çfAJK. 'îe. ЛИЈЈЛ 1977 — ftTEVlïJCA M — l.ETO XXXT — CENA 4 DINARJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah iN žalec Z UREDNIKOVE MIZE Tako kot povsod drugod, se je »zredčilo« tudi v našem uredništvu. Kljub temu, to vidite po vsej današnji številki, zato ni težav. Skušali smo vam pripraviti takšen časnik, da ga boste gotovo vzeli s seboj na dopust. Hkrati pa vam bo pomenil tuai usmerjevalca v nekaterih aktualnih problemih, kot npr. če ste mati ali oče prvo- šolčka. Zato naša akcija. Sicer pa, da vam povem našo odločitev: vsak teden najmanj гпа akcija. In konec meseca — OBZORNIK. Upam, da vas bo današnji zadovoljil. Prihodnjo številko bomo zojyet namenili celjskemu gostinstvu^ vendar tokrat ti druge strani. Ugotavaljli bomo kako sitni so gostje in ne samo gostinski delavci kot večkrat zapišemo. Posredovali vam bomo tudi vtise z letošnjega festivala jugoslovanskega igranega filma v Puli. Skratka, tudi prihodnja številka NT bo takšna, da bo z vami »romala« m do- pust. MILAN SENICAR V DANAŠNJI ŠTEVILKI TEDNIKOV OBZORNIK Posnetek s prostora, prijetnega parka v Socki pri Strmcu, kjer je bila mimili petek osrednja in zaključna proslava v počastitev praiznilca celjske občine. Foto: M. B. CELJE ZA PRAZNIK OBRAČUN DELA POTRDITEV VLOGE IN POMEMBNOSTI KRAJEVNE SKUPNOSTI ^ Pî'ireditve in proslave v po- častitev letošnjega praznika №ljske občine, dvajsetega iulija. v spomin na iistanovi- tev Celjske čete 1941. leta, so se iztekle. Bil je to bogat in lep program, posvečen bor- poti prve partizanske flote na celjskem območju, Oceni prehojene poti v zad- 1Ј0ТП obdobju, reviji kultur- ^ in športnih prireditev, pomembnim delovnim zma- Um in ne nazadnje novim '^ikom v poglabljanju odno- sov med štirimi pobratenimi ®^sti oziroona občinami: ćup- Dobojem, Siskom in Ce- ljem. V skladu s sklepom občin- skupščine, da naj bo ^fednje praznovanje dvij- julija vsako leto v krajevni skupnosti, je letos v središču pozarno- Strmec pri Vojniku. In lahko znova zapišemo, ^ je po zaslugi praznika "tnočje te krajevne skupno- veliko pridobilo. Mt derni- ^"■aJia cesta, obnovljena trgo- otroško in športno igri- javna razsvetljava ... de- jj' Iii jih ocenjujejo na oko- j milijonov dinarjov! To- ne gre samo za vrednost marveč prav talio za ђЈ^о dobrino, ki je ni moč z denarjem. To je J^^'bena aktivnost tamkajš- ljudi, ki so se znova v mnogüi solidamo- (¡çj^*^ akcijah in ponngali z denarjem in kako Sače do skupnih končnih uspehov. Krajevna skupnost je v tem primeru močno za- živela in dokazala, da je najbolj primerna celica za reševanje tistih vprašanj, ki zadevajo delovnega človeka in občana na terenu. V takšnean vzdušju in spo- znavanju je izzvenela tudi za- ključna proslava, v petek, 22. t.m., v Socki pri Strmcu. Na delo in vlt^o ljudi v kra- jevni skupnosti sta namreč opozorila oba govornika, predsednik kraje\Tie konfe- rence SZDL Strmec, Gerhard Skaza ter predsednik zbora krajevnih skupnosti celjske občinske skupščine, Franc Zelič. Uspelo in lepo obiska- no proslavo pa so dopolnili združeni î)evski zbori, har- monikarji Svobode, godba na pihala ŽPD »France Preše- ren«, recitatorji in drugi. Udeleženci osrednje in za- ključne proslave v Socki so z enominutnim molkom po- častili tudi spomin umrlega predsednika zvezne konferen- ce SZDL, Dušana Petroviča- Saneta. To pa je bil še čas, ki so ga z otvoritvijo nove tovar- ne traktorjev in nekaterih drugih obratov počastili tudi štorski žclezarji. MB TEDEN SOLIDARNOSTi NA KOZJANSKEM PODROČJU BODO LETOS KONČANE SANACIJE v spomin na katastr>[alni potres v Skopju in na soli- darnost, ki So jo ob tem iz- kazali narodi in narodnosti Jugoslavije skupaj z ljudmi vsega sveta, je teden od od 26. julija do 1. avgrista proglašen kot teden solidar- nosti. V Sloveniji bo letošnji te- den solidarnosti priložnost za ocenjevanje opravljenega de- la in rezultatov povezanih s solidarnostnimi aktivnostmi v zadnjem letu. Pri tem imajo še posebno mesto rezultati opravljenega dela pri odprav- ljanju posledic potresov na Kozjanskem in v Posočju, saj največjih aktivnosti, znova največjih aktivnosti, zaiova izkazala solidarnostna zavest delovnih ljudi in občanov. Akcija je, tako po obsegu zbranih sredstev kot po svo- ji širini množičnosti in druž- beno-politični odmevnosti, po- novno pokazala vrednost ne- nadomestljive solidarnosti. Samo za pomoč prizadetim v Posočju je bilo poleg zako- na in družbenega dogovora zbranih še 202,837.042,70 din. Vseh do £«daj zbranih sred- stev za Posočje je 955,19 mi- lijona din, za Kozjansko pa 762,2 milijona din. Iz teh sredstev je bilo na Kozjan- skem zgrajenih 2245 stano- vanjskih objektov (1510 no- vogradenj in 735 saniranih objektov), devet šol, dom za ostarele v Šmarju in še ne- kateri objekti družbenega standarda. Velik del k organizirane- mu in uspešnemu delovanjii mladih v Sloveniji so prispe- vale mladinske delovne akci- je, ki na manj razvitih ob- močjih še vedno uveljavlja- jo solidarnost kot eno bistve- nih oblik pomoči. Sanacijski program obnove potresnega območja, ki po- stavlja kot prioritetno nalo- go obnovo stanovanjskega fonda in objektov družbene- ga standarda, bo predvido- ma v celoti izpeljan do kon- ca letošnjega leta. Z zbiranjem in združeva- njem sredstev solidarnosti, z organiziranjem in sodelova- njem v solidarnostnih akci- jah, bomo tudi v letošnjem tednu solidarnosti dokazali, da smo enotni v prizadeva- njih za uveljavljanje sociali- stične solidarnosti kot huma- ne in etične vrednote, na osno- vi katere uresničujemo ma- terialno m dražbeno varnost ter enoten razvoj vseh delov naše družbene skijpnosti. M. P. ŽELEZARNA ŠTORE DO KONCA LETA 4000 TRAKTORJEV Pred tednom dni so v što- rah v počastitev praznika ob- čine Celjt) in dne\'a vstaje svečano proslavili eno naj- večjih delovnih zmag kolek- tiva Železarne. Odprli so namreč novo tovarno trak- torjev, ki meri 15.000 kvadrat- nih metrov pokritih površin, zaposluje že sedaj nad 200 delavcev in predstavlja ures ničitev ene ključnih naložb tako v Zelezami kot tudi na celjskem območju. V tovarni traktorjev so že izdelali nekaj nad 500 trak- torjev, do konca leta pa naj bi montažne trakove zapusti- lo okoli 4000 traktorjev tipa 404 in 402 z 42 konjskimi mo.:- mi in pogonom na dve ozi- roma na štiri kolesa. Ob otvoritvi se je na slav- nostni seji zibral centralni de- lavski svet in izrekel vse priznanje tako kolektivu kot tudi Fiat u po čigar licenci ekskluzivno proizvajajo oba traktorja. V svoji razpravi na Seji je generalni direktor Združenih slovenskih Že- lezarn Gregor Klančnik mor- da na najlepši naàin auuda- ril pomen uresničitve te na- ložbe, ki je železarno štore veljala nad 143 milijonov di- narjev. Mod drugim je dejal, da So prav štore v družini slovenskih železarn dosegle najbolj skokovit in najbolj kako\'-osten napredek, saj po- meni ^proizvodnja traktorjev največjo stopnjo predelave v livarski industriji. Na slav- nosti, ki je sledila pred no- vo tovarno, smo pravzaprav šele prav doumeli vso veliči- no delovne zmage štorskih železarjev. številni gostje. med katerimi so bili ttidi: Franc Leskošck-Luka, Janez Barborič, Tone Bole, Zvone Dragan, Milovan Zidar, pred- stavniki pobratenili občin Si- sak, ćuprija in Dobcj ter najvidnejši predstavniki celj- skega dražbeno-politicnega in gospodarskega življenja, so kar po vrsti izrekali svoje priznanje, ter poudarjali iz- reden pomen, ki ga imajo štorski traktorji pri uresni- čevanju prioritemih nalog slovenskega in jugoslovanske- ga gospodarstva — uresniče- vanju zelenega načrta in pri- zadevanjih po višji pridelavi hrane. Po govoru direktorja Žele- zarne Dušam Burnika, ki je orisal pomen uresničene na- ložbe in šte\'-ilne perspektive, ki, jih ta pridobitev odpira za'celotno gospodarstvo ob- močja pa tudi države, je be- sedo povzel predsednik re- publiškega sveta Zveze sin- dikatov Slovenije Janez Bar- borič, nekdanji član kolekti- va. Tovariš Barborič je štor- skim železa rjem iskreno če- stital ob veliki delovni zma- gi in kolektiv po&tavil kot ^-zgled, kako je treba delati, ^atem je govoril še o ne- katerih napakah v sloven- skem gospodarstvu in opozo- ril na osrednje naloge pri uresničevanju zakona o zdru- ženem delu, smotrnem plani- ranju, ustvarjanju in delitvi dohodka. Iskreno in toplo pa so zve- nele tudi besede predsednika tovarne Fiatovih traktorjev, ki je kolektiva! in naši druž- bi izrekel vso zahvalo za plodno sodelovanje pri ures- ničitvi tega pomembnega projekta. Krajši slovesnosti je sledil še ogled resnično vzorno napravljene in smotr- no organizirane proizvodnje v novi tovarni traktorjev, ki je tako tudi uradno doživela svojo otvoritev. Štorska železarna zasluli za izjemno delovno zmago vse čestitke. B. STAMEJOIC PROSTOR ZA NAROČNIKOV NASLOV e. stran — NOVI TEDNIK St. 30 •— 28. julij 1971 SAMOPRISPEVEK V SLOV. KONJICAH VITANJE DOBI 79 MILIJONOV — NI VEČNAMENSKIH PROSTOROV v občini Slovenske Konji- ce so že v vseh krajevnih skupnostih dokončno obliko- vali in ovrednotili programe, ki jih bodo uresničili s sred- stvi tretjega samoprispevka In o katerih se bodo »za« ali »proti« odločali občani konec septembra z referen- dumom. Iz njih je razbrati tudi več splošnih ugotovitev. Najprej to, da v krajevnih skupnostih konjiške občine ni več potreb po elektrilika cijá naselij aiLi po napeljjavi vodovodov, kar so krajani ïapisiogra- mih konjiških krajevnih skupnosti, moramo omeniti še eno. To je solidarnost, ki veje iz teh programov in je prav v obdobju in pripravah na tretji samoprisijevek še posebej izražena. Gre za to, da imajo v občini Sloven- ske Konjice veliko krajevnih skupnosti, kjer ni nobenega industrijskega ali kmetijske- ga obrata, vendar so potre- be krajanov kljub temu ze- lo velike. Vsem tovrstnim krajevnim skupnostim bodo za uresničevanje referendimi- skih programov prispevale del sredstev večje krajevne skupnosti, kjer so v tovar- nah zaposleni tudi delavci iz teh odročnih krajev. Izrazit primer solidarnosti pa velja za krajevno skupnost Vita- nje, ki ji bodo za uresniče- nje referendumskega preora- ma solidarno priskočili na pomoč obe ostali referen- dumski območji (konjiško- loško in zreško) z 79 milijo- ni starih dina.rjev. DAMJANA STAMEJCIC SSNTJUR: NI PRENOČIŠČ Gostinstvo in turizem sta področji, ki , sta v šentjurski občini še slabo razviti. Gostinske zmoglji- vosti v . občini so tako skromne, da brez večjih investicij v gostinstvo tu- di razvoja turizma ni pri- čakovati. Prav zato so si kot prioritetno nalogo v občini zadali izgradnjo gostinskega objekta v sa- mem Šentjurju, ki ima s svojo bližnjo okolico real- ne možnosti predvsem za razvoj tranzitnega in iz- letniškega turizma. Nekaj zasebnih gostišč v občini je sicer dobro urejenih, vendar jih večina nima prenočišč, na drugi strani pa primanjkuje tudi kva- lificiranega gostinskega kadra. Lovski dom nad Šentjurjem je za sedaj pravzaprav edini objekt, ki z dobro hrano in pija- čo privablja številne izlet- nike. Srednjeročni program razvoja gostinstva in tu- rizma pa bazira na grad- nji sodobne restavracije z 20 sedeži in ležišči v ur- bançm naselju Šentjurja. Nujno bo seveda treba urediti tudi nekatera za- sebna gostišča v krajev- nih skupnostih, kjer teh ali ni, ali pa so v zelo slabem stanju. Vzpodbud- no pa je predvsem dej- stvo, da v zadnjem času v šentjurski občini veliko razmišljajo o kmečkem turizmu. MP PREBOLD POMENEK O DELU DELEGACIJE TEKSTILNE TOVARNE v Tekstilni tovarni Prebold imajo divajsetčilansl«) delegaci- jo za zbor združenega dela ob- činske skupščine 2al»ec. Njen vodja je Jože Lube j. Kako se uveljavlja delegacd- ja in njeni člani, kako delajo, kaJcšno je sodelovanje s samo- upravnimi in 'družbenopoiitič- niini organizacijami v delov- nem kolektivu iitid., so bila vprašanja, ki smo j.ih zastavili Jožetu Luibeju. »Moram reči, da se naša de- legaoiija uspešno uveljavlja v delu občinske sfcu(pščine in zbora združenega dela. Zato ni naključje, da mnogi delega- ti delajo tudi v različnih skup- ščinskih odborih in komisijah in tudi tako sodelujejo pri uresničevanju občinske p>oJiti- ke. Glede delovne povezanosti znotraj delovne organizacije pa menim, da dobiva delegaci- ja premalo pobud in sitališč od samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Sioer pa tudi delo delegatov ni poipolno. Bolj kot doslej bd se morali povezati s svojimi sodelavci v delovnih enotah, oziroma temeljnih organizaci- jah adraženega dela. Menim, da bi morale biti sindikaJne organizacije pobudnik teh raz- prav in takšnega dela delega- cije. Treba pa je reči, da je po- vezava med delegacijo in de- lavskim svetom zadostna. De- legacija namreč na vsaki seji delavskega sveita poroča o svojem delu. Na drugi strani pa delavski svet v svoj prog- ram vključuje tudi stališča in sklepe občinske skupščine, ki jdh potean izrvaja. Zato naša delovna organizacija v celoti izpolnjtuje vse obveeaiosti iz samoupravnih sporazinnov.« Nekaj kritičnih besed je Jo- že Lubej izrekel na račun po- vezave delegacije za zbor združenega dela z ostalimi de- legacijami, saj je med drugim poudaril, da to povetaovanje ni organiziramo. »In kako ocenjujete aktiv- nost delegatov v skupščini?« »Naši delegati so prav goto- vo med najbolj aktivnimi v zboru združenega dela. Opa- žam pa, da aktivnost v zad- njem času nekoliko popušča, morda tudi zavoljo tega,, ker se sestavljale! dnevnega reda za sedanje skupščame in zbora preveč trudijo, da delegati iz- glasujejo takšne sküape, kot so jih predlagali. Pohvalno pa je, da naši delegati ne delajo sa- mo na relaciji delovna oo-gani- zacija — skupščina, ampak, da se z enako zavzetostjo ogreva- jo tudi za reševanje proble- mov v krajih, kjer živijo!« DARKO NARAGLAV ŠTEFKA DREVENŠEK Ni štajerske gore list, ampak se je rodila na Ko- roškem, v črni. Za svoj poklic živi in diha, oprav- lja ga 8 srcem in to že polnih 28 let. Deset let je že vodja gostinskega lokala Ribič v Celju in svojo nalogo opravlja ze- lo odgovorno. Zdaj jo še imenujmo, če smo že o njej našteli toliko dobrih lastnosti. ŠTEFKA DREVENŠEK je to in njeno ime je malo znano. Ljudje jo bolj po- znajo po njenih lastnostih — to pa je pridnost, pri- zadevnost in tudi odloč- nost, če je potrebna. Zdaj vzgaja mlajši gostinski kader, trenutno šest, ki se uče natakarske veščine in vljudnosti: To pa, »še- fica« Štefka zna, saj je sama začela delati v tem poklicu. Iz črne na Koroškem si je po vojni prišla služit kruh in ker je doma iz delavske družine ve, kaj se to pravi. Pred vojno in med vojno ga nikoli ni bilo dovolj, zato tudi pomni hude čase. Ker je svoj poklic vzlju- bila, mu je ostala zvesta vse do zdaj in verjetno tudi še naprej. »Rada imam svoj poklic in z ljudmi, s katerimi se srečujem, nikoli nisem imela težav. Kakor sem jaz do gosta, tak je on do mene. Cenim pa delo in zame več velja kot tisto, kar- zanj dobiš. Raje imam notranje zadovolj- stvo, ki me preveva àb opravljenem delu, kot pa kaj drugega. Tovarišica Štefka je tu- li mati. Ima sina, mladost, nika, s katerim se lepo razume. Preprosto — ima- ta se rada. Toliko bolj, ker sta izgubila že očeta, moža. »Za kolektiv živim tako kot za družino,« je v raz- govoru še povedala »še- fica« Štefka. In če obe ljubezni- povežemo, dobi- mo žensko, ki je lahko drugim za vzgled. In katere »konjičke« ima? Rada ima ročna de- la, še raje pa rože. Polno jih je povsod, zanje pa je prijela tudi že priznanje turističnega društva v Ce- lju. Ko jih neguje si spo- čije, umiri. Zdaj ji je si- cer malo lažje in utruje- nost ni tolikšna kot v ča- su, ko je bila še nataka- rica. Je pa zato odgo- vornost večja in mir bolj potreben. Za kratek čas vzame v roke še ročno delo in delavnik ter pro- sti čas je izpopolnjen. Pravi tudi, da ji je dan prekratek in če tako za vsako stmr živi kot za svoje delo, potem ji je najbrž tudi res^ Ob vsem tem ne pozabi na svoje »otroke« — učence v stro- ki, ki jih vadi prvih na- takarskih veščin. Tudi si- cer drugače skrbi zanje in socialni čut ima tudi za druge člane kolektiva. Res — srce na pravem mestu, to pa je vrlina, ki ne odlikuje vsakega človeka. ZDENKA STOPAR P0L02AJ NA BLIŽNJEM VZIiODU je žarišče ne- varnosti za mir v Sredozemlju in na širšem pKKiročju že od 4. julija 1967. Na eni strani je Izrael s svojimi zahodnimi zavezniki, na drugi strani pa neenotni Arabci, ki jih prav tako podpirajo tiste blokovske države, ki si s tako podporo gradijo svoj vpliv na tem bogatem stičišču Azije, Afrike in Evrope. Pri tem pa to nenehno vmešavanje od zunaj občutijo predvsem narodi tega področja, od katerih pa najbolj tragično trpijo Palestinci — ki so brez svojega doma in domo- vine. Najnovejši položaj je рк) svoji zapletenosti pre- segel dosedanje. Dozorel je do točke, ko mora priti —- ali do kakršnegakoli sporazuma med Izraelom in Arabci (z vsemi tujimi blagoslovi seveda), — ali pa do novih zaostritev in s tem najbrž tudi do vojaškega spKjpada. IZRAEL je nastal po drugi svetovni vojni in se je doslej širil na račun arabskih ш predvsem palestin- skega ozemlja. Laburistična partija, ki je bila v Izra- elu na oblasti vsa ta desetletja, pa je pred meseci iz- gubila na volitvah; zmagovalec je bil Mendhem Begin, vodja najbolj nazadnjaške politične zveze v Izraelu LIKUD. Ob tem preobratu v Izraelu so se zdranili ne samo Arabci, ampak tudi izraelski zavezniki, kot so Združene države Amerike. Te so jasno opozorile Izrael, da Amerikanci želijo trajen mir na Bližnjem vzhodu, povratek Izraela na približne meje iz leta 1967 in ustanovitev palestinske »domovine«. Izrael pa pod novim vodstvom trdi prav nasprotno. In v teh dneh je bil na obisku v Washingtonu izraelski predsednik vlade Begin. Kaj vse sta se dogovorila s predsednikom Carterjem, še ni znano, oba pa dajeta optimistične izjave — čeprav izgleda, da zastopata različno politiko. Pri tem pa je postalo tudi jasno, da Amerikanci niso za samostojno državo Palestincev, ampak za domovino Palestincev v Jordaniji. LJUDSKA FRONTA ZA OSVOBODITEV PALESTI- NE pa jè tak predlog odbila in vztraja na tem, da dobi stoodstotno državo, to je samostojno domovino z vsemi deli palestinskega ozemlja. PLO je tudi obvestila svet, da so v Jordaniji, ki naj bi bila po zahodnih predlogih, s katerimi se strinja tudi Egipt, palestinska domovina, pravkar zaprli številne palestinske voditelje in da se je s tem povečalo število palestinskih pristašev v jor- danskih zaporih na okoli 400. ARABCI so pomembna in razčlenjena skupina člo- veštva tudi danes. Marsikaj imajo skupnega, predvsem vero — islam — in jezik, še bolj pa se razUkujejo po bogastvu, družbeni ureditvi in zimanjepolitični u.?mer- jenosti. Saudska Arabija, Jordanija in Še nekatere dežele težijo bolj na zahod, Libija z nekaterimi na vzhod, Egipt pa je v zadnjih letih večkrat menjal svojo usmeritev.. Večina teh dežel pa pripada gibanju neuvrščenih, saj si od vsega najbolj želijo samostoj- nost. Med njimi pa prihaja do nasprotij. Poleg spo- padov med Marokom in Alžirijo smo zdaj priča kar mali vojni med Egiptom in Libijo. V Egiptu, kjer prav zdaj poteka 25-letnlca revolucije, ki jo je izvedel Naser, so imeli v preteklih mesecih zelo nemirno notranjo situacijo. Prišlo je tudi do ugrabitve in uboja enega od ministrov vlade, za kar pa je bila obdolžena verska teroristična organizacija, ki jo baje ix>dpira Libija. V VSEH TEH SPOPADIH med neuvrščenimi, tudi v. arabskem svetu, pa je kaj laliko zaslediti tipalke velikih sil; ameriške predvsem zaradi zavezništva z Izraelom in interesa za arabsko nafto, sovjetska pa zaradi splošne prisotnosti v Sredozemlju In v Afriki. LOGAŠKA SLATINA TUDI NOVI TRGOVSKI PROSTORI Največ vlaganj na področ- ju splošne živilske ravni bo v Rogaški Slatini v letošnjem letu vsekakor v stanovanj- skem gospodarstvu. Prav v teh drveh delavci Splošnega gradbenega podjetja iz Ro- gaške Slatine opravljajo za- četna dela pri gradnji dveh stanovanjskih objektov z več kot 90 stanovanji. Prvi od obeh blokov bi moral biti iz- gotovljen do spomladi nasled- njega leta, drugi pa v jeseaii. Skorajda vsa stanovanja, blo- ka bodo gradili za tržišče, so že razprodana nekaterim de- lovnim organizacijam in sta- novanjski skupnosti. Kljub precejšnjemu številu stanova- nj vsem prosilcem vendarle ne bo zadoščeno: na vselitev čaka 150 in več občanov. Zgraditi nameravajo tudi kotlarno, ki bo ogrevala celo .s^oeesko. ^lošnemu gradbenemu pod- jetju se je pridružila Jelša, šnaarsik» trgovsko podjetje, ki tik oto novem vrtcu gradi sa- mopoetrežno trgovino, ki bo znatno razbremenila nenehno nabito samopositïeânâoo v sa- mem centru Rogaške Slatine. 