1 o i to 1 3. Leto I. ■ štov. 68. 'Ur4 vV*#' Spedizione in abbonamento postale 2° pruppo — Poštnina plačana v gotovini. Cenami Lira ,OorišM lisi* izide »bito sredo In sobo‘.c zjutraj. — Uprava uredništvo v Gorici, Corso Verdi šlev. 47 - Telefon šlev. 292 Oglasi se zaračuuivajo po ceniku. - Račun pri Cessa di Risparmio Gorica. Gorica, dne 27. decembra 1944. Ipl iti H m ISI Za .»eslo (Jorica in l rst: posamezna riika lira, polletna nn-r3r:nlna 54 lir, celoletna 108,— lir. — Ijven mesta Gorica in Trrt posmnezna številka i.— lira, polletna'njjrq£n. 54 - Ur, celoletno 108.- Proglas srbskih prusievsiijcev Po lepi, domači in plodm slovenski zemlji lazijo danes rd:či vraigi. Brez vsakega sramu seje- : jo laž, zavajajo in odvajajo ljudi v smrt. Oni se ne borijo za svobodo in pravice malega človeka, niti za to, da bo imel kruh, še manj pa zato, da bi divna slovenska zemlja ostala last našega narOdb, ki je narodno navdušen in hrepeni po narodni svobodi. Ti rdeči požigalci in ubijalci so sluge temnih protinarodnih sil, ki nikomur in nikjer niso prinesle niti svobode niti pravice Oni so nepomirljiv nasprotnik vsega zdravega nacionalizma, vlsake nacionalne sVobotfc iJn blagostanjja naroda. Njihova propagandna gesla, sladke besede, skrivanje pod narodno zastavo n olepševanje z narodri-mi grbi — vse to je le taktika, zavajanje za hitrejše uničenje narodnih dobrin in povečani? siromaštva. Njihov glavni namen je bil in ostane — svetovna bo’.j-ševiškat revolucija, tiranska vlada ljudi brez duše, splošno u-ničenje vseh onih, ki verajejo v Boga, ljubijo družino in domovino. Rdeča komunistična vladalo je strašno razvrednotenje svobodnih I .udi in v n i i h ubijanje vsakega človeškega dostojanstva. To je zavajanje človeška v brezpravno in bedno krdelo sužnjev, ki se pustijo pcKorno pobijali pod strašnm bičem ii-ranije. Noben zaveden narod tega ne bo storil. Zato tudi noben polten Slovenec, ki je narodnjak in ki želi narodno svobodo in srečno bodočnost svojega ^aroda, t^ga ne bo storil. Mi vemo, da te: mnogo izmec! Vas zapeljanih po zahrbtni komunistični propagandi, šlo v gozd, da se bori, za svoje narodne ideale. Mnogi so se streznili in vrnili domov. Mnogi pa še vedno hodijo goli in bosi, prezebli in lačni doživljajo vsak dan razočaranja. B .'jševiki p -povedujejo eno, dokler ne privabijo ljudi pod svoj bič, a drugo delajo takrat, kadar se človek znajde pri njih. Namesto svobode zapadejo tam v težko duhovne suženjstvo: namesto enakosti nalet jo na vsakem koraku na priviligirame položaje komunist:rnih poglavarjev. Medtem, ko marše borcev strada, politkomisarji in komunistični komandanti živijo v izobilju, dobro oblečeni; cio’ko luejo se nakoplje in z lopatami itd. premeče 528.01)0 m3 zemlje ter uredi 1800 km strelskih jarkov na dan. Po dveh mesecih so samo pred vzhodno Prusijo izvršili lU mil Jonov delovnih dni in prevrgli 22 milijonov kubičnih metrov zemlje. Utrdbetia dela sedaj ne obsegajo več samo vzhodne Prusije in ostalega vzhoda. Vrše se na vseh nemških mejah, ki bi kadar koli utegnile biti ogrožene. Danes je pri tem delu zaposlenih več ko 400.000 Nemcev in Nemk, 165.000 miadih tantov in deklet, 125 000 pripadnikov vojske, frontne bS. policije, I organizacije iodt itd. tv temu