelji, med katere spada v pi-vi vrsti ameriški posla-nik v Parizu Bulhtt. Film o tragediji na morju Sredi - ptembra 19.;6 je divjal blizu vzhodne obale Islanda strahovit vihar, iz .-. sterega je švignil 16. septembra na vse strani klic SOS. Zaman. Na pomoč je klicala polarna raziskovalna ladja *Pourqui s ? stisnjena med ledenimi gorami, ki so jo slednjič stile. Od vse posadke se je reftl] - n sam mož. vsi drugi so našli v vali smrt. med njimi tudi vodja ekspedicije g. lean Baptiste Charcot, rojen leta 1867 kot sin profesorja v Neuillv pri Parizu. Čeprav je bil po poklicu zdravnik, je vzljubil mrzli sever in mu žrtvoval dolga svojega življenja, slednje pa tudi življenje samo. Arktido je spoznal leta 1904. ko se je kot zdravnik udeležil antarktične ekspedicije, ki je odkrila Loubetovo Zemljo. Od takrat je bil izgubljen za zdravni- MUHA ENODNEVNICA je vsak dnevnik. Zjutraj ali popoldne ga pre čitaš, potem pa ga odložiš in pozabiš nanj. Slavnostna in obenem velikonočna številka >Slovenskega Naroda< bo pa imela tf 8 jBO ¥ffCdtt08i) ker izide v prosiš vo 70letaice najstarejšega slovenskega dne v« v proslavo pomembnega k ni turnega dogodka. Jasno je torej, da bo uspeh oglasov v naši jubilejni številki izredno velik Jasno je pa tudi, da tako učinkovite reklame ne bo zamudilo nobeno podjetje, ki se zaveda, kaj pomeni reklama v sodobnem gospodarskem življenju. ški poklic. Dal si je zgraditi ladjo »Pour-qui Pas«, s katero je krenil leta 1908 na prvo samostojno ekspedicijo. Potem je podaril ladjo francoski vladi, ki ga je imenovala leta 1910 za šefa pomorskega laboratorija v Parizu in poveljnika njegove bivše lastne ladje *Pourqui Pas«. In od leta 1919 je vsako leto organiziral ekspedicijo v polarne kraje. Leta 1928 se je udeležil iskanja Amundaena. Lani jeseni so našli islandski ribiči ostan ke ladje >Pourqui-Pas«. Francoska vlada je dala dragocene relikvije odpeljati v Pariz in jih spraviti v muzej. Med ostanki ladje so našli ribič' tudi nekaj zvitkov filma, ki so se bili pod vplivom soli in peska spoprijeli v klopčič. Prvotno so mislili, da je izključeno ta film uporabiti in zato so ga izročili muzeju, od koder ga je vzel nekega dne paznik in ga doma namakal v topli vodi. Slednjič ga je razvil in pokazali so se povsem dobri negativi, na katerih se vidi začetek in konec vožnje nesrečne ladje. Esperanto na Novi Zelandiji V januarfu je bil kongres novozelandskih esperantistov v mestu Cri^ttchurch. Otvori' ga je župan mesta, ki je v svojem govoru navdušeno hvalil esperanto kot pomožno sredstvo za sporazumevanje med narodi. Zastopniki esperantskih klubov so posebno nagla>ali. da se je v preteklem letu učilo blizu 200 šoloobveznih otrok esperanta v posebnih tečajih. Propagandi esperanta na Novi Zelandiji je posvečena velika pozornost. Pa tudi tisk in javnost sta sproti informirana o uspehih esperanta po vsem kulturnem svetu. Sklenjeno je bilo izdati politično publikacijo o Novi Zelandiji v esperantu. Esperanto se bo v bodoče uporabi ia! tudi v programu radijske posrtaje na kratke valove. Razen tega bo izdana izredna poštna znamka z besedilom v angleščini in esperantu v proslavo 100 letnice priključitve Nove Zelandije kot kolonije k Angliji. Domača radijska postaja je dovolila kongresu 15 minut, v katerih je tajnik zveze novozelandskih esperantistov govoril o delu kongresa. Stenograiski stroj? Stenografija ie nastala iz izkušnje in >po znanja. da z navadno pi*>avo ne moremo poroti zapisovati bee;ed ki jih izgovarja člo-• 'K bodisi v pogovoru ali govoru. To je že zelo staro p h zadevanje. s*j izvira ime stenografija od londonskega žuimika VViilisa, bi ie živel na meji 16. in 17. stoletja. Sčasoma je nastala reda vrsta stenosrratiskih sistemov. Najbolj znan ie t-*il Gabelsbergov sistem, čim so prišli prvi popolnejši stroji in aparati, so si jeli izumitelji prizadevati, da bi izumili tudi stroj za stenografi ran je. šlo ie v bistvu za to. da bi se mehanizirala tudi stenografija. Sčasoma so .»esiavili rnsssga ede-nografskih strojev, podobnih v glavnem pihalnim strojem, samo da so poenostavljeni !iu znatno manjše ^levilo tiok. Toda tu se je pojavila težav«. C? je malo tipk. ie treba nino^o črk kombinirati, s tem pa po.-tanejo znaki težavni in težko čitljivi. Ko je prišel Edisonov fonosraf, so nastali tudi diktafoni. Med paskssi, kako bi zapisovali govorjeno besedo, je tudi kuri joznost. namreč slosouraf, ki ga je duhovito, toda zaman sestavil inženir Amadeo Oentilli. To je aparat, ki ima vpč ieziokov. Ti se položV v u«šta. da bi zabeležili kretnje, iz katerih bi -o dal sestaviti zapis govora po valovitih beležkah na dolgem traku. Toda vse to se sj obneslo. Pri glosografu diktirajoči govornik ie moral držati v ustih več jezičkov in njihovi tresljaji so se beležili na premikajo- čem se traku. Zmagala sta stenografija in pisalni stroj. Zmago na.i stenografi ni strojem je odnesla spretnost stenografke in strojepiske. Tu je odnesel človek zmago nad strojem. Zaenkrat <*e se ni posrečil nadomestiti s strojem sprutnaBll prstov strojepiske in stenocrafke. Tu še vedno vlada -očno delo. Razstava kmečkega osvobojenja Letos 20. juniia bo minilo 150 let. odkar je bilo na Danskem odpravljeno tU-čanstvo. Obenem je dobila Danska leta 1788 agrarno