2Jaradi izredno slabega spre- jema tako prvega kot tudi drugega programa IjutoljM- ske TV so se odločili, da г» čno na Brestovcu graditi TV pretvornik z začetno moć- jo 10 W. Kot predvideva- jo, naj bi oddajnik začel od- dajati konec avgusta. Na območju sJatinskih ki» jevnih skupnosti naglo napre- duje gradnja mednarodnega plinovoda, na katerega se W priključila tudi Rogaška Sis- tina, žal pa zaenkrat le Zdra- vilišče s svojo kotlarno. Omenimo še priprave za gi* dnjo poslovne stavbe v v&r^ pred staro terapijo. V novo zgradbo, graditi naj bi jo čeli naslednje leto, se bodö vselile Ljubljanska banka, P**" šta, centralna zdraviliška r®" cepci j a in nekateri drugi ^ kali, ki jih kraj nujno poti®- buje. Z& nasledïxje leto preosta«* še gradnja raadelilne poetóJ* 110/20 SVA v Spodnjem S«" čovem. Kot omenjajo v gaški SaitiiM, bo novi obj«^ zek) pomemben za nadalj^ raizvoj gospodarstva ne ^ ma, pač pa tudi v Rogatcu v bližnjem Ob©ntel1i: U. STHAÓÍ^ igt. 30 — 28. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 CELJE MARJAN AŠIČ TUDI O NALOGAH V OBČINI Četrtek, 21. julija. V veliki dvorani Narodnega doma je bila sQavnoetna seja občinske skupščine v počastitev dvaj- setega juldja, dneva ustanovit- ve Celjske čete. V polni dvo- rani številni gostje, med nji- mi Franc Leskošek-Luika, peter Stante-Skala, Tone Bo- le, Jože Lončarič, Janea Bar- borič, Zvone Draigan, številni prvoborci in borci celjskih domicanih enot, aktiivisti. predstavniiki JLA, pobratenih občin Ćuprije, Doboja, Siska in drugi. Po Intemacionali, ki jo je aapel Komorni moški zbor in pozdravnih besedah predsedíná- Ica občinsike skupščine Jožeta Marolta, je imel slavnostni go- vor predsednik izvršnega sve- ta, Marjan Ašdč. Ko je obeležil pomen občin- skega praanika in letošnje ju- bitejno leto Zv€ize komuaiistov in predsednika Tita, se je us- tavil tuda pri nekaterih uspe- hih, ki so značilni za občino. »V oeljisiki občini je zaposle- nih preko 35.000 delavcev, ki skupaj ustvarjajo preko 4 mi- lijarde 500 mUijonov dinarjev združenega proizvoda, oziro- ma 71 milijonov 576.000 din na prebivaaca. Od tega je delež kmečkega prebivalstva komaj 7 odstoten. Tako ustvarjeni družbeni proizvod omogoča hiter razvoj vseh sfer družibenega življe- nja, kot tudi osebnega stan- darda delavcev. Ni slučaj, da je že na vsaktih 5,6 prebival- cev en osebni avtomobil, da je na vsakih 4,4 prebivalcev v občini prijawloen en televizij- ski apamt in da ima vsak če- trti prebivalec že en radijski sprejemnik. Povečujemo čiste stanova- njske površine, zmanjšuje se stanovanjski primanjkljaj. Zdaj snio dosegli že 16.8 kv. metra stanoivanjske površine na prebivalca, kar je za 2 kv. metra več kot pred petimi le- ti. Velik razmah smo dosegli v urbanizaciji in komimalnem razvoju občine. Relativno viisck osebni stan- dard, ki je pogojen s preko 4.000 dinarjev povprečnega osebnega dohodka na zapos- lenega konec 1976. leta, zah- tava tudi ustrezen razvoj druž- benih dejavnosti. V zadnjih petih letriih smo zgradili pet novih in modei-mh šod, dve sredixji in tri osnovne, zgradili več prizidkov in telovadnic k starim šolam. Nemajhni napo- ri so bih vloženi v izgradnjo otroških vrtcev, s čiimer smo omogioäili, da je v varstvo vključenih že več kot 30 od- stotkov vseh pred'šoQskih ot- rok. V zadnjem času smo pričeli z intemivnim reševanjem zdravstvene problematike in taiko se že zbirajo sredstva za modernizacijo celjske bolniš- nice in za iagradmjo novii adravstvemili diomov. Tudi na športnem, rekre- acijskjem in kulturnem pod- ročju 90 bdli storjeaii veliki koraki. Usmeritev na hitrejši raz- voj družbeniih dejavnosti je ponovno dobila potrditev v letošnjem uspelo izglasovanean referemdionu. Vse te naše ambicije, želje in hoteaxia texneljfiijo na spreje- tih siređnjeročnih družbenih plaíniih. Res je, da nekatere I>ostavke v t«ih načildh letos ne dosegamo. Kljub temu pa račtmiamo, da bomo ob kon- cu sredinjej-očnega dbdobja ugotavijaM uspešnost tudi te- ga časa. Izboljšanje težke ekološke situacije je za Celjane ena iz- med glavnih naloig. Pred na- mi je sklenitev družbenega do- govora o načninu prist0(pa k re- ševanju te probleonatike in o sredstvih, ki jih bo treba zdru- žiti za skupno reševanje celj- skega ekoiloškega položaja. Nič manj pomembne naloge, kot je izvajanje določb zako- na o združenem delu, so na- loge na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Na tem področ- ju smo že precej storili. Nav- zlic temiu pa ta problematiika pofvsod še nima praveiga mes- ta in veljave, še vedno se ka- že marsikje zaprtost in obrav- nava te tematike v oekih, za- prtih krogih. Hitreje bo treba razvijati tiste dejavnosti, kii so nu^jno potrebne našim občanom. Ce smo v zadnjdlh letih dosegli lep' korak naprej z integraci- jo v go^odarsitvu, pa ndsmo zadovoljni z razvojem malega gospodarstva, predvsem sto- ritvene obrti, in z oenovno preskrbo prebivalstva ter z raavojenn maloprodajne mre- že v trgovini na sploh. Nika- kor ne bo šlo, če bo vsak vle- kel na svojo sftran, če bomo še nadalje priča raizprtijam med sicer dogovorjenimi par- tnerji za nadaâjniji rassvoj tr- govine v Celju.« V zaključnem delu sitoves- nosti, ki ga je lepo sklendl Komorni moékl zbor, so po- delili še letošnje nagrade Slav- ka Slandra, Priznanja saano- upravljalou ter Grbe mesta Celja, ki so jih dobiile pobra- tene občine: òuprija, Doboj in Sisak. S slavnostne seje so poslali tudi potsdravno brzojavko predsedniku Titu. M. BOŽIČ Posnetek s slavMstne seje celjske občinske sknpščiine. V ospredju «ostje, med njiini Peter Stante-Skala, Janez Barborič, Franc Leskošek-Luka In dru^. STRMEC: OBNOVLJENA TRGOVINA Čeprav bo do končne ureditve celotnih prosto- rov treba pvočakati še kak mesec, pomeni že zdaj- šnja obnovljena in tudi povečana trgovina Merxa v Strmcu pridobitev, ki so je najbolj veseli do- mačini. Nova samopo- strežna prodajalna ima 80 kv. metrov prodajnih in prav toliko skladišč- nih prostorov ter 30 kub. metrov hladilnih. Za vsa dela bo kolektiv Merx odštel več kot milijon di- narjev. Na slavnostni otvoritvi je najprej govoril Peter Selčan, predsednik sveta potrošnikov v Strmcu, za njim pa še Aleksander Grečnik, -predsednik zbo- ra delovnih ljudi Merxo- ve temeljne organizacije združenega dela Prodaja, ki je obnovljeno samo- postrežno trgoviiio tudi odprl. CELJE X. JUBILEJNO PRIPRAVE NA 10, SEJEM OBRTI Priprave na letošnji dese- ti in hkrati jubilejni sejem obrti so v polnem teku. Kljub poletnemu in počitni- škemu гагфок^епји. Pa tudi čas priganja, saj bo letošnja prireditev od 23. septembra do 2. oktobra. Tudi tokrat v dvorani pod Goolovcem. Vsebinski koncept letošnje- ga sejma je tak, da bo pri- kazana celotna obrt, njeno stanje, znriogljivosti in i)0- dobno. Vzporedno s tem pripravljat'iO tudi prikaz ra- zvoja obrti in še marsikaj. Ob taki usmeritvi bodo ostale gospodarske dejavno- sti v. podrejenem položaju. Zato bosta trgovina In indu- strija predstavljena le v to- liko, kolikor služita obrti. Navzlic temu prodaja blaga ne bo izostala. Kot VSe dosedanje bo tudi letošnji sejem obrti pripra- vilo Poslovno združenje Por- mator. Tako bo deseta oblet- nica te prireditve prišla naj- bolj do veljave. Tudi v orga- nizacijskem pogledu, saj je poslovno združenje ves čas nosilec te aktivnosti. Jubilejni sejem bo tudi na zunaj dobil svoj pečat, saj bodo bržčas pripravili i>oseb. ne značke in priznanja ti- stim, ki so ostali zvesti tej pomembni gospodarski pri- reditvi ves čas od njenega nastanka. V času desetega sejma obrti bo tudi zlatarska raz- stava. l'i dve prireditvi pač korakata vštric, se lepo do- polnjujeta in tudi sicer nu- dita obiskovalcem več itóit- ka. MB V POČASTITEV JUBILEJEV: 40 m MOOOPUETA ¥ LOCAH TVD in Prosvetno društvo Loče sta pripravila svo- jevrstno nogometno tekmo v počastitev letošnjih po- membnih jubilejev. 85 igralcev (Loče proti drugim krajevnim skupnostim loške okolice) je igrv.lo 40 ur nogomet neprekinjeno! Med tekmo so se seteda me- njavali in prav tako sodniki, ki jih je bilo кдг 7. Re- zultat 40-ume nogometne tekme je bil 281:212 ra Loče. Ker so igralci bili na igrišču od srede od 9. ure dopol- dne do petka do 13. ure, so jim hrano kuhali kar na igrišču, in sicer golaž ter kranjske klobase, pili pa so čaj brez kapljice alkohola! Tako so Ločani na svojstven način počastili letoš- nje pomembne jubileje, ki so jih izrazili tudi sim- bolično s številkami, 85 igralcev in 40 ur. D. M. SZDL ŠTORE ŠLANDROVA NAGRADA ZA MARLJIVO DELO VSEH KRAJANOV Na četrtkovi seji občinske skupščine v Celju je dobila tu'di krajevna konferenca So- cialistične zveze Štore nagra- do Slavka šlandra za dobro in uspešno delo. Nagrada je brez dvoma prišla v prave roke, saj je krajevna konfe- renca SZDL Štoie že od usta- novitve dalje ena najbolj aktivnih krajevnih konfereaic v občini Celje. Ves čas si je namreč prizadevala ustva- riti med občani na svojem območju tako organizacijske kot tudi vsebinsko premike dela. Kot novost v organizirano- sti so ustanovili na vseh še- stih stalnih območjih krajev- ne konference posamezne od- bore socialistične zveze, ki zelo dobro rešujejo proble- matiko svojega področja. Iz- vršni odtor Icrajevne konfe- rence se je v sklf.du s ciljem po večji vključenosti obča- nov sestajal vsakič na dru- geni stalnem območu ter ta- ko prisluhnil potrebam in problemoTin širšoga kroga ob- čanov. V izredno kratkem ča- su jim je uspelo vzpostaviti tudi poverjeniško mrežo , v kateri sedaj aktivno dela pre- ko petdeset poverjenikov SZDL in kar je najbolj raz- veseljivo — uspeli so priteg- niti veliko mladih v delo So- cialistične zveze. Velik korak naprej so v štorski organizaciji SZDL sto- rili pri neposrednem .dogo- varjanju in programiranju de- la skupaj z organizacijami združenega dela in šolami, ki dulujejo na njihovem območ- ju. Pri tem .so sprejeli sOcu- pen program dela, v katerega so ViCljučili .števiine naloge in akcije in kar je najvaž- nejše — velik del le-teh so jih tudi že uresničili Morda bi ob tem omenili le eno od nalo.g; to je prehod štorske osnovne šole na celodnevno obliko dela, ?a kar so si pri- zadevali tako v socialistični zvezi, kot tudi v delegacijah krajevne skupnosti in vseh delovnih organizacijah. Ko govorimo o sodelovanju fron- tne organizirane Socialistične zr/eze v Štorah z organizaci- jami zdraženega dela in še po3âi>ej z želeizamo Store, moramo vsekakor omeniti tudi sodelovanje na področ- ju informiranja občanov. Gre za to, da tovaniiško gasilo »železar«, ki prihaja enkrat mesečno v vsako družino v krajevni konferenci redno ob- javlja prispevke o delu orga- nizacije SZDL, o delu kra- jevne skupnosti in vseh osta- lih organizacijah in društvih, ki delujejo v kraju. Veliko bi lahko še našte- vali, ko govorimo o krajev- ni konferenci Socialistične zveze v štorah in njenem uspešnem delu in akcijah. A vendarle je ob vsem tem naj- pomembneje to, da je kra- jevna konferenca resnično združila vse deilavce in obča- ne štor in da je skupaj z njimi oblikc/vala in izvajala zastavljene naloge. Zato je uspe'šnost njenega delovanja vsekakor plod prizadevanj vseh ljudi, ki živijo in dela- jo v Štorah. DAMJANA STAMEJCIÔ m HOMO PBIZIOEK ZA PLAflgUOE Osrednja prireditev v počastitev dneva vstaje sloven- skega naroda je bila v žalski občini na planinski postojanki Hom nad Grižami, kjer so odprli nov prizidek k planin- skemu domu. Z gradnjo so začeli že leta 1973, vsa ta leta pa so pridno sodelmali pri prostovoljnih delo\nih akcijah številni planinci iz Zabukovice. Težko je reči, kdo je bil bolj aktiven, starejši ali mlaj.ši člani. Tudi taki so bih med njimi, ki јШ planinci iz Zabukovice nikdar ne bodo pozabili. Žal jih "i '>>1» m^d njimi, ko so odpirMi nov prizidek, ki je zares lepo urejen. Nanje Je ostal le .še spo- min. Samo v letu 1975 so opravili več kot dva tisoč pro- stovoljnih delovnih ur, lani pa kar 4000. To so le eviden- tirane ure. Koliko jih je dejansko bilo, pa ne vedo niti sami. Nemogoče je oceniti tudi vso tisto pomoč, ki je bila dana v lesu, drugem materialu, voinjali... Nekaj sred- stev je prispevala tudi žalska občinska skupščina, precej del pa so opravili obrtniki т območja griške krajevne skupnosti. Prezreti ne gre lastnih sredstev. Na račun via- gai^ v dom, ki so si ga tako želeli, so se planinci iz Zabu- kovice odpovedali izletom, množične akci.ie pa so finan- cirali kar iz svojih žepov. Celoiaia vrednost novega objekta miaša okrog 500.000 dinarjev. Na slovesnosti ob otvoritvi prizidka so podelili najbolj prizadevnim članom osemin- šestdeset priznanj. Na Homu so se kljub dežju zbrali pred- stavniki številnih planlnslkih društev s celjskega območja ter predstavniki žalske obeđaMike skupščine. J. V. e. stran — NOVI TEDNIK St. 30 •— 28. julij 1971 CELJE EVIDENTIRANJE SE TRAJA KONKRETNA OPREDELITEV NALOG POMEMBNIH ZA OBČANA v celjski občini so v te- meljnih organizacijah zdri- ženega dela in v krajevnili skupnostih doslej evidentira- la okrog 5000 kandidatov za različne samoupravne, dele- gatske in politične iimkclje. ¿cprav bi morali v krajev- nih organizacijah SZDL m v sindikatih že končati z evi- dentiranjem do konca juni- ja, v nekaterih sredinah za- mujajo. Premalo zavzeto so pristopili k vsebinsikim, ka- drovskim in organizacijskim pripravam na volitve prihod- njo pomlad. Vsepovsod pa upoštevajo dogovor o evi- dentiranju kandidatov za ce- lovite kadrovske potrebe v TOZD ali KS. Talco se bodo izognili kadrovskim nevšeč- nostim, ki so se ob oženju evidejitiranih delavcev in ob- čanov pokazale ob prvih de- legatskih volitvah. Ugotavlja- li so namreč, kako je ne- na,doma zmanjkalo kandida- tov za ostaile samoupravne in politične dolžnosti. Širi- na, množičnost in upošteva- nje vseh »prostih« mest v pKDlitičnih in .samoupravnih telesih predstavlja osnovo ka- kovostnih kadrovskih volil- nih priprav. K drugi fazi evidentiranja, рк) statistični obdelavi vseh evidenčnih pod- pisnic, bodo v Celju pristo- pili v jeseni. Tedaj ne bo- PIŠE JOŽE VOLPANO do zadostili več kadrovski seznami. Potrebni bodo do- govori in opredelitve, za ka- kšno samoupravno, politično in dedegatsko dolžnost bo kandidiral evidentirani občan ali delavec. Politično vodstvo v Celju je v juliju pregledalo potek evidentiranja možnih kandi datov in celotnih volilnih pri- prav. Kljub dokaj šnjemu šte- vilu evidenčnih popisnic ni- so zadovoljni. V posameznih temeljnih organizacijah in KS So zožili priprave na volitve zgolj na evidentiranje in ka- drovsko problematiko. Niso opredelili osnovnih političnih izhodišč aktivnosti za nadalj- njo preobrazbo družbenih, gospodarskih in delegatskih odnosov. Neločljiv del pri- zadevanj za ures-ničevanje za- kona o združenem delu in za krepitev delavčevega sa- moupravnega položaja v vsa ki sredini so priprave na vo- litve. Zato brez temeljnih ocen razvitosti delegatskih odnosov, izvajanja srednje- ročnih načrtov, uveljavljanja zakona o združenem delu, dosežkov v svobodni menja- vi dela in v utrjevanju ustav ne vloge kraje\me skupnosti ne bo moč dobro zasnovati široke, množične politične de- javnosti v prihodnjih mese- cih. V celjski občini ne bodo oblikovali nobenega volilne- ga programa. Pač pa pri- pravljajo skupni progriun de javnosti drvižbenopolitičnih organizacij in občins-ke skup- ščine za čas od septembra 1977 do maja prihodnjega leta. V njem bodo p<}leg te- meljnih strateških političnih in razvojnih ciljev Celja zelo konkretno opredelili .laloge, ki so za življenje in delo celjskega občana najpomcimb- ne j še. Osnovno geslo bo — nadaljnja preobrazba odno- sov, življenja in dela v vseh sredinah v občini, še pose- bej pa v velikih delovnih kolektivih. Konkretne, enako zasnova- ne delovne načrte s pregle- dom, kako izvajajo že spreje- ta stališča in sklepe, bodo oblikovali v vsaki krajevni skupnosti in temeljni orga- nizaciji združenega dela. Nekatere spreinembe pred- videvajo v ccljski občini v delegatskem sistemu. Konfe- rence delegacij za samoup- ravne interesne skupnosti bo- do povezovali racionalneje. Posebne delegacije za samo- upravne interesne skupnosti pa naj bi obvezno izA'Olili v velikih TCXZD oziroma tam, kjer bodo čutili interes ali izrazili posebno potrebo za uveljavitev njihove močnejše vloge v posameznih samo- upravnih interesnih skupno- stih. Gradivo s predlogom sprememb bo v javni raz- pravi v jeseni. ELEKTRORADIO SLOVENSKE KONJICE: SVETLO IN ZRAČNO Elektro Radio, obrtno podjetje iz Slovenskih Ko- njic, se je dolgo otepalo s prostorskinu problemi. Pred nekaj leti so se namreč njegovi delavci prese- lili iz tesne delavnice v obnovljen hlev, kjer pa so bili delovni pogoji le za sp(>/.n;uije boljši od prejš- njih. Tako so se v podjetju Klločili, da bodo na sta- rih temeljih postavili novo pix)'zvodno halo, v kateri bodo svetli in zračni prostori <л kjer bodo delovni pogoji zaposlenih neprimerno boljši Prednosti na ložbe v novo proizvodno halo pa se bodo izražale tudi neposredno v delovnem procesu. Doslej v Elektro Radiu niso imedi možnosti, da bi zaokrožili delovni proces, ker jim je to anemogočala predvsem prostor- ska razdrobljenost. Po vselitvi v novo halo pa bo bist- veno drugače, saj bodo izdelki proizvajani linijsko. To pomeni, da bodo v spodnjih pro.storih nove liale obde lovali pločevino in izdelovali ohišja elektro omaric, polizdelke pa bodo nato z dvigalom prenesli v zgornjo etažo, kjer bodo delavci omarice še ožiCili. V Tllektro Radiu že razmišljajo tudi o ♦^em, da bi čez nekaj let postavili še eno proizvodno halo, v kateii bi odme- rili prostor še za prepotrebno jedilnico. Obenem pa se ukvarjajo z mislijo, da bi v najkrajšem času uvedli v svoj proi2ìvodni program nekatere nove izdelke. Naložba v EHektro Radiu do predvidoma zaključena v mesecu septembru, čeprav »tamkajšnje delavce skrbi zaradi precejšnjih kasnitev gradbenikov. Nova hala bo veljala 300 starih milijonov, od tega je dve tretjini de- narja zagotovilo obrtno podjetje bamo. ŠENTJUR: IMENA ULIC V krajevni skupnosti Sentjur-center že dalj časa teče akcija za poimenovanje ulic, ki bo, vse tako kaže, dokonč- no ure.sničeno že v jesenskih mesecih. V krajevni skupnosti so po izdelanem planu razporedili center na 28 ulic, ki bodo poimenwane bistveno pripo- mogle k boljši orientaciji v Šentjurju. Razdelitev po ulicah bo zajela tudi naselje Hrušovec in zaselek Pšenico. Ulice bodo nosile naslove po velikih možeh, ki so živeli v tem kraju, kot na primer ulica Dušana Kvedra, I.eona Dobro- tinška in Franja Malgaja. Glede na solidarnost ljubljan- skih obč.in bo Šentjur dobil tudi Ljubljansko ulico. Med številnimi predlogi јж najdemo tudi nekaj lepüi, domačih imen: Na lipi co. Pod vrbco. Na razgled in podobno. M P. OBRT V SLOVENSKIH KONJICAH VRSTA PREDLOGOV V konjiški občini зо izde- lali podrobno analizo o sta- nju obrtništva in v z\'ezi s tem tudi davčne politike ter ob tem ugotovili, da so ¡>е doslej vse preveč togo drža- la vseh davčnih predpisov. Posledica tega je težnja po čimbodj dosledni obdavčitvi ustvarjenega dohodka od obrtne dejavnosti, okrnjena pa je biila posvetovalna in usmerjevalna fimkoija, ki bi jo morali davčni organi na skupščini občine prilagajati možnostim in potrebam obrt- nih delavcev. Seveda je