Šfc 102. V Gorici, dne 1. septembra 1900. Tečaj XXX. Izhaja trikrat na teden r Šestih Isdanjlh, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom8 ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: pol leta . .*......6 ,'60 ¦* . -."-^SOf" četrt leta.......3 , 40 „ ,¦ , 1*70 Posamične številke atanejo 10 vin. Naročnino sprejema tipravništvo« v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v .Goriški Tiskarni* A. Gabržček vsak Jan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oC 9. do 12. ure. Na naročilu brest douoslnne naročnin? m ne oziramo. > —*. - ¦ — „PttIM0REC" izhaja neodvisno od »Soče. vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 160. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od S. do 12. dopoludne ter od 2. do B. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki idici il 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraraiStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. --------- (Zjjutranje Izdan je). se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat V kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. ^. Vsčje črke po prostoru. Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica. „"ne retorične primesi. K sklepu se je oglasil posestnik in trgovec gosp. Franc Miklavifi in predlagal to resolucijo: „ Javni shod v Kobaridu dne 26. avgusta 1900. zahvaljuje gospoda deLel-nega poslanca in odbornika dr. Henrika Turno za današnje poročilo o političnem položaju v deželi ter mu izreka oduševljeno zaupanje, - izjavlja, da m naMa narodno-napredne stranke za Goriške Slovence naj-trdnejša podlaga boljše prihodnosti". Predlagal je še v znak zahvale in spoštovanja g. dr. Turni trikratni aživio*, na kar je zagrmelo po dvorani; med tem so jo duhovniki odkurili. - Resolucija soglasno, brez prigovora sprejela. Shod se zaključi. »Bog je usmiljen!« »Pet sto let« reče z zamolklim glasom Vuk, kakor bi govoril sam sebi — »toda Bog je usmiljen!« Nakrat pa se zgane: »Ksenija, ali čuješ ?« Ksenija se strese: »Slišim nekake korake in zdi se mi, da tudi glasove. Vuk, to je Bajbakov !...« Vukove oči se zaiskre\ a desnica nehote" pograbi za jatagan. Na to se prezirljivo nasmeji. »Ne boj se, duša. Te prsi se niso bale še drugih nego je Bajbakov.* Na to odmakne roko od noža ter se zravna v vsej svoji velikosti. V tem hipu vnide prestrašena sobarica. »Milostljiva gospodična*,reče, »gosp. Bajbakov in dva druga s pisarjem s policije želijo vas obiskati.« Ksenija, zaslišavši, da je tudi pisar s policije vmes, odvrne pogumno in mirno sobarici: »Naj gospodje počakajo, da vsta-nem; ne spodobilo bi se, sprejeti jih v postelji.* Ko je sobarica odšla, je Ksenija vstala, počesala svoje pristrižene lase, oblekla ponočno obleko ter veselo pogledala Vuka. Na to je poklicala sobarico ter ji naročila povedati, naj gospodje vstopijo. Poslednja odpre vrata in v sobo stopi prvi pisar, a za njim Bajba- Dopisi Iz Kobarida, 29. avgusta. (Vodovod, — Razno). — Del Kobarida stoji tako* rekoč na vodi. Med hišami in pod njimi je studencev, ki dajejo obilo vode potoku Kota ari SCe k, kateri se izliva v Idrijo in ta v SoCo pod Idrakem. — Vsi studenci Iež6 prav nizko. Poskusi so nas prepričali, da vre voda iz tal. Zato teh studencev ni mogoče speljati v višje stoječe oddelke Kobarida, da bi imeli povsod živ vodovod. Le do DrešCekove gostilne tik pošte teče voda po ceveh sama v reservoar, iz katerega so jo pumpali. Ali to delo je bilo slabo izvršeno, zato voda ni bila za rabo in se je končno vse pokvarilo. Že dolga leta pa smo čutili potrebo, da bi imeli vodo vsaj še na treh ali štirih krajih našega trga. Občinsko starašinstvo se je bilo vspelo do hvalevrednega sklepa in poklicalo inženerja znane češke Kunzove tovarne v Hranicih na Moravskem. V ponedeljek je prišel mlad, simpatičen Čeh in napravil tak načrt: Pri sedanjem izviru se napravi reservoar; od tod bo tekla voda sama po ceveh v drugi reservoar pri Dreščekovi gostilni in v napajališče ob cesti v Italijo; iz tega drugega reservoarja pa se bo voda pumpala še na treh krajih: pri Žganu, blizu sedanjega županskega urada in blizu sodišča. — Načrt in proračun je napravljen. Tovarniškega dela bo okoli 3000 kron; zasebniki dajo okoli 2000 kron; drugo da občina, a naprosi se tudi deželna in državna podpora, ker cela izvršitev bo še dokaj stala. — Občinsko starašinstvo je odobrilo načrt in proračun *5o isti večer. In s tem je vodovod zagotovljeni Hvala našemu vrlemu starešinstvu, ki je po* kazalo, da je res napredno. S tem bo odpomagano veliki potrebi, ki doslej ni bila v čast našemu lepemu trgu. Prej sem omenil napajališče. Dobra misel je to bila! Ali preveč nemarnosti se tu trpi! Vsako onesnaženje vode, pranj® itd. se mora tu zabraniti; ako ne z lepa, pa z grda. V najbolj zarobljeni vasi bi kaj takega ne trpeli, mora torej nehati tudi v Kobaridu 1 Za kanalizacijo je v Kobaridu slabo poskrbljeno. Le na glavnem trgu so jark! pod zemljo, da se voda odteka! Potrebni pa so tudi drugod! Najlepša prilika bo zdaj, ko se bo delal vodovod, da se napravijo tudi jarki za odtekanje vode, in sicer vsaj; od reservovarja pri Drelceku do trga — in od pumpe pri županu do tam, kjer se voda zgublja v Malerjev vrt in od tam v jarek na trgu. Z razmeroma malimi stroški bi se to naredilo. Ker bi bilo to v korist i cestnemu erarju, bi dala gotovo podporo tudi država in cestni odbor. — Ako se izvrši tudi to delo, bomo lahko ponosni na tolik napredek 1 Treba pomisliti, da je Kobarid središče sodnega okraja! Mora torej napredovati. Naši poletičarji se že zgubljajo. Doživeli so pri nas nekaj veselih dnij, posebno pa večernih ur pri kozarcih dobrega vina in ob zvokih naših narodnih pesmij. Na veselo svidanje drugo letol Zadnjič sem omenil knjigoveznico gosp. Janeza Rako všCeka, danes pa naj povem, da ima g. Gabrijel Deveta k tovarno so-dovke in pokalic, kar je tudi za te kraje ob poletnem času jako potrebno, posebno pa, ako hočemo računiti na tujce. — Znamenito je to, da ima v kleti, kjer je tovarna, živ studenec naše izborne vode, iz katerega drži cev naravnost v stroj. — Gosp. Devetak svojo tovarno brez dvoma Še popolni, da bo odgovarjala vsem modernim zahtevam. Že zdaj zalaga on vse hribe od Kanala in Cerknega do Bolca in laške meje. Tudi to je napredek, kateri treba priznati brez nevošljivosti . . .! kova družba. Ksenija je sedela z zavezano glavo mirno v naslonjaču. Okna so bila zakrita z debelimi zavesami. V polumraku je mlada oskrbnica ogledovala prišlece. Ko so vstopili vsi ter se postavili v vrsto, se odprd znovič vrata, in kakor mačka, da tega nihče razun Ksenije ni zapazil, stopi oni tujec v ru-dečem zavoju ter se postavi mirno kakor steber zs vrata. »Gospodična«, pravi uradno pisar, »vi ste Ksenija Ničiforova, zakonita nevesta gospoda Bajbakova ?