reformo, ki je pomenila velik preokret v njenem poljedelstvu- ker je bila združena z ustanavljanjem poedinih kmetij in osamosvojitvijo kmetov. Do 18. stoletja so biii danski kmetje prisiljeni ostati vse življenje na kmetijah, kjer so bili rojeni i:i gospodar posestva, ki je odločal tudi o niihovi vojaški službi, jih je lahko po povratku od voiakov prisilil, da so prevzeli to ali ono zavoženo kmetijo. Z zakonom i/, leta 1788 je bilo tu tlačan-stvo odpravljeno. Y spomin na ta zgodovinski dogodek je sklenil danski poljedelski svet prirediti letos od 17. do 2b. junija kmetijsko razstavo v tako velikem ohse.au, kakor ie na Danskem ni bilo že od leta 1900. Razstavišče men 50 ha in nudi krasen pogled na slikoviti Kodanj. V zgodovinskem oddelku razstave bo prikazano življenje danskega kmeta v zadnjih 150 letih. Na vzorni razstavi živine bo 2000 glav nailepše danske živine. Razstava bo združena tudi z zadružno razstavo, razstavo ekonomskega poljedelskega dela mladine, vrtnarsko razstavo, razstavo gozdnega gospodarstva itd. Rooseveltova duhovitost O zadnjem obedu, ki ga je priredil ameriški prezident Roos^veU na čast novinarjem, se pripoveduje naslednja zgodba: Neki reporter si je hotel privoščiti prezidenta in napisal ie na jedilni list: S tem imenujem Herberta Braterja (washinfftonski pisatelj) za poslanika na severnem tečaju. Zložil ie jedilni list tako, da se te besede niso videle in položil ga ie med druge jedilne liste, ki so iih daiali novinarji prezidentu, da jih je podpisal za spomin. Ko so pa zopet razdelili popisane jedilne liste, se je izkazalo, da je prezident opazil skrite besede. Besedo neverni: je prečrtal in napisal namesto uie >južnk\ spodaj ie pa pripisal: Severni tečaj je Ž3 zaseden* Zakaj nastane rak? Ena izmed modernih teorij o postanku raka pravi, da povzroča to bolezen motma v notranji sekreciji. Ta teorija izhaja iz spoznanja, da so akslrakU iz nekaterih žlez, vbrizgani v živalsko telo, res povzročili raka. Iz te teorije bi izhajal zaključek, da bi morale biti na žlezah z notranjo sekrecijo vidne izoremjmbe, kadar se pojavi na telesu rak. Te izjrromembe sta iskala ueenia-ka C. Sannie in Alpfandery. Ugotovila sta, da se možganski podves?k pri raku izpre minia in da doliva na teži. Podobne izpre-membe nastanejo pa tudi pri drugih boleznih. Razen teea kaže pri raku povečano aktivnost ščitna žleza, dočim deluje priželic neenako. O nadledvicah *K> učenjaki usoto-vdi. ia se v njih huino razvija £l?zuo tkivo, toda isto *=e dogaja, če kako drugo tkivo v telesu odmira. Lahko torej zaenkrat rečemo, da rak ne povzroča tipičnih izprememb v žl?zah z notranjo sekrecijo. Učenjaki so nadalje ugoto- KOU FREMONT: MS Svet v razaalinah Kapit an Smith ni hotel izgubiti niti minute. Na vso moč je pognal podmornico, toda bežeča sovražna podmornic^ je bila ta čas že precej daleč, a tudi njeni stroji so bil močnejši in zato ni bilo mnogo upanja, da bi jo »Mars« dohitel. ^Maščevalec« se je vedno bolj oddaljeval in kazalo je, da njegova hitrost še narašča. Liki puščica je letel po valovih, puščajoč za seboj penaste brazdo. Zadnje upanje je bilo. da se zaenkrat podmornica ni mogla pogrezniti pod vodo. Smithov brat je stopil z Morlevjem h kapitanu Posrečilo se mu je bilo vrniti se nepoškodovan čeprav je bil njegov čoln večkrat prestreljen. — V katero smer vozim o? — Jugozapadno — tam bo menda Boston in če pojde tako dalje, bomo v eni uri blizu Gore neviht, — je odgovoril karitan. — Potem pa moramo čim prej pod vodo. — je dejal njegov brat. — V tem primeru bi izgubili sovražnika izpred oči. — Tega se ne boj, jamčim ti. da daleč ne uide. Toda rad bi ti nekaj povedal. In ta čas, ko so šumeli okrog silno peneči se va-lova, je starejši Smith pravil ovvjemci bratu nekaj tako presenetljivega, da je le"ta kar zijal od presenečenja. XXVII. LYTTONOV USPEH — Eh. zakaj pa tako burno? — Kaj se je zgodilo, kapitan? Saj vam od razburjenja obraz kar šori. S temi besedami je pozdravil inspektor Harris. sedeč v oblaku modrikastega dima za svojo mizo, tretjega julija okrog devetih zjutraj razburjenega Lvttona, ko je planil z očetom Benettom v njegovo pisarno. — Končno je cilj dosežen. Ne čudite se, inšpektor. Takoj vam vse povem in vrag naj me vzame, će tudi vam ne bo žarel obraz kakor meni. Imamo jih vse v pesti - takole v pesti in zdaj mi nihče ne uide, za to vam jamčim. Harris se je zasmejal temu navdušenju, potem se je pa njegov vprašujoči pogled ustavil na Lyt-tonovem spremljevalcu. — Koga ste mi pa privedli tu? — je vprašal radovedno. — Očka Benetta. kakor mu pravimo vsi. On je lastnik sicer ne velike, toda zelo dobro znane krčme, kjer se zbira družba, ki bi vas močno zanimala, dragi inspektor, — je odgovoril Lvtton, dočim se je Benett v zadregi priklanjal. — Ta mož je nam storil veliko uslugo, za kar sem mu seveda zagotovil nagrado in našo zaščito za vsaj slučaj. — Hm — že razumem in spominjam se. Pravili sta mi nekaj o njegovem pripovedovanju. Nimam sicer rad takih uslug, toda kaj hočemo. Včasi si je treba pomagati z njimi. — Gotovo in posebno če vodijo tako zanesljivo k cilju, kakor v tem primeru. Danes mi je prav ta vrli mož. ki je s priznanja vredno bistroumnostjo priznal in ocenil važnost položaja, sporočil zadnjo vest, ki mi