Leto LXXjX, št, 287 a Ljubljana, torek it SLOVEHS Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst k Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kaafljeva ulica štev. Telefon: 31-22, 31-24, 31-24, 31-25 m 31-2 Podrnlniee: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10 351. Protest 21 ameriških držav angleški in nemški vladi proti liki pomorske bitke v južnem kršitvi ameriške nevtralnostne © Atlantiku te pri' Buenos Aires, IS. dec. s. (Reuter). Argentinsko zunanje ministrstvo je objavilo noto, ki jo bo 21. ameriških držav poklalo skupno angleški In nemški vladi. Nota izraža protest proti kršitvi določil pa-nams.fcp konference o nevtralnost ni coni okoli Amerike ob priliki pomorske bitke v južnoameriških vodah preteklo sredo. Washington, 19. dec. s. (Reuter). Danes no pod predsedstvom Roosevelta izredna seja ameriške vlade. Verjetno se bo na sej* govorilo o vprašanjih, ki so se pojavila ob priliki pomorske bitke v južnoa meri škili vodah. Zunanji minister H u 11 je izjavil včeraj na konferenci tiska, da se bodo vse ameriške republike posvetovale o enakem postopanju v primeru, da se v bodoče zopet vojna ladja katere izmed vojujočlh se držav zateče v nevtralno ameriško luko. \Vashlngton, 19. dec. e. S službene strani izjavljajo, da je potopitev križarke >Admiral Graf Spee<; Še bolj komplicirala vprašanji, ki so v zvezi z ohranitvijo nevtralnosti ameriškega kontinenta in vprašanja varnostnega pasu. Mislijo, da se skoraj vse ameriške republike strinjajo s stališčem Ze-dinjenih drŽav, da pomorska bitka pri Pun-ti d" Este predstavlja težko kršitev ameriške nevtralnosti. Vprašanje, ali je treba nemško trgovsko ladjo iTacoma« Brna trati kot pomožno ladjo nemške mornarice, lahko reši edino urugvajska vlada. Glede na prisotnost francoskih in angleških vojnih ladij pred urugvajsko obalo kakor tudi glede na vesti o nemških podmornicah in drugih vojnih ladjah, ki so na poti v Južno Ameriko, se je pojavila boj -jn, da bi lahko v ameriških teritorialnih vodah prišlo do nove pomorske bitke. Odgovor urugvajske vlade Montevideo, 19. dec. s. (Reuter). V zvezi s protestom nemške vlade pri urugvajski vladi je izjavil urugvajski zunanji minister Gnani, da je pripravljen objaviti poročilo o postopanju urugvajske vlade v tem primeru. Urugvajska vlada je ravnala popolnoma korektno in na kar najbolj liberalen način v okviru mednarodnih zakonov. Kapitan nemške ladje »Tacom&c bo postavljen pred urugvajsko vojaško sodišče, ker je ob priliki razstrelitve oklopnice »Admiral Graf Spee« njegova ladja brez dovoljenja zapustila pristanišče ter se potem zopet brez dovoljenja vrnila. Posadka Buenos Aires, 19. dec. e. (United Press) Poveljnik nemške oklopnice »Admiral Graf Spee« kapitan Langsdoil kakor tudi večji del posadke so na dveh čolnih in dveh vlačilcih prispeli pred Buenos Aires. Čoln argentinske obalne policije je šel nemškim mornarjem takoj nasproti in preprečil, da bi se jim približale druge ladje. Ogromna množica ljudstva se je zbrala v pristanišču, da prisostvuje izkrcanju nemških oficirjev in mornarjev. Oficirji so izjavili, da potopitev križarke ni zahtevala nobene človeške žrtve. Okrog 700 mornarjev, kolikor jih je pri odhodu imela nemška križar ka še v Mon te videu na krovu, je po potopitvi prišlo na argentinsko ladjo »Kiriguanac in še na neki drug rešilni čoln, ki so ga spustili z nemške križarke. Na vprašanje kako je bil potopljen >Admiral Graf Spee< nemški oficirji niso hoteli ničesar povedati in so dejali, da sami nič ne vedo. Bnenos Aires, 19. dec. s. (Reuter). Vsi člani posadke »Admirala Graf Spee«, Id so dospeli v Argentino, bodo za časa vojne ostali v Argentini internirani. Med njimi je tudi kapitan Langsdorf. ki je v Buenos Airesu ponovil svoj protest proti urugvajski vladi, češ da je ta postopala pri določitvi roka »Admirala Graf Spee* v nasprotju z mednarodnimi zakoni. O vzrokih potopitve Angleški strokovnjak: zaradi težkih notranjih poškodb — Švicarski tisk: zaradi tajnosti v konstrukciji . • • London, 19. dec s (Reuter). Angleški mornariški strokovnjak izraža mnenje, da je morala Imeti oki op niča »Admiral Graf Spee« težke notranje poškodbe, ker se sicer poveljnik gotovo ne U bil odločil, da ladjo brez borbe potopi. Nemške žepne oklopnice so sicer genialno konstruirane, ker pa so za svojo težo in velikost sorazmerno preveč oborožene, gre to najbrže na račun njihove odpornosti in notranje moči. Curlh. 