prav, da davčne predpise v občini dosledno izvajajo, vendar pa "bi jih morali izvajati bolj ceioviito in v skladu z antere- som konjiške občine po šir- šem razvoju obrti. Komisija za družbenoeko- nomske odnose in socialno politiko pri občinskem ko- miteju ZK v Slovenskih Ko- njicah, ki je analizo izdela- la, je ugotovila tudi cedo vrsto slabosti na področju obrti. Med njimi velja izvze- ti slabo organiziranost obrt- nikov, dolgotrajnost postop- ka pri pridobivanju kreditov za razvoj obrti, premajhne razlike v davčni obremenit- vi med nizko produktivno in visoko produktivno obrtjo in nenazadnje tudi dejstvo, da sedanji urbanistični načrti ni- so upoštevali potreb po iz- gradnji najemnih lokalov za obrtnike. Zanimiva je tudi ugotovitev, da potrebujejo konjiške tovarne dolgo vrato artiklov za nemoten posto- pek proizvodnje, katerih iz- delava pa je (zaradi majhnih količin) zelo draga in za to- varno popolnoma nerentabil- na. Ob temeljito izdelani ana- lizi bi lahko proizvodnjo ta- kih izdelkov prepustili obrt- nikom in malemu gospodar- stvu sploh. Na podlagi vseJi ugotovi- tev je komisija za družbeno- ekonomske odnose pri ko- njiškem komiteju ZK izdela- la vr^ predlogov za izbolj- šanje stanja tercialnega sek- torja gospodarstva v srednjO- rofeem obdobju razvoja. Z njimi So želeJi doseči pred- vsem d\'Oje: hitrejšo rast obrtnih storitev za potrebe vseh občanov. D. S. SiP IN KRASMETAL ZDRUZENA V duhu uresničevanja zakona o združenem delu sta v organizacijah zdru- ženega dela SIP Šempeter in Krasmetal Sežana pre- tekli teden potekala re- ferenduma o združitvi. Ko- lektiva obeh OZD sta po- kazala veliko mero za-elo- sti, saj sta se v SIP s 75 odstotki in v Krasme- talu s 86 odstotki odločila za združitev. Skupna tema dvema OZD je, da obe proizvajata kmetijske stroje. Z zdru- žitvijo bodo pogoji dela znatno ugodnejši, saj bo načrtovanje in razdeljeva- nje sredstev lahko pote- kalo tako, da bo trg do- bil potrebno blago, s tem pa bodo narastle tudi ko- risti ssdruženih delovnih organizacij. T. T. MOZIRJE ODGOVORNOST J. HRIBERNIK PREDSEDNIK ZBORA Po dveh neuspelflh poskusih — zaradi premajhnega števila delegatov na seji — je zbor krajevnih skupno&ti občinske skupščine Momrje, v torek, 26. t. m., končno le dobdl svo- jega novega predsednika. To mesto in nalogo so zaupali Jožetu Hribemiku. Vrh tega so se delegati zbo- ra krajevnih skupnosti v vsklaje^-alnem postopku z dvema vzdržanima glasovoma odločili podpreti predlog, da naj krajevna skupnoet Mozir- je dobi iz občinske rezerve 170.000 din kot delež za sofi- nanciranje regulacije Tmave. Ta zbor je namreč predlog o t«m na junijskem zasedanju zavrnil, medtem ko so se de- legati ostalih dveh strinjali s predlogom. Sicer pa je torkova skupna seja vseh treh zborov, ki je sledila ločeni seji zbora kra- jevnih skupnosti, večji del svojega dela posvetila oceni izvajanja delegatskega siste- ma in ureaiičevanju delegat- skih odnosov v občini. Poro- čilo in raziprava sta opotsorila na številne prom;bele, po- man jkl,jiv4xstí. Nekatere dede- geciije in delegati so se do de- la v skttpščiiii in potem v svojih sreddnah obná&dá već kot neodgovorno. Zato . bo ocena, ki jo je izrekla skup- ščina, prav gotovo hvaležno izhodišče družbenopolitičnim organizacijam, predvsem So- ciadistačni zveai in sindikatu, v pripravah гж nove volitve In pred tem na evidentiranje kandidatov za delegate. Pomembna je odločitev, da lahko zasebni obrtni mojstri nekaieirih slabo razvitih de- javnosti storitvenega, torej «služnostnega in ne proitcvod- nega značaja, za^poslijo v svo- jih delavnicah tudi do sedem delavcev. MB V VIŠAVAH Celjski Aero klub letos praznuje 30. letnico ob.stoj» in uspešnega delovanja. I4t4l dn<'vi so pripravili republi- ško prvenstvo v padalstvu, ki je popolnoma uspelo ta- ko v organizacijski, kot tu- di po tekmovalni plati, lo še posebej velja z» domači- ne, ki so tokrat doses^U tu- di tekmovalni uspeh, saj »t« se njihova mladinca liojan Bohnec in Samo Marine uvr- stila ¥ sam vrh republiške konkurence. Bohnoveča- lo na 80, to pa je hkrati p>omenilo nekaj več kot milijardo dinarjev pri- hranka. Najbolj občutno se je zanimanje za ino- vatorsko dejavn(»t pove- čalo letos, saj so v prvih šestih mesecih štorovski železarji dali kar 78 pred- logov. če bodo v takem tempu tudi nadaljevali, potem bo to leto resnič- no rekoi-dno. Eden izmed tistih, ki jim stabio iska- nje nečesa novega veliko pomeni, je tudi Martin Senica. Martin je po po- klicu strugar, »drejar« kot pravimo po domače. Pre- cej časa je bil zaposlen kot delovodja, trenutno pa je vodja oddelka za strojno vzdrževanje. Stal- no je razmišljal o tem, kako bi si delavci v nje- govem oddelku lahko olajšali delo, kako bi pri- hranili material, čas in nenazadnje tudi denar. Sprva je šlo le za ma- lenkostne, neznatne iz- boljšave, ki pa so posta- jale večje in tudi velike. To se je zgodilo leta 1974, ko je Martin pripravil pr- vo izboljšavo. Spremenil je tehnologijo Axman lo- patic. Zaradi svoje skro- mnosti je to svojo »po- gruntavščino« prijavil še- le letos. O tem, kako je prišlo do njegove prve izboljšave in kaj je na njej drugače, kot je bilo prej, je pripovedoval ta- kole: »V železarni smo imeli težave z obdelavo surov- cev, odlitih iz sive li- tine. Zaradi svoje poseb- ne oblike so se za stroj- no obdelavo težko vpe- njali. Tako smo lahko te odlitke obdelovali le na skobeljnem stroju, kar pa je močno podaljševalo obdelovalni čas. Razmiš- ljal sem o tem, da bi kljub težavam vpenjanja, z reskanjem to lahko šlo hitreje. Tuhtal sem pre- cej časa in našel. Napra- viti je bilo potrebno le posebno vzpenjalno na- pravo in stvar je stekla. To sedaj tudi uporablja- mo. Prihranek je precej- šen, saj se je čas obdela- ve pri novem postopku skrajšal kar za šestkrat.« To seveda ni Martinova edina izboljšava. Je pa prva in zato sva ji pri pogovoru dala prednost. Zanimalo me je, kako gledajo na njegove izbolj- šave sodelavci. Pa mi je povedal, da so bili že spo- četka vsi navdxxseni, če seveda odštejemo nekate- re izjeme, ki se pojavlja- jo povsod. »Mislim, da je uspel predlog vzpod- buda za druge delavce, da prično tudi sami raz- mišljati,« je povedal Mar- tin. Sicer pa so tu tudi dejstva, saj je število iz- boljšav iz leta v leto več- je. Tu imajo seveda naj- več možnosti delavci sa- mi, ki najprej opazijo kje »škripa«. Ideje se mi porajajo najpogosteje ob delu sa- mem. Tako je bilo tudi z mojim prvim predlogom. Delo, ki nikakor ni bilo dovolj hitro, me je pri- vedlo do razmišljanja, ka- ko to pomanjkljivost od- praviti. Nemalokrat pa se zgodi, da o kaki stvari razanišljam tudi na poti domov, doma... To so p>onavadi le manjše ne- pravilnosti, saj velika stvar zahteva »celega« človeka.« V štorovski železarni obstoja društvo, vanj pa so vključeni predlagatelji tehničnih izboljšav in os- talih novotarij. Poleg te- ga se spoznavajo na eks- kurzijah, izletih in tudi preko svojca lista — že- lezarja. Razveseljivo pa je tudi to, da se v ino- vatorsko dejavnost v pre- cejšnji meri vključujejo tudi mladi ljudje. MOJCA BUCER igt. 30 — 28. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 jlGOLTE pNJA KARTA CENTER ZA DELOVNEGA ČLOVEKA Čeprav počitniško obdobje ^ primeren čas za temeljite ÜP široke razprave o pomemb- odločitvah, je vendarle Џ skrajni čas, da združeno jdelo ccljskega območja aLi ¡ysaj tistih občin, ki so so- delovale pri pokrivanju nekn- tega dela poslovne izgube tu- fističnega centra na Golteh, jse pravi Celja, Žalca, Velenja jjji Mozirja, izreče svojo bc- ^o o Golteh. O nadaljnjem obstoju in razvoju tega po- membnega športnega in re- kreacijskega središča. Te dni namreč teče raz- hrava o teh vprašanjih. Ni fcaključje, da so jo začeli prav v Mozirju, torej v ob- toi, ki bi morala biti poleg Celja najbolj zainteresirana ¡ca dobro poslovanje te Izlet- kiikove enote. V razpravi je namreč ño- pa Izletnikova ponudba, ka- ^o rešiti problem, ki ni pri- jeten za nikogar, še zlasti nc ва kolektiv, ki upravlja ta center. Čeprav ne gre za no- beno grožnjo, noben ultimat, je delavski svet Izletnika vendarle sklenil, da je to njegova zadnja karta, ki jo ponuja. V kolikor ne oo do- bila v tej aH drugi igri, bo izpolnil tisti sklep, ki ga je 'že večkrat sprejel pa nikoli uresničil. Tudi zato, ker v ukinitvi dela na Golteh ni rešitve, zlasti pa ne tiste, ki ustreza delovnemu :iloveku. Zato so tudi ob novem pred- logu za ustanovitev skupnosti za rekreacijo na Golteh opti- misti, saj so prepričani, da bo prevladalo spoznanje, da ta- center pod Medvedjakom mora delati. In ne samo to — tudi razvijati v naprej. Da bo lahko služil delovnemu iloveku in občanu, bo ilasti delovni človek v večji meri in številu kot doslej prihajal v ta planinski raj, iskal tu svoj prepotrebni po- čitek, razvedrilo, dobro po- 'iutjo ... Gre za tisto ponudbo, po kateri bi naj delovni kolek- tivi kupili za svoje člane po tri povratne gondolske vo- zovnice, na katere bo Izlet- nik dal 30 odstotkov popusta. S tem pa si kolektiv odpre vrata za 20 odstotni popust pri vseh smučarskih vozovni- cah in pri vseh nadaljnjih gondolskih vozovnicah. Tu je ključ sporazuma, ki pa ima seveda še druge toč- ke. Med njimi tudi dogovor o združevanju sredstev za nadaljnjo izgradnjo objektov na Golteh. Da bi ta sporaziun dosegel svoj namen in seveda zago- tovil centru na Golteh tisti minimalni dohodek, ki ga potrebuje za normalno delo, bi morali po tem predlogu prodati ali v delovnih kolek- tivih kupiti takšnih vozovnic za najmanj 60.000 zaposlenih. Seveda pa gre pri tem še za Izletnikovo obveznost, da bo zlasti z dodatnimi vlaga- nji uredil primerne rekreacij- ske objekte za zimsko in let- no rekreacijo na Golteh. Pri tem gre za ureditev trim stez, otroških ih športnih igrišč, smučarskih naprav itd. Kar tiče združevanje sred- stev ne gre za naprej postav- ljene obveznosti, marveč za program, ki ga bodo podpis- nice sporazuma sprejele na svojem "samoupravnem orga- nu, torej na seji skupščine, in za katerega se bodo torej odločile same. Program po- trebnih naložb za dograditev centra je sicer izdelan, toda, v tem primeru je le izhodi- šče za razpravo in odločitev. Ponujena roka za rešitev centra na Golteh je torej tu. V njej tudi prizadevanja za kadrovsko rešitev in še za vrsto drugih zadev, ki so v preteklosti prav tako motile. Bodimo Ob tem predlogu optimisti, saj bi bilo sicer škoda sredstev, ki so jih šti- ri občine in seveda kolektiv sam namenili za pokritje lan- ske izgube. In škoda vseh milijonov, ki so bili vloženi v dosedanjo izgradnjo Golt. Center na Golteh naj slu- ži delovnemu človeku. To naj bo izhodiščna točka vseh raz- prav in odločitev. Treba ga je odpreti na široko. Toda, to lahko storijo poleg Izlet- nika le še v delovnih kolek- tivih. M. 30ŽIC Na čebelarskem prazniku v Gornjem gradu je bilo veliko gneče zlasti okoli čebelarjev, ki so demonstrirali delo v čebelnjakih ... ZDRAVBLISKO MESTO-LASICO Čeprav je vsakoletna pri- reditev Pivo in cvetje za na- mi, je v Laškem še vedno veliko gostov. Hotel Savinja ima zasede- ne vse kapacitete, kar pome- ni v številkah 37 ležišč v 24 sobah. Približno petintride- set odstotkov gostov je tuj- cev. Sobe so že rezervirane za cel avgust in polovico septembra. Hotelski gostje So večinoma stalni in so ve- zani na zdravljenje v zdravi- lišču. Zasebnost sob je res več- ja v sezoni, vendar pa se čez vse leto giblje okoli šestde- setih odstotkov. Gostje lahiko najamejo tu- di privatne sobe. V Laškem jih je prijavljenih 42 z 82 ležišči, vendar pa je letos oddajalo sobe le šestnajst lastnikov. Vsi gostje so pre- hodni, v Laško pridejo pred- vsem preko praznikov in na ambulantno zdravljenje. Za- sedejo pa le sobe, ki so bliž- je zdravilišču, saj so večino- ma težji bolniki, ki jih od- daljenost pr0no0iSč močno ovira. Zato je razimiljivo, da go- stje iščejo predvsem sobe v zdravilišču, ki ima vse glav- ne stavbe zasedene. Nfikaj prostora je še v depandan- sah. Kapaciteta zdravihšča je 343 ležišč. Med gosti je ve- liko tujcev. Res, da je zdrav- ljenje njihova najvažnejša po- treba, ni pa edina. Bolniki prav tako kot drugi gostje potrebujejo tudi razvedrilo. Radi bi si ogledali zanimivo- sti mesta in okolice, kjer se zdravijo. In v Laškem ter oko- lici je precej točk, ki si jih je vredno ogledati. Žal pa lahko dobe gostje v roke ob prihodu le nepopoln prospekt, brez podrobnejših opisov znar- meni tosti. Vsaj letos, ko praznuje La- ško 750 letnico obstoja, bi morali turistični delavci po- skrbeti, da ne bi mesto slo- velo le po zdravilišču in pi- vu, ampak tudi po kulturnih znamenitostih. VIDA SPENDL GORNJI GRAD „ČEBELICA LETI Z NEBA.. USPEL OSMI PRAZNIK ČEBELARJEV IN TURISTOV — LEPO VREME Čebel ni biLo veliko. Vsaj na prireditvenem prostoru ne. In prav je, da se tudi tiste, ki so brenčale okoU lepega čebelnjaka, niso zmenile za številne obiskovalce uspele prireditve. Ce bi, potem bi se ljudje najbrž razbežali... in konec bi bilo prizadevanj, da bi tudi letošnji osmi če- belarski praznik v Gornjem gradu uspel. Domače turistično društvo je spet pripravilo tradicio- nalno turistično prireditev, ki pa ima takrat skupaj s če- belarji tudi pomembno go- spodarsko obeležje. V nedeljo, 24. julija. ■ Na prireditvenem prostoru, kljub močni sončni pripeki, ves dan pravi živ-žav. Vsi so prišli na svoj račun, saj je bil program tak, da je za- dovoljil čebelarje in one, ki So prišH iskat prijetne zaba- ve. Za čebelarje, ki so se zbra- li iz vseh koncev in krajev Gornje Savinjske doline pa tudi od drugod, je büo za- nimivo zlasti strokovno pre- davanje, prav tako prikaz so- dobnega čebelarjenja. To de- monstracijo so opiaviLi kar na prireditvenem prostoru, kjer je dober program izpol- nil tudi moški pevski zbor iz Bočne. Polet zmajev z Menine je tokrat odpadel. Pa ne zara- di organizacijske napake, marveč zaradi premočnega in napačnega vetra. Bilo bi pre- nevarno. Sicer pa So mnogi obisko- valci pogrešali čebelarsko razstavo, škoda, da je ni bi- lo, saj bi lahko bila veliko opozorilo in verna slika sta- nja, ki vlada na tem po- membnem kmetijskem pod- ročju. Čebelarjev je namreč vse manj. In še ti, ki so, so v glavnem starejši. Mla- dih ni. In prav zato so tu- di v Gornjem gradu na pri- reditvenem prostoru postaviU zelo lep čebelnjak, ki naj bi spodbudil mlade, da bi se povezali med seboj in začeli tudi z gojenjem čebel. Letošnji čebelarski praznik v Gornjem gradu je uspel. Bil je privlačna turistična prireditev, tudi za tistih pri- bližno sto gostov iz sosed- nje in drugih republik, ki so ta čas tu na počitaiicah. In seveda za druge. Bil pa je tudi tisti pomnik, ki je opozoril, da si tudi čebelar- stvo zasluži večjo družbeno pomoč. Zanimivo in značilno hkrati je namreč dejstvo, da čebelarji še niso našli svo- jega mesta v zadružnih orga- nizacijah. Pa bi najbrž lahko, če bi se zanj bolj zavzeli in jim nudili ugodne pc^oje za zahtevno delo. Gornjegrajsko turistično društvo je z izvedbo te pri- reditve znova potrdilo svojo delOTOO in organizacijsko moč. M. BOŽIČ BLAGOVNA PRED PRAZNIKOM KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL JE GONILNA SUA V KRAJU Krajevna skupnost Blagov- na, ki sodi med manjše kra- jevne skupnosti v šentjurski občini, bo letos gostitelj praz- nika občine. Priprave na ob- činski praznik že tečejo, tii- ^ asfaltni trak od Sel do nie je s celjsko občino bo ^ tedaj vsaj v grobem na- red. O delu in življenju v tej •najhni krajevni skupnosti t^r ® pripravah na praznik smo se pogovarjali z JOŽETOM ^NidrOM, predsednikom ^ajevne organizacije SZDL. »Kako bi predstavili v:išo *''ajevno skupnost in delo ''fiižbeiiopolitičnih on;i)ni/a- eij?« Krajevna skupnost Blagov- ^ obsega osem vasi m ima ^ nekaj več kot 1000 prebi- ^Icev. Je pa to ena tistih ^jevnih skupnosti v obč'- ki na svojem območju ^a nobene temeljne orga- ?^ije združenega dela, niti j^ovine, gostinskega lokala 5 nobenega prostora, ;-d bi I ^ primeren za družabna ^anja in sestanke kraja- ^ Morda prav v tem tiči ^k, da se še do nedav- ^ nismo mogh pohvaliti z družbenopo.litično aktiv- nostjo. V naselju Proseni- ško je sicer podružnica os- novne šole Šentjur, vendar pa je zgradba stara, nefxmk- cionalna in neprimerna za večnamenski objekt. »Delo krajevne orgaiiizaci- je SZDL je na novo ožive- lo in steklo pravzaprav šele v marcu letos. Kako ste ga zastavili?« Pobuda je prišla s strani Občinske konference SZDL in bil je resnično že zadnji čas, da smo začeli tudi v naši krajevni skupnosti bolj organizirano delati. To se nam zdaj, ko se pripravlja- mo na pramovanje občinske- ga praznika nedvomno obre- stuje. Izvolili smo odbor za poživitev dela SZDL, ki si je zadal nalogo, da pred- vsem dobro informira vse krajane o tem, kaj se doga- ja na območju krajevne skup- nosti. Dobro se namreč za- vedamo, da nobena akcija, pa naj je še tako majhna, ne more uspeti, če o njej niso obveščeni tisti ljudje, ki jim je namenjena. Razum- ljivo je, da So vsa prizade- vanja organov krajevne skup Jože Žnider nosti, predvsem pa SZDL, usmerjena k hitrejšemu raz- voju in napredku krajev in vasi, kjer živimo. »Kaj krajani na svojem območju najbolj pogrešajo?« Kot prvo moram omeniti predvsem problem t-rgovine, ki je nimamo in bi jo res- nično potrebovali. Potreben nam bi bil tudi večnamenski objekt, razmišljati bomo mo- rali o otroškem varstvu, o gasilskem domu in še bi lah- ko našteval. Razumljivo je, da vsega ne bo moč ures- ničiti kar čez noč. Na območju naše krajevne skupnosti imamo po vsej Slo- veniji znane ribnike, ki so sedaj v upravljanju Ribiške družine Celje, naša krajevna skupnost pa nima od njih nobene koristi. Z asfaltnim trakom Sele—Proseniško bo vsaj delno odpadel problem slabih in zaprašenih cest. »Kako se v delo družbeno- političnih organizacij v kraju vključujejo občani?« Sprva je bilo precej težav in čeprav se je stvar pre- maknila na bolje, ne morem o tem delu pohvalno govo- riti. Od družbenopolitičnih organizacij je aktivna v glav- nem le mladina. Nimamo ak- tiva Zveze komunistov, niti organizacije Zveze borcev ali kakšnega društva. Torej nas v prihodnje čaka še vehko dela, Id ga bo moč uresni- čiti le z dobrim sodelova- njem vseh, ki živijo na ob- močju krajevTK» skupnosti Blagovna. MATEJA PODJED STOÜE: ШШШ POT SllilELO¥MIJA Spletle so se nove vezi sodelovanja med' planinci v matični domovini in člani slovenskega planinskega društva v Celovcu. Seveda na planinski način in v planinskem jeziku. Ta pa je vedno sproščen, prijeten, razumljiv. Pobuda za sodelovanje je prišla iz planinskega dru- štva Železarne štore. Pot pa je peljala do članov slo- venskega planinskega društva v Celovcu. Razgovori so hitro prinesli zaželene sklepe. In tako so se v nedeljo v Prešernovi koči na Stolu srečali ljubitelji gora iz štor in skupina članov slovenskega planinskega dru- štva v Celovcu. Srečanje je bilo več kot prisrčno, to- variško v pravem pomenu besede. Tako so stekli tudi pogovori o nadaljnjem sodelo- vanju. štorski planinci so povabili svoje tovariše iz avstrijske Koroške naj se 20. avgusta udeležijo poho- da slovenskih železarjev po planinskih poteh. Nekoliko pozneje bodo šli na pot planinci iz štor. Vse kaže, da bo to srečanje na edini slovenski planinski postojanki onstran meje, na Kepi. Toliko za začetek. Pozneje bodo te oblike sodelo- vanja še okrepili. Na vsak način pa je to pomembna odločitev in uspešna pot za sodelovanje s slovenskimi planinci na avstrijskem delu Koroške. M. B. NAGRADA ZA RACA PO velikem uspehu na berlinskem filmskem festi- valu, kjer so film Matjaža Klopčiča Vdovstvo Karoline Žašler kar nekam presenetljivo toplo in navdušeno sprejeli, je pred dnevi prišla iz Moskve še ena razve- seljiva novica za slovenski film. Na moskovskem film- skem festivalu je namreč Radko Pollč-Rac dobU za svojo vlogo v filmu pokojnega Igorja Pretnarja Idea- list najvišje priznanje in prvo nagrado. Lanski pulj- ski zmagovalec, dobitnik zlatega kipca na Niških sre- čanjih in nedeljenega priznanja na Tednu domačega filma torej tudi v tujini žanje lep uspeh. Čestitamo! e. stran — NOVI TEDNIK St. 30 •— 28. julij 1971 HMEUSKA LETINA SLABO KOT ŽE DOLGO NE! VEDNO DRAŽJI REPRODUKCIJSKI MATERIAL — CENA RASTE Kakšna bo letos hmelj&ka letina? To je vprašanje, ki smo ga pred dnevi zastavili direktorju Tozd Koopieracija pri Hmezadu v 2alcu Ludvi- ku Semprimožniku. »Nobenih dvomov ni! Bo mnogo slabše kot leta poprej. Mislim, da bo to po osvobo- ditvi ena najslabših letin. Glavni vzrok je v vremenu, ki letos hmeljarjem sploh ni bilo naldonjeno. Končno pa je letino uničila suša, ki je letos vladala. Ce bo v na- slednjih dneh vladalo vlažno in toplo vreme, potem bo si- cer malo boljše, toda vseeno bo hmelja za kakšnih tride- set odstotkov manj. Če ne bo tako, lahko računamo, da bomo letos pridelali 40 od- stotkov manj hmelja kot la- ni. Dovolj bo, če povem, da tudi lani letina ni bila naj- boljša in smo povprečno pri- delali 12 stotov na hektar. Le- tos računamo na deset sto- tov. še pred leti kmetje niso bili zadovoljni, če so pride- lali na primer 15 stotov hme- lja na hektar.