je treba prišteti 47.000 nadzornikov in ca. milijon tuje-rodcev, kar da skupaj 1.7 do 1.8 milijona ljudi. one ljudi, ki so z rjimi začeli borbo proti okupatorju? Zakaj zatirajo srbski naro.i1, ki je za ideale svobode od vseh narodov največ pretrpel v tej vojni in dal največ krvavih žrtev? In to prav zaradi svoje globoke narotme zavesti in zaradi prevelike ljubezni za narodovo svobodo. tiratje Slovenci! Vam govorimo, ki ste podlegli zapeljivi komunistični propagandi, vam, ki se nahajate v gozdovih, med prepadi in skalami lepe Slovenije, vam, ki vas v obraz bije zima, burja, veter, tlači lakota in pomanjkanje, vam, ki ste goli »n bosi, utrujeni in onemogli: za koga se borite? Za demokracijo n svobodo? Ne. Ni večjih krvni!;rV in grobo-kopov kot so komunisti, in ni bolj temno suženjstvo kot je boljševiško. Za nacionalno Slovenijo ali Ju- goslavijo? Ne! Komunisti vam cinično lažejo, kadar govoic o nacionalizmu. Oni hočejo komunistični red. komunistično oblast, komunistično federacijo, kjer bi bilo uničeno vse ono, kar vam je bilo slolelja svelo >n kar vas je združevalo pod silnim prihskom tujca. Za gospodarski procvit ;n boljše življenje? Ni na svetu zemlje, ki bi živela siromašnejše in bj*!j suženjsko kot sovjetska zveza Ta nepregledna zemlja je postala ječa narodov in širno koncentracijsko taborišče Tega ne trdimo mi, to dokazujejo oni, ki so živeli več kot četrt stoletja pod boljševiškim jarmom. Lahko rečete, da ti lažeio, da so se prodali Nemcem za košček kruh i. To lahko napravi 100, 1000, 10000 pa tudi 100000, ali tega ne morejo napraviti 20 milijonov ljudi, ki danes vstajajo in se organizirajo za sveto borbo proti rdeči tiraniji. To boibo že vodi leta narod v državi sami. Kaj ne slišite, kako se zb,rajo vse nacionalne sile za usodno borbo, v kateri bo boljševisem strt db kraja? Ali ne | občutite, da se bliža nov, lepši, : pravičnejši čas, kaj ne vidile, da se vse zablode lomijo in propadajo v ognju te strašne vojne? Kaj čakate? Pridite domov! Osvobodite se tiranstva krvav h politkomisarjev, vrnite se na dom, k svoji rodbini, svoji sreči. V kraju; kjer smo mi srbski prostovoljci, se vam ne bo ničesar zgodilo, mi ne želimo prelivali vaše krvi, niti uničevati vaših življenj. To je naša kri, in va*.o usodo občutimo neposredno kakor svojo. Govorimo vam iz našega izkustva v borbi. Poznamo komunizem neposredno iz doživetij leh krvavih srečanj. Da komunist n\ človek in da nikdar ne more biti rodoljub, vam lahko dtokažemo. j On je odpadnik in izdajalec. Vi ljubite to zemljo, mučite se in trpite, da ostane vaša last, ne : slutite pa da vas bodo komunisti izdali takrat, ko vam bo najtežje. Da ne bi bili popolnoma izigrani in zapostavljeni, zapusllte jih in vrnite se domov. Ne dopustite, da postanete nehote uničevalci in izdajalci svoje zemlje in grobokopi njene bodočnosti. Če še naprej ostanete orožje v rokah komunistov, boste postali izdajalci. Nihče in nič vas ne bo rešilo odgovornosti. Zadnji čas je! Odločite se za pravo pot! Zapustite komunistične ubijalce in vrnite se domo/ Srbski prostovoljci vam nudijo bralsko roko! Sprejmite jo! To vam bo koristilo. Srbski prostovoljci Stran 2. .GORIŠKI LIST« Stev. 68. V resnični ^svobodi Letošnji V začetku preteklega tedna so