19. dec. z. Potopitev križarke »Admiral Spee« je naletela v švicarskem tisku na velik odmev. Dasi posamezni listi brez izjeme priznavajo hrabrost nemških mornarjev vendar različno ocenjujejo vzroke, ki so dovedii do tt ga sklepa nemškega poveljstva. »Neue Ziircher Zeitungc smatra, da so hoteli Nemci na ta način prikriti razne tajnosti v konstrukciji svoje križarke In so jo uničili predvsem, zaradi tega, da te tajnosti ne pridejo v roke sovražnika, »Basler NachrichUb« zastopajo mnenje, da so Nemci spoznali, da bi bil boj proti premoči sovražne mornarice zaman, na rez oddiha noč in dai proti močnejšemu sovražniku Srditi napadi sovjetskih čet, kijih Finci v junaških borbah odbijajo — ,, Samomorilski oddelki44 finske vojske za sovjetsko fronto — Upori sovjetskih čet Helsinki, 19. dec. s. (Reuter) Na Karelsld zemeljski ožini so sovjetske čete včeraj pod vzele najsrditejše napade v dosedanjem poteku vojne. Vojaške operacije jim olajšuje dejstvo, da so sedaj na fronti jezera tako močno zamrznjena, da ledena skorja prenese ponekod celo težje tanke. Vendar pravijo finska poročila, da so bili vsi sovjetski napadi odbiti, ter da je bilo 26 sovjetskih tankov zaplenjenih oziroma uničenih. Ob reki Tajpale so Finci s topniškim ognjem razgnaii sovjetske oddelke ter jim prizadeli velike izgube. Sovjetska letala so bombardirala včeraj predmestja Viborga. Tudi na več drugih mestih ob obali Finskega zaliva je bil dan letalski alarm. Helsinki, 19. dec. A A. Po poročilih s Karelijskega bojišča je finska vojska odbila vse napade sovjetskih tankov in pehote na Mannerheimovo črto. Finska vojska se proti mnogo močnejšemu sovražniku bori brez oddiha noč in dan. Reke še niso zamrznile, finsko topništvo in letalstvo pa brani sovjetskim tehničnim četam zgraditi mostove čez reke. Na Daljnem severu vladajo veliki viharji toda navzlic temu so se vodile v zadn; /h urah srdite bitke. Deset milj južno od Salmijaervija se borbe nadaljujejo ter se Finci polagoma umikajo proti Pitkajaerviju. Helsinki, 19. dec AA (Reuter) Posebni *™»jhni finski vojaški oddelki, imenovani »samomorilski oddelki« vodijo četniške borbe za sovjetsko fronto. Oddelki jemljejo hrano s seboj ter gredo 50 milj daleč za sovjetsko črto, kjer povzročajo nerede med sovražnimi vrstami. V minuli noči so ti oddelki oboroženi z lahkimi stronicami odšli v SalmUaervi ter napravili veliko škodo v sovražnikovih skladiščih streliva. V osrednji Finski ogrožajo sovjetske čete še nadalje finske prometne zveze, ki vežejo notranjost države z morjem, toda nenadne velike nevihte in hiter padec temperature ovira napredovanje sovjetskih čet. V bližini Suomisalmija uporabljajo sovjetske čete tanke in težko artilerijo, kar se doslej na tem odseku ni dogajalo. Toda finska vojska je tu opremljena z najboljšimi topovi proti tankom. Finske čete so prizadejale veliko škodo sovražnim mehaniziranim oddelkom. Sovjetska ojačenja v polarnem krogu Helsinki, 19. dec. AA. (Havas): Včeraj so na Karelijski ožini sovjeti izvršil: prav tako srdite napade, kakor prejšnje dni. Boji prav nič ne zaostajajo za boji na severu. Finski krogi poudarjajo, da sovjetsko uradno poročilo ne omenja točno krajev, kjer so se po dolgi topnički pripori Kleli tt hoji, vc**w goyon maogo oko]f«cin za to, da gre za kraje <*b železniški progi, ki drži iz Leningrada v V i puri S°vjetl So več kot teden dni zaman skušali prodreti v odseka reke Balpale, zdaj so pa usmerili svoje napade narav. n°st prOti Vipurija. En sam pogled na zemljevid pokaže, da je ta železnica ena izmed glavnih prametn/h zvez med Finsko in sovjetsko Rusijo. V tem predelu Južne Finske ni večjih jezer. Zato lahko razvijejo sovjeti svoje sile v velik napad. A tudi Finci niso na tem mesta zanemarili obrambe in so ta zgradili čvi*t utrdbeni sistem. Sinoćnje finsko sporočilo pravi, da so sovjeti tod izgubili 26 tankov. Verjetno je, da je več tankov trčtto ob mine. Zdi se tudi, da so Finci računali s to sovjetsko ofenzivo in da so tod zbrali mnogo motoriziranih oddelkov. Včerajšnje poročilo ne omenja bojev, ki se vrše v okolišu polarnega kroga. Sovjetska poročila pa širijo vesti, ki jih ni moči prekontrolira-ti. da se jim je namreč posrečilo prodreti zelo daleč na severu. Pripovedovanje finskih vojakov, ki so prekoračili sovjetsko mejo, je zelo značilno. Ti vojaki izjavljajo, da je njihova skupina z dvema lahkima poljskima topoma in s strojnicami presenetila v nekem gozdu velik oddelek sovjetskih vojakov in da ga je s preciznim streljanjem popolnoma, uničila. Na podlagi teh izpcvslb se lahko sklepa, da so sovjetske čete poslale svoja ojačenja zelo daleč na sever proti Norveški, to pa Še zmerom ne pomeni, da »o se finske čete v teh krajih umaknile. Moskva. 19. dec. s. (Reuter) Sinoćnje I sovjetsko vojno poročilo pravi, da so sovjetske čete zasedle na Daljnem severu mesto Pitkelojaervi 88 kilometrov južno od Pečenge. Finski športniki na bojišču Bern, 19. dec. AA. (Havas) Dopisnik stockholmskih listov poročajo, da so vsi finski športniki na fronti Med njimi finski strelski prvak Mantere, ki je s 44 streli ubil 41 sovjetskih vojakov, dalje svetovni prvak teka Maeki, ki se bori v prvih bojnih Črtah na Karelijski fronti. Nurmi pa služi kot šofer v generalnem štabu. Ameriška letala za Finsko VVashinfton, 19. dec. e. Od 54 ameriški vojski namenjenih vojaških letal jih je bilo 44 poslanih na Finsko. Konferenca v Moskvi Moskva, 19. dec. & (Reuter) Stalin je imel včeraj dolgo konferenco s predsednikom sveta komisarjev Molotovom in vrhovnimi poveljniki vojske. Baje je bila na finsko bojišče poslana posebna komisija, da preišče vzroke neuspehov sovjetske vojske v dosedanjem poteku vojne. London, 19. dec. AA. (Reuter) Iz Moskve poročajo: Na finsko fronto sta se odpeljala neki politični komisar in šef GPC, da izvršita preiskavo o zadnjih