« Da se hmeljarjem v teh le- tih ne gode ravno dobri čatsi že dovolj pove F»odatek, da so cene hmelju na svetovnem trgu že leta enake, iz leita v leto pa se draže repro- dukcijski materiali. Lani so bile odkupne cene za hmelj okrog 58 dinarjev. Od tega je kmet dobil povprečno 39,50 dinarjev. Razlika je v kombinatovem deležu. Gre namreč za cene umetnih gno- jil, vrvice za hmelj, ter razne dajatve (Inštitut za hmeljar- stvo itd). Izgleda, da bodo kmetje letos dobili za hmelj po dva dinarja za kilogram več. če pomislimo na večje življenjske stroške, potem je kot na dlani, da je dejansko cena še nižja kot lansko le- to. Prav gotovo je to pogla- vitni vzrok, da je v Savinjski dolini letos kar 120 hektarov manj hmeljišč kot leto po- prej in da' se kmetje usme- rjajo vse bolj v živinorejo. 2e lani so hmeljarji dobili pomoč od žalske občinske skupščine. Med hmeljarje so razdelili 100.000 dinarjev, to pa hkrati pomeni toliko kot nič. Lani so od zveze sicer do- bili premijo okrog devet mili- jonov dinarjev, vendar denar- ja kmetom še niso razdelili, bodo pa ga v kratkem. Hme- ljarji imajo tudi svoj rizični sklad. Zaenkrat je v blagaj- ni milijon dinarjev. Tudi če bi razdelili to vsoto, je vpra- šanje, koliko bi hmeljarjem pomagala iz zagat. Rizični sklad je namenjen predvsem za primere, kakršen je bil pred leti na območju Bras- lovč. Povsod je bilo dosti pa- davin, le na tamkajšnjem te- renu ne. V takih primerih ima rizični sklad precejšnjo vlogo. Pogovarjali smo se tudi z nekaterimi hmeljarji. Vsi imajo približno enako mne- nje: Vreme se je zadnja leta močno spremenilo in v tem je glavni vTzrok za slabe letine. Deloma pa krivijo tudi stroj- no obiranje hmelja. Malce več sicer pričakujejo od nekate- rih novih sort kot 60 apolo, aurora in atlas, šele leta pa bodo opozorila tudi na njiho- ve salbosti. Se pred leti so hmelju pra- vili zeleno zlato in ko je po- potnik prišel z gorenjskega konca na Vransko ter nada- ljeval pot po dolini, ki so jo imenovali Dolina zelenega zlata, je vedel, da tu žive kmetje, ki so sorazmerno bo- gati. In v tistih časih so tudi savinjski hmeljarji marsiko- mu pomagali s svojim de- narjem. Bi bilo prav, če bi nekateri na to pozabili? JANEZ VEDENIK ШАШ0 CILJE SPORED 28. VII. DO 3. Vili. ČETRTEK Četrtek, 28. VII,, dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 Do- pvoldanska srečanja m vmes zanimivosTi od tu in tam; 8.50 Konjiško goro; 9.00 Zaključek sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia; 16.00 Po- ročila; 16.06 Naši poslušalci častitajo in pozdravljajo; Zabavni globus; 17.00 Kronika, obvestila; 17.30 Kul- turni feljton; 17.45 Domači ansambli; 18.00 Zaključek sporeda. PETEK Petek, 29. VII,, dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 Do- poldanska srečanja; 8.50 Po lašlci občini; 9.00 Zaklju- či sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia; 16.00 Poro- čila; 16.06 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus; 17.00 Kronika, obvestila; 17.:«) Mladin- ska oddaja; 17.50 Vedri zvoki; 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA Sobota, 30. VII., dopoldne: S.IO Poročila; 8.15 Do- poldansko srečanje; 8.50 Celjski odmevi; 9.00 Zaklju- ček sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia; 16.00 Po- ročila; 16.06 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus; 17.00 Kronika, obvestila; 17..30 Filmski sprehodi; 17.45 Za prijeten konec tedna; 18.00 Zaklju- ček sporeda. NEDELJA Nedelja, 31. VIL: 10.05 Poročila; 10.15 Predstavljamo vam — Tone Ribič; 10.30 Obvestila; 10.45 Posebna od- daja: Kako je s postrežbo na bencinskih črpalkah; 11.00 Feljton z grenkimi in sladkimi na naš račun; 11.45 Lovska oddaja — Lovska družina Žalec; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Lite- rarna oddaja — Alma Karlin: Samotno popotovanje; 13.20 Nedeljske glasbene razglednice (ali za prijeten konec tedna); 13.40 Kmetijska oddaja; 14.00 Zaklju- ček sporeda. PONEDELJEK Ponedeljek, 1. VIII., dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 Dopoldanska srečanja: Z zanimivostmi od tu in tam; 8.50 šeiitjursko-šmarski utrinki; 9.00 Zaključek spo- reda. Popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia; 16.00 Po- ročila; 16.06 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus; 17.00 Kronika, obvestila: 17.30 športni pregled; 17.i>0 Novo pri jugoslovanskih proizvajalcih gramofonskih plošč; 18.00 Zaključek sporeda. TOREK Torek, 2. VIII., dopoldne: 8.10 Poročila; S.15 Sreča- nje s Stankom Liscem; 8..50 Po Savinjski dolini; 9.00 Zaključek sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia; 16.00 Pocro- čila; 16.06 Naši p>oslušalci čestitajo in pozdravljajo, za- bavni globus; 17.00 Kronika, obvestila; 17.30 Torkova reportaža — Mladinska delovna brigada iz Žalca v Kruševcu; 17.45 Zborovske skladbe; 18.00 Zaključek sporeda. SREDA Sreda, 3. VII., dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 Dopol- danska srečanja z zanimivostmi od tu in tam; 8.50 Mozirski zapisi; 9.00 Zaključek sporeda. Popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia; 16.00 Po ročila; 16.06 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus; 17.00 Kronika, obvestila; 17.30 Med delegati; 17.45 Iz arhiva resne glasbe; 18.00 Zaključek sporeda. Opozorilo: V sporedu Radia Celje so možne tudi manjše spremembe tako v -vsebini oddaj, zaradi želje, da bi bili kar se da aktualni, kot tudi v času oddaja- nja posameznih oddaj. Za morebitne spremembe že vnaprej prosimo za razumevanje. OB il0BI§ BRENČIM ZE Tudi čebelarji imajo svoje zgodbice. Vesele in hudomušne. Eno takih je v nedeljo poi>oldne na če- belarskem prazniku v Gornjem gradu pripove- doval Jože Tratnik. Bil je že nekoliko sta- rejši možakar, ki so mu že začele odpovedovati moči. Pa se je oprijel me- du, mlečka in drugih iz- delkov, ki jih pripravljajo iz medu in po zaslugi če- bel. S to odločitvijo je pri- šel tudi k zdravniku in mu povedal, da uživa mle- ček, med in še kaj. »Prav, prav mu je odvr- nil zdravnik. Tudi ta .zdravila' jemljite р>о pa- meti!« Čez nekaj časa .sta se srečala jsdravnik in mo- žak, ki je zaupal v izre- dno zdravilno moč meda. »No, kako je kaj,« ga je vprašal zxiravnik. »O, še kar gre,« mu je odvrnil možakar. »Bren- čim že, le pičiti ne mo- rem .. .1« VINSKA GORA: KRAJEVNI PRAZNIK Prvo nedeljo po dnevu vstaje praznujejo občani Vinske gore po dogovoru iz leta 1974, na Paškem Kozjaku, ko so se po pohodu skoraj vsi krajani zbrali na tem vrhu. Od ta- krat dalje praznujejo vsako leto. Osrednja praslava je bila letos v vasi PreLska. Zibralo se je veliko občanov ter gostov. Osrednji govornik je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Košan, Povedal je, da so v vasi Prelsko asfaltirali okrog 1000 m ceste, uredili pokopališče ter parkirni prostor ob njem. Treba je poudariti, da imajo sami krajani pri tem veliko zaslug. S prispevki so zbrali precejšen del sredstev, brezplačno so dali potrebna zemljišča ter opravili veliko število delOATiih ur. Zatem je predsednik izvršnega sveta žalske občinske skupščine Jože Jan prerezal vrvico na novi cesti In jo tako simbolično izročil namena. vSledil je prisrčen kulturni program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole in moški pevski zbor z Vinske gore. Na sliki: Jože Jan odpira nov odsek asfaltirane oeste. T. T. ŠMARTNO OB DRETI PROSLAVA ZDRUŽENA S PRAKTIČNO VAJO Prejšnjo nedeljo so gasilci v Smartnem ob Dreti leipo počastili 70-'letnico gasilskega društva v krajcu. Proslavo so združili s pra/k- tično vajo, sicer pa ob njej obudili spomin na nastanek in razvoj društva v kraju ter počastili najstarejše člane. Ta- ko je plaketo republiške ga- silske ZTveze prejel veteran Jože Žlebnik. Društvena kronika govori, da so se 1907 leta na pobudo tedanjega upravnika šole, Iva- na Budiana, sestali nekateri možje in fantje iz šmartna in iBočne, da bi se pogovorili o ustanovitvi gasilskega dru- štva. Toda, ker se niso mog- li sporazumeti, kje naj stoji gasilski dom, so se odločili, da bodo društvo ustanoviM tako v Smartnem kot v Boč- ni. Toda, podjetnosti in soli- darnosti Smarčanov gre zah- vala in priznanje, da so ime- li že isto leto gasilski dom pod stroho. Že v naslednjem letu so kupili brizgalno in drugo рк)- trebno orodje za gašenje po- žarov. Medtem ko je prva svetov- na vojna za nekaj let zavrla društveno delo, jim je v dru- gi nemški okupator skupaj z vasjo požgal tudi njihov dom. Po celitvi ran je znova sto- pila na plan njihova delav- nost in solidarnost. Postavi- li so si novi dom in kupili novo gasilsko opremo. Danes ima društvo v šimart- nem ob Dreti 18C članov in v svojih vrsrah tudi unifor- mirane mladince in pionirje. Med prihodnjimi nalogami jih čaka ureditev bazena za zbiranje vode v vasi Brdo, ki je na bregu in nima te- koče vode, razen vodnjakov. FRANC PLERJE PREDVSEM CELJE Potem, ko smo že za- ključili z redakcijo današ- nje priloge OBZORNIK in s tem tudi razgovor z di- rigentom gardnega orke- stra JLA FRANJOM KLI- NARJEM, smo v razgovo- ru s SRETENOM DESNI- ČEM, načelnikom celjske- ga doma JLA izvedeli na- slednje: V razgovoru o številnih gostovanjih po naši do- movini je dobil dirigent tudi vprašanje, kako je bil orkester sprejet s strani publike v različnih krajih. Franjo Klinar je povedal, da povsod lepo, vendar tako kot v Celju, le redkokje. Navdušen nad celjskim občinstvom je izrazil prepričanje vseh članov orkestra, da bodo radi znova ssaigrali v me- stu ob Savinji. igt. 30 — 28. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 AKCIJA NOVEGA TEDNIKA KOLIKO STARŠI MORAJO SEČI GLOBOKO V ŽEP Ondan sem povsem slučajno stopila v Mladinsko knjigo v Celju. Zapodila sem se do polic s pisarniškim materialom, ko je pritegnil mojo pozornost pogovor med mlado mamico in fantičem. Radovednost sicer ni lepa čednost, pa sem kljub temu prisluhnila, kaj mali tako vneto pripoveduje svoji mami. Kaj kmalu sem izvedela, da kupujeta šolske potrebščine za pokovca, ki bo jeseni prvič zakorakal v šol. Fantič je mami v neskončnosti našteval, kaj vse da rabi, pomagala pa je tudi prodajalka, ki je že na pamet točno vedela, kaj potrebujejo prvošolci v obvezni šolski torbi. Kupček pred mlado mamico je rastel in rastel, z njim vred pa seveda račun. In ko je mama odštela nekaj deset starih tisočakov za šolske potrebščine Ckdo ve, če so bile res vse) svojega sina, sem se zamislila. V trenutku se je porodila ideja za tole akcijo, s katero smo hoteli ugotoviti predvsem to, koliko da- nes svoje starše stane prvošolec. OKROGLO: PET- INDVAJSET POTREBŠČIN Da bi svojo akcijo kar se da temeljito izpeljala, sem se napotila v vse štiri celjske knjigarne: v Mladinsko knjigo, Založbo Obzorja, v knjigarno Teh- nomercatorja in v Držav- no založbo Slovenije. Pa je bil moj trud kar v treh primerih zaman, saj sem izvedela, da so cene učbe- nikov, zvezkov, barvic, svInčmk.ov, voščenk in številnih drugih prvošol- skih pripomočkov v vseh knjigarnah enotne. Vsao zlo- žile v šolsko torbico in jo nazadnje še prijazno steh- tale. Pa i)ojdimo lepo po vr- sti! Prvošolec potrebuje pri pouku petindvajset nujnih in neix>grešljivih potreb- ščin. Od teh je po pro- gramu predpisanih pet uč- benikov (za najdražjega med njimi bodo mame od- štele 52 dinarjev), pet zvezkov, vodene in svinč- nik barvice, nalivno i>ero, ploščice, krogci in šablo- ne, ki so nujna pomagala pri predmetu matematika In nenazadnje potrebuje še šolsko torbo, ki je med vsemi naštetimi predmeti seveda najdražja. Za vseh i>etindvajset po- trebščin, ki so posebej na- štete v uokvirjenem pro- storčku, morajo starši od- šteti natanko 659,74 dinar- jev. V to ceno pa seveda ni vključeno prav vse, kar prvošolec v šoli nujno po- trebuje. Pri tem mislim na copate, telovadne hlač- ke, na ponekod predpisa- ne šolske halje, telovadne copate in še kaj bi lahko, naštela. Mimogrede tudi to, da v vsoto ni vključe- na cena obvezne knjige Matematika I., ker je pač ta še v tisku in cena za- njo še ni znana. Že modoma sem pove- dala, da so mi prodajalke v Mladinski knjigi ves kupček prvošolskih poma- gal tudi skrbno stehtale. Tehtnica je pokazala, da zajetna torba tehta natan- ko štiri kilograme in oseminštirideset dekagra- mov. In če vzamemo za primerjavo dejstvo, da tehta sedemletni otrok v povprečju od triindvajset do štiriindvajset kilogra- mov (podatek šolske poli- klinike v Celju), potem lahko izračunamo, da je šolska torba kar izdatno breme za učenčka. če bi všteli v stehtano torbo še vse manjkajoče drobnari- je od copat pa do malice, potem bi kaj lahko ugo- tovili, da prvošolček na hrbtu nosi kar dobro iie- tino svoje lastne teže. (Primerjava na hitro ro- ko: To je enako kot če bi petinsedemdeset kilski možakar vsak dan v služ- bo prenašal na ramenih 15 kilogramsko breme. Dobro premislite! Ta teža res ni od muh!) PIŠE DAMJANA STAMEJČIČ MALIM SE TRESEJO KOLENA, VELIKIM DENARNICE In ko sem tako tisti dan opazovala v knjigami nadobudnega prvošolca ter nenehno rastoči kup- ček pred njim, som se sa- ma v sebi nasmelmila. Kakšno pričakovanje in srečo je izžareval njegov obraz! Gotovo se je že vi- del, kako ves otovorjen z novo šolsko torbo stopa prvemu šolskemu dnevu nasproti! Meni pa se je kar malce zasmilil, pri- znam. Kajti v svoji torbi ni nosil le sreče, v'njej je bilo zbrano precejšnje breme in nakopičene do- kaj visoke cene. Za konec pa le še neko- liko zlobna šala na račun nove šolske matematike. En krat ena ni ena. En krat ena je sedemdeset — starih tisočakov namreč! OH, TA DOPUST ŽELJE IN MOŽNOSTI — KAKO? Pred dnevi sem v tovarni usnjarskih strojev Kostroj v Slovenskih Konjicah malce pokramljala s tremi delavci o dopustih, o denarju, ki Je za dopuste otimerjen po sin- dikalni listi v vsaki delovni organizaciji ter o tem, kako preživijo dopustniške dneve. Njihovi odgovori rriso bili (kar zadeva dopuste) prav nič spodbudni, saj je od treh sogovornikov samo ena de- lavka že bila na dopustu, ostala dva pa verjetno ne bosta letos dopustovala v pravem pomenu besede. Si- cer pa jim prepustimo bese- do. MARIJA FURMAN: »Doma imamo majhno kmetijo, za- to ne vem, če bomo letx>s lahko odáli na morje. Vse kaže, da si tega ne bomo mogli privoščiti, saj je pix)- blem dobiti nekoga, ki bi nam v času dopusta redno krmil živino. Drugi problem pa je denar. Veste, sedaj gradimo hišo in večji del denarja gre za material, že- limo si na dopust, pa ne vem, če bom lahko to željo urv^isničila. Dopusti so draga reč!« TILČKA HOJNIK:»V Ko- stroj u sem zaposlena pet let, prej pa sem bila doma go- spodinja. Z družino gremo vsako leto na morje, tako sem tudi letos že bila v Sa- vudriji, kj.er ima Kostrotj svoj počitniški dom. Bilo je lepo in lahko rečem, da mi je dopust res dobro del. Po- sebej še zato, ker sem fizič- na delavka in rabim oddih. Kar pa zadeva regres za do- puste, ki ga dobimo v to- varni, moram povedati, da nam delavcem kar dobro hasne, čeprav moramo na dopustu odšteti veliko več denarja, kot znaša regres sam.« MIRKO STRMŠEK: »Le- tošnji dopust bom porabil kar za delo na svoji kme- tiji. Gradim namreč hišo in zato mi niti čas in niti žep ne dopuščata kakega dopu- sta. Najbolj mi je seiveda žal otrok, ki si grozno želi- jo na morje, pa jim tega ne morem omogočiti. Upam. da bo prihodnje leto bolje in da bomc- laliko šli otroci in midva z ženo skupaj na mor- je.« D. S. VVZ RATANJSKA VAS MANJKA DOKONČNA OPREMA Lani spomladi so v pred- mestju Rogaške Slatine (med- tem je kraj postal mesto) za- sadili prve lopate na zemlji- šču, ki naglo spreminja po- dobo: poraja se novo sredi- šče. Z delovišča, kjer grade otroški vrtec, so lopate si- cer že zdavnaj izginile, osta- lo pa je vprašanje, kdaj bo vrtec odprt, kdaj bo v njem zaživel otroški živ-žav. Kot običajno, se je tudi tokrat zataknilo pri sredst- vih. Celotna investicija bo veljala okoli deset miUjonov dinarjev, sredstva pa, ki so jih podelili v ta namen, zna- šajo preko 830.