« Ksenija se ironično zasmeji. »Ksenija Ničiforovna!« »Ta dva gospoda«, nadaljuje policijski pisar, *gospod Klinski in Porfirov, pričata s častno besedo, da sta vas že v Rusiji poznala za kapitanovo nevesto.« Ksenija se glasno nasmeje: »Ta dva gospoda ne govorita resnice !< Klinski se ponosno udari po svojem medaljonu. »Gospodična, ta opazka ni lepa«, reče spakedranec, »ko bi ne bili ženska, — jaz bi —« Tujec je za vratmi zakašljal, Klinski pa na svojo srečo tega ni zapazil v tem mraku, Ksenija je med tem vstala in izvlekši iz mize nekak papir, obrnila se k pisarju tor dejala: »Gospod, ako hočete poznati mojega ženina, lahko ga vam takoj pokažem.« In pokazala je z roko na Vuka... »Gospod Zmijakovič*!« »Ne razumem tega!« reče pisar. »Nisem vedel...« »Odpustite, da sem se odločila ravnati brez vednosti drugih« doda Ksenija porogljivo, >ter darovati svojo besedo, roko in srce temu zalemu bojevniku.« Vsi jo začudeno pogledajo. Ksenija, razgrnivši svoj zavit papir, vzame iz njega dokaze o svoji neza-visnosti ter naposled še pred nedavnim od ruskih uradov potrjeno pismo svoje stare matere, v katerem jo ta blagoslavlja k Vukovi poroki. Pisar, pregledavši vse, se prikloni ter se pripravlja k odhodu: »Nimam več tukaj kaj delati — vse sem izvršil.« »Toda jaz še nisem« — zagromi Bajbakov bled kakor stena, s krvavimi očmi gledaje Vuka. »Midva še svojo obračunava!« Po teh besedah seže z roko po samokresu. V tem hipu pa skoči Marko Laletič, iztrga mu iz roke orožje ter je vrže skozi vrata — ostali pa so sami odšli ven. VI. Bilo je meseca februvariia. Ne bom vam opisoval, kako je bilo ob tem času na železniških postajah velikanske ruske države, na katerih je bilo videti ogromno vojakov v neštevilnih krdelih, ki so.se vračali z bojišča, kamor so šli svojim Jx Zapotoka, .30. avgusta. — Dne 29. avg. t, j. v sredo zjutraj je treščilo v zapo-toški zvonik, kateri je brez strelovoda. Bivši vikar Trpin je dal ta zvonik zgraditi večinoma na lastne troške, pozneje je ponujal cerkvenemu upravništvu tukaj denar za strelovod, toda isto ni hotelo; ponudbo so odklonili. Res škoda, da je sedaj ranjen in na treh krajih predolbljen in stresen tako veličasten stolp. To pa Se ni zadostovalo. Strela s to žrtvijo in rano ni mirovala; pogledati ni hotela le, Ce so linice stolpa Idrcem Se hudomušno zaprte, ker je šinila tudi skozi obok prezbiterja v cerkev. Pač škoda, da je hi posula, kajti ta, kakor svoječasno opisano, ni več za rabo. Na oboku prezbiterja jeučinila tri odprtine, hoteč morda opozoriti naše tri magnate vtokiste, rekurzarje, naj vtoke-rekurze odtegnejo. Res v tako tlačilnico ljudi zbirati, se pravi ljudi moriti. Strela je udarila, lop, na altar, pometavši, osmojivši, razdrobivSi vse sveče, svečnice, prte, rože. Ko je ščedila vse, je predolbila na treh krajih altarni podstavek, starinsko plodišče vsakovrstne golazni katero morajo vsakokratni duhovniki za časa službe božje pobijati. Potem je Sla strela v žagrad, je predolbila tablico vsianov, vžgala škatljo, v koji se shranjujejo paramenti podružnice Sv. Gendrce. Za to obleko je bil med vikarjani vedni boj; hvala Bogu, strela je rešila pereče vprašanje. Te obleke ni hotel nobeden nositi; sedaj jo pač več ne bode treba donašati in odnašati, ker je vpepeljena. Rekurz je torej rešen. Vikar je že mislil koš kupiti ter ga oprtati povodom ekskurzov. Zaradi te obleke so se odstavljali cerkveni ključarji, pevci, cerkveniki; zdaj bo morda konec te komedje. Le enkrat še če trešči v cerkev, ne bo več varno, se v njej zbirati; morda bi bilo jako pametno jo ravno sedaj vladnim potom zapreti, potem pa na mirodvoru v mrtvašnici opravljati službo božjo. Tam bi se morda mogočne žlahte ponižale, bi se vtokisti ublažili, bi se zapotoško gnjezdo, iz kojega izvira vse zlo, malce ukrotilo. Jedni pravijo, da je to katastrofo provzročil vikar, kličoč vedno točo, potres in strelo na pomoč ali sploh ugodne vsode, da bi dal cerkev zapreti. Drugi trde, da je treščilo, ker ni bilo že tri mesce ob delavnikih v cerkvi sv. maše, ker g. vikar so »vsled influenee in favlence* na dopustu. Hi čuda, če vikar pride do dopusta; še strela ni hotela iz prezbiterja v temno vlažno za-duhlo tesnobno cerkev, ki ima le malo okence; zato jo je popihala rajše v žagrad, kjer se vidi. Strela je hotela svetu pokazati, da morajo biti linice zvonika otvorjt-ue in ne iz zavisti do Idrijčanov, da bi ne slišali zvonenja, zatvorjene. Tri odprtine v zvoniku, tri v oboku prezbiterja, tri na altarju, tri na ža-gradu, s tem je označila svetu število rekur-zarjev, ki bi rekurirali, če bi bil tu tudi Bog za vikarja. Razmetala pa je v cerkvi in v žagradu le reči, ki so v rekurzih, pustivši nedotakljiv tabernakelj, svetilko za sprevidenje, večno luč. Trdijo tudi, da je odstavljenje cerkvenika krivo. Se kake sokrivce bi označil, pa to bi bilo k večjemu za »Brivca", Da ste mi zdravil Treska in hudega vremena varuj nas nebo ! S Emsa, dnč 30. avg. (Raznotero). — G. urednik, oprostite mi, da že več časa Vam nisem nič dopisoval, akoravno imam krščanskim sobratom, Srbom in Bolgarom, na pomoč. V tej vojski si videl poleg drugih oblek tudi srbske uniforme, ozalšane s srebrnimi svetinjami in zlatimi takovskimi križi. Bili so to ruski bratje, ki so se bojevali z neverjetno hrabrostjo v vrstah naše narodne vojske. — Nočem vam jih opisovati, ker med njimi ne najdemo svojih starih znancev Bajbakova in Porfirova. Veseli me pa, da vas morem seznaniti s Ksenijino materjo, staro Aganijo Ničiforovno... Šestdeset vrst od Kijeva leži vas Nikolajevo. Prebivalci te vasi so mirni in odkritosrčni Malorusi, ki nam pripovedujejo ves dan o dobroti in prijaznosti gospe Aganije Ničiforovne. »O, ko bi vedeli t, nam rek6, »kako je ta dobra, stara gospa blagosrčna! Niti jednega še ni spustila praznega izpred svojega praga, da bi mu njegove žalosti in nesreče ne polajšala. Saj je tudi ona sedaj velika revica. Njena hči je Šla daleč tjekaj na jug, na zemljo srbsko, in pravijo, da se je tam celo omožila. Nekaj dnij pa je vendar že veselejša. Pravijo, da je dobila poročilo, da jo pride obiskat njena hči s svojim ženinom. In zares, v njenem prostranem dvoru so se delale velike priprave za sprejem ljubljenca hčerke. Tja so se ribala, hodniki in sobe belile. Služabniki in služabnice so imeli polne roke dela, da, tudi sama stara gradiva na razpolago. »Prismojeni List« in »Norica*, ta dva, odkar sta se »vzela*, bosta, kakor se sodi po pisavi, kmalu zreia za norišnico. Maziljenci in drugi od klukca do najvišjega