je bila še potrebna. — Tako? Potem takem mu seveda ne smemo odreči svoje pomoči. Za kaj pa gre? — Znan mi je čas prihoda tihotapske pod*mor" niče in kraj. kjer se ustavi, da bi tihotapci izkrcali tovor. — To. da se vam je posrečilo zvedeti! — je vzkliknil Harris začudeno in proti svoji navadi je planil pokonci. — Kdaj in kje torej? — Jutri popoldne pri Gori neviht, - je odgovoril Lvtton zmagoslavno. — No, kaj por-ečete na to? Harris je malo pomislil. — Ali ni to zvijača? — je dejal čez n>e*kaj časa in uprl svoj srepi pogled v oči ubogega Benetta, ki je kar zadrhtel pod ostrino njegovega pogleda. V zadregi se je popraskal za ušesom. — Povedal sem, kar vem — za več pa ne morem jamčiti. Nisem pa prepričan, da so mi oovedaii resnico, — je zajecljal. — No ćv.brc. Toda nikar ne mislite, da se boste igralj z nami. Tem hujše za vas. če nas vl^čate za nos, kajti kapitan mi je sam povedal, da vaša vest ni baj čista. Plačilo za vsako zvijačo bi čutili na lastni koži, razumete? vili, da se rast novotvorb zajezi, de izrežemo človeku možganski podvasek — hipofizo — in sči'tno žlezo.. Ekstrakt iz trebušne slinovke insulin učinkuie tudi zavirajoče na rast raka. Nasprotno pa pospešuje rast novotvorb adrenalin, učinkovita t>nov nadled-vic. Pri raku torej n? učinkujejo žleze z notranjo sekrecijo enotno in njihov učinek si rogosto nasprotuje, kar se je dalo pričakovati. Če vpliva izloček žlez z notranjo se-kracijo na raka, bo to najbrž 6trogo določeni izloček iz izbranih žlez. ne pa iz ena Leto 13 mesecev Že dolgo razmišljajo napredni ljudje v raznih državah o izpremembi sedanjega gregorijan&kega koledarja, ki naj bi se poenostavil tako. da bi bolje odgovarjal duhu in zahtevam časa. Koledar, ki ga je uvedel leta 1582 Gregor XIII. in ki je v veljavi še zdaj. seveda ni s-lab. Za takratne čase je bil celo drzen poskus uspešno spraviti v okvir in razčleniti onih 365 dni, 5 ur. 48 minut in 45 sekund, ki tvorijo leto. Modemi svet pa že dolejo čuti potrebo po splošnem koledarju, v katerem bi se veliki prazniki kakor velika noč začenjali samo določenega dne vsako leto enako in v katerem bi bili vsi meseci po možnosti enaki. O reformi koledarja razmišlja Društvo narodov žc od leta 1920 in letos naj bi bil koleda poseben odbor Društva narodov priz-nal reformo za praktično in lahko izvedljivo, in so nekatere države kakor Francija, Nemčija in Sovjetska Rusija žc pristale na njo, ni gotovo, ali bo koledar reformiran žc letos. Vedno večja politična napetost vpliva tudi na Društvo narodov, ki bo menda itak kmalu zaspalo. Če pa letos koledar nc bo reformiran, utegne za daljšo dobo zaspati tudi to vprašanje. Ščepec soli Nekateri najtežje pričakujejo izum, ki bi onemogočal živim ljudem misliti. Zdal namreč lahko onemogočijo samo mrtvim ljudem misliti. * Iskrenost je dandanes največji luksuz, ki si ga ne morejo privoščiti niti diktatorji. ★ Razum ne potrebuje drugega prestola kakor g/avo, a njegovo kraljestvo je lahko samo brezmejno, sicer ga m. * Na zemlji bo vedno za vse pametne ljudi dovolj prostora. ★ Samo človeštvo je bilo dovolj neumno, da je izumilo vojno in tudi dovolj neumno, da si še vedno lasti ta nesrečni patent. * Dandanes spada med pravila olike, da pozdravljamo tudi razbojnike. * Blagor ubogim na Juhu, ker imajo v za-kupu srečo. ★ Pravih pesimistov je zVlo malo na svetu, kajti pravi pesimist postaneš, ko se prostovoljno posloviš od sveta. * Življenje je lepo že zaradi tega, ker se vsi bojimo smrti. * Človek ne živi nikdar tako dolgo, da bi ne bila še vedno kakšna neumnost pred njim. ★ Kdor ne veruje v sebc% ne sme' pričakovati, da bodo veroxfali vanj drugi.. * Nobena lopovščina ni prevelika, da bi je ne skušal še kdo ponoviti. ★ Vse, kar delamo, je človeško, vendar ni vse opravičljivo. ★ Ko bi se vsa neumnost dala izmenjati v denar, bi nastala strašna inflacija * Noben bedak ni varen pred prilizovale i in noben pameten pred zalezovalci. * 1'ojno je baje treba humanizirah.; seveda jim ne pride na misel, da bi raje humanizirali ljudi. Zato bo ti&ta najti takšen način pobijanja ljudi, da bodo vojaki umirali,, še preden bodo stopili v vojaško službo. Poizkuse menda že deJajo, ko pobijajo v zaledju otroke. Kakšna bi naj bila bolj »humana« vojna? :'ir~.^iciigaBgBc:ar.~aBB*g ^s^nagg« — V polni meri, blagorodni gospodi inspektor, in vse, kar morem storiti, je ponovitev prav kar po-v edanega. Harris je jel hoditi po sobi. — Neumnost, da sem baš včeraj ukrenil vse potrebno za svoje inspekcijsko potovanje, kakor sami veste Lvtton. Rad bi se sam udeležil tega zanimivega lova — toda zdaj se ne da nič storiti. Sami morate prevzeti poveljstvo. Dam vam šest naših motornih Čolnov - bo zadostovalo? — V polni meri. inspektor, — je pritrdil hitro kapitan, ki ga oči vidno ni prav nič motilo, da se inspektor ne bo udeležil lova. — Dobro, potem pa takoj odredim vse potrebno. Vi pa lahko greste, — je pokimal Benettu. — Toda ponovno vas svarim: Pazite se! Ce črhnete le besedico o naših ukrepih, bodo takoj pozabljene vse vaše usluge, a vi sami veste, da ne poznam nobene šale. Benett je še nekaj zajecljal o svoji uclanosti zakonu in zanesljivosti v očeh oblasti, potem je pa urno odšel ves srečen, da se ni zgodilo nič hujšega. — No, torej nocoj odplujete, Lvtton, — je nadaljeval Harris. ko sta ostala s kapitanom sama. — Naj vam pripravijo dvojko in sedmico, ednica naj pa ostane v pristanišču. Vseh motornih čolnov ne moremo pustiti na morje. Jaz se odpeljem danes popoldne in vrnem se čez teden dni. ali pa vam pošljem do tedaj vsa potrebna navodila. — Ali naj vam kam brzojavim o svojem uspehu? — je vprašal Lvtton. 