uporih sovjetskih čet. Povratek junaške podmornice „Sumition" iz Severnega morja v pomorske vojne angleško tako — Nove London, 19. dec s. (Reuter) Podmornica »Summon« (670 ton), ki je pretekli teden potopila nemško podmornico in imela tudi možnost, da torpedira prekomornik »Bremen«, se je včeraj vrnila v angleško luko. Prirejen ji je bil veličasten sprejem. NajpomembnejŠi uspeh te podmornice je bil napad na nemško vojno brodovje pretekli četrtek. Podmornica je v Severnem morju opazila skupino nemških vojnih ladij, sestojcčo iz ene izmed žepnih oklopnic, nadalje križark »Scharnhorst« in »Gneisenau«, križarke »Leipzig« ter še več drugih križark istega tipa. Podmornica je » manjša razda- lje ustrelila proti križarkam salvo šestih torpedov. Križarka »Leipzte« jo bila zadeta z enim torpedom, neka druga križarka istega tipa pa tako močno z dvema torpedoma, da je skoro gotovo uničena. Po napadu so podmornico dve uri preganjali nemški rušilci, vendar ji je uspelo uteči. Oslo, 19. dec. AA. (Havas) 2400-tonska norveška ladja »Gritref jeld« je v Severnem morju trčila ob mino. Potniki so se izkrcali na Škotskem, o usodi posadke pa ni še nič znano. London, 19. dec. a (Reuter) Pri napadih na angleške obalne to ribiške ladje t bliži- drugi strani pa se niso hoteli pustiti internirati, ker ne verujejo v stalno nevtralnost Urugvaja, marveč računajo s tem, da se utegne položaj v Ameriki v kratkem temeljito spremniti. »Basler Nationalzeitungc zastopa mnenje, da je sklep o potopitvi nemške križarke v prvi vrsti posledica spoznanja nemoči napram angleški mornarici. New Tork, 19. dec. z. Potopitev križark' »Admiral Spee« tomačijo »New York Times« kot zmago angleške vojne mornarice, ki je bila odločena Že v onem trenutku, ko so slabše oborožene in manjše angleške vojne ladje prisilile nemškega orjaka k begu v nevtralno luko. izguba te križarke, o kateri so Nemci sami trdili, da predstavlja eno tretjino moči nemškega vojnega brodovja, pomeni za Nemčijo hudo in nenadomestljivo izgubo. Kar se tiče postopanja urugvajske vlade naglasa list, da je bilo kljub hudemu nemškemu pritisku vseskozi korektno ter lahke služi za vzgled vsem drugim državam, ki bi prišle v s ličen položaj. ni angleške ohafe, ki so jih \čerai in predvčerajšnjim izvedli nemški bombniki, so bile potopljene štiri ribiške ladje in ena motorna ladja. Dve ribiški ladji pa pogrešajo in sta najbrž rudi potopljeni. Po dosedanjih podatkih sta bili pri napadih dve osebi ubiti, šest pa težko ranjenih. En ranjenec je po prevozu v bolnišnico podlegel poškodbam. Stockholm, 19. dec. s. (Reuter) Kapitan nemške ladje »Pinau«, ki je dospela v Stock-holmsko luko, je sporočil, da je ladjo v Botniškem zalivu napadla neznana podmornica ter izstrelila proti njej 35 topovskih strelov. Ladja pa je bila samo malo poškodovana. Letalska bitka nad Helgolandom London, 19. dec. s. (Reuter) Nad helgo-landski mzalivom je bila včeraj največja lanmskim zalivom je bila včeraj največja ški strani je sodelovalo približno 24 letal tipa Messerschmid. 12 nemških letal je bilo sestreljenih. Angleški bombniki, ki so se zapletli v bitko, so imeli nalogo, da iščejo nemške bojne ladje v Severnem morju. Nemška lovska letala pa so pod-vzela proti njim v veliki premoči napad za napadom. Čeprav so sicer bombniki manj okretni, so napade uspešno odbili; toda sedem angleških letal se še ni vrnilo v svoja oporišča. Berlin, 19. dec. AA. (DNB) Nemško sporočilo o letalskem boju nad Helgolandom je britanski radio snoči označil kot netočno. Na poklicanem nemškem mestu ugotavljajo, da je omenjeno nemško sporočilo uradnega značaja in da so Angleži izgubili 34 letal, Nemci pa samo 2. Angleško sporočilo, po katerem so Nemci izgubili 12 letal, je v celuti izmišljeno. tt Berlin, 19. dec. AA. (DNB) Nemški listi citirajo danes glavni laburistični list >Daily Herald«, ki pravi: Prenehajte že govor, ti o mirovnih pogojih! Razbijte Nemčijo na kose. storite, da bo Ren zahodna meja. Odra pa vzhodna meja Nemčije in da dobi Holstein Danska. Vzemite Hunom vse šanse! Listi poudarjajo, da je ta »božična poslanica« laburističnega lista zelo značilna Toda Nemčija se bo borila, da se prepreči, da ae ne uresničijo ti načrti laburistov. ttanjaoskl tobak Kim. 19. decembra. AA. (Štefani) V zvezi z razgovori, ki so jih imeli pred kratkim zastopniki italijanske tobačne industrije z zastopniki rumunske tobačne industrije o izvozu nepredelanega italijanskega tobaka v Rumunijo, sta se te dni pripeljala v Rim predsednik upravnega odbora rumunske avtonomne monopolske blagajne in ravnatelj oddelka za sajenje tobaka. Po teh novih razgovorih ae je dosegel sporazum o dobavi velike količine italijanskega tobaka BinniinUi Iz notranje politike Z MOČNO VOJSKO BO JUGOSLAVIJA PREMAGALA VSE TEŽAVE Kakor smo že poročali, so v nedeljo odkrili v Nišu spomenik kralju Alel-saudru I. Ob tej priliki je govoril tudi kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovič, ki >*■ med drugim rekel: Globoko sem prepričan, da boste vi. železni ljudje, čuvali ta bron, ki predstav* lja našega velikega kralja, zmagovalca in izvršitelja naše zaobljube, da se