so imeli dovolj časa ?a izlivanje svojega strupenega žolča na nas naprednjake. Tu pa moram čestitati dr. Turni in g. Ga-brščeku na njih trdi koži in stanovitnosti. Vsa časti Le naprej, mi mladina in vsi somišljeniki Vam sledimo do zmage. Bog Vaju živi! Na nas naprednjake so se vrgli z vso ognjevitostjo g. nunci, ravno isti, katere moramo rediti ter se tudi za nje pehati in dirjati od dela do dela. A njim je to deveta briga, oni bijejo .sveti* boj, boj za svoj trebušni obstanek. Vrgli so se v boj proti napredku, v katerem vidijo zapreko za svojo prevlado; v njem vidijo, da odpira oči zaspancem, vrgli so se zato v boj, ne zmeneč se, kdo zmaga, na naše vrste, na »Sočo* katero mislijo preplaviti-uničiti, in potem da bo zagotovljena njih bodočnost, njih samovlada, in ljudstvo bode ukienjeno v njihov jarem, enako kakor v temnih časih šestnajstega stoletja. Ali gospoda so se zmotili. .Soče", njenega mogočnega teka in njene bistrosti niso prav poznali in radi tega je brezumen boj, v katerem gotovo poginejo prej ali slej. Mesto da bi ljudstvo z lepim vzglednim življenjem in z nauki na pravi krščanski podlagi lepo, posebno mladino, za prihodnost odgojevali, so pa ravno isto s svojim škandaloznim življenjem s prave poti spravili, tako da ima mladina malo vere več, zaupanja vanje pa nič! Zapomnite si, da ne zadostuje vaš izrek ,da ne glejmo na vaša dela, ampak na besede*! ! Ja*. rečem, da ako Vi svojim besedam ne verujete in se ne bojite hudiča in pekla, za take osle nas ni treba imeti, da Vam bo-demo ml kaj verovali, ako hočete eno govoriti, drugo pa delati. Torej se Vam ni treba nazivati božje namestnike, ampak recite »Mi imamo svoj »meštir" in cerkev je štacuna". Postanite mojstri, in sicer patentovani, osho-vajte si harem, da bodo v varnosti naše hčere in Žene, in mirna Bosna, kdo Vam bode kaj hotel ? — Razmišljujte, gospoda, če bo to za vas, na vašo korist in za vaše bolje, po tej poli se rešite »Soče* in boja. In vaše vpitje »vera peša, vera peša* dobi tukaj svoj lek, ker ljudstvo bo verovalo v vero in vas pustilo v miru kot patentovane mojstre! »Katoliški shod" v Ljubljani je pred durmi. Kraški g. nunci bi radi zbobnali vse Kraševce na shod; v to tudi pridno agitu-jejo. Glavni agitator se ve je v Komnu. Gosp. »kapoštadjo" je z agitacijo ob drž. volitvah dobil pošteno brco, in njegova agitacija in »kandidatura* je grozno sramotno p ropala. Enako bode sedaj z njegovo agitacijo v okolici Komna; up mu je že splaval po vodi, ker povsod, ražun"vVolčigradu, kamor je s prvega poslal svojega adjutanta ali brez vspeha, potem se je napotil sam in s pomočjo regimenta tretjerednikov, je dobil družbo, namreč 2, reci dva p a s t i r j a, sinova tretjerednikov. Živeli! Volčigrad bode tudi zastopan na katoliškem shodu v Ljubljani. Po drugih vaseh diši vse po smoli za katoliški shod, V Gorjanskem je g. nune, ki je že znan čitateljem cenjene »Soče" kot človek, kateri gospa Aganija, ki drugega ni mogla pomagati, jih je vsaj bodrila k delu. »Tako je lepo«, je dejala starka, »glejte, da bo vse gotovo, snažno in redno. Kadar pride k nam draga Ksenija s svojim srbskim ženinom, naj se nekoliko začudi; naj pa vidi tudi on, da so v Rusiji istotako gostoljubni kakor v Srbiji. »A kedaj pride mlada gospodična?« vpraša stara žena, ki je bila nekdaj Ksenijina dojka. »Oh, kako rada bi videla njenega ženina; nikdar še nisem videla kakega Srba! A vi?« »Tudi jaz še nisem videla Srba*, odvrne stara gospa; »nu. —' jutri ga bo ve videle!« Drugega dne pred večerom so se sešli vsi prebivalci Nikolajeva pred njeno hišo, koprneče pričakujoči mlado Ksenijo in njenega srbske.; ženina. A ko sta dospela, so ju zž,ideno gledali; 1 gotovo jim je ugajak bogato orožje Vuka Zmijakoviča. ' »Zal mladenič je a ženin!« reče Ksenijina dojka. »Kako zalo lice ima! ! A te črte na njem, velike oči in junaška rast! Pri moji veri, takih junakov se malo najde na svetu! Kakošen je pa ta starec, ki sledi za njim kakor senca! Komaj se mu vidijo oči pod osivelimi obrvi. In kakšen zavoj ima okrog glave! bi rad postal absolutni gospodar vseh žup« ljanov ter bi rad vse ugnal v kozji rog. V tem je pa ravno v Gorjanskem naletel na odločen odpor, in sedaj vlada napeto nasprotje. Seve, to je izvirni nauk medsebojne ljubezni, to je krščanska resnica, zapisana v sv. pismu — v onem delu, kateri ukazuje ljudstvo pripravljati, da postane versko-fanatično. Ali pravi izrek v sv. pismu pa prezira, namreč: »Želi svojemu bližnjemu kakor samemu sebi*; to mu ne diši! Neko nedeljo je vpil z teče, da mladeniči ne smejo hoditi v družbi z dekleti na božjo pot, plese, sprehode itd.! Zanj ta ukaz ne velja, ker ko je šel na božjo pot, si je lepo vzel svojo in še eno nekje izposodil. Tukaj velja zanj tudi izrek: »ne glejte na moja dela, ampak le na besede!" Kje jemoralarHaTo »Tutfi frullFf še mnogo je dela, očistimo polje plevela! Bralno društvo rNarodni Dom" v Gorjanskem spi spanje pravičnega. Napredni Gorjanci! To Vam ni v čast, ker vsako leto ste imeli kako veselico aH tombolo, le letos — nič. Na noge društvo, bodite napredni in narodni! Danite ii razne mrice. Osebne vesti. — Finančni konceptni praktikant v Ljubljani g. Fran Skaberne je imenovan namestniškiro konceptnrm prak-tikanlom v Trstu. Enako absolvirani jurist g. Fran Korošec iz Bočkovega pri Novi vasi. — Poštnim praktikantom v Trstu je imenovan g. Viktor SupančiČ. Štiridesctletnlco službovanja je praznoval v četrtek goriški okrajni glavar in dvorni svetnik vit. Bosizio. Uradništvo mu je tem povodom čestitalo. Shod v Tolminu. — Jutri dni % sept. priredi dežemi poslanec in odbornik dr. H. Turna javen shod v Tolminu, in sicer ob 3. uri popoludne v prostorih, katere od-kaže županstvo. Na dnevnem redu bo poročilo g. poslanca o njegovem delovanju ter o poiitiSkem in gospodarskem položaju. Udaiiostna adresa vseh občin sežanskega pol okraja. — Župani sežanskega okraja so podpisali in izročili okr. glavarju g. dr. L a h a r n a r j u tako - le udanostno adreso: »Presvetli cesar Fran Josip L! Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo! Premilostni naš gospod! 