(XX) dinarjev. S tem denarjem je samoup- ravna interesna skupnost otroškega varstva plačala vsa gradbena dela, prispevke, nadzorno službo pa tudi op- remo. Za kaj več je bil žep prekratek: manjka še zuna- nji objekt z butansko posta- jo, kompletna zunanja ure- ditev, denarja ni za' učila in igrače. Skupnost otroškega varst- va ni sposobna pokriti s sredstvi prispevno stopnjo 0,30 odstotka od OD vseh izdatkov, četudi гшабајо zbrana sredsrtive y krajewi skupnosti Rogaška Slatina poprečno 20 dinarjev na ob- čana, hkrati pa je jasno, da se s tem kaj dosti tudi ne da narediti. Tako zbrana sredstva so v mmulem obdobju odroma- la pretežno v Mvesticije, os- novno dejavnost pa so fi- nancirali iz prispevka repub- like pri TIS-u. Ta prispe- vek bodo letos ukinili. Starši so za otroka plače- vali okoU 200 dinarjev, do 885 dinarjev, kolikor znaša varstvo, pa so doplačevadi iz sredstev, zbranüi s pri- spevkom. Na dlani je torej, da sama samoupravna inte- resna skupnost brez pK>moči krajanov (povišana oskrbni- na!) in .delovnih organizacij v kraju ne bo sposobna do- končati del v otroškem vrt- cu v Ratanjski vasi. Gospo- darstvo šmarske občine, na- tančneje, Rogaške Slatnie, je svojo besedo že izreklo: go- spodarstva ni moč še do- datno obremeinjevati, torej mora letošnja prispevna stop- nja ostati vsaj na lanski rav- ni, To pa je premalo za za- dostitev vseh potreb v ob- čL-il! MILENKO STElAâEïK PREVEČ SKëDE ZARADI DIVJADI Oprostite, ker vam pišem. Vzrok za to jé divjad. Pa tu- di lovci. že dlje ćasa slišim, kako se kmetje pritožujejo zara- di škode, ki jim jo povzro- ča divjad v vinogradih, na travnikili detelje, v fižolu m drugje. Pa ne gre samo 21a sme. Tu so še jiastrebi, ki jiim po domaiče pravimo kajuhi. Pridno nam redčiijo piščance z naših dvorišč. Pravijo si- cer, da so zaiščlteni. Prav, kaj pa naše kure, piščanci, ali ti niso zaščiteni? V sredini julija rm je lisi- ca odnesla z dvorišča tri ko- koši in devet piščancev. Mi- slite, da sem bila vesela, ko sean 2yutraj zagledala na dvo- rišču vse polno kurjega p>er- ja? Morda pa bi le lahko kaj najpravdili, da bi jastrebi ' in lisice ne delali takšne škode? Kdo se naj zavzame in tudi nekaj ukrene, da bo kmet zaščiten pred divjadjo, ško- da je velika in ni nam vse- eno, da gre v nič naša delo. Dovolj je že suša, ki nas pe- sti. Zdiaij pa še sme, jastre- bi, Msiice! ROZI MIHBLCIČ, Goričioa, Šentjur UREDNIŠTVO: Ni se nam treba opravičevati, ker ste nam pisali. Prav zares ne. V uredništvu smo veseli vsake- ga pisma. Zato tudi vsako pismo s pozornostjo prebe remo in vse ali večino tudi objavimo. Tako tudi vaše. Že sami ste v njem napisali, da nekdo iz Celja prihaja v vašo vas, najbrž je to kak lovec, ki sicer prisluhne va- šim pritožbam, uki-ene pa ničesar, škoda, da te ugoto- vitve niste opisali bolj na- tančno. Pa nič zato. Zato bomo prosili Lovsko zvezo Celje, da nam napiše, kako je z uničevanjem takšne div- jadi, ki povzroča kmetom škodo. In ne samo to, prosi- li jih bomo tudi, ali je kmet v takih primerih upravičen zalitevati kakšno odškodnino. Na vsak način pa gre za pri mer, ki ni samo vaš. Bržčas ga poziiajo tudi drugod. In zato naša prošnja za pojas- nilo in odgovor Lovski zvCjìì Celje in ne morda lovski dru- žini, ki dela na vašem ob- močju. Pišite nam še kaj. Brez zadrege in pomislekov. KDO JE KRIV ZA ČUDEN PLAKAT (ODGOVOR DAMJANI STAMEJCIC) V predzadnji št. NT Damja- na Stamejčič kriiti-jčno razmiš- lja o napisu na plakatu, ki vaibi mlade na ples. Ples pri- reja mladiina Izletnika. Pole- mičen je telist Vabljena pred. vsem delavska mladina. Damjana ugO'tavlja zakaj na- merna diferenciacija med mia dimi, saj imamo pri nas vso mladino delavsko. Do tu ji dam prav. Res je tako, ali naj bi bfflo tako. Tisto, Vabljena predvsem delaivska mladina, je bdlo popolnoma odveč, če vemo, da živimo v letu 1977. Vprašujem pa, kdo je za to kriv? Kriva je naša mentalite- ta in preživeli odnosi. Dobro se še sipominjam plesnih vaj v Domu OF, ki jdh je vodil tov. Simončič iz Mariboia. Bi- lo je pred 20 leti. Plesalci so imeli dva termina. Dijaki in vajenci skupaj, delavsko-kme- čka mladina posebej naslednji dve uri. Nedeljski plesi v Ka- juhovem domu v Celju (tak- ratni dekliški internat) so biLi načelno dostopoTii samo sred- nješolski mladini. Letošnje di- plomante — mdarje RŠC Ve- lenje so gimnazijke iz istega mesta odbile, da bi sodelova- le na njihovem maturantskem plesu. »Usmilile« so se jih me- dicinke iiz Celja. Potem pa na- ša ljuba TV in revije. Sezna- njajo nas o modi in negi do- ma, potovanjih in v pisarni, čeprav večina naših ljudi de- la za strojem ali na polju. O teh nič ne piše, kako bodo ob- lečeni pri tekočem traku in kakšen spray naj uporabljajo. Na TV vidimo sâmo ljudi (res so to reklaime), ki delajo v pi- sarnah. Zato ni čudno, da že več let opažamo invazijo »be- lih ovratnikov«, ker je kanclij- sko delo zelo cenjeno. Malo njiih se pa posveča znanstve- nemu delu na področju mate- matike, fizike in kemije. Vem, da sem vse to napisal zelo ba- nalno, vendar tako je. Vem tuidii, da se ti odnosi spremi- njajo, humanizirajo, da je ka- tegorizacije vse manj. Boj proti temu so naše de- lovne akcije, mladinske briga- de. Delo mladih v di^ištvih, športna srečanja itd. Tu se krepi enakost in tovarištvo med mladimi, tu se razkraja malomeščanistvo, ki je na Slo- venskem žal še vedno pri- sotno. Tovariški pozdrav STANE DEŽAN LAŠKO t POSTNEGA NABIRALNIKA SE VEDNO NI Poštni nabiralnik na Na- rodnem domu v Celju še vedno manjka. Ko м pred vijo zunanjega dela Narodne- ga doma, ki ga je okupator po svoje spremenil, jc vod- stvo celjske pošte moralo od- straniti nabiralnik, ki je bil pri vhodu v Likovni salon. Dela na tem koncu poslop- ja so končali že pred tedni, poštnega nabiralnika pa še ni na starem mestu! Ta nabiralnik je nujno po- treben za ta predel našega mesta, saj daleč naokrog ni drugega. Razen tega so tu občina, vojašnica, sodišče, banka..., ki jim je ta na- biralnik najbolj blizu. Pred zadnjo vojno je- bilo v našem mestu veliko šte- vilo poštnih nabiralnikov. Pozneje je poštna uprava to število skrčila na minimum Zakaj, ni razumljivo. Zdaj mora odpošiljatelj iskati po mestu redke nabiralnike, kar gotovo ni v interesu niko- gar. žalostno je, da morajo ob- čani opozoriti vodstvo pošte, da namesti na staro mesto na Narodnem domu zopet poštni nabiralnik! FRANJO ČUK Uredništvo: Kdo ve, če bo to opozorilo zaleglo in če se bo poštni nabiralnik po izi- du te številke Novega ted- nika v resnici znova znašel na vogalu Narodnega doma. Sicer pa moramo potrditi, da občani na tem predelu mesta in tudi z dela Otoka močno pogrešajo prav ta na- biralnik. Zdaj morajo tudi z Otoka hoditi v središče mesta, če hočejo vreči pis- mo v nabiralnik. Ali na po- što. Vprašanje razmestitve pošt- nih nabiralnikov v Celju pa je tako pomembno, da bi kazalo, da bi o tem zvedeli kaj več. Zato prosimo pri- stojno službo na PTT ¿lod- jetju v Celju, da nam po- jasni, kako je s postavitvijo nabiralnikov, koliko jih je in podobno. Že v naprej hvala za sodelovanje in odgovor! LIBOJE: KRAJEVNA SKyPriÜSI 1Ш SVOJE PBOSTQBE Pred dnevi je krajevna skupnost v Libojah dobila pi-ostore za svoje delo. Res je, da niso novi, saj so v bivši tr- govini, navzlic temu so jih uredili tako, kot bi bili povsem novi. Na otvoritvi je predsednik sveta kra- jevne skupnosti Albin Sanca opozoril na jx>niembnost nove pridobitve in v tej zvezi pohvalil nekatere občane, ki so pomagali z udarniškim delom. Veliko razumevanja pri ureditvi prostorov je pokazala zlasti keramična industrija Li- boje. Na slavnosti so se zbrali predstavni- ki vseh domačih delovnih kolektivov, le predstavnika občinske skupščine Žalec ni bilo. STANE ŠKRLIN тмпш: CVETOSI VRT Turistično društvo na Planini sodi med dela-vna društva na Kozjanskem. Njegovi člani skrbijo za prijeten videz kraja in okolice, za dobro počutje gos- tov, za primerna prenočišča ... za vse, da bi se turist ne le odpočil ter zado- voljen nadaljeval pot, marveč, da se v kraju tudi čim dlje zadrži. Pred kratkim sp se lotili urejanja gradu in njegove okolice. Reči je nam- reč treba, da se je zelenje med mše- vinami močno razbohotilo, in če naj bi v bodoče prostor med grajskimi ruše- vinami koristil za kulturne namene, zla- sti kot prireditveni prostor, potem je treba urediti okolico in sam grajski prostor tako, da bo tudi na obiskovalca prijetno deloval Tudi sprehajalni prostor pri gra- du je dobil spremenjeno podobo. Se- veda pa bo treba poleg gredic in na- sadov urediti še primerna počivališča, na novo speljati stezice ter markirati vsa pota. Prijeten videz pa daje izletiiiku ali turistu že to, da je kraj, pa naj gre za prostor ob cesti, ki vodi skozi naselje ali pa za balkone in hišna okna, en sam cvetoči vrt. In če naj tako tudi ostane, ima skromen delež pri tem tu- di šolska mladina, ki bdi nad nepotreb. nim odmetavanjem odpadkov in papir-' ja na gredice. ZOFIJA GRF^GORC STRHEC: 10 MILUOriOV ZA CESTO Četudi je spisek pridobitev, ki so jih v krajevni skupnosti Strmec dobili v pripravah na organizacijo zaključne proslave v počastitev praznika celjske občine dolg in obsega več aktualnih del, je vendarle modernizirana cesta Strmec—Socka na prvem jnestu. Kot je dejal na njeni otvoritvi predsed- sednik izvršnega odbora krajevne kon- Ivan Jezernik, predsednik sveta kra- jevne skupnosti Strmec tudi formalno odpira modernizirano cesto na odseku Strmec — Socka v dolžini okoli pet ki- lometrov. V DOBJU PRI PLANIN REKORDEN »POKAŽI KAJ ZNAS« Prosvetno društvo z Dobja pri Planini je zna- no po svoji marljivosti in prizadevnosti. Ob tem imamo nehote v misUh tudi oba zakonca Jožico in Francija Salobirja, ki sta nepogrešljiva gonilna sila prosvetnega društva. Tudi letos so namreč pri- pravili že tradicionalno prireditev »Pokaži kaj znaš«, ki je vedno imela lep, predvsem pa množi- čen odziv pri krajanih Dobja in širše okolice. Le- tošnja prireditev pa je najbrž posekala vse dose- danje rekorde pri obisku, saj je bilo v nedeljo po- poldne v Dobju nekaj manj kot tisoč obiskoval- cev. Nastopilo je 28 ljubite- ljev glasbe, recitatorjev in drugih in vsi so z enako gorečnostjo in predanost- jo nastopali na odru pred zares nmogoštevilnim av- ditorijem. Prireditev je uspešno povezoval Štefan žvižej, za veselo razpolo- ženje na odru, pa pozneje še pozno v noč poskrbel ansambel Vikija Ašiča. Dobro bi bilo prihodnje razmišljati o izboru na- stopajočih, kajti prevelika širokogrudnost lahko vo- di v anarhijo pri kakovo- sti, to pa ni najboljše spričevalo, čeprav gre za množično in hvalevredno prireditev. D. M. DELAVKA V BOHORJU O DELU IN POČITNICAH LETOŠNJE LETO BO NJEN PRVI ODDIH OB MORJU Tisto dopotlidne, ko sva se v tovarni BOHOR v Šentjurju srečali s prijamo in nasmeja- no delavko VERO OSET, je zunaj neusmiljeno pa.dal julij- ski dež. To sicer ne bi bilo nič rienavadnega, kajtì muhas- tega vremena smo se nekako že privadili. Stvar je bila v tem, da sva z Vero kramljali o morju, počitnicah, o dopus- tu. In kdo si pràiv v počitniš- kih dneh ne želi sonca! Seve- da sva se pogovarjali tudi o delu v tovarni in še o čem. Vera je v Bohorju zaposlena že štiri leta. Doma je v Bod- MOZIRJE - JUTRO KOSCEV IN GRABLJIC Pobuda je prišla od mladnh, »streho« pa je dalo mozirsko turistično društvo. In tako je na pohodu nova turistična prireditev, ki bo lahko dobila tradicioaialno obeležje. Gre za željo, da bi obudili nekdanje delo koscev in grabijic. Da- nes so ga po večini zamenjali stroji. Prvo jutro koscev in grab- Ijic bo v Mozirju v soboto, t. m. Prireditev se bo pri- čela že ob štirih zjutraj s po- hodom koscev in grabljic skŒà trg in budnico. Takoj zatem se bodo lotili dela, ne tekmovanja, vmes pripravili pravi kmečki zajtrk, nadalje- vali z delom in ga tudá konča- li okoli osme ure zjutraj. ' /" i v rišna vasi ш na delovno mesto se, kot njeni številni sodelavci, voza z avtobusom, »Kakšen je vaš osemurni de- lavnik?« Pravzaprav se moj delovni dan začne že z-godaj zjutraj, že pred peto uro, ko moram vstati in pohiteti na avtobus. Sicer pa sem že od vsega za- četka pri manipulaciji furnir- ja. V skuipiná nas dela več. Vsi kontroliraino furnir za izvoz. Vsak vez je treba dobro pre- gledati in nato izločiti furnir z morebitnimi na,pakami. Nato furnir pripravimo, za pa.kira- nje. »Je vaše delo naporno?« Ni. Moram reči, da sem z delom zadovoljna in da se na- siploh v tej delovni sredini do- bro počutim. To pa se mi zdi nadvse pomembno, V tej de- lovni organizaciji je 2мро$1еп tudi mož, in sicer kot rezač na furnimem st-roju. »Imata družino?« Da. Imava 18-mese5no hčer- ko. Kolektiv nama je omogo- čal delo v različnih izmenah, tako da vsaj za zdaj niinava hudih problemov z varstvom, čeprav je punčka kakšno uro kljub temu sama doma. Med- tem pa pridno spi. Seveda dol- go ne bo več šlo tako in bo treba ra2anisliti o varstvu v vrtcu, ki je v Šentvidu. »Pravzaprav sva se hoteli pogovoriti o počitnicah.« Če sem iskrena, se počitnic dvakrat veselim. Ne samo za- radi oddiha, am,pak predvsem tudi zato ker bom letos prvič videla veliko slano lužo. Kar malo treme imam pred njo. »Kaj počnete, ko se želite oddahniti od dela v tovarni in od gospodinjskih opravil, ki jih resda nikoli ne zmanjka?« Rada, zelo rada berem. Ve- liko zahajam v knjižnico v Šentjurju in proste minute najraje zapolnim z branjem. Bohor ima svoj počitniški dom v Biogradu z zelo do- stopnimi cenami. Tja pojdeva z možem. Hčerka bo ta čas osta.la pri mami. Ko bo ne- koliko večja, jo bova seveda vzela s seboj. Sicer pa so na- jine počitnice pred vrati — že čez tri dni odideva in upam, da nam bo tudi vreme naklonjeno. To je moj konjiček. MATE.JA PODJED s 2erovmk, so ta kot deset milijo- (lodemiMrali cesto nca do ScH'ke in vezave z asfaltnim em pa je še okoli Tudi ta del ceste to. v I ŠPORTNO SCE )omembna pridobi- I zlasti otroci, mla- priložnosti za var- pedrilo in igro za tiste, ki jih pri- V tega objekta v )a združevati sred- je objekt vreden irjev. Lep delež za sta dali skupnost ur telesnokulturna je. Vsaka po 50.000 bo skupnost otro- ka j primaknila. športnega igrišča t kratkem. SVETINA ske občinske skup- 1 delegatom vseh a naj bi bila osred- kega praznika pri- Ш, 1979. leta pa na lahko razberemo, Itine modernizirana prej, čeprav si to- MB V KRUŠEVCU ovala v Kruševac i konference Zveze e, ki bo tam obi- insko delovno bri- ireba, da je sodelo- llske z mladino iz iševac vse bolj te- Kruševca bojno po- I-naslednjih številk pa v Torkovi repor- ti, v torek, 2. avgu- J. V. PASKA VAS: (AKCIJI 1 in občanom v kra- renje-Paška vas je i dela, ki so jih za- do v glavnem opra- ovoljni, ker so se I letoma za krajevni bi tega ne imeli, kakršnimi se pona- Sicer pa, v krajev- složno vsi skupaj. prvo skrb ureditvi ! od Ogradnika do »n. Skorjani bodo äi. Sicer pa si to je bil tudi njihov iik in dragocen, itvu Paška vas bo prispevala 100.000 ^itev svišilnice, ki f služila gasilcem. t>ri za strojni park rdoje, kajti sedanji tal premajhen. Ena- *na skupnost dala letnega doma. Se letos uredili jav- 'iški vasi, posebno -potrebna. Gorenje ko so uredili tudi i za zboljšanje ma- ^j jih bodo tudi gradili preko Pa- brv. Pa se je jj ki jo najbolj po- ji ničesar prispeva- l^vna skupnost, so Sicer pa, kdo pa t? že v kratkem ^ za svoje območ- območje ostaneta Ч Gornje ima že •^iški značaj, Gav- äko naselje. ZORKO KOTNIK Minula nedelja je bila za gasilce iz žalske občine še posebej slovesna. Prostovoljno gasilsko društvo Parižlje-Topovlje je namreč pripravilo v počastitev pomembnih jubilejev, ki jih letos prazîiujemc ter ob 50-letnici »bstoja društva dan gasilca. Na praznovanje so se že dlje časa pripravljali in opravili precejšnje število prostovoljnih delovnih ur, ko so urejali okolico gasilskega doma. Na pomoč pa je gasilcem iz Pariželj priskočila tudi ob- činska gasilska zveza. V nedeljo se je \ Parižljali zbralo okrc^ 1000 gasilcev iz vse občine, ki so v slavnostni povorki odšli na prireditveni prostor, kjer so se med drugim zbrali tudi številni gostje. Osrednji govor je imel predsednik izvršnega sveta žalske občinske skupščine Jože Jan, ki je bil tudi pokrovitelj dneva gasilca. Poudaril je, da so gasilci v žalski občini izredno ak- tivni. še posebej Je opozoril na mesto in A'logo gasilskih društev v civilni zaščiti in sploš- nem ljudskem odporu. Sledil je kulturni progrant, v katerem so nastopili moški pevski zbor iz Braslovč ter učenci braslovške osnovne šole. Ob koncu so šestim prizadevnim gasilcem iz žalske občine podelili najvišja republiška gasilska priznanja tretje stopnje, več pa jih je dobilo tudi občinska рп7ч.па!пја. J, V. ZGODBICA TOKRAT IZ SPODNJE SAVINJSKE DOLINE Pred poslopjem podjetja PENA stoji pet velikih smet- njakov. Pravzaprav to niso samo smetnjaki. Obloženi kruhki, sir, salama, kosi i>e- čenke, včasih tudi cela tor- ta..., ki se včasih znajdejo v njih, rtsnično niso »pred- stavniki« smeti. Pol ure v breg stoji na pol sezidana hišica. Nekateri ji pravijo »hišica ob hrastovi hosti«. Najbrž imajo prav. Toda, med mogočnimi hrasti je tudi precej kosta.ojevih dreves. Zanje ve Mickin sin Jure. In šc mnogi drugi otro- ci iz doline. Micka je Se pred desetimi leti služila pri kmetu l'râvar- ju. Tam je dobila tudi sina Jureta. Travar še danes trdi, da je dala mati Micka njego- vemu gruntu pol življenja. Pa še bolezni se je nalezla. Najbrž ne samo pri Travar ju. Verjetno tudi drugod. To je Travar pripravljen potrditi tudi pred sodniki. Pa ne bo treba. Micka je zadovoljna z leho zemlje. In še majhno po- kojnino sta ji Travarja slož- no pripravila. Zares složno, saj tudi Travarica rada po- ve, da je Micka dotrajana in si pred večer življenja za- služi malo počitka. Toda, Micka ni iznakažena ženica. Ničesar ji ne manjka. Le malo prehudo šepa na des- no nogo. Sicer pa je na oko prikupna ženska. Kadar je pri kosilu ali večerji sedela za mizo, jc Travarju zares poganjalo srce. Zato ji je poklonil Jureta in hišico pri hrastovi hosti. Ko je morala Micka pri triinštiridesetih v celjsko porodnišnico, so va- ščani majali z glav3jtni, z je- ziki pa še bolj pridno ople- tali: »Glejte jo! Pa da .si upa! Taka гета!« Micki je bilo obrekovanja kaj malo mar. Rodila je krep- kega sina. Očeta ni priznala in ga najbrž nikoli ne bo. Najbrž zato ne, ker Travar tako vneto zatrjuje, da bo tudi za Jureta lei>o poskrb- ljeno. Zato mati Micka pri občinski sociali ničesar ne prosi. Tako tudi Mickin Jure ni nikakršna socialna reva. Pa vendar se prav ' rad potika okoU tovarniških smetnjakov, jih odpira, zapira in najde- ne kose hitro spravlja v poli- vinilasto vrečo. Ko je Jure prvič pokukal v velike aluminijaste lonce^ je kar onemel. Nedotaknjeni kosi torte, veliki kosi telečje pečenke, obloženi kruhki, pi- škoti ... skratka dobrote vseh vrst. Tudi mati Micka ni ver- jela očem. Jure pa je posta- jal za brskanje po smetnja- kih pravi strokovnjak. Vede. je in tudi zdaj ve, kdaj so v tovarni seje, kdaj zaseda ta ali ona komisija, kdaj pri- dejo trgovci itd. Včasih ga tudi spodijo. Eden vodilnih mu je navi^ »uro«, ker je tako nespodo- ben, da je brez rokavic ša ril po smeteh. »Fant, tu notri bacilov kar mrgoli!« Jure Sc otrese takih sitne žev s tem, da kake pol ure prečepi za obzidjem. Potem se kot pretkan maček pri- plazi k smetnjakom in baše v plivinilasto vrečko. Zdaj je življenje v hišici pri hrastovi gosti precej slaj- še. Mati Micka skrbno hrani tiste cele kose dobrot m ka dar je Jure kje za /ogalom, ga pokliče: »Pridi, dala ti bom коз torte!« Presenečen pa je Jure ta- krat, ko mati povabi iz dol'- ne še druge sirote in jim deh dobrote. Takrat ga pri- jatelji s polnimi usti sprašu- jejo: »Ali je mama spekla? Ali je botra prinesla?4« Toda, Jure se samo smeh- lja in molči. Dobrote v to- varniških smetnjakih so nje- gove in samo njegove ... DRAGO KUMER AVGUST JORDAN Ni ga več. Pokopali so ga pred kratkim v Go- tovljah, ki jim je name- nil velik del svojega živ- ljenja. Izhaja iz družine, ki se je pred mnogimi leti pri- selila iz Furlanije. Avgust pa je bil rojen 1926. leta. že kot otrok se je navdu- šil za gasilstvo. Kmalu je pokazal tudi veselje do igranja. Življenje mu ni prizanašalo. Izučil se je za pleskarja in je imel več let samostojno obrt. Bil je vnet gasilec in ima veliko zaslug za ob- novo gasilskega doma v Gotovljah, za nakup no- vega avtomobila, sodob- nega orodja in prav tako, zlasti kot predsednik dru. štva, za usposobitev mla- dih. Pokojni Avgust je bil tudi zgled širokega kul- turno prosvetnega delav- ca. Igral je pri Delav- skem odru v Celju, igral- in režiral v rodnih Goto- vljah. Ob letošnjem kultur- nem prazniku je na pro- slavi v Libojah prejel Sa- vinovo priznanje. Kako priljubljen je bil, je pokazala tudi številna udeležba na njegovi zad- nji poti. DRAGO KUMER CESTA V GALICU Prebivalci Galicije so med tistimi, ki dokazujejo, kako je mogoče s prostovoljnim delom veliko nare- diti in da so ljudje v obrobnih predelih še kako ak- tivni. Morda celo bolj kot v občinskih središčih. Pi-av te dni namreč zaključujejo z gradnjo ceste, ki bo po- vezovala Galicijo z Zavrhom. Pridne graditelje smo pred dnevi obiskali ter jih povprašali, kaj jim po- meni ta cesta. FR.1NC VERDEV: »Da nam cesta, ki bo predvi- doma končana do krajev- nega praznika v začetku avgusta, zares mnogo po- meni, pove že podatek, da ni bilo nikakršnih pro- blemov, ko smo pri do- mačinih zbirali denar za gradnjo. Se več! Prav vsi so sodelovali pri prosto- voljnih delovnih akcijah in ni ga, ki ne bi opravil vsaj dvesto ur. Precej pa so nam pomagali tudi Ce- stno podjetje Celje TOZD Asfalt in kamnolom Veli- ka Pirešica, Ceste — ka- nalizacija iz Celja ter žal- ska občinska skupščina in številne organizacije zdru- ženega dela iz žalske ob- čine.« RUDI VERDEV, pred sednik režijskega odbora: »Moram reči, da so vsi krajani izredno prizadev- ni in ni nikakršnega problema, kadar se je treba zbrati in poprajeti za krampe in lopate. V aJcciji sodeluje 21 gospo- dinjstev, del sredstev pa so prispevali tudi tisti, ki redno uporabljajo našo cesto ali pa imajo kje v bližini svoje vikende. Sam sem do sedaj opra- vil že več kot tristo pro- stovoljnih delovnih ur. Ni mi žal, saj bo za vse nas iz Galicije in Zavrlia ve- lika pridobitev.« MARTIN DOLAR: »Tu- di mladi smo poprijeli 2» delo, saj bi bilo malce n€5>rijetno, če se ne bi iz- kazali. Mislim, da med nami ni nikogar, ki ne bi opravil vsaj dvesto pro- stovoljnih delovnih ur. Poprijeli bomo za delo in storili vse, da bi bila cesta asfaltirana do kra- jevnega praznika. Sicer pa z udeležbo na delovnih akcijah ni problemov.