osvobodi in zedini naš celokupni narod. Za to veliko misel je dal naš Kralj vse, kar more dati živ človek. Se v svoji smrtni uri nam Je naročil, da čuvamo in ohranimo, kar so nam dale stoletne žrtve. Nato je govoril o našem mladem kralja Petru II.: Zbrani okoli njega bomo čuvali svojo veliko domovino, nam v^em drago Jugoslavijo ter bomo izpolnili zaobljubo največjega sina naše zemlje in največje žrtve med žrtvami, žrtve vsega našega tre~ imenega naroda, srbsko-hrvatsko-sloven-skega. Po dr. Stankoviču je rovoril mini**«* vojske in mornarice armijski general Milan Nedič, ki je proslavljal zasluse kralja Aleksandra L za naše osvobojenje. Po slavni zmagi v svetovni vojni j- pohitel, da zagotovi naši skupni demn ir; obstsj z živo silo jugoslovenske vaj^kp. Po-ojni kralj je dejal: »Naj se na'a dome i>a osigura in uredi pod zastavo naše voJ'l*r. naših mišic. Z zdravo in močno vo^ko bo Jugoslavija premagala vse težave v Staj Bi življenju.« Njegov* zadnja besede: Čuvajte mi Jueoc^nvijo! vsebuj;;: nJcgOVS oporoko vsem Srbom. Hrvat m in Slovencem. SOKOI.STVO IN JUGOSLOVEN-STVO »Sokolski glasnik« piše: Vloga sokolske-e,a tiska dobiva pri sedanjih ra/mrrah ^ Jugoslaviji pc^eben pomen, ker Je sokolovo ostalo najizrazitejši no>ilec in birni-telj jugoslovenske misli. Tako je sokolski lisk dobil značaj splošne in skupne tribune vseh zavednih in neodvisnih jugoslo-venskih sil v naši državi. Kdor je Jugo-sloven. ta mora biti pripravljen na rrtve in borbo. To je povzročilo, da se v*i oni, ki imajo osebne in strankarske koristi, danes odmlkajo od jugoslovenstva, ali ga zatajujejo. To se je zgodilo tudi s tiskom. Ne samo v banovini Hrvatski, kur je ostalo majhno število listov, ki od* nto izpovedujejo jugoslovenstvo, amr tudi v ostalih naših kraiih raste števec o.ih, kt se vdajajo razmm separatist itn m "trajam na tej ali oni strani PREHODNA »MODA« V Splitu Je v modi borba proti vsemu kar nosi jugoslovensko ime. To je sicer po vsej banovini Hrvatski, tndi v Spi.tu se to posebno opaža — P&e »Narodni Jist* in nadaljuje — ker so to eni in fctt, ki so pred enim letom ali pred petimi, desetimi leti jugosloven&ko ime tako forsirali, da Je bilo neokusno. Ali pa so to sinovi očetov, ki so tako delali. Vidite ljudi, ki so trgali hrvatske zastave ali take. ki so v potrdilo svojega, radikalnega stališča nosili v gumbnici srbske zastavice ali pa celo s kamenjem m jajci pozdravljali prvake Hrvatske seljačke stranke, ki pa se zdaj bahajo s svojim »velikohrvatskim« stališčem. Razumemo hrvatski pokret m hrvatski odpor. Razumemo tendenco k nekemu hrvatskemu individualizmu, toda ne razumemo tega početja. Ti ljudje se nam zde kakor uporniški sužnji ne pa kot zmagoslavni uporniki. Ako ban banovin« Hrvatske pride v Split in govori o močni Jugoslaviji, potem ne moremo razumeti, kako morejo direktorji srednjih šol odstranjevati iz razredov napise: Čuvajte Jugoslavijo! Ako ima na svojem avtomobilu tudi Jugoslovci zastave, potem ne moremo razumeti, 1 more »mularUa« brez kazni trgati jugoslavenske trakove s vencev, položenih na spominsko ploščo padlim za domovino! Ako hočemo biti narod bodimo vaaj narod moi, ne pa uporniških sužnjev, ki teptajo vse ono, kar so »morali« včeraj poljubljati! DVA GLASOVA Glasilo sarajevske nadškofi Je »Katolički tjednik« Je v uvodniku nastopil zoper akcijo feministk za žensko volilno pravico. Prav tako katoliška zagrebška »Hrvatska straža« pa Je napisal« v zvezi s tem. da sicer odobrava načela proti »emancipaciji«, toda javnost naj bo informirana, da cerkev nikoli nt obsodila seneke volilne pravice, TUDI V DALMACIJI BODO SADILI TOBAK Ban dr. Ivan Subaeie Je tanoaloval v Beogradu dovoljenje za saditev tobaka v dalmatinski Zagori in sicer v •rezih Drniš, Sinj in Trogir, kjer so že pred lesi imeli to pravico. aretiran v Pragi 10. dec e. Kakor izve iz poučenih krogov, je bil te dni aretiran v pragi znani beograjski izvozn.k Dimitrija Markovič in sicer zaradi tega, ker je hotel iztihotapiU za 12 milijonov dnarjev deviz Markovič je bil po končani preiskavi v Pragi v spremstvu straže prepeljan na Dunaj izročen tamošnji policijski direkciji, ki bo skušala izslediti njegova glavne sodelavce in pomagače pri tej tihotapski aferi, ki aa dozdevno mude na Siroti % >SlOVEN5KI NAROD<,torek. iS. decembra i»39. Winston Churchill: Svoboda svetovnih morij je zasigurana za mlrao plovbo vsem ttarodom — Bitka ma juž-nem Atlantika in drugI uspehi angleike volne _ ______ ioar 19. dec s. (Re-uterj Snoči ie ob priliki potopitve nemške oklopuloe »Admiral Graf Spee« govoril po radiu angleški mornariški minister Winston Churchill, ki Ja v uvodu dejal, da je bila vest o potopitvi »Admirala Graf Spee« sprejeta v Angliji in v večjem delu sveta z zadovoljstvom. »Admiral Graf Spee« ie več tednov napadal trgovinske ladje, sedaj pa Je mirni plovbi vseh narodov zopet zasigurana svoboda morij. Konec je prišel v obliki, najbolj primerni za one. k: so vzeli orožje v roke. da se bore proti pogodbam, zakonitosti in svobodi »Admiral Graf Spee« je bil od treh slabše oboroženih angleških križark prisiljen, da se zateče v nevtralno luko. Potem mu