12. aprila t. I. je bil za nas k pokne-ženi grofiji Goriško - Gradiščanski spadajoče prebivalce Sežanskega političnega okraja pre-imeniten dan. Istega dne je namreč prešlo 400 let, odkar Goriško - Gradiščanska uživa srečo Habsburškega modrega vladanja. V napovedani dobi napredoval je jako veliko n&? politični okraj v gmotnem in duševnem oziru in to v največji meri vzlasti za prestavnega vladanja Vašega Veličanstva. Polni hvaležnosti in z neopisnim veseljem spominjamo se povodom današnjega slovesnega proslavljanja gori omenjene 400-letnice in 70-letnega rojstnega dneva Vašega Veličanstva v Sežani zbrani občinski zastopniki, da bivamo pod mogočnimi peruti avstrijskega orla z izrazom lojalnega čustva uda-nosti in neomahljive zvestobe Vašemu Veličanstvu in Vaši preslavni dinastiji ter prosimo Vašo Cesarost, naj sprejme našo zahvalo za neizmerne milosti in blagonaklo-njenosti, s kojimi Ste v teku Svojega slavnega vladanja obsipavali naš sivi Kras. Iz dna svojih zvestih src vsklikamo: Vsemogoči Bog podaljšaj dragocene dneve Vašega Veličanstva do najskrajnejše meje človeškega življenja v srečo in blagor tako nam, kakor celokupni državi! Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja Avstrijo! V Sežani, dne 26. avgusta 1900. Vse občine Sežanskega pol. okraja". Na čelu ima letnici 1500^-1900. Požar In nesreča. — V tvbrnici za bombaž v Ajdovščini je bil nastal v četrtek v jutro ogenj, kateri pa so delavci nemudoma pogasili. Delovodja Ant. Helbert je prodrl, ko je hotel stopiti v sobo, kjer je bil nastal ogenj, z udarcem steklo okna ter si pri tem prerezal žile na desni roki tako nevarno, da so ga morali brez odloga. prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Voz se je prevrnil. — Blaž Cijan se je peljal v torek popoludne v svojem vozu po Tržaški cesti proti domu. V bližini tvor-nice za vžigalice pa je za vozil, vsled česar se je voz prevrnil. Predno se je to zgodilo, je skočil v zadnjem hipu Gijan z"voža,ali tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Zopet mrcvarenje zgodovine. — »H Friuli Orientale*, kakor drugi italijanski listi, se spusti vsako toliko časa na zgodovinsko polje, da z istega potem pripoveduje strme-čemu svetu, kako so kraji v slovenskem delu naše dežele nosili nekdaj le italijanska imena, katera pa so Slovenci poslovenili ter tako popačili »zgodovinsko* krajevno ime. Sedaj so mu pri srci imena: Kobarid, Št. Ferjan (Steverjan), Boleč, Devin, itd. Strašno mu je hudo, da se imenujejo v slovenščini ti kraji tako, ker po njegovem mnenju na temelju zgodovine bi se morali zvati edino le: Capo-retto, San Floreano, Plezzo, Duino itd. Z ljudmi, ki tako govore, je brezvspešno vsako razpravljanje. Italijani sloje na tem stališču, čeprav ni v nobetffiti pogledu podprto, da vsi kraji v »Regione Giulia" so imeli prvotno italijanska imena, h katerim šele pozneje so prišla sloveoska. Nesmisel! Slovajjci so povsod, koder so se naselili v deželi, nadeli krajem primerna imena, katera pa je pozneje italijanska gospoda in avstrijska vlada po* tujčila, to se pravi: pridela jim tuje ime. Da pa nekateri kraji nosijo tuja imeu.i, kakor na pr. Dornberg, to tiči v zgodovini; kljuim temu pa je bil kraj vedno čisto slovenski. Avstrijska vlada je poitulijanjeval.i in pp-nemčevulu kraje po celi državi, zato nrKhmb po zemljevidih naših primorskih pokrajin vse polno italijanskih imen, nadetih krajem, ki so danes čisto slovanski kakor so bili pred sto in sto leti. Vlada je pustila slovanska imena le tam, kjer že ni bilo drugače me-" goče. Ali tista hočejo pi Italijani prekrstiti po svoje. Saj smo culi, da v istrskem deželnem zboru so hoteli spremeniti imeni To* polovac in Gradinje v spaki »Pioppino* in ,C>stellaro". Pri nas na pr. so prekrstili Pod-goro v »Piedimonte", katerega imena se trdno drže, tudi goriška pošta jim gre pri tem na roko, vlada pa tako čaka, da se malce privadi imenu, potem ga porabi še ona. Očitno je, da edino pravo zgodovinsko ime za Pod-goro je Podgora, in da »Piedimonte* je izmišljotina. AH ko preleče še malo časa, pa se bo našel med Italijani zgodovinar, ki bo trdil, da prvotno ime tomu kraju je bilo »Piedimonte*, in da Slovenci so ga prekrstili v Podgoro! Na tak način mrcvarijo zgodovino ter prodajajo tako mrcvarjenje za pristno blago, vzeto iz neovržnih zgodovinskih dejstev! Umevno, da s takimi ljudmi je vsak pameten razgovor o tej ali oni reči nemogoč. Ce ne Jožef, pa Andrej. .Prim. List" nam je povedal, da tisti hujskač, ki je hujskal dva delavca na dan pred shodom v Vrtojbi, ni bil dr. Jožef Pavlica. Radi tega radi popravljamo ono vest v toliko, da če ni bil Jožef, je bil pa Andrej. Podobna sta si tako, kakor dvojčka; zato ju je zamenjal naš poročevalec. Torej ostane hujskač dr. Andrej Pavlica, dr. Jožefu pa v tem slučaju odpade ta priimek. Na stvari ^mi se s tem ne spremeni nič, samo imeni je bilo treba prestaviti, pa so popravljene »narodno - napredne neresnice* ! Strašen je! Rada bi vedela, ali je tudi Srb?* Aganija Ničiforovna je prinesla pri-šlecem nasproti sliko sv^že Bogorodice. Vuk je snel svojo črno janjčjo kučmo, se prekrižal ter poljubil sliko, na to je poljubil roko starki, ki ga je objela in poljubila v lice. Ko je tudi Ksenija isto storila, je prišla vrsta na Marka Lale-tiča. Prekrižal se je tudi on, toda nekako okorno; bilo je videti, da ni zahajal mnogo v cerkev. »Niti zavoja ni snel!« je vzdihnila stara žena. »Uh, kakšen je! Niti stari goapej ni poljubil roke. Zares je grozen. Ne morem ga niti gledati!« * Bodita blagoslovljena, moja otroka, v moji in svoji hiši!« je dejala s tresočim se glasom Aganija Ničiforovna. »Komaj sem mogla dočakati, da vaju vidim, tolažbo mojih starih dnij!« in iz njenih starih oči j so jej pritekle solze. Tudi Ksenija se je razjokala, a Vuk je molče gledal po zasneženi ravani nepregledne stepe, in iz oči j mu je bilo citati, da primerja to golo pustinjo s temnimi lesovi svoje srbske domovine, kajti razločno si ga 5iil vzdihniti: »O, krasni gozdi srbski, nikdar vas več ne zagledam! V vašem hladu vtru-jena hajduška duša ne najde več počitka! Kajpada, — saj vi nimate Kse- nije ! A kjer nje ni, tam je večja puščava nego pesek nepregledne Sahare !.. .* Deset dnij pozneje so sedeli v topli sobi v Aganijinem dvoru Vuk z Markom in Ksenijo. Na nizkem in mehkem naslonjaču pri oknu je sedela stara Aganija, držeča v rokah pletivo. aVeste-li otroci, kako novico sem dobila iz Kišenjeva?« vpraša navzoče stara gospa, t Kapitan Bajbakov je mrtev !* .»Mrtev«, ponove" vsi in Vuk dodft: »Kje? Ali je umrl na bojišču?« »Bil je vstreljen«, reče otožno vzdihnivši Aganija Ničiforovna, »ker je pijan ubil svojega tovariša — kapitana Klinskega!« Vsi vzdihnejo, Aganija pa dostavi: »Bogse usmili njegove grešne duše!« Marko Laletič, ki je doslej molčal, radovedno pogleda staro gospo: »Odpustite, gospa«, reče vljudno, »nemara bi nam mogli kaj povedati o Porfirovu. On je bil, kakor si mislim, iz te družbe še najboljši!« Ta se več ne vrne iz Srbije«, reče Ksenija. »Nu, torej se kmalu vidiva«, doda pomirjen Marko. - _ ;*---»*»*-.-.-^v^j^f^^»*r^&Z-?^_t*YTM§gp*.«P2 C. kr. pripravnica t Podg&ri. — Na I novo ustanovljeni c. kr„ pripravnici za možka učiteljišča v Podgori se bodo upisovali učenci dne 12. 