se začele obširne in koncentrične operacije domobranskih, nemških in srbskih dobrovoljskih čet, ki so imele cilj stresti komunistično republiko v Vipavski dolini. Operacij so se udeležili vsi udarni bataljoni Narodnih straž pod poveljstvom polkovnika Kokalja, ki se je ves čas bojev mudil na terenu. Uspeh operacij je nad vse razveseljiv. »Legendarna« vojska »maršala« Tita je strahopetno zbežala, v kolikor se je skušala braniti je bila potolčena. Plen je izredno velik. Pri Št. Vidu sta padla komandant brigade in njegov politkomisar. Na zahtevo domobrancev sta bila častno in DEJSTVA IN Obračun s terenci Ako bi vedeli zaščitniki in-terenci na Primorskem, kako jih sovražijo oni, ketere so pognali v gozd, da tam žalostno poginejo po nečloveškem stradanju in trpljenju, potem bi se zgrozili in, če bi imeli količkaj poštenosti v sebi, bi priznali svojo krivdo ter vsaj skušali popraviti ško do, ki se jo napravili tisoče rim primorskim Slovencem. Potrebno pa je priznanje krivde. Pri zapeljanih in prisilno mobiliziranik v gozdu je že zdavnaj priznanje in spoznanje, da so njihove nesreče krivi terenci. Zato tudi skušajo otresti ta jarem s sebe. V Istri se je iz nekega kra ja vrnilo več partizanov domov. Zbrali so vse zaščitnike in terence ter jim zagrozili, da če jih izdajo komunistom ali če bi jih še enkrat s;lili v gozd jih bodo takoj postrelili. Ker je terenska druščina zelo strahopetna, niso sc veda niti poskusili, da bi o kusili zagroženo kroglo. Povsod je prišlo med ljudi spoznanje, da so njihove nesreče krivi terenci. Ni čudno, saj se ljudje sprašujejo, kako to, da terenci sami niso šli v grmovje, ampak le druge silili in vebili na vse načine. Prav bi bilo, da terenci samt ■iLUZ^sast 8 g vipavski Božič krščansko pokopana. Ljudstvo je domobrance, Nemce in Srbe sprejelo z nedopovedljivim navdušenjem. V j četrtek popoldne,* ,je na čelu svojih čet vkorakal v Ajdovščino polkovnik K.O' kalj. Ljudje so bili ganjeni. Izjavili so, da je prihod domobrancev najlepše božično darilo, ki jim ga je bilo moči dati. To je bil prvi večji nastop novooblikovanih domobranskih udarnih bataljonov, ki je pokazal vrednost, kompaktnost in visoko moralo, ki vlada v njih. Vipavska dolina, ki je za replubike morala toliko pretrpeti, je praznovala lepe in blagoslovljene božične praznike. okusijo partizanski «raj», ne pa da ob toplih pečeh v misli in druga mesta debatirajo in pošiljajo v smrt nedolžne žrtve. Nedavno tega je «Straža ob Jadranu» sporočila o uničenju komunistične komande mesta St. Peter na Krasu. V članku je bilo rečeno, da je /gorela aktovka z vso vsebino, ki je bila precej važna. Danes to vest popravljamo, ker ta aktovka ni zgorela, temveč je ostala cela in vsa vsebina je znana, kar je samo | po sebi jasno. Poročevalec je skril resnico, da ne bi teren ! ci prehitro izvedeli o vsebini, I ki nikakor ni zanje prijetna. Bila je je namreč tam v spiskih vsa terenska mreža za I gornjo Pivko. Prav pa je da tudi terenci to vedo, ker če koga veseli, naj gre v gozd, saj ga bodo stražarske in dobrovoliske j puške kmalu poiskale ter gi> nagradile za njegovo «narodno» delo na slovenskem Primorskem. Čim prej izgine ta terenska bratovščina v gozd, tem boljše. Bo vsaj prav kratek proces z n jimi. Morda