je ostala samo Izbira med dvema odločitvama: ali da se pusti internirati, ah pa, da sprejme borbo in junaški konec kakor je to storila »Ravvalpindic »Admiral Grai Spee« je Izbral nekaj tretjega. Prišel je iz nevtralne luke. ne da bi se boril, temveč da se sam potopi na plovni poti one nevtralne države, ki mu je tako gostoljubno dala zatočišče v smislu mednarodnih zakonov. Pri tem je moral ^Admiral Grai Spee« vedeti, da sta oklopnlca »Renown« in matična ladja za letala »Ark Royalc še 1000 milj oddaljeni Vse. kar ga je čakalo pred vhodom v luko. sta bili mali križarki =Ajax« in »Achilles« ter križarka »Cum-berland«. ki je nadomestila težko poško dovano križa rko »Exeter«. Naše žrtve v pomorski bi tki z »Admiralom Graf Spee« niso bile majhne. Sedaj lahko odkrito povem, da sta bila na križarki >Ajax« uničena dva kontrolna stolpa in da je križarka »Ebceter« morala prestati 40 do 50 strelov, ki so bili trikrat močnejši od onih. ki jih je sama mogla izstreliti Trije 8palčni topovi na križarki >Exeter* so uničeni. Skoro 100 žrtev je bilo na ladji, med njimi večina mrtvih. Kljub temu je križarka >Exeter« ostala še nadalje izven luke pred Montevideom ln bila pripravljena, čeprav pohabljena, na novo borbo. Odšla je. da Izkrca ranjence šele tedaj, ko jo je nadomestila križarka »Cumberland«. Doma so imele angleške podmornice menda najboljši teden kar jih pomnim v tej ali pieiSr.ji vojni Naše podmornice imajo mani ugoden položaj v toliko, ker imajo na razpolago Ie malo ciljev, ki jih lahko napadejo. Z običaji in pogodbami so vezane, da ne potapljajo trgovinskfh ladij brez svarila aH ne da bi za s i gurale varnosti posadke. Tudi ne napadajo ribiških čolnov Tako jim preostajajo ?amo napadi v dobro utrjenem Helgolandskem zalivu, aH pa če se nemške vojne ladje upajo na eno svojih redkih voženj izven svojih luk V preteklem tednu le predvsem pod-mornfca »Summom v največj meri zaslužila svoje priznanje Najprej Je s serijo torpedov potopila veliko nemško podmornico, ki Je oči vidno ravno odhajala na napad, Potem je erečaia p rek o - m orni k »Bremen« ter ga pardonlrala v skladu z mednarodnimi zakoni, čeprav je bil Izročen na milost njenim torpedom. Tretjič pa je pretekli četrtek naletela na celo uemeko brodovje vojnih ladij na enem njegovih redkih ekskurzij na odprto morje. Izstrelila, je 6 torpedov. Eden od teh je zadel neko 6000 ton« ko nemško križa rko, dva druga pa drugo križarko enake velikosti. Morda sta ti dve križarki še utegnili priti domov, to pa vsaj za eno od njih ni sigurno. Ce pa sta prišli domov, sta vsekakor za daljšo dobo onesposobljeni za vsako akcijo. Danes prihaja še tudi poročilo, da Je podmornic* i »L*r*ula- potopila 14. t. m. 6-tisoč tonsko križarko Upa »Holn« ob ustju I.abe, čeravno je bila obdana od 6 ntšOcev. Tako je Izgubila nemška mornarica v enem samem tednu velik proporc krlžark, ko je Istočasno na drugi strani oklopnlca »Admiral Graf Spee« doživela svoj konec Nemška mornarica in letalstvo sedaj poskušata, da se znašata nad ribiškimi -ladjami v Severnem morju. Včeraj in danes »ta poskusili več posameznih napadov na neoborožene trgovinske ladje, vključno neko italijansko, ki plovejo ob angleški obali Nemška letala so jih napadla tudi s strojnicami. Vesel sem, da lahko sporočim, da je bila nemška vnema v tem primeru večja nego uspeh. Izmed 24 ladij, ki so bile včeraj in danes napadene, je bilo samo h majhnih ribiških ladij potopljenih: polet njih pa ena manjša obalna ladja. Večina drugih, vključno italijansko, pa sploh a: bilo zadetih. Kljub polaganju min vseh vrst ob naših obalah se naš trgovinski promet razvija sicer ne nemoteno, toda nepretra* no Se včeraj je divizija kanadske armade pod varstvom naših vojnih 7adi1 varno in srečno dospela v eno naših luk. da ?pre1me v Angliji nadaljnji trening, pre den odide na zapadno fronto na pomoč nn^leški vojski Churchill je nato imenoma pohvalil zasluge vodilnih mož angleške mornarice predvsem prvega lorda Pounda in šefa mornariškega štaba Ph:lippsa. isto tako pa vse oficirje in mornarje mornarice. Ob koncu je dejal: Prvo šanso, da si r>rid~be čast so dobile nedavno tri angleške kri-žarke v južnem Atlantiku. Težko ie naiti v zgodovini boli hrabno in odločno ponašanje v pomorski bitki, toda če bi prišlo do enake bitke kjerkoli drugod, bi videli v anglešk: mornarici isto spretnost in junaštvo. Vse. kar se je dosle* zgodilo v vojni. kaže. da lahko angleški narod z zaupanjem pričakuje, da bodo na koncu vse težave premagane, vsi problem' rešeni in dolžnost storjena Mariborčani in njihovi svojci onstran meje a ▼sak dan preko meje — Odmevi v mariborskem Maribora — Ogromne toFčiae živil gospodarskem in soc. živi; en ju Maribor. 18. decembra Večkrat amo že poročali o velikih poši-Ijatvab ieatvin, živil m perutnine, ki gredo v zadnjem časa vaak dan preko meje. To vsakodnevno intenzivno pošiljanje raznih živil preko meje v paketih, po večini pa v obliki »vzorcev brez vrednosti«, je seveda imelo svoje posebne odmeve v mariborskem gospodarskem življenju. Preko noči ao se pričela nekatera podjetja pečati pretežno z oskrbovanjem pošiljk preko meje Kdor hoče n.