13. 14. in 15. septembra, in sicer od 9.—12. ure predpoldne in od 2.-4. ure popoldne. Za vstop v to pripravnico se zahteva: 1. izpolnjeno 131/, leto; 2. spričevalo z dobrim vspehom dovršene ljudske šole; 3. krstni in domovinski list; 4. spričevalo o cepljenju kdz fn"5; ž3f3Vrriskc*-sprt'- j čevalo. ' I Padel z drevesa. — Padci z drevja sedaj, ko je sadje zrelo, še množe kar od dneva do dneva, in sicer skoro vselej s kako I težko poškodbo. Pri Rutarjih je bil splezal ria čespovo drevo "U8-letni~«-Anton Zanmr. Komaj je natrgal nekoliko sadja, se je prevrnil ter padel z drevesa na tla in si zlomil desno nogo. Moral« so ga prenesti v bolniš- j nico v Gorici. Na drevju pač je potreba ve- J like previdnosti 1 Kapelan Ličan In konsumna društv«. — »Prim. List" ga brani glede na članek v j »Soči* od torka, češ, da se zadiramo v kmetijsko zadrugo v Št. Petru, ki je izvrstno urejena. Kako je urejena izvrstno, smo že culi, "kak gospodar je kaplan Ličan, I tudi vemo, in prav 7 »to mu je bilo od naše I in druge strani stavljen pomembni memenlo, kateri naj si preljubiznivi g. kapelan le zapomni. Krahe konsumnih društev spravlja v dotiko s krahi trgovcev, češ, saj tu ti trgovca j doleti krati, zakaj bi torej se ne smelo pri- j petiti kaj takega klerikalnim zadrugam. Lahko« ! mišljenosl! Marsikaterega trgovca so pripru- i vila baš konsumna društva na kraj propada, I zato je umevno, da se bojo takih društev, ki navadno lihkomišljeno trgujejo ter škodujejo neizmerno trgovstvu, ob jednem pa J ti di kmetu, katerega opeharjajo s kakim I »šund*-blagom. O konsumnih društvih smo govorili že večkrat v listu, zato ne* bomo tu I razpravljali z nova o njih, polagamo pa zopet na srce vsem zavednim možem po deželi, naj se jim postavijo po robu, kjerkoli jih hočejo osnovati, kakor n.i pr. v Kamnjah, kjer bi župnik Kosec rad *ar Čez noč spravil | v življenje konsumno društvo, in to samo i radi tega, ker se ižveslni možje nočejo pokoravati njegovi kler kalni komandi ! Upamo, da se njegov načrt izjalovi prav korenito. Najlepše pri snovanju konsumnih društev je ta okolnost, da se prepogostoma ustanovljajo prav radi oseb, katere so neljube kakemu kapelami. V spomin nam prihaja tu zopet svoječasno razlaganje o potrebi konsumnega društva, kakorlno je podal jeden glavnih »stebrov- slavne »Centrifuge" glede'na *voj i rojstni kraj, ki pa ne stoji v tmii deželi. Tam je bil pričel trgovino mlad, varčen mož, ki si je bil s svojo lastno pridnostjo in neumornim vsakdanjim delom prihranil toliko, da je mogel pričeti trgovino. Šlo je, mož se j je pokazal dobrega trgovca, ki se je s časoma utrdil. Kei ni hotel plesati, kakor je piskal vaški duhovnik, mu je ustanovil pred nosom konsumno društvo. To je opravičeval znani veliki »financier* pri »Centrifugi" tako: češ, kaj proti takemu človeku, ki ni imel nič, ki si je pa opomogel, naj bi se ne ustanovilo konsumno društvo, ker, ker.... si nista dobra z duhovnikom I Eto, nujno potrebo takih društev t Vzgledi s Kranjskega naj nam stoje pred očmi, in ti svarilni vzgledi gotovo pripomorejo do tega, da se ustavi tok klerikalnega konsumarskegagospodarstva v naši deželi. »Prvaški Sokol* vabi na veselico in ples, katero priredi s prijaznim sodelovanjem bratskega društva »Goriški Sokol" iz Gorice in slavnega pevskega zbora iz Oornberga v proslavo stoletnice rojstva pesnika prvaka dr. Franceta Prešern-a v nedeljo dn6 2, septembra 1900. na dvorišču g. And. Pahorja v Prvačini. Začetek veselice točno ob 4. in pol popoldne. Vstopnina k veselici 50 vin., sedež 40 vin. Vsak plesni venček 1 krono. — Vspored: 1. Vsprejem in pozdrav sodelujočih <1?***tev ob 31/« uri popoldne. 2.1. Kocijančič: »Slovo", poje »Goriški Sokol«. 3. Mil. pl. Fari^š* »Naprej zastava Slave*, udarja »Goriški Sokol". 4. I. Stritar: »Na Preširnovem domu*, deklamacija. 5. F. Juvanec: »Pastir*, poje možki zbor iz Dornberga. 6. V. G. Brož: »Domovina moja*, udarja »Goriški Sokol*. 7. G. Eisenhut: »Mazurka*, poje »Prvaški Sokol*. 8. I. I. in I. K.: »Berite novice". Vesela igra v enem dejanju. 9. F. S. Vilhar: tHrvatska davorija*, poje , Prvaški Sokol* s spremljanjem »Sokolske godbe*. 10. Telovadba. — Po veselici prosta zabava in ples. Pevsko društvo „NabrcžIna" naznanja : K razvitju naše zastave dne 8. sept. 1900. se je prijavilo dvajset društev z osmlini zastavami, in sicer: Pevsko društvo »HA/drih* iz Proseka, korporativno z zastavo; poje E. Juvanca »Pastir" z duetom bariton in tenor I. »Delavsko podporno društvo* iz Trsta; korporativno z zastavo. Pevsko društvo »Skala* iz Sv. Križa, korporativno; poje Iv. pl. Zaje »Šumski čar". Pevsko društvo »Slava* pri Sv. Magdaleni spodnji; deputa-cija z zastavo. Pevsko društvo »Slavec* iz Ljubljane, korporativno z zastavo, poje Iv. pu Zaje »Slava delu«. Pevsko društvo .Adrija" iz^Barkovelj, korporativno z zastavo; poje Vilka Novaka »Hrvatskim pradjedovinam*. Pevsko društvo »Lipa* iz Bazovice, po de-putaciji; poje čveterospev. Pevsko društvo »Danica" iz Kontovelja, korporativno; poje A. L Lebana »Slovensko deklico" mešani zbor. Pevsko društvo »Ljubljana" iz Ljubljane, korporativno z zastavo; pojeF.Gerbič »Slovanski brod*. Pevska društvo »Velesila* j iz Skednja, deputacija. Pevsko društvo »Kolo* iz Trsta, korporativno: poje K. Benpl »Kri-žaci na moru", mešani zbor. Telovadno društvo »Goriški JSokol", korporativno (20 do 25 udeležencev). Telovadno društvo »Tržaški Sokol*, korporativno z zastavo. Ognjegasno društvo iz Sežane, korporativno. Slovansko pevsko društvo i/Trsta, korporativno (pesem -*—¦ p*agrarou)»*Jievsko društvo »Zarja" iz I Rojana, korporativno z zastavo; poje For-sterjev mešani zbor »Domovini*. »Tržaško podporno in bralno društvo" v Trstu, de- j putocija. »Glasbena Matica* iz Ljubljane, de- ] putacija. Pevsko in.bralno društvo »Lira" iz Komna, "korporativno; poje H. Volarič »Slo- j venski svet, ti si krasan*. — Naznanja se slavnim društvom, da se programi razpošljejo prve dni prihodnjega tedna. Prosi se slavna društva, katera so se prijavila, da nam čim preje naznanijo, koliko udeležencev pride, namreč pevcev. NIČ nam ne imponujejo. — »Prim. List" je čutil potrebo, priobčiti izjavo »Gospodarskega društva" in »Hranilnice in posojilnice" v Trnovem pri Ilir. Bistrici, ki sta delo glasovilega kapelana Rudolfa, češ, da ni nič res, kar se je pisalo o teh dveh društvih. No, kar se tiče tega, razumemo izjavo. Vsako duštvo se brani, branita se tudi ti dve, le žal, da vse tisto, kar se je pisalo o njih in o kapelami Rudolfu, ostane. Revež je moral oditi iz Trnovega, in mnenje občinstva v II. Bistrici, Trnovem in daleč na-I okoli pravi, da