jih ta pot ne veseli. Ali zanje je ostala samo ta. Je še neka pot, ki se je pa nt bodo oprijeli navajeni vztra-j jati v svojem «dobrem delo-: vanju za narodni blagor». Ta druga pot je pot poštenosti in pravičnosti. Ta pot zahteva poravnavo vse škode povzročene z njihovim delom. Ta pot zahteva priznanje zmote, če je bila hote ali nehote, ob spoznanju napačne poti Oh'. Kakorkoli hočejo! (Straža ob Jadranu). Našim čitateljem! Zaradi praznikov in zaradi tehničnih zaprek, je izšel današnji „ Goriški list" v skrčenem obsegu. Poskrbeli bomo, da dobe naši čitatelji v kratkem nadomestilo. Zadosti je zločinov ! Pred dnevi so v Štandrežu pri Gorici padli morilni streli, ki jim je bil žrtev mladi fant Dušan Žigon. Kakšen zločin je zakrivil ta pošteni in narodno zavedni sloven-| ski fant, da je moral tako nenadoma, v cvetu svojih let j dati svoje življenje? Komu ,e je tako strašno zameril? j Morda pa je padel pod stre-i lom tujca, našega narodnega sovražnika, ki bi nas rad i iztrebil iz naše zemlje? Ne: ■ padel je pod bratsko zlocin-| sko roko, ubili so ga slovenski partizani, tisti, ki prihajajo osvoboditi naše ljudstvo in se kar cedijo od ljubezni do naroda. In kakšen zločin jc imel na vesti? Samo tega, ako se to more imenovati zločin, da je bil dober in ve- | ren, narodno globoko zave-j den in je prav zato odklanjat ■ partizanstvo in komunizem, ker jc vedel, da je to največja nesreča za slovenski : narod. Zato in samo zato je j moral pasti. j Komunistična OF je s tem | zakrivila samo nov vnebovpi-joč zločin nad slovenskim ljudstvom in nad slovenskim človekom in s tem ponovno dokazala, da ji za slovensko ljudstvo nič ni mat. Komunistični in zločinski OP gre samo za to, da uresniči svoje komunistične ideale, pa če tudi bi moral pri tem poginiti ves slovenski narod. Zato ji nič ni mar, če padajo pod bratomornimi streli na-1 ši najboljši možje, fantje, žene in dekleta. Nič ji ni mar, da je tudi med nas zasejala in započela bratomorno kla- nje, kot ga nismo poznali v naši zgodovini. Nič ji ni mar, če se po naši ueželi kopičijo in grmadijo najstrašnejši zločini, ki jih brat povzroča nad bratom. Dovolj je vseh teh zločinov! Tako kliče danes slovensko primorsko ljudstvo, ki je že spoznalo vse skrite, ogabne namene OF. Tujec nas ni mogel iztrebiti, ali naj sedaj poginemo in propademo pod streli lastnih bratov, ki so zatajili vse, kar je slovenskega in se udinjajo tujim interesom? Dovolj je prelite krvi naših najboljših ljudi, dovolj je gorja, ki se je v vsej svoji grozi razlilo po naši deželi, dovolj je obupa in sovraštva, ki ga je OF med nami zasejala! Zločinci, ki vodite OF, ne izzivajte ljudstva! Drugače se bo to ljudstvo uprlo kot en mož in tedaj — gorje vam! * * * DOPISI Šturje Pretekli leden so bandi li na surov način odpeljali s seboj 32-ieino mladenko Matildo liožič, šiviljo. Kaj jim je lo dekle povzročilo slabega na poti že toliko opevane zmage tolovajev? Vsa svoja dekliška leta je, preprosta in nadarjena, posveiila vzgoji naše dece; videli smo jo vedno med otroci in v cerkvi pred Naj-svetejšim, kjer ie iskala tolažbe zase in za svoje dtrage. Prva postaja njenega križevega pola je bila v vasi Plače. Prijatelji n prijateljice, družbeniki in družbe-niče Marijinih