\pr v Mariboru poslati svojcem na Dunaju, v Gradcu itd. jestvine, se mu ni treba mnogo truditi. Vso stvar izroči gotovim podjetjem, ki proti takojšnjemu plačilu oskrbijo potil iatev po naroČilu in po želji. Sporedno s tein pa le moral nujno slediti pojav naraščajoče draginje Spričo vse bolj naraščajočega povpraševanja so se dvignile cene malodane vsem življenjskim potrebščinam. Maribor je menda v tem pogledu bolj prizadet kakor marsikatero dni go mesto v Jugoslaviji. Ravno zaradi tega pa je v Mariboru še prav posebno močna težnja, da bi se maše mesto uvrstilo v pr vi draginjski razred Trgovine, ki imajo zaradi pošiljanja številnih posHjk preko meje živahnejši promet; so v nekaterih primerih otvorile kar posebne oddelke, ki imajo izključno opravka s strankami, ki so izrazile željo, da bi poslale svojcem preko meje določene predmete. Neštete trgovine preje majo dan na dan iz raznih mest Jugoslavije, zlasti iz Zagreba dnevno naročila tvrd-kam. da pošljejo na določene naslove pre- primeri, ko so prišla takšna naročila ob istočasnem nakazilu dolarjev celo iz Zedinjenih držav ameriških. Sedaj pred prazniki na je promet s temi »vzorci brez vrednosti« ter paketi Je veliko večji Dočim je šlo od začetka preko Maribora dnevno 200 do 400 paketov, je pozneje naraslo to število do 1000, sedaj pred prazniki pa celo na 1200 paketov. Nova uradna opozoriLa vodstva kolodvorske pošte v Mariboru, ki smo jtb objavili v včerajšnji številki, bodo nedvomno te pošilja-tve regulirala. To pa je tudi nujno potrebno spričo silnih naporov, ki jih morajo vzdržati v zadnjem času uslužbenci tukajšnje carinarnice in kolodvorske poŠte. Njihovo delo je s tem izredno naraslo. Urad-ništvo mora delati čezumo delo. Tudi carinski organi ho tako obremenjeni, da komaj zmorejo to delo. ki terja od njih veliko odgovornosti. CTuti se zarad: tega pomanjkanje osebja. Požrtvovalne* delo poštnih in carinskih uslužbencev ustvarja pra-•e čudeže in to kljub temu. da nima država od tega. pa tudi- naše narodno gospodarstvo nobenetjs pravega dohodka V teh primerih gre namreč izključno za darila, ki s' ne zaračunavajo v kliringu. Nedvomno "je v zvezi s tem pojavom naraščajoče' število zakolov v mestni klavnici Tukaj koljejo v zadnjem Času dnevno đo sto glav živine, sedaj prdd prazniki celo več Gotovo je da gredo ti zakol i na račun velikih količin klobas ki jib pošiljajo Mariborčani svojcem preko meje skupno z draghal iestvinanr (maslo, šunka, sir itd.). kolikor je njihov izvoz dovoljen in do. ščen. Velike množine klavne živine prilik jajo zadnje dni zlasti iz Pr-jkmurja, pa tu di iz drugih delov nase države, kjer je razvita živinoreja...Dočipj je bilo doslej v vr stah mariborskih mesarskih pomočnikov precej brezposelnih, se je sedaj niihovo Ftanje zboljetHnkna te* lave dl njenih vsaki politiki bodo nudile kise Jo KUab pa Je v Ze~ nastljm hi direktne Borzna poročila 19. London 17.60. New 74.10, Milan 22.90, hn 178.62. Stockholm Kjnffimhagttt 84*10, 10. Pnr% tJT, York «46625, Bruselj Amsterdam 287. Bar* 106.201 Oslo 10L36, Maribor, 19. decembra Na področju ptujskega sreskega sodišča, slasti v območju orožniskih postaj Ptuj. Jurstod ln Gori sni ca, je bilo v teku leta 1937 Izvršenih več drznih tatvin ln vlomov. Številnim posestnikom so zaporedoma Izginjale kokoši in svinje z hlevov, tako da posestniki v teh krajih niso bili več varni pred tatovi. Zaradi tega so organizirali prizadeti posestniki posebno varnostno službo in str azili hleve. Ta samopomoč kmetov je imela popoln uspeh. Ko so namreč hoteli tatovi pobegniti iz hleva posestnika Franca torija na Polensaku, so enega od tatov spoznali v oeebl vtnlčarskega sina Josipa Bratusa iz Polenšaka, ki ao ga orožniki Izsledili in aretirali. Poizveduj očim orožnikom je BratuSa odkritosrčno ln izčrpno priznal krivdo glede vseh kaznivih dejanj, ki jih Je izvršif v družbi drugih pajdašev v Že omenjenih krajih. Orožnikom Je pokazal na licu mesta niše, kjer so bile posamezne tatvine storjene. Opisal jim je način, kako so bile tatvine Izvršene. V smislu preiskave je tatinska tolpa ukradla svinje in kokoši v vrednosti okoli 20 000 din, Toda tatinska tolpa ima na vesti tudi požig ta sicer so zanetili požar na gospodarskem poslopju posestnika Franca Sorija v Polensaku. ki trna zaradi požara nad 70 tisoč din škode. Ko so Imeli orožniki Josipa Bratusa na varnem, se je pričela obširna preiskava, ki se je končala s tem, da so orožniki aretirali ta ovadili državnemu tožilstvu v Mariboru Še 22 oseb. ki so bile deloma člani tatinske tolpe, deloma pa ao vedele za tatinske podvige, V teku preiskave Je bilo ugotovljeno, da so ukradene kokosi ln svinje zaklali te uprizarjali pravcate pojedin«? in to na domovih raznih članov te tolpe Toda razen Bratuse .ni pri zaslišanju nlkdc I priznal soudeležbe pri tatvinah. Vsi so odločno m vztrajne zanikali vsako krivdo ter so cekaterl celo trdili, da Bratuse sploh ne poznajo, drugI pa so spet trdili, da ga poznajo le po videzu. Vsi osumljenci, ki jih je obremenjeval Josip Bratusa. so se v svojih zagovorih večinoma omejili na to. da so enostavno zanikali krivdo. Omenjena zadeva je Imela danes dopoldne avoje odmeve pred malin: kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča Preo tremi sodniki Jf sedelo na zatožv klopi v razpravnl dvorani štev. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča 23 obtožencev, ln sicer večinoma kočarji ln vtnlčarjl. So to 42-!eTm posestniški sin Franc Hojnlk v Bot-kovcih. 33-letni delavec Franc Hojnlk v Kuka vi 24-letni mali posestnik Ivan Majcen v Botkovclh, M-letnl kočar A. Krajne v Botkovclh. 72-letnl kočar Josip Hojnlk v Preradu 22-letui vtničarakl sin Josip Bra-tus 21-letni vtnlčarski sin Anton Hojnlk. 37-letn! mali posestnik Martin Kovačec v Brsolavcih 42-letnt kočar Frane Janzeko-vie v Botkovclh, 32-letna kočartra Ana Hojnlk. S7-letnl posestnik Franc fcumenjak v Preradu, 35-letni kočar Anton Aumenjak 52-letnl posestnik Josip Munda v Bresnlci 21-letni posestniški sin Josip Munda. 32-letni posestnik Ivan Krame v Vitomardh 26-letnl posestnik Franc Majcen v Poleb-cih. 77-letna posestnlca Elizabeta Hojnlk 33-letni vinlčar Martin Duh, 27^1etni po-. sestntškJ sta Franc Krajne v Hlaponclh. 21-letni Jakob Megla, 43-letni mali posestnik Martin Horvat v Tfbolcih. 65-letna mala. posestnlca Ivana Koclvan v Smolln-dh ter 47-letna mala posestnlca Marija Klobasa v Smolinclh- . Rarprava ob zaključku Usta se nt bila končana. Mariborske in okoliške •?©v5c* — V zadnjem hipu osel *mrti. 27letn1 premlkač Ignacij Supa j, stanujoč na Ptujski cesti na Teznem, je bil zaposlen pn premikanju vagonov na tukajšnjem koroškem kolodvoru. Pri spajanju vagonov pa je Supeju spodrsnilo, tako da je padel med tračnice, V naslednjem trenutku ao se pričeli vagoni premikati, vendar na je imei Supaj toliko prisotnosti duha da se je spravil s telesom med tračnice Toda kljun temu je kolesje vagona zajelo Supajevo levico in mu jo zmečkalo. Težko ranjenega Supaja ao mariborski reševalci od-oremili v bolnico. _ Hude opekline je dobila 421etna babica Jožefa Tapajner doma iz okolice Sv. Jurija v Slovenskih goricah ln sicer po svojevrstnem naključju. Ko se je Tapraj-nerjeva napotila k neki stranki, se ji je v žepu plašča po naključju odprla steklenica z lizolom. Tekočina se je razlila Tap-pajnerjevi po nogi. Dobila je zato močne opekline, da se je morala zateči v mariborsko bolnico. — Preko 100 kokosi je ukradel neki komaj metni viničarski sin Ludvik M. i okolice Spodnjega Dupleka, številnim posestnikom v Dupleku. Tako so oškodovani posestniki Marija Vernik. Franc Nerat. El za beta Poštrak, Ivana Trep in Antonija Simonič, ki Imajo skupno škodo okoli 2300 din. Orožnikom se je končno posrečilo, da so tatu izsledili in aretirali. Pri zaslišanju je mladi tat očitane mu tatvine priznal. Izpovedal je, da je ukradene kokos! izročal svoji sestri ki jih je nato spravila v Maribor, kjer jih je prodajala na trgu, Ludvik M. je nadalje Izpovedmi, da Je dobil od svoje sestre za vsako ukradeno kokoš 10 din. Ludvika M. so orožniki inroftfli v zapore mariborskega okrožnega sodišča. _ Obsojena gangsterja. Poročali smo že o kazenski raarovi, Id ae je vršila pred mariborskim malim kazenskim senatom proti 271etnemu avtopodjetniku Viktorju Martneu is Maribora in 281etnemu trgovskemu pomočniku Ivanu Baumanu iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, ki ju je državni tožilec obtožil, da sta v noči na 11. marec t. L prav po gangsterskem načinu vlom la v BhiafVf** tvrdke Kemlndustrije v Ptuju ter s tovornim avtom odpeljala g sodov nafta v vrednosti nad 7000 din. Nafto sta spravila v Mar nčevo garažo v Mariboru kjer Js policija del plena tudi nasla. Viktor Marine Je bil zaradi omenjenega dejanja obsojen na 8 mesecev strogega zapora ter na dvoletno Izgubo ajMlsjna državljanskih pravic. Ivan Bau-nian pa na 2 leti in 8 mesece robije ter na Izgubo častnih državljanskih pravična MO 4 Jat*_____ — Tudi avtomobilska sOl^Sa kradejo. V garažo avtoprevozulka Srečka Sušca v Kamnici pri Mariboru je vlomil doslej Še neznani zlikovec, ki je odnesel ć priklopnega voza rezervno kolo s prevmatiko v vrednosti okoli 4000 din- Za drznim tatom poizvedujejo orožniki. — Nočno lekarniško *lnŽbo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12. tel. 28-12. ter Vau-potova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22—13. — Marib°TSKo vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno vreme z večj m mrazom. Včerajšnja naj-višj a tempe rat ura je znašala 0 C, davi pa najnižja —4 C. — Mariborske tržne cene. Zelenjava: krompir merica po 10 din. Na sobotnem trgu ga je bilo 12 voz in 120 vreč. Čebule je bilo 38 vreč, prodajali so Jo po 2 50 do" 3.50 kislo zelje 4, kislo repo po 2. kar-fijolo (komad) 2 do 10, hren 8 do 9. Sadje: jabolka 3 do 6, hruške 4 do 6, suhe slive 6 do 10, celi orehi 7 do 8, luščeal orehi 24 do 26, kostanj 10. Žito: pšenica liter po 2 (8 vreč), rz po 1.75 (7 vreč), ječmen po 1.75 f9), koruza 1.50 do 2 (10 vreč), oves po 1 (11 vreč), proso po 2 (7 vreč), ajda po 1.25 (9 vreč), proseno pše-no po 4 (6 vreč), ajdovo pšeno po 4.50 (8 vreč), fižol prodajajo po 5 do 6 din liter. Ribji trg: belice 8, morske ribe 14 do 32, morski raki 34. Mlečni izdelki: smetana 10 do 