« FRANC AŠENBERGER: »Takih akcij, kot je se- danja, je bilo v Galiciji že več in prepričan sem, da jih bo še nekaj. Pro- stovoljno delo je eden iz- med glavnih pogojev za napredek krajevne skup- nosti. Cesta ni samo lo kalnega pomena, pač pa med sabo povezuje tudi dve sosednji občini. Po- vedati moram, da je bila gradnja zalitevna, že za- radi terena, ker ga je bi- lo treba močno nasvti in utrditi. No, z dobro vo- ljo se da vse doseči.'; LOJZE VERDEV: »V imenu vseh krajanov bi se rad vsem, ki so nam pri gradnji kakorkoli рк)- magali zahvalil. Mislim, da je z besedami težko izraziti, kaj nam pomeni ta cesta. Vsi smo se tru- dili, cla čim več opravi- mo in da bi dela čim prej končali. Tudi ženske so sodelovale pri delovnih akcijah. Skratka, vsakdo je hotel biti soudeležeii. Po naših izračunih bo ce- sta, ki bo dolga štiri kilo- metre, veljala okrog šti- ri milijone dinarjev.« Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR e. stran — NOVI TEDNIK St. 30 •— 28. julij 1971 PODRUŽBUANJE KULTURE V KINEMATOGRAFIH CELJSKE OBČINE Najbrž ni samo v Celju pravilo, da kadar igra v ki- nu dober film, je dvorana na pol prazna ali skoraj čisto prazna. In tak film ostane na sporedu dan, dva in že ga zamenja komercialnejši, tak, ki polni blagajno. Kajti Ki- nopodjetje Celje je gospodar- ska organizacija, ki ne more živeti samo od dobrega na- mfina vzgajati in dajati gle- dalcem dobre filme na ra- čun praznega žepa zaposle- nih v Kinopodjetju. Za- to tudi nismo nikoli dorekli vloge te institucije, ki naj bi bila gospodarskega znača- ja, a z dokaj šn j im idejnim vplivom na družbo. Ker pač ne prodaja sadja in zelenjave, ampak ideologijo, estetiko, vzgojo. Kako zdaj prodati dobro blago, da bodo vsi za- dovoljni? Rešitev je pred nami s predlogom o samoupravnem sporazumu o uresničevanju programske politike za pod- ročje reproduktivne kinemato- grafije. Osnutek, ki je bil iz- delan že aprila letos, temelji na spoznanju, dà je reperto- ar naših kinematografov po- memben dejavnik v kulturno vzgojnih prizadevanjih, ven- dar > deležen premajhne dru. žbene pozornosti. Takšen spo- razum predvideva tudi 7. člen Zakona o filmu v Sloveniji in smo v Celju prvi, ki smo to upoštevali. Pudpisiiiki sporazuma se bodo zavzeli, da bodo reper- toar sestavljali predvsem fil- mi, ki gledalce kulturno za- bavajo, etično osveščajo in duhovno bogatijo. Odklanjah bodo filme, ki idejno in es- tetsko slabo vplivajo zlasti na mladino, ter filme, ki s poveličevanjem negativnih po- javov zavajajo gledalce ali jih odvračajo od realnih proble- mov današnjega sveta^ Kino- podjetje pa bo vsaj enkrat letno moralo seznaniti vse podpisnike (Kinopodjetje, kulturna skupnost, izobraže- valna skupnost) o program- ski problematiki predvsem glede vzgojnih in estetskih vprašanj. Sporazum upošteva tudi iz- reilno pomembno določilo in sicer, da bodo podpisniki v okviru ustrezne kulturne po- litike za vse filmske progra- me ki niso ekonomsko ren- tabilni (uvodoma rečeno), so pa po svojih estetskih, idej- nih in vzgojnih in drugih p>o- zitivnih vidikih nujni za kva- litetnejši program, omogoči- li organizacijam, ki se ukvar- jajo z reproduktivno kinema- tografijo na območju občine Celje. Sporazum predvideva več oblik dela in boljšega med- sebojnega povezovanja med kinopodjetjem, šolskimi za- vodi in zve2X3 kulturnih orga- nizacij . Pomembno določilo je tudi to, da bodo jxxlplsni- ki tega prvega sporazuma v Sloveniji omogočih tudi od- ročnim krajem, ki nimajo mo- žnosti stalnega predvajanja filmskih predstav, da bodo vi- deli kakovostne filme. Deveti člen osnutka spora- zuma vsebuje tudi posamez- ne elemente kulturne vzgoje, v desetem pa podpisniki ugo- tavljajo, da je razvoj kine- matografije v celjski občini širši družbeni interes in se bodo zato vsaj enkrat letno dogovarjali o uresničevanju razvoja kinematografije v ob- čim. Povejmo še to, da v ime- nu prelagatelja sporazuma na- stopa komisija za filmsko de- javnost pri kulturni skupnos- ti občine Celje, o njem pa so razpravljali že na skupšči- ni kulturne skupnosti Celja ter v svetu za kultuio pri občinski konferenci SZDL. Nedvomno gre za nov, ze- lo pomemben korak v proce- su podružbljanja kulture v celjski občini. Ob tednu do- mačega filma, ki bo letos slavil že kar majhen jubilej (б let!), je to prav gotovo v zgodovini reproduktivne kine- matografije pri nas največ- ji korak naprej. Najbrž ni naključje, da je bil ta korak storjen prav v celjski obči- ni. Sporazum bo podpisan je- seni. DRAGO MEDVED FILM ^^ ^IM J ^^ ^ii ' ARENI BOMO VIDELI 18 DOMAČIH FILMOV s premicro Vukotičevega filma Akcija stadion se je predvčerajšnjim v veliki puljski areni pričel 24. fe- stival jugoslovanskega igra nega filma. Kljub temu, da je ta festival zaradi svoje tradicionalne vsebine že pre- cej izgubil na pomenu, pa slej ko prej ostaja najpo- membnejša revija jugoslo vanskih filmskih dosežkov. O festivalu samem bomo redno poročali v Radiu Ce- lje, pa tudi v prihodnji šte- vilki tednika bomo obširneje orisali dogajanja. Danes naj zapišemo le to, da tokrat od Pule pričakujiemo veliko. Festival se je delno le zne- bil svoje togosti, pravo pre- lomnico pa naj bi predstav- ljal v smislu uresničevanja samoupravnih odnosov pri filmski proizvodnji m pro- dukciji ter uresničevanju za- kona o filmu. Zato bodo ob filmskih projekcijah, na ica- terih bomo videli 18 novih domačih filmov, nedvomno veliko zanimanja žele vse spremne prireditve. Predvsem velja omeniti pKxipis samoupravnega spo- razuma o ustanovitvi ko- ordinacijskega odbora jugo- slovanskih filmskih manife- stacij, ki se ga bodo udele- žili predstavniki vseh vid- nejših jugoslovanskih festi- valov in filmskih manifesta- cij, med njimi tudi pred- stavniki celjskega Tedna do- mačega filma. Precej pozor- nosti' žanjcta v Puli tudi razstavi »Tito in film« ter razstava filmskega designa. Slovensko kinematografijo za- stopata na festivalu dva fil- ma. Klopčičevo delo Vdov- stvo Karoline žašler, od ka- terega po uspehu na berlin- skem festivalu tudi v Puh precej pričakujemo in Kav- čičeva Sreča na vrvici. B S. ВШ.ЕУАВ RUMA Ta francoski film pK)meni vnovično prijetno sreča- nje s še vedno priljubljeno Brigite Bardot in nič manj slavnim Linom Venturo. Film &am po sebi sicer ni nič IKvsebnega, je pa prijetna poletna osvežitev z dovolj domiselne zabavnosti, da ne izzveni kot prazna in pleh- ka limonada. Pripoveduje o časih prohibicije v ZDA m brezob- zirnih kriminalcih, ki so ilegalno tihotapili alkohol v deželo. Med njimi so imeli ,>osebno mesto kapitani majhnih, hitrih in do zob oboroženih ladijc, ki so po- gosto ugnale tudi budno obalno sti-ažo. In o takšnem morskem volku, ki je do uáes zaljubljen v lepo igral- ko iz nemih filmov pripoveduje Bulevar ruma. Prvo pravo srečanje s to lepotico pomeni tudi preobrat v življenju kapitana, ki postane pravi mehkosrčnež, kljub temu, da mu štrene kar naprej meša ekscentrični Lord. Skratka, duhovitih in akcijskih zapletov je v tem filmu dovolj, da ne bo dolgčas. Kaj več pa od filma le ne gre pričakovati. NEKAJ O STARIH HELEBARDAH SPOŠTOVANJA VREDNE PISE MILENA MOSKON Helebarde sodijo v ti- sto vrsto starega orožja, ki zbuja med obiskoval- ci muzejev posebno zani- manje. O helebardah je namreč marsikdo že kaj slišal ali pa jih je tudi že videl v filmskih ali gledaliških prizorih, v ra- znih knjižnih ilustracijah, na slikah ali drugod ... Celjski muzej razstavlja v I. nadstropju Stare gro- fije iz svoje .zbirke deset izbranih renesančnih in zgodnjebaročnih helebard. In ravno v zvezi s temi helebardami bi želela javnost pobliže seznaniti z razvojem in pomenom te vrste orožja. Helebarda je vrsta hla- dnega pehotnega orožja na lesenem drogu, ki se je pojavilo zaradi boje- vanja pešcev s konjeniki, kateri so bili zaščiteni z oklepi. Nastala je iz pe- hotne bojne sekire, kateri so dodali bodno ost 'Z re- zili in vranji kljun. Upo- rabljati so jo začeli švi- carski pešci v začetku 14. stoletja. Uspehi bojevanja s to vrsto orožja so bili takrat izredni in se lah- ko primerjajo le z uspeš- nostjo kakršno je vojna taktika in tehnika doseg- la z iznajdbo smodnika. Z budno ostjo helebarde so udarjali po konjeniku in konju ter poškodovali nezavarovane dele njiho- vih teles, s sekiro pa so uničevali oklepe. Helebar- de ni«} imele dolgo časa kljuna, saj so ji ga do- dali šele v 16. stoletju. Kljim je služil za vbada- nje, obenem p>a so z njim lahko povlekli s konja zaščitenega oklepnika. S helebardami so bili sprva oboroženi pešci v prvih bojnih vrstah, na prehodu v 15. stoletje pa se je premaknila v samo središče bojne formacije, saj je bilo kar 80 odst. pešcev oboroženih s he- lebardami. Kasneje jo je začelo izpodrivati kopje in ob koncu 16. stoletja je v vojskah nastopalo samo še 15 odst. helebar- distov. S tem je začela helebarda izgubljati svoj prvotni bojni pomen, za- to je počasi dobivala predvsem dekorativne ob- like. Iz bojnih vrst je prešla v roke telesnih straž ter trabantov ali pa je služila za oznako raznih činov, od 18. sto- letja dalje še zlasti za pehotne častnike. V 19. stoletju so helebarde no- sili samo nočni čuvaji, zdaj pa jo nosijo le še stražarji v vatikanski dr- žavi. Običajne dolžine hele- bard 2aiašajo od 180 do 240 cm. Izdelane so iz mešanice železa in jekla, drog pa je običajno iz jesenovega lesa. Sekirica in kljun sta navadno ok- rašena s perforiranimi okraski raznih oblik, na najdragocenejših primer- kih pa so krasili te po- vršine z globoko črnim jedkanjem. Predloge za te krasitve so izdelovali risarji-grafiki in izhajajo iz rastlinskih, figuralnih, heraldičnih, grotesknih in drugih motivov. Izdeloval- ci sami so p>ogosto ozna- čevali svoje izdelke z znaki, ki omogočajo tu- di določanje provenience nekaterih helebard. Celjski rriuzej hrani v svoji zbirki orožja več kot 40 helebard. Te so nastale v 16. 17. stoletju, nekaj pa jih je tudi iz 19. stoletja (te so v glav- nem p>onarejene ali pa predelane). Po signatu- rah sodeč so pomemb- nejše primere iz celjske- ga muzeja izdelale nem- ške delavnice Solingen, ostale pa kar domači ko- vači. Med najlepše sodita razkošni helebardi, ki sta razstavljeni, v renesančni sobi in sta okrašeni z značilnimi stilnimi moti- vi v globoko črnem jed- kanju. Ostale helebarde, ki datirajo v 17. stolet- je, pa so razstavljene v glavni dvorani in ustvar- jajo p>osebno razpoloženje v prostoru s Celjskim stropom, na katerem so v osrednjem polju za ba- lustrade naslikani možje s helebardami, ki so bili, kot vse kaže, v začetku 17. stoletja stražarji grofa Jobsta Thurna Vallesas- sina, tedanjega lastnika Stare grofije in naročni- ka slavne stropne slikari- je v Celju. M. M. ČRPALKA OB ULICI XIV. DIVIZIJE DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS, PA SEVEDA TUDI V ČASNIK Ljudje smo pravzaprav čud- rd. Nikoli nam ni prav in kar naprej nad čim godrnja- mo ali s čim nismo zado- voljni, še posebej tedaj, ko govorimo, hvalimo ali kri- tiziramo kot potrošniki. V marsičem je krivda na po- trošnik ovi strani, to je že treba priznati. Sitni znamo biti, neuvidevni in nestrpni, ampak to navadno pripiše- mo hitremu tempu našega vsakdana. Toda vsaka me- dalja ima dve plati, človek, ki opravlja na nekem delov- nem mestu poklic za katere- ga se je, odločil, ga mora opravljati tako, da bodo po- trošniki z njim in njegovi- mi uslugami zadovoljni. Zdaj smo nekako razčistili z os- novnimi pojmi, ki so nare- kovali tudi malo bolj provo- kativan naslov pričujočega sestavka. Ustavili smo se namreč na Petrolovi črpalki ob Ulici XIV. divizije v Celju. Dober glas seže v deveto vas, pra- vi pregovor in zato ni nič nenavadnega, če je prišel tu- di do našega uredništva. Mnogo strank, predvsem šo- ferjev, z veseljem ugotavlja, da so uslužbenci na tej črpal- ki kar vsi po vrsti izredno prijazjni, uslužni in hitri. Ra- di se zatekajo k njim po gorivo za svoje jeklene ko- njičke in tudi z različnimi strokovnimi vprašanji se ob- račajo k njim. Najstarejši med njimi je MIHA GOVEDIC, ki je si- ceir po rodu Libojčan. Pre- cej let je bil zaposlen kot delavec v Železarni na Jese- nicah, potem pa se je vrnil v domače ^ loge in se zapo- slil na tej črpalki, kjer de- la že osmo leto. Ko smo ga kar iznenada zmotili pri nje- govem delu in ga vprašali, zakaj so pri njih tako pri- jazni, je bil na moč prese- nečen. »Veste, vsako delo lažje in hitreje steče, če ga oprav- ljaš z dobro voljo. Te nam pa res nikoli ne zmanjka. Radi se pošalimo z vozniki, izmenjajmo kakšno šofersko, medtem pa mimogrede na- polnimo rezervoar z benci- nom, obrišemo steklo, pre- verimo olje in destilirano vodo ter na željo voznika še kaj. Konec koncev je to na- ša dolžnost! Res je, da ima- mo precej stalnih st^-ank, ne- kaj celo iz Laškega in dru- god. Ne vem, kako bo v prihodnje, kajti našo črpal- ko nameravajo že letos po- rušiti, nas pa porazdeliti po drugih Petrolovih enotah. Me- ni in mojim tovarišem se bo prav gotovo tožilo po njej in kot kaže, tudi neka- terim našim rednim odjfr malcem. P4>zimi so v veiitó meri prihajali k nam po ku- rilno olje ljudje s Svetin« in iz bližnjih vasi. Medtem, ko je avtobus na obračali- šču obmil, smo poskrbeli, da so bile njihove posod« polne in so se lahko takoj vrnili nazaj domov. Ti nas bodo verjetno najbolj pogi^ šali. Če pogletìamo po dnev- nem prometu, je naša črpal- ka nekako na tretjem me- stu, kar pomeni, da nam de- la nikoli ne zmanjka.« In jim ga verjetno tudi n® bo, vsaj dokler bo na teii mestu stala črpalka. Zaradi prijaznosti, kvalitetê uslug- vsega, za kar bi tudi drugje želeli, da je tako. MATEJA PODJÍÍ' igt. 30 — 28. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 Takole, kot ga prikazuje slika, po- sneta lansko leto na Tednu domačega filma med obiskom slovenskih film- skih delavcev v Aurei, takle je ved- no. Vsaj takega poznamo, ko steče be- seda o Igralcu Poldetu Bibiču, ki je že pred leti začel svojo gledališko pot iz Maribora do Ljubljane, kjer je pred kratkim prevzel odgovorno mesto direktorja Drame. Povsem nemogoče je z nekaj besedami ponazoriti vsa ti- sta leta, ki so vodila Poldeta Bibiča po odrih slovenskih gledališč vse do Drame in Mestnega gledališča ljub- ljanskega, do pedagoškega mesta na igralski akademiji, pred filmske kame- re in do predsednika odbora za gleda- liško dejavnost pri Zvezi kulturnih or- ganizacij Slovenije. Na stotine misli se je razgrnilo pred dnevi v Piranu, kjer so se zbrali amaterski slovenski gledališki delavci, da bi se pogovarjali o svojem delu in o načrtih. Ob večerih, ko je morje z valovi že krepko segalo po skalah ob piranski punti, so odmerili svoje korake po ozkih ijčilnicah starega ob- morskega mesta. Vodili so jih v dom godbenikov, kjer so v veliki vadbeni sobi posedli po okornih stolih in se pogovarjali s svojimi gosti. In kako bi si zamišljali svoje delo in iskrena hotenja brez srečanja z igralcem, ki ga poznamo po mirnih, vedno malce na široko odprtih, začudenih očeh in po tistem značilnem, počasnem, več kot dobrohotnem nasmehu, ki se raz- leze preko vsega obraza v nenadome- stljivo in neponovljivo podobo. Tako je prišel trenutek tega sreča- nja, kjer 80 besede zavite v večer top- lega poletja skušale oživiti in potrdi- ti vse tisto, kar smo sicer o Poldetu Bibiču že malo vedeli, zvedeli nekaj na novo, sicer pa smo hoteli vse to še enkrat doslišati iz njegovih ust in slišati njegov glas, ki je tako zna- čilno širok in topel, tak, kakršnega si laično in romantično želimo, da bi ga imel sleherni igralec. A vrnimo se h glasu. Spomini so segli v tista leta mladosti Poldeta Bi- biča. ko je hodil v gledališče kot gle- dalec in si pravzaprav ni predstavljal, da bi tudi sam kdaj stal na odrskih deskah pod številnimi žarometi. Le malo ljudi ve, da je Polde Bibič pred leti znal tudi zastaviti pero in ustvarjati pisano besedno umetnost, kjer se je največkrat potegoval za ti- ste »z dna«, za takoimenovane soci- alne probleme, ljudske posebneže, vsakdanje ljudi, ki se z znojem peha- jo za svoj kos kruha. V literarnem ustvarjanju je našel delček možnosti, da svojo govorico razširi in da spre- govori ljudem in svojemu času vse ti- sto. kar ga teži, kar mora povedati. S takim glasom prideš na slab glas Tako mu Je dejal nekoč pedagog na akademiji. Bibič se tega spominja ne- kako takole: »Sem že vedel, da mi bo moj glas še prav prišel in da je za igralca tudi to zelo pomembno. Pa sem malce začel z njim koketirati, a me je režiser Drame France Jamnik kmalu spregledal in rekel: »Če boš še naprej govoril tako in s takim glasom, boš kmalu na slabem glasu ...« Hitro je popravil način govora in do danes je vse v redu. Ne bi si mo- gli zamišljati tega igralca brez nje- govega glasu, ki je tako karakteristi- čen tudi^ za vse tiste številne vloge, ki jih je doslej odigral. Kakor da bi ig- ral junake svojih literarnih zgodb. Se še spominjamo Erdmanovega Samo- morilca, ko je v televizijskem posnetku izvrstno upodobil ta groteskni lik, kjer so izrazito govorile njegove velike oči, globok glas in kjer je znal takorekoč brez igre prepričati gledalca v položaj zbranega spremljanja k dogajanju na malem ekranu. Velika ljubezen Kaj je velika ljubezen za igralca? Brez dvoma je to gledališče, čeprav ne za vsakogar. Toda na konvencional- no vprašanje, kje najde največ zado- voljstva, se je Polde Bibič odločil med odrom, filmsko in televizijsko kamero in radijskim mikrofonom vendarle za gledališki oder, kjer igralec od pred- stave do predstave z gledalci prever- ja svoje delo, preverja svoj prav. Kaj je to vloga? Kaj je to vloga, kakšne so vse vlo- ge, kako se igralec pripravlja na vlo- go, zahtevajo posamezne vloge kakšne posebne priprave ...? Nič koliko vpra- šanj — odgovor pa en sam in zelo preprost. Še prej sledi obvezen nasme- šek, iskrivost pogleda, ki spominja na odseve trenutkov tistega dela, ko smo ga videli pred leti v Tavčarjevi 4000 ali kje drugje. Vloge so seveda različne, zelo raz- lične, toda posebnih priprav ni. Če si igralec, veš, kako je treba. Ko ti po- maga še režiser, je treba samo delati. Tudi za vloge, namenjene mladinskim delom, niso zanj zahtevale posebne priprave. Igralec mora imeti do svo- jega dela celovit odnos, kar še zda- leč ne pomeni, da bi igral vse po vr- sti enako. Potreben je notranji od- zven sporočilu, ki ga vloga in celotno delo nosita. S tem je tudi najlaže do- seči prepričljivost, to pa je že doma- la opravljeno delo. Rekli smo že, da Polde Bibič naj- večkrat igra take preproste ljudi. Ta- kega imamo tudi v spominu iz Ma- rodičevih Malih oglasov. V Cvetju v jeseni pa je igral »gospoda«, lepo se oblačil in elegantno hodil po mestnih ulicah. Nekega dne ga je v Ljubljani srečala na cesti neka znanka in re- kla: »Ja gospod Bibič, v tisti Lepi igri pa ste bili res pravi gospod!« Sledi! je smeh v piranski dvorani in medklic: »Ja, pa tudi to se je videlo, da ni znal kositi!!!