3595959491612594850494949 63 »SLOVENSKI RAKOV«, 1 I I. SS. Preobljudenost Slovenije površino e zemlje Ljutorjana, 18. marca V času. ko so v nekaterih d rta vali tako aktualne fraze o preobljudenostl in so na dnevnem redu razprave o novi delitvi ko-"-i — ne le ozemelj v Afriki, temveč tudi v Evrop — je potrebno, da opredelimo pojem preobljudenosti ter se ozremo na razmere v Sloveniji- (številke posnemamo po -Tehniki in gospodarstvu«.) KAJ JE PREOBUIDENOST? Pod pojmom preobljudenoot navadno razumem-) preveliko gostoto prebivalstva na določeni površini. Industrijske države o v apiosaaan večjo gostoto prebival-razlika v gostoti prebivalstva med mini in industrijak sni državami je -.a to tudi industrijske države -. irdit e in te r e o pnttt)n> . tem se pa ne ozirajo še na ćnK. razen gostote prebival- stva, ki ao odločilni za opredelitev, ali je država v resnici preotrtjudena ali ne. V aarrarnih državah fcrvi večina prebi- rj od poljedelstiVL. odnosno t'rr l t - tu ---o v ndustri jan- airanih ali industrijakih državah v praven pianeii besede prebiva *tvo preživlja tudi ▼ veliki meri. če ne v pretežn: večini, tudi v industriji, v državah z dobro razvito ir •■ - e; Mrja ?oert ia prebival- stva ne pomeni aarna na sebi preobljude-. Kakor ne moremo govoriti o pre-obljodenostl. če se sklicujemo samo na to. da je v mestih večja gostota prebivalstva kakor na deželi, prav tako številnejše pre-iStvo v industrijskih državah te ni dokaz za preobljudenost. O nreobijudenoati lahko govo- - v državi, ne le stiska za prostor, temveč prebitek delovnem sfl in pre-zr i za preživljanje. ce nočemo Ugotoviti stvarno razmerje obijudecosti po saznesnih držav, moramo raziskati, kotila? obrteiane, rodovitne zemlje odpade na prebrralstvo. ki se preživlja zgolj v kme-ti;s-v: POVR^TVA POLTTOFXSKE TTMUT. PRI NAS EN I>Rl~GJE Ugotovljeno je. da ae v ž vfja SO" , prebrvalatva v kar znate okrog 12 mibjonov prebivalcev. Polje d> lake nemile je 14.150.000 km In torej odpedo na prebivalca 1.18 ha zemlje. 7 '.ka sama na sebi bi nam ne pove- č. ,v :.: da v Nem- čiji odpade na preb valca 2.8 ha, v Franciji 2-12. na CeSkoelovaskern 1.38. v Italiji, ki najbolj toži o preobljudenoeti (mišljeno je samo ozemlje v Evropi, brez kolonij) 1.12, na Madžarskem 1.83, na Poljskem 131 in v Bolgari: samo 0.93. V Sloveniji sami je to razmerje še slabše kakor v državi, ker odpade na prebivalca, ki se preživija v poljedelstvu, le 1.14 ha zemlje. Pri nas bi torej lahko govorili bolj upravičeno o preobljudenost: kakor v nekaterih industrijskih državah, posetono značilno je tudi. da odpade v Bolgariji, ki je izrazito kmetijska država, najmanj poljedelske zemlje na preb valca Zanimive ao tudi številke, ki kažejo razmerje med posameznimi državami, koliko prebivalcev odpade na 100 ha obdelane zemlje (njive, vrtrvi in travniki brez pašnikov): v Bolgariji 116, v Jugoslaviji 114, v Rum uniji 97, na Madžarskem 72, v Nemčiji 52 in v Franciji 4S prebivalcev na 100 ha zemlje. Sprevidimo, da je glede na število prebival cev najnanj obdelane zemlje prav v agTarnih državah ter da je Jugoslavija prva za Bolgarijo, kjer je največje pomanjkanje poljedelske ze?r. je Razmerje za industrijske" države je torej mnogo ugodnejše. V SLOVrlVIJl VEČINA MALIH KMEČKIH POSESTEV Po statist ki iz 1. 1931 je v Sloveniji okrog 145.000 kmečkih posestev. Dcb"a tretjina posestev in sicer 52.800, odpade na mala posestva, ki imajo izpod 2 ha zemlje. 20.000 posestev ima komaj po manj kakor 0.5 ha zemlje. Posestev, ki imajo od 50 do 100 ha zemje. je samo 1323, po nad 100 ha zemlje je pa 585 posestev. Skoraj tretjino je posestev, ki majo po 2 do 5 ha zemlje. Posestva do 5 ha zemlje je treba prištevati med mala. Malih kmečkih posestev, ki prav za prav niso niti kmečka, temveč kocarska. je pri nas 81 800 izmed 145.000 V teh št-■. ..kih je izražena naša preobljudenost ter beda našega prebivalstva. Upoštevat1 je tudi treba, da pr'o'ižno tretjina posestev, ki imajo po 5 do 10 ha zemlje, ne smemo prištevati med trdne aktivne kmetije. Pri vsem tem se nam nit: ni treba dotakniti perečih gospodarskih m socialnih vprašanja podeželja; dovolj je znano, da je življenski standard našega kmečkega prebivalstva med najniž>rni v Evropi. Proslava SO letnice slovenskega kolesarskega sporta Ljubljana, 18. marca Na sestankih ljubljanske kolesarske rv zveze s še živečimi ustanovitelji prve-jaj slovenskega ko lesarskega kluba v L.