je zadnji Čas, da je šel. Trditve odličnih mož po lamošnjih krajih nam morajo več veljati kakor pa kaka gola izjava. Na to ne damo nič, ker je očividno brez drugega komentarja le pesek v oči. — Ostalo pa se še pokaže. Zgubljeno. — Nekdo je izgubil v torek zgodaj v jutro na potu iz Št. Ferjana v Gorico 6 bankovcev po 10 gld, Kdor jih je našel, naj se oglasi v našem upravništvu, kjer izve ime onega, ki je zgubil denar. Dobi postavno nagrado. | Nagluba (gluhost). Morata i*os»a, ozdrav- ljena od naglulie in uScimoga brenčanju z umetnim ušesnim bobnilom dr.Nicholsona, je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld., da Rlulri, nejiremožni ljudje lahko zastonj v dobijo taka bobirila, Pismu jo iioSiljati na naslov: Št, 4(K!0, /.»rod NU-liolnonu „I,oiif?coU" (lutuierHliurj, London W. Razgled po svetu. Razprava proti morilcu firosclju. — Zadnjič smo le na kratko omenili, da se je vršila razprava proti Breseiju 29. p. ni. Danes podajamo nekoliko obširnejših podatkov. Na razpravo je došlo iz vseh krajev sveta nad 100 novinarjev. Branileij Brescijev, socialistiški odvetnik Merlino, je zahteval, da se razprava preloži, ker ni imel časa, da pregleda vse spise. Sodni dvor je to njegovo zahtevo odklonil in pričel razpravo. Bresei je priznal svoj zločin in izpovedal, da je že leta 1895. sklenil, umoriti kralja Umberta in to radi ekspedicije v Afriko, ker je bilo tam toliko Italijanov ubitih po nedolžnem. Za vse krvo-litje je smatral Bresei kralja odgovornim, Maščevati da se je hotel za vse krivice in teptanje humanitete. Priznal je tudi, da je revolucijonaren anarhist; da se nič ne kesa svojega čina, marveč, da se čuti srečnega in počeSčenega, ker je rešil svet vsaj enega tiranov. Zastopnik obtožbe je govoril ostro in izjavil, da se ne sme do takega zločinca imeti nobenega usmiljenja. Branitelj Brescijev je toplo zagovarjal svojega klijenta in primerjal v svojem govoru čin Brescijev z onim Oberdankovim, ter izjavil, da so bili politični nagibi v obeh povsem jednaki, ker so izvirali iz vzvišene ideje trpečega človeštva, katero sta hotela rešiti, žrtvuje svojo življenje za svoje prepričanje. Govornik je razkrival razburjenost v duši obtoženca, ko je gledal toliko mizerijo, v kateri trpi njegova domovina. Potem je hotel razkladati anarhistiške teorije, ali predsednik mu tega ni dovolil. Bresei je izjavil na stavljeno vprašanje, da ni imel sokrivcev, in da je misel na umorstvo dozorela v njem samem. Po stavljenih vprašanjih i so se porotniki umaknili in vrnivši se proglasili jednoglasno Brescija krivim brez olaj- | sevalnih okolnostij. Na podlagi tega izreka je obsodila sodnija morilca na dosmrtno ječo, poostrivši kazen s tem, da bo prvih 7 let zaprt v samotni celici. Bresei, začuvši to obsodbo, je vskliknil: »Meni je vse jedno, ako me obsodite, ali če me oprostite; jaz priča^ kujem revolucije". Ko so ga odvedli pod močnim spremstvom, ni Bresei izustil običajnega klica: »Živela anarhija", ampak mirno je odšel z orožniki. Na ljudstvo ni razprava napravila posebnega vtisa, razšlo se je mirno brez vsake demonstracije. Sokrivec Luechenija zaprt. -— V Budimpešti so zaprli v torek čevljarskega mojstra Josipa Tomasija, kateri je baje sokrivec Luechenija. Tomasi je isti človek, kateri je bil malo pred umorom cesarice Eli-sabete v družbi z Lucehenijem, aH se je potem izgubil in ga niso mogli več zaslediti. Prišel je Budimpešto pod krivim imenom Josip Greš in se mislil tam naseliti. Novi topovi za avstrijsko armado. — Avstrija se je konečno odločila za nove topove takozvane »Schnellfeuerkanonen*. I Novi topovi bodo iz jekla, ker so različni poskusi pokazali, da ni mogoče napraviti I zmesi iz medi, katera bi zadoščevala vsem zahtevam modernih topov. * Zato se je Av- j strija po vzorcu Nemčije odločila za jeklene topove. Pripravljam smo lahko že na to, da bo vojni minister zahteval malenkost v mi- i lijonih za — te nove topove. Nujnejših potreb nimamo!! J Prva slovenska umetniška razstava. — Dne 15. t. m. dop. bo v »Nar. domu" v Ljubljani redni občni zbor »slov. umetniškega društva", opoludn'6'šeotvbri razstava, zvečer pa bo umetniška akademija. Razstava ostane 1 odprta od t. m. do 15. okt. Večina slik in kipov na razstavi bo na prodaj. j Odlikovani »Madjari". — Madjarski list »Budapesti Hirlap" je prinesel pod gori omejenim naslovom popis onih, kateri so J bili odlikovani na pariški razstavi. Imenik začenja tako-le • »Službeni list francoske ljudovlade je prinesel imena na pariški razstavi odlikovanih Madjarov". Potem sledijo j imena: Varga Jozsef (Arad), Lukatsovits I Joanos Mihotovics (Zagrab) itd. potem pa: I »Nor ipari iskola — ženska obrtna šola — (Zagrab), Irgalmas nčverek Zardja — internat milosrdnih sester — (Zagrab)". Sedaj pa naj kdo še trdi, da ni Hrvatska pred Francozi in pred vsem svetom madjarska pokrajina, ko vendar vsi odlikovani Hrvatje figurirajo kakor — Madjari. So vendar bratsko skrbeli za Hrvate ti ljubi Madjari, pač zat6, ker vsa madjarska kultura ni vredna »pipe tobaka". Vprašanje o ghtgolfet — reSeno ? — »Roma locuta est, causa flnita". »Narodni list" je izvedel baje po zanesljivem viru, da je vprašanje radi rabe glagolice rešeno, Rim da je odločil, naj ostane glagolica v tistih krajih, kjer je v rabi, ali kjer so jo nekdaj rabili, v veljavi. Dalmatinski poklicani Činitelji se poslali v Rim toliko nepobitnih dokazov, da je uverilo papeža in sv, zbor, da one naredbe, katere so bili izdane leta 1898., niso v soglasju t zgodovino. Zato je Rim baje preklical svoje naredbe in dovolil rabo glagolice v cerkvah. ltukovae lit Frangeš-niadjarska umetnika. — Daje Hrvatska na pariški svetovni ' razstavi zastopana, kakor madjarska pokrajina, dokazuje najbolj članek rimske »Tribune*. »Tribuna" piše v svoji rubriki »Pariška razstava" članek pod naslovom: »L*Ungheria", I V tem članku hvali italijanski kritik madjarsko razstavo v obče, posebno pa umetnike, katerih dela so po mnenju lega kritika najbolja. Kakor najboljša madjarska umetnika sta navedena Hrvata Bukovac in Frangeš. Italijanski kritik ni vedel in ni mogel tudi vedeli, da sta Bukovac in Frangeš Hrvata, ker ni bilo to nikjer zapisano. Pač pa je lahko iz vsega tega razvidno, da Madjari sami vidijo, da stoji njihova kultura na lončenih nogah in si zato skušajo s sleparijo večati svojo neveliko slavo. So kakor sraka katera se je okrasila s pavovim perjem; le naj gledajo, da jim ga kdo ne izpulili! Ncindlja. — Po vsej Nemčiji se sedaj razpravlja, ali naj se slavi spomin bitke pri Sedanu, ali ne. V mnogih mestih se je sklenilo, da se službena proslava pusti, pa tudi vojaški krogi so mnenja, naj letos proslava odpade, in