družb, spom.njajmo se ludi mi nje v molitvi, kakor sc je tudi ona nas vedno spominjala. Pianina pri Vipavi Ko prideš v Vipavsko doliro se tvoj pogled kar nehote ustavi po raznih hribih, ki la kraj ob danijo. Vabijo te vinorodne gorice Naravno lege so kakor nalašč za teroriziranje partizanskih tolp. Vedno so taborili v St jaških hr-bih, in ko so čutili potrebo so se kot pijavke razlezli po' vaseh. Tako se je ludi naša Plan,na morala vživeti v svobodo življenja, bolje v resnično sužnost in trpljenje. Priliko za lo so jim cfali izkušeni rdečkarji, kakor Jože Božič, po slabem glasu znani Anton Mikuž, župan Marc Viklor in takozvaai tovariš (doktor) t •-lip Kobal, ki je bil in je vedno pravo gobezdalo. Danes sa.no par sodov njihovega dela. Leta 1942., ko so druge naganjali v gozd so svoje sinove odposlati v Italijo k vojakom. To je način, pc katerem so znali reševati svojo kri. Znali so pa vedno svojo osebo dobro krili in ugoden teren pripravljati Osvobodilni Fronti. Razpredli so vse mreže, zn ešali mnogim glave. Mnoga prej dobra dekleta so postala njihove prave cunje. Nekatera so se udeležila celo zadnjič ropanja v Ajdovščini, in si prilastile isto blago. Pomislite, prišli sn.o že tako daleč v svobodi, da je zakrament sv. zakona poslait brez pomena. Vse to j c bolelo domačega dušnega pastirja, kajti prišel jc volk in trgal ovce >z njegovega hleva. Vid*el sovraštvo, ki se goji in grozo, ki se od vseh strani bliža. Vedno jei svarit in opominjaj še v nedeljo 17 dec. t. 1% kot bi slutil, je dvigal svoj glas. Nič ni pomagalo. Zaidlnji teden so tukaj pokopali dva partizana ubita v boju z nemško vojsko. E-den je bil itailijan. Vse je kazalo, da se bliža velika nevihta. Toda trume partizanov so še vedno krožile po vaseh in gmajnah. Izvali so, in dosegli svoj namen. 20. t. m. je prišla nemška vojska v vas Roboli, ki šteje 12 posestnikov. Ob lej priliki je pogorelo devet domov z vsemi družinskimi in gospodarskim potrebščinami. Žrtev jc postala zavedna slovenska krščanska družina Janeza Marca, njegova žena, ena hči, dVa sinova in hlapec. Ljudstvo se je zgrozilo in se spomnilo besed nekega višjega totovai-skega bandita, ki je pred meseci takole v neki bližnji vasi zagrozil: Če bi videl, da prihajajo Nemci v vas, bi takoj izpustil en rafal proti njim, dla bi oni potem vas zažgali. Odgovorni urednik ; Dr. Milan Komar - Gorici Dr. SMERCHINICH je ponovno prevzel svojo prakso v radiološkem institutu v ulici Semšnario št. 24 Prodam v Gorici opremo za manufak lurno trgovino (stojala in pulte) za 50.0(>0 Lir. Kupcu odstopim brezplačno obr-tnico (licenzo) za Manifalure, mer-cerie in confezioni v Gorici. ooblaščen za prodnjo Makuc Stanislav, Gorica, Corso Verdi 30/1 levo. Uhod preko balkona. ZGODOVINA SLOVENSKE BESEDE V POSOČJU Upoštevajoč slovensko prebivalstvo dežele, je dvorna kancelija leta 1777 naročila goriški šolski komisiji, naj da knjige za trivialke (abecednik, katekizem, berilo) posloveniti kranjskemu ravnatelju B. Kumerdeju. Do tega je dvorna kancelija pač prišla, ko je dobila poročilo, ki ji .ga je poslal poročevalec šolske komisije grof Emanuel Torres, omenjajoč, da se ljudstvo na goriškem upira trivialkam, češ da nemščine ne potrebuje. Po Torresovi iniciativi je tedaj nekdo prevedel katekizem, učitelj Matej Leban, ki .je služboval v Gorici in v Bovcu,- je pa priredil slovensko začetnico, ki jo jc leta 1777 poslal goriški šolski komisiji, a ni bila natisnjena, ker so se le odločili za kranjske izdaje ljudskošolskih učbenikov. Pač pa je neki »dobri prijatelj goriš-ke škofije« izdal v Ljubljani leta 1777 »Kerščan-ski nauk za te manjhine v 62 vprašanjih.