-:"-a brvttm dirkači ter starimi 7 *va se je marsikaj za- nimivega slišalo Mlajši generaciji, k danes nadaljuje s tem prvim slovenskim lom, se zde ta pripovedovanja pionir-nase bicikl stike skoraj neverjetna, češ ore v našern kolesarske n . taka vei.tonska razlika med rasi. ko je ta šport preši-šir3ke množice ljudstva, in danaanji-k -kora j zapostavljen: nad ti- čas. ko so se ljubitelji kolesarstva rekoč kosali, kdo bo temu ali onemu dirkaču podaril večjo m dragocenejšo nagrado za zmago, in današnjimi, ko mora -..redit ene ali druge tekme pr'tiskati ■ kljuke, pri čemer marsikje na- na gluha ušesa. Dirkači so bili takrat prav: publike, a danes neredko ! kako zafrkacijo. Medtem ko naši kolesarji športniki danes kažejo svoje tek- movalne zmožnosti na edinem za silo stkr-pucazran zemljskem dirkališču . Herme-sa< in riskirajo tako svoje zdravje in življenje, so v zlatih kolesarskih časih vozili pred tisočglavo publiko na prvovrstno urejenem d rkališču s krasno tribuno in številnimi kabinami za posamezne dirkače • Tivoliju, kjer je zdaj sokobsko telo-vadišoe. Tam je bilo vsakodnevno zbirališče teh športnikov, kjer so se urli. da V pogostih nastopih pokažejo oduševijenemu in številnemu občinstvu svoje zmožnosti. In kam je vse to što ? se nevoljno vprašuje današnji kolesarski športnik. Ta ne ve točnega odgovora oni tudi ne: ta ti reče tako. oni drugače — a da je vsemu temu ugotavljanju danes najbolje izogniti se m napraviti križ čez vse. kar je bilo ter delati, da se današnji kolesarski sport popolnoma ne zanemari, to je naloga obstoječe ljubljanske kolesarske podzveze. Zato se je na omenjenih sestankh med Aarimi in mladimi dogovorio čim dostoj-nejše proslaviti vsaj začetek slovenskega kolesarstva, t. j. 50 letnico ustanovitve pr- vega slovenskega kolesarskega kluba, ki bo v tem, da ae 29. maja orgamzira celodnevna kolesarska priredtev m veliko častno dirko in dirkaliScnkni dirkami. Cestna dirka naj bi se začela ob pol t. v Ljubljani ter sla skozi nt. Vid, Modu uda, skorjo Loko. po Poljanski dolini atesn Oo-renjo vas. žiri, Rovte, Logatec, Vrhniko nazaj v Ljubljano .kjer bo pred Narodnim domom na Bleiweisovi cesti cilj okrog 12. ure. — Popoldan ob pol 3 pa bi se na Hermesovesm« Lj ubijan ac. Iz Maribora — Občinska »eja. V četrtek 24. t. m. bo v mestni posvetovalnici seja mariborskega mestnega sveta. Na dnevnem redu so zelo važne komunalne zadeve. — Naei delavci potujejo v Nemčijo. V sredo zjutraj so pr speli v Maribor sezonski delavci iz Prekmurja, ki so na potu v Nemčijo. Tokrat je odšlo iz domovine 1200 delavcev, ki sd bodo preko poletja drugje poiskali dela Delavska skupina je do večera ostala v Mariboru, nakar je nadaljevala pot v Nemčijo. — »Veronika OenenlAka« na JoŽefOvo. Ta Župančičeva tudi pri nas uspela tragedija se — ustrezajoč žetjam okoličanov — ponovi na Jožefovo popoldne pri znižanih cenah. Pri skupni: nabavi najmanj 10 enakih vstopnic in najkasneje do sobote opoldne se nudi okoličanom iS posebna ugodnost. — Hotelirska šola v Mariboru. Maribor je tako važno rujskoprometno mesto, da je hote! raka strokovna šola neobhodno potrebna. Ob otvoritvi razstave je mestni župan v ru obljubil, da bo občina vas storila, da dobi Maribor to šolo. O tem vprašanju bo razpravljal na prihodnji občanski seji tudi mestni svet. Upati Jo, da bo ta zadeva ugodno rešena. — V živo »pno je podel. V Zg. Porčiču je padel l21etni posestnikov sin Matevž Karničn k v živo apno in sadobil aek> nevarne opekline po vsem telesu. Mladega ranjenca so prepeljali v bolnico. Iz Celja JNS bo v torek 22. t- m. ob 20. v Celjskem domu. Na sestanku bo poročal narodni poslanec g. Ivan Prekorsefc. Članstvo iz Celja in okolice je vabljeno, da se udeleži sestanka v čim večjem številu. —-c Dve filmski predavanji o oeškosio-bo prired la Jugoslovensko-českoslo-tiga v Ceflju v ponedeljek 21. trn. v dvorani kina >Unionac v Celju, in sicer ob 10.30 dopoldne za gimnazijo, ob 14. pa za vojsko ter za gg. aktivne in rezervne oficirje in njih rodbina Predvajani bodo novi, krasni filmi. Vstopnina za popoldansko priredite/ znaša 1 dm, za popoldansko pa 2 din. Priporočamo, da si vsakdo rezervira vstopnce pri blagajni kina. —c Sk>kolSfco filmsko predavanje. So-kolsko društvo Celje-matica bo priredilo 21. t. m- ob 20.30 v dvorani kina »Uruooa« filmsko predavanje o vsesokolakem zletu v Pragi in o moči češkoslovaške vojske. Vstopnina znaša 2 dn. Vabimo pripadnike Sokola in ostalo občinstvo, da se udeleži filmskega predavanja v čim večjem številu. Rezervirajte si vstopnice pri blagajni kina! —c O jugo»K>venskern vprašanju med ■veiovno vojno bo predaval v ponedeljek 21. t- m. ob 20. na ljudskem vseuč liŠčHi v Celju univ. docent g .dr. Fran Zwitter iz Ljubljane Ime predavatelja jamči, da bo predavanje zelo zanimivo. —c Pevsko društvo »Oljka« v Celju je izvolilo na svojem občnem zboru nov odbor, ki se je konstituiral takole: predsednik Anton Lecnik, podpredsednik Martin Drugovič, tajnik Adolf Lecnik, blagajnik Maks Plećko, arhivar Franc Mavc, gospodar Martin Pilih. odborniki Rudolf Lešnik, Alojz- Gorjup. Franc šlanđer n Jurij San c. Revizorja sta Rudolf Videčnik in Anton Orel. Za pevovodjo je bil ponovno izvoljen priznani strokovnjak g. Ciril Pregelj, pod čigar vodstvom bo priredila »Oljka« v nedeljo 3. aprila ob 16. svoj po-mladanski koncert v mali dvorani Celjskega doma. —c Odlikovanje članov Srreteke družine v Celju. Na občnem zboru Strelske družine v Celju v sredo zvečer je izročil predsednik g. Janko VVagner os-nim č lanom-strelcem kolajne, s katerimi je odlikoval minister za vojno in mornarico sledeče gg.: A. Kebliča, F. Bhimerja, O. Joseka, J. Amana, A. Laknerja, O. Rauterja, J. Hernausa in H. Decmana. —c N°čno