« Pa sem si mislil sam pri se- bi — kako pa bi se spodobilo za go- spoda, da bi znal 'dobro kositi. To je kvečjemu še ena potrditev več, da je bila ta vloga Poldeta Bibiča kar dobra. Včasih se malce oglaša, ob prem- levanju misli. Potem pove tudi na glas, da ga včasih kar preganja slaba vest ali pa vsaj občutek zaradi razdroblje- nosti. Njega dni je pisal, igral in še igra na odru, pred filmskimi kamera- mi, sodeluje na radiu, vedno najde čas in razumevanje za ljubitelje gledališča, ki se trudijo po svojih najboljših mo- čeh in vedenju, zdaj je upravnik Dra- me. Še in še bi naštevali, pa se niti ne spomnim vsega ... sledi le vpraša- nje Toneta Partljiča, kaj si zdaj »do- mišlja«, da bo kot upravnik Drame us- pel narediti... pa temu vprašanju sle- di smeh in bi prvi hip niti ne uganil, kdo se bolj smeji: razigrani in še ved- no radovednosti poln avditorij ali To- ne Partljič ali Polde Bibič, ki je bil ves večer sorazmerno miren in nič igralski, medtem, ko je naslednji ve- čer pisec dramskih tekstov T. P. iz- vedel pravi show, ki naj bi bil na nje- gov račun, pa marsikdaj ni bil. A to je že druga zgodba. Poskus slabe vesti Beseda je tekla tudi o vrednotenju lastnega dela in o odnosu do njega. Tako smo prišli tudi do samozadovolj- stva, o njegovih nevarnostih itd. In samozadovoijtsvo je porodilo tudi sa- mozadovoljevanje, za katerega so zdravniki sicer zapisali, da ni zdravju škodljivo in je Polde Bibič to nič kaj medicinsko rešil s salamonskim odgo- vorom, češ samozadovoljevanje res ni uradno škodljivo, toda poslužujemo se ga pa vendarle samo v skrajnem pri- meru ... Če bomo zdaj Dramo kdaj večkrat videli izven njene strehe v prestolni Ljubljani — naj živi njen novi direk- tor — bomo tudi konec prejšnjega od- stavka bolje razumeli, oziroma našli njegovo potrditev v praksi. To pa je danes že nekaj vredno. Kaj bi z epilogom, jutri je še en dan Takole sklonjen k delavki v celj- ski Aurei ne deluje nič direktorsko, še manj zvezdniško. Njegove najlep- še piranske besede so ostale brez dvoma tiste, ko je govoril o želji po stikih z ljudmi, z odkritim pogovorom z delavci. Takega ga poznamo tudi v Celju, ko je v času tedna domačega fil- ma obiskoval delovne organizacije in našel čas ter možnost za dialog z ne- posrednimi proizvajalci. Vsak pogovor mu je dragocena izkušnja, vsak pogo- vor mu je srečanje z ljudmi in Polde Bibič ni nikoli bežal od ljudi. Hotel je biti in tudi je del vsakdanjika, pa ven- dar v taki obliki in na tak način, da riam ga tudi razkriva v novih razsež- nostih in nas seznanja z našim sve- tom na njemu lasten način. Po tem, kako ga sprejemamo in imamo za svo- jega, lahko sodim, da smo oboji uspe- li. In namesto epiloga: kmalu spet na svidenje v Celju, ki bo letos že petič gostilo jugoslovanske filmske delavce in med njimi širok nasmeh črnih oči vedno malce skuštrane glave. Po spominu zapisal DRAGO MEDVED Fotografija: D. M. 10 stran — NOVI TEDNIK Kdo ga ne pozna? Jezni mladenič, so mu govorili. Pa protestnik in kdo ve kako še vse. Nazadnje se je iz vsega izcimilo le ime Tomaž. In kot Tomaža Domicelja ga pozna domala vsakdo. Tomaž z uha- ni v obliki črke T, z velikim T na. hrbtu, s kopico kitar in vsem, kar gre zraven. Toda kakšen je Toniaž Domicelj, kako gleda na slovensko rock, pop in zabavno glasbo? Je res vase zaverovan narci- soidan tip, kakršnega nam skušajo navadno predstaviti ali pa je le preveč resnico- ljuben in brez dlake na jezi- ku, pa ga zato nekateri ne »prebavljajo«. Priznam, da tu- di sam nisem vedel. Vse do Tkanininega plesa, ob vodi, kjer sva po njegovem nasto- pu kramljala dobro uro. Ško- da je, da bi šel tak pogovor v nič — preveč resnic iina v sebi. O tistih vprašanjih, ki so jih hoteli že nekajkrat (tudi letos)' razčistiti na okrogli mizi o stanju v slo- venski zabavni glasbi, pa jim to ni uspelo. Pa o Tomažu kot človeku, glasbeniku ... »Zakaj v slovenski glasbi mladih, v rocku, pop glasbi, tudi folcku nikakor ne gre brez »starih mačkov« kot ste ti, pa Zoran Crnkovič, Benč in še nekateri? Kje so mla- di?« Vlada starih mačkov »Težko je reči, kje so razlo- gi za katastrofalno stanje v slovenski pop in rock glasbi. Morda sem sam eden naj- bolj poklicanih, da o tem go- vorim, saj, konec koncev, že enajst let vztrajam v tem po- slu. Pa tudi sam nimam uni- verzalnega odgovora. Morda bo to, kar bom povedal opra- vičilo za glasbenike, a verje- mi — tako je! Pri nas organi- zacije in organizatorjev ni. Prav zaradi tega, zaradi slabe organizacije, produkcije in nerazumevanja je položaj v naši rock glasbi takšen kot pač je. Entuzijazma, kot smo ga kazali mi, ki snio pred enajstimi leti začenjali z roc- kom na slovenskem, ni več. Ni več mladih, ki bi začeli igrati na radioaparate, ki bi dobivali 12 dinarjev na na- stop, ki so jim mamice kupo- vale prve kitare za rojstni dan in očki prve ojačevalce za uspešno opravljen tretji letnik gimnazije. Teh časov več ni. Jih tudi ne more biti, saj so mladi postali kritični. Še posebej po nastopu mno- gih tujih skupin pri nas. Da- nes je treba inieti profesio- nalno opremo in biti dober glasbenik, pa to še ni vse, čeprav je že to hudičevo dra- go. V Sloveniji je pravzaprav ^esenetljivo število mladih glasbenikov, ki so obrtniško v redu, idejno pa mnogo slab- ši, kot smo bili mi, ko smo začenjali. Sicer pa nove ge- neracije sploh ni! V glavnem igramo le stari mački med 25 in 30 leti, pa čeprav še veljamo za mlade, je to pre- malo. Od Predmestja, Jutra, ansambla Prelom, pa Oko in Izvir — vsi so začeli nekako v istem času kot jaz. Celo skupina Begnagrad, ki je ne- kako najmlajša in ima naj- mlajše glasbene ideje, je v povprečju stara preko 20 let. Ni pa več 17 letnih mulcev, ki bi znali nekaj zaigrati, kot smo znali mi. Če pogledaš nazaj na prve slovenske ben- de — v njih so bili sami srednješolci. Kdor je bil star 20 let je veljal že za stare- ga • « Entuziazem je premaio »Gotovo so nekje tudi vzro- ki ,. »Ti so povsem jasni. No- bene organizacije ni, entuzi- jazma je malo ... Ni kriv le denar, gre za eksistenco. Per- spektive so za vsakogar, ki se želi ukvarjati z glasbo po- klicno, tako slabe ... Nihče ne začne igrati kitare zato, da bi postal milijonar, ali no- vi Keith Richards, John Len- non. Toda ko vidi, kaj vse po- trebuje, če hoče sploh zače- ti igrati in kako slabe so per- spektive, da vendar kaj do- seže in si zagotovi življenj- ski obstoj, nastane zatišje in brezup. Vsaj v pravi rock glasbi, medtem ko v komer- cialni pri nas doživiš »sve i svašta«, samo prave glasbe ne.« Anarhija vlada »Kolikor poznam stanje je v drugih republikah le neko- ( liko drugače. Predvsem v Bo- sni in Hercegovini, pa tudi v Srbiji rock uspeva.« »V smislu organiziranosti, koncertnih nastopov, ne. Prav tako se dogajajo svinjarije, vlada anarhija, dogajajo se kraje (iz žepa) itd. Je pa po- dročje večje in tako lažje najdeš glasbenike, ki so pri- pravljeni tvegati. V Sloveni- ji, naprimer, je le kakšnih dvajset plesišč, trideset ho- telov, pet koncertnih dvoran in ... konec. Pa še nekaj. V drugih re- publikah imajo rock glasbeni- ki veliko podporo v tistih or- ganizacijah, ki so predvsem moje organizacije. V organi- zacijah mladih, v Svobodah, Zvezi kulturnih organizacij ipd. Pri nas pa doživiš kve- čjemu nasprotno. Skenderija naprimer, kot mladinski center, dvorano na- ravnost ponuja ansamblom za vaje. 12 ansamblov ima tu za- stonj prostor za vaje, enkrat mesečno pa zato ansambel nastopa zastonj. Tako pre- prosto mora vaditi, da pcrka- že kaj zna. In če zna, so od- prta vsa vrata. Ob vsem tem imajo še do- bre snemalne studije, dobre producente, studijo lahko po- sameznik ali skupina dobi tu- di za celo noč (v Ljubljani je to povsem nemogoče) in pre- prosto mora nekaj nastati. Zaradi tako bistvenih ma- lenkosti, ki pa so res bistve- ne in jih pri nas nikakor ni mogoče urediti, je rock sce- na takšna kot pač je. In zato vztrajajo le najbolj zagrizeni in po svoje »usekani« tipi a là Tomaž Domicelj. Vztraja- mo in delamo. Mislim, da de- lamo dobro in prepričan sem, da slej ko prej mora nekaj počiti tudi v Sloveniji.« »Popevka« je le farsa »Kaj naj poči, da bo stanje vendarle drugačno? Opažamo namreč tudi, da se občinstvo vsaj v Sloveniji odvrača od domače rock glasbe, da ku- pujejo tuje plošče, posluša tuje skupine. Domači rock glasbi pa ni pripravljeno da- ti podpore. Recimo, zadnji primer s Slovensko popevko. Rock večer je bil najslabše obiskan ...« »To je res. A rock na slo- venski popevki... Prosim tel To je bila farsa ... Odkar ni več »boom festivala«, ki je dotične pač motil, se je za- nimanje mladih precej pre- usmerilo. To vem, saj živim med mladino in vem kako se počuti. Za konkreten rock ve- čer na slovenski popevki pa lahko rečem le to, da bi bil tudi obisk boljši če ... Prvič: Ne bi bil sredi ted- na in to še ob zaključku šo- le in predvsem, če bi ga re- klamirali kot srečanje sloven- skih rock skupin in ne kot del okostenele slovenske po- pevke. Rock ne more biti del festivala, ki goji glasbo ka- kršno mladi ne le prezirajo ampak naravnost sovražijo, saj vedo, kako zelo zlagano je vse skupaj. Prepričan sem, da so si mladi rekli — »Ne v tem pa ne bom sodeloval« in to me veseli!« »Mnogi kri- tiki so po festivalu menili, da je prav v rocku in šansoni perspektiva slovenske popev- ke, ki je sama kot takšna za- šla v slepo ulico.« Franc Selišnik, 22-ietm fant iz Podolševe, ki je skrivnostno izginil pred devetimi leti (slika je iz vojaških dni). Domačemu turistu ali planincu je dobro znana makadam- ska cesta, ki se v Solčavi pri hotelu Rinki poslovi od asfal- toraine ceste in ga v teh vročih poletnih dneh popelje po strmih pobočjih, mimo samotnih kmetij, skozi gozdove do Sv. Duha, majhnega hribovskega naselja, ki počiva v vznožju tfore Olševe, ovenčane z znamenito Potočko zijalko. Marsikateri popotnik si poišče okrepčilo ali zatočišče v tem čudovitem okolju Podolševe, v hiši številka 26, ki je hkrati t(»di planinska postojanka. Površno oko bi navidez krhki lastnici, Elizabeti Selišnik, po dcMTiače Strelčevi mami, ne prisodilo, da je rodila štiri krepke sinove. Ne prisodilo, da skriva v sebi silno moč »panja, ks ga ne more izbrisati ne čas, ne dvom. Obraz je prezgodaj razbrazdan od udarca nesreče, drhteče roke sklepa v (kobceno pest kot da hoče razkleniti okove, ki stiskajo resíTíco o пјелеш drugorojenem sinu Francu, s-krivnostrio ♦Jtgmuiôtn pred deveíinw l&ti v Roòanovem kotu v Solčavi, USODNI OSEMNAJSTI MAJ Franc Selišnik je odslužil vojaški rok februarja 1969. leta in se poln načrtov lotil gospodarjenja na kmetiji. Dva me- seca kasneje, 18. maja, se je hotel kot vsi ljudje, malo poveseliti. Odšel je na veselico, ki so jo tiste hladne maj- ske nedelje priredili v gostilni Rogovilec pri Solčavi. V gori je naletaval sneg. Franc je prispel do Rogovilca, kjer se je v veseli družbi zadržal pozno v noč. Bil je dobre volje, prepeval je in dajal za pijačo. Prijateljem in znancem. Okoli ene ure se je z družbo odpeljal proti Logarski dolini. Pri hiši Janeza Vrsnika je Franc predlagal, da bi stopili še v zadružno gostilno na kakšen kozarček. Družba je povabilo odklonila in se odpeljala naprej, Franc pa je zavil proti gostilni Za- družnik. Od tu naprej je za njim izginila vsaka, tudi naj- manjša sled, kot da se je f&nt vdrl v zemljo. VSI IŠČEJO FRANCA Mati Elizabeta, ki so jo že nekaj dni mučile hude sanje, je takoj ob petih zjutraj, ko sina še ni bilo domov, stekla v bližnjo karavlo, od koder so se vojaki takoj odpravili v dohno iskat fanta. Zaman. Ko se Franc m vrnil še naslednjo noč, so obvestili postajo milice. V akcijo so stopili organi UJV Celje z delavci milice, vojska in domačini ter temeljito prečesali vse poti in gozdove okoli Solčave. Brez uspeha. Prišli so kriminalisti iz Ljubljane in zaslišali vse priče, ki so bile tisto usodrw nedeljo z njim. Zaman. Na lastno pobudo so prispeli jamarji iz Celja iti Prebolda in preiskali vse znane jame na tem področju. Nikakršne sledi. Potapljači so pregledali vsak tolmun, vso strugo reke Savinje. Našli niso ničesar. SAMOMORI SE VRSTE Na veselici je bil takrat tudi znanec Franca Selišnika iz Luč. Zanj so ljudje trdili, da je imel tisto noč prometno nesrečo, v kateri naj bi izgubil življenje Franc. Osem dni kasneje se je ta isti fant obesil. Zdravnik, ki je prišel, je poleg mrtvega sina našel mater, vso v krvi. Z nožem si je hotela vzeti življenje. V bolnišnici so jo rešili, vendar potlej ni marala govoriti z nikomer. Zapirala se je v hišo. Nato je naredil samomor še oče. Njegovo truplo so našli na skednju. Kmalu je umrla še mati in tako so v slabem letu dni po izginitvi Franca Selišnika, pokopali vso družino ir Luč. BESEDO IMAJO ŠE JASNOVIDCI Nesrečna Strelčeva mama je poskusMa vse, da bi izve- dela resnico. Tako se je odpravila v Kragujevac in poiskala ja-soovidca Bogoja Djordjeviča. »Franca so ugrabili in ga v limuzini odpeljali v Avstrijo aà РгвосФјо. Je živ m z€ more pisati!« Tako ji je dejal Bogoje. Mati je plačala usi in se z velikim upanjem vrnila na domačijo. Za pomoč je prosila še svetovno znanega rvizozemslo jasnovidca Gerarda Croiseta iz Utrechta, ki ji je odgovi da s primerom ne more dobiti stika. LJUDJE MODRUJEJO Da bi si Franc sam vzel življenje ni verjetno, kajti zi rvi imel nobenega vzroka. Niti dekleta. Malo verjetno je tudi, da bi se ponesrečil, kajti 1 skrbna preiskava bi morala odkriti truplo. Francetova rojstn« hfi«, к kater« j« odiei nič buiieg« NOVI TEDNIK — stran 11 »To je pesek v oči. Oba večera sta bila golo slepilo. Ostala sta, kot vselej, le oba večera popevk. Vse ostalo niti posneto ni, pa naj bi bi- lo perspektiva ... Da, očitali mi bodo, da jaz vseeno so- delujem na popevki. Sodelu- jem, ker moram! Živim pre- težno od glasbe. Ker sem sodeloval na popevki, sem dobil ploščo in to v treh ted- nih, kar se doslej še nikoli ni zgodilo. Nastopil sem na televiziji,.. Popevka je v po- vsem slepi ulici. Vse, kar počnejo z njo zadnjih pet let, je povsem umetno. Tistih 150 ali 200 milijonov, kolikor sta- ne, bi lahko pametneje po- rabili za normalno celoletno produkcijo plošč in posnet- kov, za organizirano delo sne- malnih študijev, za reklamo v smislu podrobnega obve- ščanja o novostih. Skratka, da bi delali tako, kot je tre- ba delati in kot to delajo pov- sod ... Triminutna usoda Toda stvari se spreminjajo. Se morajo spremeniti! Nepo- šteno je, če celoletno delo pevca odvisno od treh minut na festivalu. Kaj če ti poči struna, če si prav takrat ne- razpoložen, bolan. Pošteni so le polurni ali enourni nasto- pi, ko lahko res pokažeš kaj znaš in koliko veljaš. Ne pa tri minute, ki ti lahko, tudi povsem neodvisno od tvoje kvalitete, znanja, cel svet od- prejo ali pa podrejo. In naši komponisti! Čudo- viti obrtniki so, a ne tudi glasbeniki. Ni dovolj, če po- znaš obrt, pa si idejno pra- zen." »Se na slovenskem da ži- veti od glasbe?« »O, ja, se da. A živeti je treba 24 ur na dan. Ne 40 ur na teden. Osemurnega delav- nika v glasbi ni. Morda bi šlo s sto urami na teden. No, ja, da se živeti tudi ob osemur- nem delavniku, vendar ne kreativno. Morda v baru, a Tomaž Domicelj ne bo pel v barih. Jaz sem kreativec, ži- vim za glasbo, z glasbo in od glasbe ...« Vegetirati ali živeti »Tvoje pesmi bolj kot glas- beni izraz odlikujejo teksti. Življenski so, zelo različni od standardov, s katerimi nas v zabavnoglasbeni produkci- ji pitajo že leta in leta. Zato jih razumemo in z njimi uspe- vaš. Kje dobivaš ideje za tek- ste?« »Povedal si sam. V življen- ju! Svoje tekste živim, živi- mo jih mladi. Mnogi drugi znani tekstopisci svoje tek- ste vegetirajo, jaz jih živim. Tekst je pomemben. Vsakdo ga razume, ker smo vsi bolj ali manj pismeni. Zato vsak- do ve, »hej, to sem že sli- šal« in spet, »glej, ta tekst je nov«. Morda ni dober, je pa DRUGAČEN! In v glasbi je isto. Toda le redki upajo ocenjevati. Še vedno na glas- bo gledamo kot na nekaj vzvišenega, izven ravni, ki smo jo sposobni ocenjevati. Kdo upa reči, »to je zanič komad«, pa čeprav je. Ker pač zveni cel orkester, ker 45 ljudi igra enako, si reče- mo, »ja, saj to je »fajn«, vsi enako igrajo«. Pa ni res! Kot pri tekstih je tudi za glasbo treba najti več. Ni dovolj če so besede pravilno slovnično postavljene, važna je vsebi- na. Slovnica brez ideje ni nič ... Enako je z glasbenimi oblikami. Tudi sam sem pri- šel v fazo, ko so mi rekli: »Tomaž, ti si dober, ideje imaš, zakaj se ne poglobiš v aranžmane, v teorijo glas- be« In sem se! Priznam! Dve uri dnevno sem vadil glasbo kot poštevanko. V mesecu dni, priznam, ni me sram, ni- sem znal nič več zaigrati na kitaro, nič več narediti, napi- sati ... Smešno? Takrat sem si rekel: »Fant moj, sedaj se odloči, Boš postal obrtnik ali boš delal naprej tisto, v kar verjameš!« Odločil sem se za kreativnost, saj obrtnika, ki napiše aranžman, ki mu ga narekujem, ni težko najti. Go- vorim odkritosrčno, iz lastnih izkušenj... Človek, ki zna, ki ima glas- beno akademijo ali dve — vsaka mu čast. Ne trdim, da ne zna pisati, da nima idej. O, ja, lahko jih ima, celo mnogo boljše kot jaz. A takš- nih ljudi je zelo malo, kot je tudi zelo malo vrhunskih ma- tematikov, ki ne bi bili »pr- steni«, brez življenja v sebi«. Mladi so lačni glasbe »Kaj je torej Tomaž Domi- celj?« Sem človek, ki ogromno dela, se ogromno zabava in ogromno živi. Nisem človek, ki bi kar koli od trojega za- postavil. Bistveno je delo, za- bava in življenje. Vse tri stva- ri počnem zelo spontano in zelo intenzivno. Nisem zelo srečen, sem pa zadovoljen s seboj. Nisem zadovoljen z razmerami v glasbi. Če bi bi- le te boljše, bi lahko ljudem dal še več. Sam sebi ni bil še nikoli nihče dovolj... Ni- sem zaljubljen vase, sem sa- mokritičen in iskren. Dobro vem, kaj naredim dobro in kje kiksam ...« »Občinstvo te je na nedav- ni turneji lepo sprejelo. To bomo videli tudi s tvoje prve LP plošče, ki si jo na turneji posnel v živo in ki bo menda izšla jeseni.« »Da, občinstvo me je dob- ro sprejelo. In res bi se lahko preživljal le z nastopi po Slo- veniji. Mladi so lačni glasbe, ki jo imajo radi. Glasbe v ži- vo, ne le s plošč in radia, da o TV, ki je naravnost kata- strofalna, sploh ne govorim. Če bi vprašali mene, bi jo ukinil. TV sploh ne jemljem resno. Mala revolucija So pa tudi s koncerti te- žave. Ničkolikokrat sem se organizatorjem zameril. Na- vadno so užaljeni po pesmi »Gospod direktor« in z naj- različnejšimi izgovori nato naslednjič moj koncert zavr- nejo. To se mi dogaja neneh- no. Celo življenje si vrata na eni strani zapiram, na dru- gi pa odpirain. Pazim le, da nisem preveč na prepihu.« »Se kdaj ozreš nazaj?« »O, ja. To je bila mala re- volucija. Ko smo mi začenja- li, je bilo to nedopovedljivo. Danes najbrž nihče v Slove- niji ne more narediti kaj ta- ko slabega, da bi ga zato ta- ko obsojali, kot so mene ob začetkih. Bil sem izobčenec. Če danes na kakšni šoli za koga govorijo, da je narko- man, je to mnogo manj groz- no, kot pred desetimi leti, ko so zame govorili: »Lèj ga. Ta- le posluša Beatlese, igra ki- taro in ima svoj ansambel.« To je bilo grozno! »Ostajam Tomaž«< No, najvažnejše je, da osta- jam Tomaž Domicelj, zvest sebi in vsemu v kar verja- mem. Upam, da bom tudi na stara »mlada« leta prav tak. Podoben prijatelju Alexisu Kornerju ali Yohnu Mayallu, ki kljub letom vztrajata in ostajata mlada. Zresnil se v smislu, kakrš- nega nekateri terjajo, ne bom. To ni resnost. Zame je resnost to, da delam pošte- no, veliko, da ne izkoriščam ljudi, da ne zamujam, ne od- povedujem koncertov, da po- šteno delam svojo glasbo. V takšnem smislu sem resen že vseskozi in takšno resnost gojim. Žal sem eden redkih. Zato sem tudi sam. Zato ni- mam benda, ker je danes pač nemogoče dobiti tri nor- malne ljudi, ki ne bodo pijan- čevali, ki so pripravljeni dol- go vaditi, ne zamujati in po- dobno. Tega ni in zato sem sam. Pa se imam povsem luštno.« BRANKO STAMEJČIČ fixii varianta uboja ne pride v poštev, saj je bil Franc I kot priden in tx)šten fant, z nikomer sprt. Torej tudi čuna ni moglo biti! è bil žrtev trgovine z belim blagom? iAŠNO JE BREZPLODNO HREPENENJE /sako jutro odhiti mati Elizabeta odklenit vežna vrata anjem v srcu: Mogoče se vrne danes? iorak ji zastoji, ko prisluškuje v veter in čaka klica: 'I! Samo čas, ki meri njer^o življenje je priča te'i neštetih ankov sredi dela, sredi noči in sredi hoje, ko se ozira proti gozdovom, potem, proti skednju in pričakuje z neunič- ljivim upanjem in hrepenenjem; danes, zdaj, ta hip mi bo prišel sin nasproti. In tako čaka že deveto leto. Vsak dan in vsako noč znova. Doslej zaman. Dvomi so najtežji tre- nutki v življenju. Nesreča sama po sebi ni nič strašnega, strašnejša je v molk zavita skrivnost, ki Strelčevi materi veča gorje. Samo ena sama beseda — ŽIV ali MRTEV, jo jo lahko reši tega brezkrajnega trpljenja. Koliko nasvetov, domnev in vesti — resničnih in izmiš- ljenih — je prejela mati v vseh teh letih čakanja. Kolikokrat ji je srce vztrepetalo ob novici, da so našli sled za sinom in kolikšno je bilo vsakokratno razočaranje ob odkritih dejstvih, da je bila pomota; da, to ve le mati sama. TUDI OČE FRANCA UMRE OSEMNAJSTEGA čudno naključje je hotelo, da je 18. oktobra 1975 odšel oče Franca Selišnika k sestri v Grušovlje na obisk. Zvečer so se z družbo odpravili v gostilno, Ko so se vračali proti domu, je Jože Selišnik ostal zadaj. Sestra se je obrnila, da bi videla kje se brat zadržuje toliko časa. V luči žarome- tov avtomobila, ki je peljal mimo, je opazila, da brat leži na cesti. Stekla je k njemu in bila priča samo še zadnjemu vzdihu. Tako je premini" tudi oče Jože na isti dan v mesecu kot je izginil njegov sin. KDO POZNA RESNICO Ko vprašam Strelčevo mamo za zčKlnje vesti, ki bi mo- goče nakazale sled za izgubljenim sinom, odgovori z glasom, M že skoraj ne verjame več. »Nesrečni fant iz Luč je menda izdal skrivnost prijatelju v dolini, preden je napravi! samomor. Prijatelj pa si ne upa izdati resnice nikomur, ker se boji, da bo tako tudi sam vpleten v to skrivnostno izginitev, nesrečo, uboj ali ugra- bitev?