12.50, mleko 2 do 2.50, surovo maslo 32. čajno maslo 40, kuhano maslo 36 do 38. Domači sir prodajajo po 8 do 10. Perutninski trg: kokoši 20 do 32, par piščancev 22 do 65, gosi 40 do 50, purani 45 do 80, race 20 do 28. Domače zajce prodajajo po 8 do 30. Krma: sladko seno po 85 do 100 din za 100 kg, pšenično slamo po 50 do 55 din za 100 kg. — »Lepa Vida« se poslavlja ln pozdravlja vso ttsto mariborsko inteligenco, zlasti pa ono iz Štev lnlh kulturnih ustanov ki ves ta čas. odkar je ta res naša slovenska opera prišla na oder mariborskega gledališča, ie ni občutila potrebe do izpolnitve svoje narodne dolžnosti, da bi to odlično glasbeno delo našega domačega skladatelja (Rista Savna) osebno spoznala Največ zaradi tega pomanjkanja narodne ln kulturne dolžnosti mariborske inteligence iz višjih gospodarskih in kulturnih krogov bo morala ta naša opera zapust ti letošnji repertoar. Ta četrtek se že poslavlja z našega odra in vabi vse, katerih dolžnost bi bila, da Jo • častnim obiskom pozdravijo.____ — Sneg ln bi^zposeJaL Prejeli smo s prošnjo sa objavo: »Nekaj snega Je spet i rnjSS* Po naših mariborskih ulicah pa je Že nek s j let sem znana marfrjcrsflra tradicija, da se čiščenje snega prepušča sončn m žarkom socialni čut pa veleva da se spomnimo naših brezpope'n'h. ki bi radi prijeli za delo in pomagali čistiti ulice in ceste. V mestnem proračunu je predvidena posebna postavka sa čiAčen.1« snega. Pomagajmo bednim brezposomlm vsaj 00 skromnega zaslužka.« — Iz Rdečega krita. Udeleženci drugega bolničarskega tečaja imajo izpit v četrtek 21. decembra ob 19 ln sicer v predavalnici (ne 18. url). — Smrt pod padajočim drevesom. V Podlozu pri Ptuju so podirali v gozdu drevesa. Prt tem delu Je bil zaposlen tudi 47 letni posestnik Vinko Gajšt. Nesrečno na-kUude Je hotelo, da Je vejevje padajočega Irevesa zajelo GaJSLi in ga pokopalo pod seboj Nesrečni Gajšt je pocLegel poškodbam in umrl. Zapušča žalujočo vdovo 4n 11 nepreskrbljenih otrok. — Prva srnnška tekma v letošnji zlm-*ko«port»i »erotil. j« bila v nedeljo na Po nortu. Priredil jo je zimskosportnl odsek ISSK Maribora. Start in cilj sta bila pred kočo na Pesku. Tekmoval; so senlorjl ln Juniorji in sicer na daljavo 10 km. Med senior ji je zmagal Karel Fanedl (ISS7C Maribor) v času 514. med junjorji pa je prvi*. prispel na cilj Janko flublc (ISSK Maribor) v času 56 58 m nut. OrgSn'za-cija prireditve je bila vzorna, za kar gre zasluga agilnemu tehničnemu vodji Viktor-iu Purkelcu. Tudi vremenske prilike so bile Idealne tako da je prva smuska tekma v Jetošnj ztmakospostni sezoni popolnoma uspela. Popoldne je bil na novi skakalnici na Pesku otvoritven: trening ska-kačev kj so že ob prvem treningu pokazali svoje sposobnosti. — C*gavo je kolo? Na K al i Petra trgu je našel stražnik moSko kolo znamks »Branlborc brez ev denčnr številke. L*ast-nflt dobi kolo ria policiji. — Poneverba, pri nekem hakajnajam odvetniku je pdnaveraa neks pisarniški moč razne kolke, v -ne okoli 12000 din -Vadalm'a preiskava je v teku. — Odprta noč ln dan *o groba vrata. V Sodn« ulici 11 je preminil sodni zvanlčnlk Blaž Skarabot, star 65 let. V Krekovi ulici 12 Je prernbi.Ua zasebnica Marila Traun. stara 79 let. V splošni bolnici je umrl upokojeni kotfar državnih železnic Friderik Krivec, star 63 let. V dr. Medvedovi ulici 24 Je preminil strojevodja državnih železnic Ivan Freltag, star 50 let Žalujoči mnaše globoko sožalje. — Proti draginji. Za nocoj ob 20. url so sklicane združene namesčenske organizacije prot'draginja ki shod privatnih nameščencev in nameščenk a prlčetkom ob 20 v dvorani Ljudske univerze. Shoda se udeležijo tudi odvetniški ln notarski uradniki, oreaniz rani v tukajšnjem društvu odvetniških in notarskih uradnikov. Mariborsko g!s3s!!?5e Torek, 19. ob 20.: Via Mala. V prid mariborskega sklada gledaliških igralcev Zn žane cene. Sreda, 20.: Zaprto. Četrtek 21. ob 20.: Lepa Vida Red C. Zadnjič. »Via Mala« za dobrodeion nam«*n. v torek 19. t- m. se ponovi odlično uspela drama >VTa Mala« v prid mirovnega skla da gledaliških Igralcev. Z ozirom na dobrodelen namen veljajo znižane cene da se tako omogoči čim številnejši oblak te odlične predstavo. Iz Pt^rla —.Dramsko društvo vprizori drevi ob 20. v mestnem gledališču Igro »Strast poo bresti«. Pleše ga. Žižkova. — Zlata nedelja v Ptuju se ni veliko poznala Trgovine so bile sicer odprte, vendar je bilo kupcev bolj malo. čemur je bilo krivo najbrž tudi slabo vreme, ker ni bilo v mestu toliko podeželskega ljudstva, kakor sicer. — Avto wm Je povozil. Ko se je 461etni kočar Jakob Muršič iz Sv. Marka pri Ptuju vračal s svojim kolesom domov, ga je dohitel nek avtomobilist, kateremu se ni dovolj umaknil in ga je avto podrl. Muršič si je zlomil roko ln dobil tudi težke notra-aje poškodbe. Prepellan Je bil v bolnico. — Tatvine. V zadnjem času je bilo prijavi lenih več tatvin v mestu in na debeli Orožniki so izsledili neko Hransko drv*ho v bUžini Cfrkove. d*ani so bili aretirani ln izročen! sodišču v Ptuju. — Tatvina koles. Delavcu Korošcu ie nekdo ukradel v Maistrovi ulici moško kolo znsmke *W1te« z ev. tt 199723. Kolo 1e vredno 700 din,