to radi tega, ker se sedaj bojujejo francoski in nemški vojaki na Kitajskem skupno proti jednemu sovražniku. Drugi listi pa zahtevajo, da se i letos slavi sedanski dan in utemeljujejo svojo zahtevo rekoč, da takt ne zahteva, da se ta proslava opusti, pač pa zahteva drugačen način proslave. Ne sme se gledati na takt, pravijo dalje, nacijonalni interesi in naroden ponos zahteva, da se i letos vrši proslava. Iz vsega se razvidi toliko, da j ima Nemčija malo nekega straha in tudi dobro j vemo, da je vzlic narodnemu ponosu v vojni že večkrat čutila tako, da ni vedela, kje je. I Jena, Auersladt itd. Barska vojna. — Iz Pretorije javljajo, j da je bil angleški general Littleton v zadnji j bitki težko ranjen. Vojna je sedaj dobila ves drugi obraz. Majhni oddelki Burov so razlre-I seni sem ter tja ter udarijo na Angleže, kjer I jih dobe; seveda imajo Angleži vedno več I zgub kakor Buri. Ako Buri vidijo, da se ne morejo boriti zoper angleško premoč, se umaknejo in Angleži jim ne morejo slediti, ker ne poznajo zemlje. Burski general Dewet je zopet Angleže pošteno navihal. Vzel jim I je železniški vlak, v katerem je bilo 80.000 I vojaških Iblek in 1,600.000 frankov v zlatu. Kaže se vedno bolj, da vodi »kmet" Devvet vse angleške lorde in generale za nos in da je le njih sreča, da nima večje armade, dru-I gače bi jih bil že vse pognal nazaj čez veliko J lužo. Iz Maseru javljajo, da mislijo Buri na-I skočiti Ladvbrand. Na vseh hribih okoli mesta j je videti ognje, kateri zlužijo Burom v znamenja. Angleži hočejo braniti Ladvbrand. — Bursko poslanstvo, katero je bilo te dni v Petrogradu, ni doseglo nikakega vspeha. Car je sicer sprejel poslanika Levdsa, a ne drugiih j odposlancev, kateri so prišli z njim v družbi. Car je baje rekel, da ne more brez privo-I ljenja Anglije prevzeti posredovanja. Marsikdo J se še morebiti spominja carjevih besed, ko j je izjavil, da noče izkoriščevati Angležev, ko so navezani na južno Afriko. Car je ostal mož-beseda, seveda ubogim a hrabrim Burom v Škodo. Kitajska vojna. (Poročilo 31. avgusta in 1. septembra.) — Brzojavna kakor tudi železna proga med Tientsinom in Pekingom je zopet pretrgana. Tekunci, kateri nosijo poročila iz Pekinga v Tientsin, so zmeraj v ve-• liki nevarnosti, da jih ne napade kaka tolpa boksarjev. — Vsa dežela severno;od reke Jang-tse je pod vodo. — Misli sesedaj, da je kitajska cesarica v mestu Tajang-fu. Upati je, da jo vlove Rusi, kateri prihajajo od severa. — Iz Cifu javljajo, da guverner pokrajine Sensi je pozval pred 8 dnevi vse inozemce, naj pridejo v njegovo palačo, ker jih tam lažje ščiti. Okoli 50 oseb je šlo res v njegovo palačo, ali mesto da bi jih ščitil, jih je dal vse pomoriti. — Rusi pošiljajo vedno več vojakov na Kitajsko. Iz Tientsina je odkorakalo 23. p. m. zopet 1000 Rusov proti Pekingu. Na severu prodira general Rennen-kampf vedno proti jugu. Prišel je že do reke Nemer in si napravil most čez njo. V Bar-dosianu so vzeli Rusi Kitajcem 10 topov, 1000 pudov smodnika in mnogo orožja. Narodi, živeči v Mandžuriji, niso sovražni Rusom, posebno Kalmiki in Tulčijani so jih prijazno sprejeli. General Orlov je že prekoračil gorovje Tengansko in je sedaj na kitajski planjavi. — Tudi Japonci mislijo izrabiti zmago nad Kitajci, in sj zalo poslali nad 14.000 mož v kitajsko pristanišče Amoj. Japonci se sicer trudijo, dokazati, da so poslali svoje vojake tja, samo da branijo tujce, ali to ni verjetno, ker Japonci že od nekdaj škilijo na Amoj, katero pristanišče je za njih velikanskega pomena. — Iz Tientsina javljajo, da korakajo vsaki dan skozi mesto čete zaveznikov na potu v Peking. Sedaj imajo zavezniki na Kitajskem že veliko armado, in sicer imajo Angleži 980 častnikov in 5942 vojakov, Ameri-kanci 155 častnikov in 4470 vojakov, Francozi 155 častnikov 2903 vojakov, Japonci 578 častnikov, 19.508 mož in Rusija 275 častnikov ter 11.500 vojakov. Vsi zavezniki vkup imajo sedaj Okoli 40.000 vojakov na Kitajskem; t kratkem času pa naraste to število, posebno ko pridejo ogromne čete Rusov, katere so Se na potu v Sibiriji, na 150.000 mož. Različni evropejski listi, posebno angleški, pišejo, da Rusija hoče skleniti že mir s Kitajsko. Pravijo nadalje, da je Rusom dobro znano sedanje bivališče cesarice, a da ga samo zato nočejo j imenovati, da lahko sama sklene mir in si I na ta način pridobi, kolikor sploh more. Vsi listi so v tem jedini, da Rusija si za gotovo osvoji Mandžurijo, ker je mislila že dolgo časa na to, priklopih' si to pokrajino. Narodno gospodarstvo. Policijsko aro. Krcmarsko zadrugo. Vladina naredba o policijskih urah je zbudila povsod največjo nejevoljo. Nikakor nima namena, omejiti pijančevanje, namreč zapravljivci bodo imeli tudi poslej dovolj prilike, da bodo pili in zapravljali, ali to le v privilegovanih gostilnah. — Da bi se policijske ure pravično določevale in bi se dovoljevale potrebne izjeme brez težav, bo treba delovati z vso odločnostjo. Posamič-nikom bo to težko, ali poklicane so za tako obrambo — krčmarske zadruge 1 Na noge torej! Iz Gorice smo že storili svojo dolžnost; na vrsti so krčtnarjij da store svojo. | Ljubljanska kreditna banka. — Vi- I soko c. kr. notranje ministerstvo je dovolilo z dnem 18. julija 1900. št. 23.508. »Ljub-I ljansko kreditno banko", katera ježe pričela I delovanje na podlagi njenih pravil ter ima j prostore v Špitalskih ulicah štev. 2. v hiši gcjpoda Grobelnika. »Ljubljanska kreditna banka" ni konkurenčno podjetje že obstoje-I čim tamkajšnjim denarnim zavodom; na-> sprotno je ista tako rekoč njihova popolnitev j ter se bode vedno potrudila ostali v prijetnem sporazumljenju in živahni zvezi s hranilnicami in s posojilnicami. »Ljubljanska j kreditna banka" ni politično, temveč Čisto I trgovsko podjetje, katero ima svoj postanek I zahvaliti potrebi prebivalstva po domačem I bančnem zavodu, in bode pri nas po svojem delovanju obračala vso pozornost temu pre-I bivalstvu ter potem takem prizadevala si I pred vsem izpopolnjevati svojo nalogo v I krepki podpori kupčije, obrti in industrije, j »Ljubljanska kreditna banka" je vsled svojih obilnih zvez v prijetnem položaju, omogočiti tudi najširšim krogom, posluževati se koristi, ki izvirajo od velikega kapitala, ter vabi prizadete, da uporabljajo njeno posredovanje, I zatrjujoč, da bodo kulanlno in ceno postrežem. Posli ljubljanske kreditne banke j so: Nakup in prodaja vrednostnih papirjev J in valut, posebno rent vseh vrst, zastavnih ( pisem, železniških prioritet, akcij, srečk, nemških mark, laških lir, rubljev, amerikanskih dolarjev itd. Vnovčevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in srečk. Zavarovanje proti J izgubi pri kurzu pri izžrebanju srečk, zastav-I nih pisem in prioritet. Vinkulacija in devin-I kulacija vrednostnih papirjev vseh vrst najku-lantneje. Kavcije vojaških ženitev, kakor tudi vse druge kavcije v vrednostnih papirjih1 I preskrbuje ceno. Denarne vioge obrestuje od dne vloge do dne vzdiga s 4*L in izplačuje tudi večje zneske proti ielo kratki odpovedi. Posojila na vrednostne papirje z zmernimi obrestmi. Sprejemaje vrednostnih papirjev v shrambo in oskrbovanje. Revizija izžrebanik številk in odrezovanje kuponov. Eskomptovanje menic kulantno in ceno. In-casso menic na vse tuzemske in inozemske bančne trge. Dovoljenje domicilovanja menic j izven Ljubljane v zvezi z banko stoječih strank. Stavbni krediti s primerno podlogo najkulantneje. Blagovni oddelek. Nakup in prodaja blaga v komisiji. Poleg tega bodo se vse druge v bančno stroko padajoče tran-I sakcije najskrbneje izvrševale. 