« V tem času, ko smo dobili v Ljubljani v zborniku Pisanic 1779—1781 prve posvetne pesmi, mo> remo tudi v Gorici ugotoviti prvo tako pesem, ki je v zvezi s kariero grofa Janeza Filipa Cobenzla, , ko je postal dvorni in državni podkancler po srečno sklenjenem miru med Prusijo in Avstrijo, katero ie v Tešenu kot mirovni delegat zastopal. Kobencelj se je sicer rodil v Ljubljani leta 1741, a je izhajal iz hraške rodovine, ki je imela svoja posestva na Proseku, v Štanjelu na Krasu in še po Notranjskem ter tudi v Ribnici na Dolenjskem. V knjižnici grofa Attemsa v Podgori je bila med drugimi starimi slovenskimi knjiga mi in listinami ohranjena tudi priložnostna knjiga v čast grofu Kobenclju z dolgim italijanskim naslovom: Raccolta di composizioni e di poesie italianc, latine, franccsi, friulane, tedesche, cra-gnoline, inglesi, greche ed ebraiche fatte in occa-sione che Šua Kcc. il signorc ... Giovanni Filippo del S. K. I. Conte di Cobenzel... fu commissario plenipotcriziario dell’augustissima Casa dAustria al congresso di Teschen per lo stabilimento deP.a pace tra le armi austriache e prussiane conclust felicemente nell di XI11. maggio MDCCLXXI\ Gorizia. Della . . „ stamperia Giacomo Tommasi-ni. — »Poesie cragnoline« — kranjski pesmi sta dve. in sicer na str 81 in 82. Pri prvi pesnik ni označen, a je po Kidriču Japelj, drugo pa je zložil Andrej Laurin. Obe pesmi imata enak naslov, vsebinsko sc, umevno, tudi dosti ne ločita, oblikovno pa: Japljeva je zložena v anakreont-skem stilu, saj tega pevca imenuje z napisom «Anacreon», Lavrinova pa je v sapfični kitici. Ker je Lavrinova pesem le redkim znana, naj jo tu navedem: Na povikšanje tiga visoku rojeniga gospoda gospoda Philippa Kneze Kobelzelna konervikši šlužbi vunanyh opravil. Oda slovenska. Naša cesarica dvorjane zbira zveste in razumne, katerih rama trudnih del(ou) težo z veselim licem nesti zamore. Takih mož modrosti zavupa vaniu svojih carstvou zdravic, zavupa sebe inu perraščenje moči kralejve v svojih duželah. Tvojih lejt mladost (nekaterim ternje) ni nigdar branila vunanjih dellou tešku resmotanje zavupat Tebi velki Kobenzel. Sylnih žolnirjou sem ter kje leteče strele reskropiti, grozovitim vreme černili oblakou narazen segnati Ti si zamogel. Če med vojščakam takušen si znaiden, kak H boš v pokoju zaklenen sam v se, mislioč na Tvojih dužel perpadke v myrniših časih? Prau tedai je teba postavila k vikši ptujih opravkov blagodarni službi ta nikdar petrudna, al vmerjoča roka naše Tereze. Če Te sam cesar med priatle šteje, če Te Bog pred sylo rezbvtih turnou zdraviga obderžy s čudežem očitnim, kdu tje enak? Use leto naj druge vesele dela, ako lih nas tud vesely, slavcnce, mi se le časty .veselmo visoke našga slavenca. S rečen gospodni duželan visoki, slauih očetou imenit odraselk in per tolkain delih nikar pozabit Tvojih Slavencou. (Dalje.)