lekarniško službo ima od sobote 19. t. m. do vštetega petka 25. tm. kar. dvorna lekarna Pri Mariji pomagaj* na Glavnem trgu. —C Nesreča pri delu. V Bukovem žlaku pri Oelju »e je v torek ponesrečil 2Sletni delanrec Mihael ZdolšeJk. Pri delu ga je Ob*** tjahlfr— Potrtega srca sporočam vsem prijateljem in znancem, da je po dolgem in težkem trpljenju, spravljen z Bogom, umrl moj ljubi sin Peter Skabeme stud. techn. Predragega rajnkega spremimo v soboto, dne 19. marca 1938 ob 16. uri izpred mrtvaške veze splošne bolnice k večnemu počitku na pokopališče Jr Sv. Križa. V LJUBLJANI, dno 18. marca 1938. Ing. VIKTOR SKABEBNE, načelnik kralj, banske uprave, v svojem in v imenu rodbin SKABEBNE, HDENG, KRISTAN in HRIBAR. G. G:\invil1esGeiringerova Klepetulja Večera ni hotelo biti konec Stanlev se je dolgočasil, družba je bila izbrana, toda neužitna. Nekdo ga je prosil za vžigalico in prislinil se je k njemu. Sedel je v naslanjač na njegovi levici in že je žuborel potok njegove zgovornosti. Bila je ženska. Kar je Stanlev prestrigel tok njenih besed: — Ali poznate Miss Lorrinsovo? — Alico? — Hm. da ... — Iz Lenoxvilla? Iz LenoTvilla? Recimo. Saj je vseeno, odkod je. Kramljati hoče o nekom. Id ga ne pozna Morda bo dobilo klepetanje potem svojo mikavnost. Tako ga dolgočasi. Saj ve že vnaprej, kdo. kdaj. kje. kaj in kako poreče o odsotni ženi ali možu. In vse je navadno poznal, te opravljivke in te opravljane Poznal jih je. čeprav mu je bilo vse to lanski sneg. — Seveda jo poznam, — je gostolc-ia gospa Blackerjeva. — Imela je svoj debut v družbi, če se ne motim, pred resrimi leti. ***** >Ma *a je bi- I lo to tako oficielno. tako. da kaj lahko kontroliramo njeno starost. Dela se. kakor da ji je še vedno osemnajst let Ali se vam ne zdi? — Hm. hm ... Preslišala je njegovo nespoštljivo mrmranje. Bila je v ognju. — A kaj sodite o tem, kako se vede, Mr. i>tanley? To je nezaslišano. Družbi je obrnila hrbet, prezira premoženje svojega očeta — on je splošno znan magnat industrijski, kakor veste — in lotila se je »raziskavanja«. Raziskavanja. prosim vas. V nekakšnem laboratoriju Lahko si mislite, kakšna bo prav kmalu. In tako lepo dekle. Lepa je, to ji je treba priznati. Mar ne? — Ne vem. Če je tako lepa... — To bo pa res. Nekam čudna je, da lahko rečemo, da mtt ni lepa. Toda za izvesten okus je. Tako pravijo v prvi vrsti moški. Meni se zd: preveč ... Liki vodopad so tekle besede na Stanleva. Poslušal je, ker je bil vesel, da opravlja klepetulja žensko, ki je ni poznal, ki se mu o nji niti sanjalo ni in katere ime si je bil prav kar izmi-sliL A ona je resnično živela in &!«'šd je o nji toliko in tako pestre redi, preden j je stopila njena podoba, naslikana z ostrim jezikom v najpestrejših barvah. Alice Lorrinsonova, Lennox- ville. Ko se je pozneje slučajno peljal skozi mestece Lennoxville, je vprašal po magnatu ondotne industrije Lorrinsu. Toda v LennoxvilIe ni bilo industrije, ni bilo magnatov. No, najbrž je zamenjal ime mesta. Toda Alice Lorrmso-va ga je zanimala Našel jo je. seveda, ko se tega niti nadejal ni. Iskal jo je dolgo. Toda poiščite med sto dvajsetimi milijoni prebivalcev dekleta, o katerem ničesar ne veste. Ne veste, ali je lepa, če je zaposlena, kateri industrijec je njen oče., Našel je več Lorrinsov. toda bodisi niso imeli hčera ali pa jim je bilo ime Babe, Marge ali Maud. In nobena ni poznala gospe Blackerjeve. Oim bolj je povpraševal po nji, tem večje je bilo njegovo zanimanje. Iz zanimanja je postal sport, iz sporta strast, iz strasti pa nekaj ljubezni do neznanke podobnega. Toda ni je našel tam, kjer jo je I iskal, temveč v. Evropi, ( Stala sta oba pred okencem poštnega urada v Mentonu. Stala sta pred njim in izpolnjevala nekakšno listino. Uradnik je ponavljal ime Lorrinsovo, Stanley je prisluhnil in jel radovedno ogledovati damo. Bila je visoka, lepo oblečena, stara kakih trideset let In ko je dobil uradnik na svoje vprašanje po krstnem imenu odgovor »Alice«, se Stanlev ni mogel več premagati. Radostno in ognjevito je vzkliknil: Vi ste Alice Lorrinsova? Ne smemo se čuditi, da ga je zelo začudeno pogledala. Saj ni mogla vedeti, da je Stanlevu stara znanka, čeprav neznana. Kaj se je zgodilo potem, ni težko uganiti. Čeprav je bila povsem druga* čna, nego jo je opisovala gospa Blackerjeva, drugačna, nego si jo je bil naslikal v duhu Stanlev, je bila Francozinja, omožena in ločena z Angležem in nikoli ni bila v Ameriki, čeprav je bila to čisto druga oseba, o kateri je Stanlev slišal in katero je iskal, sta se vendar zaljubila drug v drugega in poročila. Ugotovila sta, da oi jo jo bela Oosprn Blackacjsva teii —c Prijateljska nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Muro iz Murske Sobote se bo pristan v nedeljo 20. t m. ob 1330 na igršču pri >Skalni kleti«, zgrabil stroj za levo nogo in mu hudo poškodoval stopalo. Zdolška so oddali v celjsko bolnico. —c Moški zbor »Oljke« bo izvajal na praznik obrtniškega patrona sv. Jožefa pri maši v opat jski cerkvi ob 8. cerkvene skladbe skladateljev A. Medveda, C. Pre-gla in Kotne j a. ^tacffopro^ram Sobota, 19. marra 9: Poročila. — 9.15: Iz Kalnianovih operet (plošče). — 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jajgodip). — 10: Prenos cerkvena glasbe iz mariborske stolnice. — 11.90: Otroška ura (ga. Vida Juvanova). — 12: Plošče. — 12.30: Prenos mladinskega koncerta drž. realne gimnazija v Mariboru. — 13: Napovedi. 