1 V upravu svet so bili izvoljeni sledeči gospodje: Načelnikom gosp. Ivan Hribar, župan ljubljanskega mesta, namestnikom načelnika gosp. Josef Špitalsk^, ravnatelj dunajske nljalke .Živnostenske banke" na Dunaju,, odbornikom: gosp. Kornelij Gorup, veletržec v Trstu; J. U. dr. Jožef Jahoda, odvetnik in predstojnik glavne pisarne njegove vis. grofa Harracha; Ivan Knez, veletržec v Ljubljani; Franc Kollmann, veletržec v Ljubljani; Jan Olto, cesarski svetnik in namestnik predsednika »Živnostenske banke' v Pragi; dr. Ivan Tavčar, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani; Urban Zupanec, veletržec v Ljubljani. Ravnateljem pa je bil imenovan: Ladislav Pečanka. .Hennebergova svila" — le pristna, ako se vdobi direkno od mene — črna, bela in barvana od 45 kr. do 14 gld. 65 kr, meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno poŠto. G. Henneberg, toTarimr svile (1) (c. in kr. dvorni zalag;itelj) Nova gostilna v uliei Rasauer št. 1 toči izvrstna bala in črna vina. Vdob«"» se o vsakem dnovnem času jako okusna bodisi mrzla ali gorka Jadlla. ("ene zmerne. Rojakom v mestu in z dežele se toplo priporoča udani Anton LasM, gostilničar. Zeia 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka 3, (nasproti nunski cerkvi) pnporofla pred. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaike potrebe, voščeno sveče itd vae po zmerni ceni — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo S. el) tiskarno črk na perilo. (P. d. Dva dijaka z gimnazije ali realko iz slovenske družine se sprejmeta na stanovanje in hrano. Ponudbe je pošiljali na naše upravništvo. registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. ................................... JSHCg- ............. ........ Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po '4'/»%, ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5Vs%. Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštno-hran. račun štv. 837.315. Prave in edine želodčne kapljice, (Varstvena znamka). „ , ., „ , . Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepe pc-s v. Anton Piidov. kvarjeni želodee store, da zgine v kratkem času omotiea in zivofea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storG, da človek raji je. —9 Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. ! 8 Važno za vsakega 11 Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo 2gld.95kr. 1 jubilejna žepna ara Sidro-Remontoir iz niklja s krasno vdelanim pokrivalom in s podobo cesarja Franca Josipa T. ali Svetega Očeta. Ima točno regulirano se-kundarico. Ura se jamči tri leta. (Ni nazidna ura, kakor žal pošiljajo mnogi bazarji mesto pozlačenih.) ¦ 1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla u zavrat-nike za gospode iz amer. donble-zlata s kameni, podobnimi briljantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double-zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pmnanj-Sevalno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali'proti poiiljatvi denarja pri naročilu za samih gltf. 2*85. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Romontoir stala je piej Ti gM.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalngatelj zveze r. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo Stradam 18. — Krakovo. Uuslrovani ceniki grnlis in franko. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako poli valj ena Jfzpja in omika ali Izvir srede" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav o likati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. ">() kr., po pošli 10 kr. več, a i proti poštnemu povzetju pri Jožefu ValenJfiSu na Dunaju, III. Bcz., Hauptstras«! N.o 8*, 3. Stge., H. Sik., Th. 38. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo Se nerazreznnu in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana; knjig je malo več. Salame, 5g pristne ogerske, najfineje vrsto, izvrstnega okusa, razpošilja v zavojih a 5 klgr. po gld. 1*35 kilogram tovarna salam Nagy-Sandorutza, Klspest Ogersko. Mirodilnica v Tržni uliei, poleg" kritega trga (poslopje c. kr. okr"%r>. so ^sjjj,!^^^^^ ^L^akaj so še Ijtulje. kateri TTafliroiner Kneipp-ovo sladu *L*A% ^avo ue ^'»U0! "koravno jo ista tako prijetna i« y» zdrava liaviua ]iij;«-aV Zato, ker Se vsi ne vodo,, katere veliko prednosti ima Kathrehif.-rjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakr. iz rastline bobove kavo piidobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju Škodljive lastnosti. Združuje tornj na dober način koristne: laMnosti domačega sladnega preparata % priljubljenem okusom bubovo Kave. Kes je, da bo Ivuthreiner Kn.ipp-i»va sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vsdi, da bi ta res družinska kava vsled njenih dubrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala. Kathreiuer Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, kateri okus slajša in za uživanje mil.-je napravi. Dela kavi bolj ukr.sn» barvo in odstrani znane zdravju škodljiva lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-« ve kave in dve tretjine bobove kave začrti in polagamo na polovico vsake kave iti. NepreeenPiva lastnost Karhreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem. da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer ae bobova kava populuoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoSa m. krep-čujoča pijača priporočena. Po zdravniških izrekih naj se rastujoSi mladim, po-febno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi npeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje. Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli od prta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih ' zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno , znamko in z imenom »Kathreiner«.