13/20: Nadaljevanje prenosa mlad. koncerta iz Maribora. — 14: Napovedi. — 17: Radijski orkester in duet harmonik (br*»a Golob). 19: Napovedi procila. — 19.30: Nac. ura: Garaspn Zelič (dr. Vladimir CoroviČ). — 19.50: Pregled sporeda — 20: 0 zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: I i T. ve-^er muzi-komedijantov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna (i£ra radijski orkester). Konec ob 23. Nedelja. 20. marra 8: Nedeljski pozdrav (Godalni kvartet učit. abiturientov. vmea plošče. — 9: Njpovedi. — 9.15: Za boljšo voi>jo frlosce). — 9.45: Verski tfovor: Z Belcebuboui Ig. dr. Fianc Kiniovec). — 10: Prenos cetkvsnc glasbe iz ljublj. stolnice. — 11: Otroška ura: Gasperček. — 11.30: Ura .tenka Gregom*. Sodelujejo1 Radijski orkester in akademski pevski kvintet; dirigira: Janko Gregorc, --13: Napovedi, poročila. — 13.20* Kar ?.elib\ to dobite (plošče po željah) —- 10: Zbor učencev orglarske »olc. — 17: Kmet. ura: Pomladno oskrbovanje travnikov (p. inj*. \. Lah) — 17.20: Tržna poročila. -- 17.3»): Kmerki trio, vmes Radijski orkester. — 19: Napovedi, porodila. — 19.30: Na-*, ura: Po-T3klo, mladost in življenje Karadjordia do ivolitve za vod^o vstaje (dr. D. Stranjkovif). KU5: Slovenska ura. — 20.30: Pevekd zbor \-a . - 21.15: .Sedaj pa na ples (plo^e). 22: Napovedi, jorocila. — 22.15: Operetni zvoki (Kad i jski onkester). Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 21. marta 12: Uverture (plašče). — 12.45: Poročila. 13: Napovedi. — 13.20: Španski zvoki (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura. — 18.20: Zdenko Fibich: Sarka, fantazija (plošče, ork. Nar. d i vadi a v Prani). — 18.40: Kulturna kronika: Slovenska kultur-nost (dr. Stanko Godala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Zgodovinski razvoj slovenske dekorativne umetnosti (ing. arh. Rado Kre^ar, Ljubljana). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Pevski koncert ge. Marije Sibinovu*JMlejnik in gdlc. Rezike Koritmiko-ve (pri klavirju dff. A. Svara). — 20.50: Plošče. — 21.10: Večer slovenska klavirske glasbe starejšega sloga (g. prof. M. Lipov-šek). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pranos plesne jrlasbe iz kavarne »Emona;. Konec ob 23. uri. Torek, 22. marca 11*. Šolska ura: Knjige — moje prijatelii-ce (£. Oskar Hudales). — 12: Pisano polje (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vesel opoldanski koncert (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Koncert lahke glasbe (Radijski orkester).— 18.40: Kapitalizem in judovska miselnost (ff. Fr. Tersefjlav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura: Piter Vitezovii (dr. Viktor Novak, univ. prof.). — 19.50: Zabavni zvočni tadnik. — 20: Rimski Korsakov: Czar saltan (ork. milanske Scale): Rachroa-mrnov: Prebudi j (ork. koncert dr. Lamou-reux, plosoe). — 20.15: France Bevk: Krivda — drama (Gani rad, igr. družine). — 22: ?fepovsds. poročila. — 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester). Konec ob 23. uri. Sreda, 23. marca 12: Baletna godba (plošče). — 12.46: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz Leharje-vih operet (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič). — 18.20: Iz daljnih dežel (plošče). — 18.40: Kaj je s noboljaeval-nico in prisilno delavnico (g. Vojko Jagodic). 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura: Juraj Carovič začetnik hrvatska pomorske beletristike (Arsen Vencetides, knjiž. Zgb.). 19.50: Sah. — 20: Rezervirano za prenos.— 22: Napovedi, porodi a. — 22.15: Citre solo, e. Emil Mazffolits. Konec ob 23. uri. Četrtek, 24. marta 12: Koncertni plesi (plošča). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Linckejsve melodije (pkece). 18.40: Slovenščina na Slovence (g. dr. Rudolf Kotaric). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda, — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Vesela urica (igra Radijski orkester). — 21: Prenos iz Rima: Rossini >SeviIjski brivec<; v odmoru: Napovedi, poročila VESTEN URADNIK Stranka: Ali bi lahko povedali, koliko je ura? V akte zatopljeni uradnik: Pojdite eno nadstropje ml je, vložite s kolkom za 10 din kolkovano in lastnoročno podpisano prošnjo in čez 14 dni dobite odgovor V ORKESTRU Kapelnik i Čuj, prijatelj, saj ri si vendar sa štiti ias.li naprej. Godbeofe: Vem, toda dtiajaCu ef na morem narncjfsti. Mudi en naj m GLAVNA KOLEKTURA SREČK DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE I .VRELEC SREČE« LJUB AL. PLANINsEK, L J A NA, m mL 14 vljudno vata cenj. igralce, da si pravočasno že za L razred v 36. kolu nabavijo srečke v moji glavni kolekturt. Pišite takoj po srečko z dopisnico ali zglasite se osebno v moji kolekturi. Jamčim sa strogo solidno poslovanje, za hitro obvestile in takojšnje izplačilo dobitkov. MALI OGLASI Beseda 50 par daven posebej PreKUci. izjave oeseda Din L—> daven posebej. 8a pamene odgovore gieoe malih glasov je tre Da prUoziu mar • kc — Mopu*Iov za male oglase oe priznamo. RAzno VSE JOŽIC E in JOŽETI v restavracijo FronkODonski duo (REJ N EN GHA V S) na koncert priljubljenega jazz >Akordeon*. Specijalna dalmatinska in domaća vina Jagnje na ražnju po Din 30— kg Pomladne novosti! vseh oolaCil. sport, kamgam. Dole k e. pumpance. perilo itd. najceneje P R E S K t R Sv Petra cesta 14 54) PAK CMTLA>JL ažuriranje vezenje zaves perila, monogramov guntbnic Ve lika zaloga perja pc 6 75 din. »Julijana«. Gosposvetska cesta 12 Sveze najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in *la-botr.im osebam Naznanilo. Danes na novo otvoritev gostilne Terdan Zaloška centa — Moste Točimo prvovrstna vina. Sunara VINA CKZ VIA€ O ŽIVALI Beseda V) par davek posebej Najmanjši znesek s Din M I. A DE PSIČKE volčjake. zgodnje, zelo lepe in dobre čuvaje proda- Vehovar Tvan Koprivnica pn Rajhen-rmrgu Naprodaj ima tudi večjo kotlino dobrega jabolčmika in vina 721 STADOVAIUA B**.«»e<1» par laveh posebej. NaimanjSi zneaeS H LHn tnosobno stanovanje event. s kabinetom ali malo dvosobno išče snažna in mirna . uradniška stranka Staien«. 589 Namizno belo Srbska ružica Srbska črnina Cviček Rizling Rulandec M Dm 8.— t 8.— i 9 — i 9.— t 9 — I 12.— 4.— žganje: rropinovec Slivovka Brinje vec t I < < « « c « I < 24.— 28.— 28 — 30 - 32.— Pn večjem odjemu primeren popust Se priporoča »Buffet« S. J Jeraj. Ljubljana. Sv. Petra cesta 38 747 ŠOFERSKA sOLA I. GaDersč;k. bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana. Kolodvorska 43. tel 28-2« 785 VRTNE OGRAJE razne oblixe. spomladi mtra dobava. Fasade trpežne, specijalno proti vlagi. Vsa stavbna dela pocerJ in solidno izvrši stavbno podjetje Rudolf Tercelj L tu M na pri novi šišenski ceikvl 792 NOV OST ZA DAME ! : ! Izvršujem trajno ondulacijo na najnovejšem in najlažjem aparatu sedanjosti, posebno priporočljivo za občutljive dame! Frizerski salon >R A K A R« Prešernova ul- 7. nasproti slaščičarne >Kosak«. vezni vhod. 23 R Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek - Din POZOR! Prodajam vsa žlahtna drevesa, najnovejše vrtnice, lepotično grmičevje itd. Poceni strokovno obrezujem Zgornja Šiška 58 in dnevno pri Sv Jakoou. 778 VELIK ODPRT AVTO luksuzen v odličnem stanju prodam 18 litrov na 100 km. din 24.000 Auprich. Kranj, Gorenja Sava 41. 746 SLUŽBE Besed« 50 par davek posebej Najmanjši znesek s Dud MESARSKI POMOČNIK začetrak. vajen vsega dela. išče službe Nastopi lahko takoj M Strouhal Sv. Jurij ob Taboru. 7S2 MLAJŠI ZAKONSKI PAR po možnosti brez otrok iščem za oskrbovanje vrta. sadovnjaka m posestva V postev pridejo samo tisti, ki se na posel razumejo Navest: zahtevano plačo Stanovanje na razpolago. Franjo Ostarčevič Karlovac. 748 DOPISI NEODVISNO DAMO čedne zunanjosti, značajno, poklic postranska stvar, iščem. Sem samostojen trgovec z lepimi dohodki, zdrav, srednjih let. v zakonu razočaran Nekaj kapitala dobrodošlo (za izplačilo tihega družabnika). Obširne, neanonimne ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Pomlad« Tajnost častna zadeva 784 POSEST LEPA VOGALNA PARCELA v izmeri 1100 kv m. po ugodni ceni naprodaj. — Ponudbe na upravo lista pod »Križišče«. 789 Vse naše inserente ta tiste, ki nam na oglase v našem Usto pošilja.jo pismene ponudbe, opozarjamo, da smo na našem poslopju % Krtafljevl ulici št 5 namestili poseben nabiralnik rdeče barve v katerem ponudniki lahko pušča jo svoje ponudbe, prav tako pa tudi I »sere* ti naloge sa oglaae. Inse renti nam v primera, če nam oglasit naloge puščajo v nabiralnika, moralo odgovarjajoči znesek priložiti v ker sicer oglasov ne bomo uvrščali. Letošnje Delniške družbe pivauorne ..UNION" JE OD DANES NAPREJ V PROMETU Je zelo dobro in bo gotovo ugajalo še tako razvajenemu okusu. Jaz Vam varujem Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile. da je torej slaba. Zato ie potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NTVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO. da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu! J O Ž O t i in «J O Ž i C e, ne pozabite priti na Vas god v kavarno »Stritar" kjer igra nova damska kapela ter je kavarna danes, v soboto in nedeljo vso noč odprta. Zato pridite vsi v kavarno »Stritar«, Vidovdanska cesta 2. OtroSki vM/.ičl najnovejših m« Klel««* iivokoie*a.. Šivalni nn»torjl. stroji trn iklji pokretljivi PO 4ELO M/KI (JENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJE1 UIBUANA. Karlovšku ee*ta * — Podružnica MARIBOR Aleksandrova ee^ta 26 "Mfi ZALOŽBA »CESTA« Ljubljana — Rnafljeva ulica s Poziv varčevalcem! Otroški čevlji....., Din Vj.— 2enski čevlji z usnjatimi podplati Din 68s— Moški čevlji z usnjatimi podplati Din 78s~ PRI TVRDKI A NT. KRISPER Ljubljana Mestni trg 26. Stritarjeva uL 1-3. GOSPODJE že sedaj dobite nove pomladne vzorce srajc in samovezme pn L?f f- LJUBLJANA MESTNI TRG Inserirajte v„Slov. Narodu" Vam priporoča zanimivi knjigi ZGODBE BREZ GR0ZF Pjotr — Rasputin Broširana knjiga 10.— din. v platno vezana 15.— din. Poštnina za vsako knjigo 1.— din Umrla je previđena s sv. zakramenti v 79. letu. starosti naša ljuba mama, stara mama, sestra, teta in svakinja, gospa Marija Žargi VDOVA TRGOVCA Pogreb predrage rajnke bo na praznik sv. Jožefa ob 15. uri iz hiše žalosti, Sv. Petra c. 11, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo pokojno v molitev in blag spomin. V LJUBLJANI, dne 17. marca 1938. ŽALUJOČI OSTALI. — Sto upravo tn