« Naj bo vest resnična ali ne, dejstvo je, da si je mati v vseh teh letih upanja čakanja in iskanja sina vsekakor zaslužila zvedeti resnico. Naj bo še tako radostna ali tako boleča. Človek lažje živi z resnico, kot pa v negotovosti, zaviti v meglo — a v tem primeru zgodbo, skrito v črn oblak, ki plove nad tihotnim hribovskim naseljem Podolševe, nad mogočnimi goranii in čaka, kdaj bo teža tolikšna, da bo resnica padla iz njega. Čeprav v obliki težkih nevihtnih kapelj, nabranih iz posušenih solza matere Elizabete. Vso pravico ima dobiti jih nazaj, da jih njene oči sprejmejo in zof)et potočijo ali iz veselja, da sin še živi aH iz žalosti, da ga je čas že zdavnaj, pred devetimi leti, pokopal v svojem večnem krogu rojevanja m unwanja. B»s«dk} in »»Hl«: UZA LIK »iirivnosti naproti. Nesrečna mati, 55-ktna EHiabeta Seliintfc, м váno Шш M »move vrmtev. e. stran — NOVI TEDNIK St. 30 •— 28. julij 1971 till je ecien izmed zadnjih dm v letošnjem juniju. Večer je bil žalosten, saj je deževalo kot za stavo, kot da bi če- ber vode nenadoma obrnil narobe. Kljub temu pa so se pro- ti veliki dvorani Golovec valile prave množice ljudi, ki so se namenili poslušati koncert reprezentančnega orkestra gar- de, katerega vodi naš rojak, Svetičan in Celjan Franc Kli- nar. Edinstven koncert je pripravil Dom JLA pod pokrovi- teljstvom Občinskega sindikalnega sveta. Dvorana je bila že nekaj minut pred začetkom popolnoma polna (okoli pet tisoč ljudi) in dobili smo občutek, da bi tisti junijski večer koncert reprezentančnega orkestra garde z zborom in fol- klorno skupino ter solisti poslušalo tudi deset tisoč poslu- šalcev, samo če bi bil prostor. Točno ob 19. uri je v dvo- rani zadonelo, kot do takrat še nikdar. Na oder je prišel droben mož, oblečen v elegantno svetlo modro vojaško ob- leko, katero so na prsih krasila številna odlikovanja. Franc Klinar, dirigent reprezentančnega orkestra garde, mož, k! je naše gore list, rojen na Svetini v neposredni bližini Celj- ske koče. Nekajkrat se je priklonil občinstvu v pozdrav, nato se obrnil, sledil je trenutek koncentracije, dvig obeh rok, v eni je bila drobna dirigentska palica, zamah in začelo se je. PosJušali smo čudovit dveurni koncert, katerega so vr- li »muzikanti« zaključili s popularno 812. uverturo, delom slavnega Čajkovskega. Po zadnji točki se aplavz ni hotel poleči in poslušalci so zahtevali dodatek. Dodatek od or- kestra, ki ga ni mogoče poslušati vsak dan, muzicira pa tako, da pozabiš na vse težave in se prepustiš opojnemu glasbenemu svetu. Po koncertu sva z dirigentom Francem Klinarjem sedla na stol a pod tribuno. Dirigent je bil popolnoma moker in pot mu je curkoma lil po obrazu za ovratnik bele srajce. Vendar na obrazu je bilo kljub zmučenosti in utrujenosti čutiti neko posebno zadovoljstvo. Oči so živahno begale za množico, ki je počasi odhajala iz dvorane. Kako ste zadovoljni z odzivom in sprejemom celjskega občinstva? •Težko je opisati te občutke, vendar je to za mene naj- srečnejši dan«. Dopoldne ste bili še v Beogradu, kjer ste za svoje dol- goletno delo dobili visoko priznanje, nagrado 4. julij. Zdaj ste dve uri dirigirali... »Res je, dopoldne sem dobil nagrado, katere sem tudi izredno vesel, saj je priznanje mojemu delu in dokaz, da le ni bilo vse zaman. Ob 15. uri sem poletel iz Beograda in bil že ob 18. uri v Celju. Naporno je bilo. vendar za tako ču- dovito občinstvo, kot je celjsko, se je splačalo tudi to na- rediti. Preseneča me to. da vaše občinstvo enako toplo in razumevajoče sprejema tako množične pesmi kot koračnice in simfonije ter seveda vse ostalo, kar igramo. Takšno ob- činstvo le malokje najdeš«. Ste imeli pred koncertom kakšne probleme? »Tehnično je bilo težko vskladiti ves program tega dne in zavedati se je bilo treba, da je treba reprezentančni program tudi reprezentančno podati. Nismo si smeli do- voliti nobene napake, nobenega spodrsljaja. Po aplavzu sodeč smo uspeli«. Bi lahko predstavili vaš ansambel? •To je reprezentančni orkester garde, katerega prva dolžnost je igranje za predsednika republike in vrhovnega komandanta tovariša Tita. Ob tem imamo še več manjših ansamblov, ki igrajo na najrazličnejših prireditvah. Pretežno igramo v tej zasedbi, kot smo v Celju. V orkestru je de- vetdeset izvrstnih glasbenikov, ki so disciplinirani in vest- ni delavci, tako da je z njimi zelo prijetno in hvaležno de- lati. Igramo vse od vojaških koračnic do simfonij Hajdna, Mozarta, Beethovna. Imamo zahteven program, orkester pa je z napornim in vztrajnim delom dosege! evropsko kvali- tetno raven«. Kaj smatrate za največji uspeh? •Brez dvoma igranje na poletnih dubrovniških igrah, kjer igramo že deset let. Igrali pa smo že tudi v Zagrebu v dvo- rani »Vatroslava Lisinskega« pa v Kolarčevi univerzi, skrat- ka povsod, kamor so nas povabili. Lahko se pohvalim, da povsod žanjemo lepe uspehe«. Rojeni ste bili na Svetini. Kako ste zajadrali v glasbe- ne vode? »Res je. rojen sem bil na Svetini, tisti čudoviti vasici, kjer so tako lepi gozdovi in travniki pa polja in svež zrak ter mir. Mama je imela gostilno, kjer se je vsak dan prepe- valo in igralo. Že tam me je kot kratkohlačnika zagrabilo, glasba mi je prirasla k srcu. Potem smo se preselili v Ma- ribor. kjer sem videl igrati po cestah in v parku vojaško god- bo. To je bilo dovolj in odločil sem se. Vpisal sem se v vo- jaško glasbeno šolo. Od petnajstega leta dalje sem v tem poklicu, v svetu glasbe in če bi se še enkrat rodil, bi ponovno zajadral v ta svet. Glasba človeka oplemenituje in prav je imel veliki Beetfioven, ko je rekel, da je muzika največje odkritje vseh umetnosti na svetu. V tem je dosti resnice«. Navezani ste na Svetino in Celje... »Da in prav zato sem čutil še toliko večjo odgovornost. Zadnji koncert mi bo ostal v najlepšem spominu«. Velikokrat igrate za tovariša Tita. Kako on sprejema glas- bo? »Znano je. da je tovariš Tito velik ljubitelj glasbe in da je zelo muzikalen. Igra tudi klavir. Izjemno rad ima glas- bo in to potrjuje trditev, da človek, ki ima rad glasbo, ima tudi rad ljudi. Naš tovariš Tito ima rad vse ljudi, on sploh ne more sovražiti. Posebej rad posluša slovenske in zagorske pesmi, no in seveda skratka vse pesmi Jugosla- vije«. Kako vi vidite tovariša Tita? »Z eno besedo, v tej osebnosti je združeno vse od dr- žavnika do vojskovodje, od človeka do politika, skratka ideal človeka. To ni samo moja ugotovitev, ampak ugotovitev vseh. To je izjemna osebnost, ki je simbol naše zemlje, sim- bol bratstva in enotnosti«. Tovariš Franc Klinar, vaše želje? »Moja želja je, da bi v Celju pred takšnim občinstvom, kot sem nocoj, še dirigiral, da bi se ves ta lep večer še ponovil«. Naj reprezentančni orkester garde še dolgo uspeva pod taktirko moža. ki je glasbo vzljubil v čudovitem gorskem predelu Svetine v neposredni bližini Celja. Tekst: TONE VRABL Foto: D. IVANOVIĆ Ali veste, kaj je Korari? Ne? Tudi jaz nisem vedela, dokler mi ni tega povedal Mamadou Mbaye iz Senega- la. In kje sem ga srečala? Bilo je pred tedni v Ločah, na sam dan pričetka letoš- njih poletnih kulturnih pri- reditev. Tu je namreč ime- la svoj edini nastop v Ju- goslaviji senegalska folklor- na skupina, katere član je tudi Mamadou. Najin pogo- vor je bil kaj čuden, saj sva se sporazumevala malce v francoščini, malce v angle- ščini, veliko pa sva tudi ge- stikulirala z rokami. Zato je bil to le poskus intervjuja, pa čeprav sem ob koncu vse- eno izvedela veliko zanimi- vega o tej priznani senegal- ski folklorni skupini. Kaj je ta čudni instrument, ki ga držite v roki? »To je korari. lahko bi mu rekli tudi mešanica kitare, harfe in bobna. Je naš tra- dicionalni instrument, brez katerega si spremljave na- ših folklornih točk sploh ne moremo zamisliti«. Predstavite mi v nekaj be- sedah vašo skupino? »Naš ansambel šteje 41 članov, v njem pa so tako glasbeniki kot tudi plesalci in akrobati. Smo profesionalci, saj delamo v okviru nacional- ne gledališke hiše. Petje in plesi so torej naš poklic«. Pa veliko potujete? •Objadrali smo že ves tvet, sedaj pa smo znova na dveletni turneji po svetu, saj bomo iz Loč odšli v Fran- cijo zatem v Nemčijo, nato v Ameriko, Avstralijo, Hong- Kong in nazaj domov«. Mamadou, ste prvič v Ju- goslaviji? »Ne, doslej smo Jugosla- vijo obiskali že trikrat. Vsa- kič smo k vam prišli v ok- viru kulturne izmenjave med našima državama in moram priznati, da me je vaša pub- lika vselej navdušila. Umetniku je vedno všeč, če njegovo delo publiko pri- tegne oziroma vznemiri. Pro- gram naše folklorne skupine je pač prilagojen našim na- vadam in naši tradiciji, zato je za vašo publiko še toliko bolj vznemirljiv in verjetno nenavaden». Kaj pa vi, ste že gledali katero od jugoslovanskih fol- klornih skupin? »Da, nekoč sem med go- stovanjem v Beogradu gle- dal nastop ene vaših folklor- nih skupin. Priznati moram, da je bilo to zame lepo do- živetje. Veste, čeprav je kul- tura naših narodov močno različna je vendar v ljud- ski izraznosti, ki jo upoda bija folklorni ples, dokaj po- dobnosti. Predvsem to velja za ritmiko«. So vaši plesi res veren po- vzetek ljudskih plesov? »Trudimo se, da bi v na- šem programu čimbolj ver- no upodobili prave senegal- ske ljudske plese. Zato vsa- kič, ko študiramo nove na- stope, obiščemo vseh sedem senegalskih pokrajin in med običaji preprostih ljudi izbe- remo elemente nastopa. Kot zanimivost le še to, da na teh obiskih velikokrat nale- timo na nadarjene mlade lju- di, ki jih potem vključimo v skupino«. Vemo, da je vaš predsed- nih Senghor velik pesnik in ljubitelj kulture ... »Ne le on, vsa družina Senghorjev je tako ali dru- gače povezana s kulturo. Ta- ko je na primer Morice Seng- hor, sin našega predsedni- ka, prav tako pesnik in obe- nem glavni direktor našega gledališča. Njegova žena pa je kreatorka in prav ona po- skrbi za vse kostume naše skupine«. Mamadou Mbaye mi je na- to pobegnil za oder, kjer se je skupina že pripravljala za nastop pred loškim občin- stvom. S programom so jih navdušili, saj so prikazali za nas dokaj nenavaden običaj obrezovanja mladeniča pred poroko. Prikazali pa so tudi množico drugih plesov, skra- tka, večer v Ločah je bil prava mala afriška rapsodija. DS Fotografija: Drago Medved igt. 30 — 28. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 ZAUPNO: TEŽAVE Zadnje mesece se zelo slabo poču- tim. Skraja sem mislila, da je to od napora, ki sem ga prestala v šoli. Kon- čala sem namreč osemletko, a zelo tež- ko. Zato je bilo potrebno veliko napo- ra. Moje težave pa se kljub temu niso umirile. Ima neredno mesečno perilo in veliko belega toka, ki draži sluzni- co in me za to skrbi. Zelo sem sramež- ljive narave, zato me je strah pred zdravnikom, moje težave pa se večajo. Mi lahko vi, Nataša, svetujete kakšno zdravilo, da bi se mi moje »ženske« težave uredile. TINCA DRAOA TINGA, nič drugega ti ne morem svetovati, kot zdravnika, kajti le on ti bo pravilno svetoval in tudi zdravil. Tvoja »bole- zen« ni nič kaj posebnega, z njo se več ali manj srečujejo vse ženske, le da ene preje, druge kasneje. Za tvojo sta- rost, ki mi jo nisi povedala, a lahko le sklepam, da si stara okoli petnajst let, so take težave kar pogostne. Do- zorevaš v pravo žensko, medtem pa imaš menstruacijske težave in beli iz- cedek. Kljub sramežljivosti poišči zdravnika, ker le ta te bo rešil tvojih težav. NATAŠA m\ IN UREJENOST Ne bodimo skromni s priznanjem ob pogledu na frizuro »LA DONA RO- MANTICA«, saj izžareva romantično, nostalgično lepoto, ki nežno okvirja glavo žene. Spominja nas na skice sta- rih medaljonov naših babic. Preselimo se v duhu spet v tiste čase, ko so se žene sprehajale v vro- čih, poletnih dneh oblečene v bele čip- kaste obleke in pazile na svoj porce- lanast ten pred soncem z rožnatimi sončniki. Seveda, ne moremo primerjati delo frizure z istim časom — saj je bila ta frizura oblikovana na to poletje 1977. Eno pa drži: če se boste pojavile s frizuro »LA DONA ROMANTICA« na kakšnem slavnostnem večeru ali plesu, boste gotovo postale za tisti večer ne- kronana kraljica prireditve. GIZELA ŠURBEK IIMIIHiltIlllliniltlllltllllMIllllllinnillMIlItlllllltllllMIlllllllllllUIIMIIIIIIHIIIIIIlillMIlllllllH ZIATA PARA v MARIJADOBJU IN ŽALCU Mmitimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiumitiiiiiimimmiiiiii^ v Marijadobju, majhni, pri- jetni vasici pri Dramljah, je bilo v soboto veselo, da že dolgo ne tako. Pred skromno Sabčevo domačijo so se že zgodaj zjutraj pričeli zbirat: otroci, vnuki in prawnuki, pa tudi drugi sorodniki m so- sedje, ki so želeli nazdraviti zlatoporočencema Ani in Alojzu .šabec za njun visoki jubilej. Prišla je celo godba na pihala iz Malih dol pri Vojniku, pri kateri igra vsaj polovica Aninih in Alojzovih najbližjih sorodnikov. Našli smo ju, pražnje oble- čena, na domačean pragu. Ve- sela in razpoložena sta bila 71-letna nevesta m 73-lethi ženin. Nenavajena izobilja in tolike pozornosti sta se oče in mati sedmih otrok kar nekam plašno, pa vendar sreč- Mardja in Anton špeh iz Letuša sta v soboto prazno- vala бО-letnico skupneiga živ- ljenja. Na zlati poroki, ki je bila v poročni dvorani žalske občinske skupščine, so se po- leg jubilantov zbrali tudi nju- ni otroci, vnuki in sorodni- ki. Slovesen obred je opravil predsednik skupščine Vlado Gorišek, ki je zlatoporočen- cema izročil darilo. Ob takih praznikih radi obujamo spomdne. Pri zlato- poročencih so vseh vrst. Go- tovo ipa je vvnes tudi veliko grenkih, življenje jima nam- reč ni bilo posebno radodar- po. Anton je svoja otroška leta preživel v Gornjem Gra- du. Ko je doras tel vojaški no ozirala po vsej zbrani družbi. Potem sta pripovedovala, da je bilo njunih 50 let skup- nega življenja sicer lepih, če- prav sta morala vse življe- nje, Alojz kot tesar, Ana kot mati in gospodinja, trdo de- lati še na polju, da bi otro- ci odrasli in se osamosvoji- li. Zdaj, pravita, jima je skrb poplačana in zato lahko mir- neje in srečno živita, čeprav tudi zdaj dela nikoli ne zma- njka. Posestvo, živina in na pol porušena hiša, ki jo je razmajal potres, terjajo vsak dan novih in svežih moči. Toda v soboto ni bilo časa za taka razmišljanja. Preveč novega, presenetljivega in le- pega je na lepem zavladalo okoli njiju. Povedala sta, da so to slavje pripravih otroci suknji, se je odpravil od do- ma. Vrnil se je šele, ko je prebil prvo svetovno vojno skupaj z Maistrovimi borci uspešno končal boj za sever- no mejo. Marija se je rodila v delav- ski družini v šmartnem ob Paki. Takoj po končani os- novni šoli je morala zače- ti sama skrbeti za svoj vsak- danji kruh. Z Antonom sta se spomala v Letušu, kjer se je zaposlil v takratni to- varni barv. Kmalu sta se po- ročila. V zakonu so se jitna rodili štiirje otroci, ki vsaj v začetku niso trpeli pomanj- kanja. Vse drugače pa je bi- lo, ko so Antona zaradi bo- lezni odpustili z dela. še bu- rn da so ju zelo presenetili. Seveda sta imela v mislih tudi njuno prvo poroko pred 50 leti. Poročila sta se v Sti-mcu, skromno m tiho. Tu- di časi so bili tedaj na moč drugačni, sta glasno razmiš- ljala. Danes pa nam je vsem lepo kot še nikoli. Kdor ho- če delati. Se mu res ni bac. pomanjkanja, je dejal Alojz. Včasih je bilo mnogo teže Tudi če si trdo delal po 12 ur na dan in še čez, si le s težavo preživljal številno družino. Ni bilo več časa za klepet, kajti Ana in Alojz sta v spremstvu svojih najbližjih in malodolske godbe morala pohiteti, da bi lahko že dru- gič potrdila svojo 50-ietno ljubezen in zvestobo. M. PODJED je je bilo med drugo svetov- no vojno. Spehovi so ostali zvesti svojemu narodu in po svojih močeh prispevali k skupnemu boju proti sovraž- niku. Po vojni se je Anton ponovno zaposlil, toda zara- di slabega zdravja je moral v pokoj. Kljub vsemu hudemu pa jih je- spremljala globoka medsebojna pove2anost in ljubezen. In prav ta jim je pomagala, da so vzdržaili. Da- nes sta srečna. In kaj je nju- na sreča: štirje otroci, pet vnukov in en pravnvik, vsi pa ji»na ljubezen širokosrč- no vračajo. Tekst in foto: T. TAVČAR ALPINISTIČNI KOTIČEK ^иlE^^I S in Prejšnji teaen smo pisa- li o velike/m uspehu celjske naveze v zahodni steni Dru- ja in Mrtvaškem prtu v Gran- des Jorasses. Naša pričako- vanja, da bosta Knez in Zu- pan tako tudi nadaljevala, so se uresničila. 17. in la. julija sta Celja- na v severni steni Grandes Jorasses izpeljala novo smer, ki nosi ime »Slovenska smer«. Vižina stene 1000 me- trov, occ-na težav pa se gla- si: ledeni odstavki pretežno 55 do 60 stopinj naklonine, na najtežjih mestih do 70 stopinj. Kopne dolžine v ste- ni sta plezalca ocenila kot izredno težavne (V). Smer I>ot€ka desno od znane sme- ri Petters—-Mayer v Point Crossu. Je izpeljana povsem samostojno in je s tem re- šen eden zadnjih problemov v najvišji steni nad lede- nikcm Mer de Glace. 22. julija sta vstopila še v vzhodno steno Charmosa in preplezala Welzenbachovo smer z direktnim izstopom. Strmina 50 do 60 stopinj, pod vrhom sta plezaía v no- vem snegu. Za celotno smer, ki je visoka blizu 1000 me- trov, sta potrebovala kljub izrednim težavam le 7 ur. Prejšnji teden sta odšla za navezo Knez in Zupan še Janez črepinšek in Jože Zu- pane (Fajfon) in se prav ta- ko kot naša prva navoza že resno lotila težkih sten v masivu Mont Blanca. 17. 7. sta preplezala južno steno Midija po smeri Co- smik —- ocena V. Smer je kopna in kot nalašč za vi- soko šolo plezanja v grani- tu. 18. 7. sta že bila v lede- ni steni Mont Blanca, kjer sta v noči na 19. 7. pono- vila Gervassuttájev koluar v Hudičeivem vrhu. Verjetno s tem zapisom kronike težkih vzponov v Franciji še ni konec, saj se je v ponedeljek vmil Jože Zupan, ker mu poteče do- pust, ostali trije pa nadalju- jejo s plezanjem. Vreme je že ves meisec precej neugodno in nezanes- ljivo, led je voden in so ta- ko vse smeri še težje kot v normalnih pogojih. Ob rob kritikam glede nevarnosti, moram zapisati, da vrhim- ski člani-alpinisti izbirajo svo- jo smeri sami in prav celj- ska naveza je psihično in fi- zično pripravljena za vsak vzpon v Alpah. Če bi Slo- venci čakali na popolno »ameriško opremo«, bi bil naš alpinizem še v povojih. CIC Čeprav potekajo v Tehnomercatorjevi prodajni enoti TEHNIKA na Ljubljanski ce- sti v Celju obnovitvena dela, lahko v. njej normalno kupujete, kajti prodaje zaradi" remonta niso prekinili. Na voljo so vam barvni televizorji najsodobnejših znamk, sodobno oblikovani tranzistorski radijski aparati AG — Iskrio sesalec za prah in še marsikaj zanimivega predvsem pa prak- tičnega vas čaka v tej prodajn' enoti, ki bo v mesecu septembru dobila novo po- dobo. Po prostornini. bo večja, svetlejša in lepša. e. stran — NOVI TEDNIK St. 30 •— 28. julij 1971 Pred tednom dni so tudi uradno in zelo slavnostno odprli tovarno traktorjev v Storah in s tem proslavili eno največjih delovnih zmag tako štorskih železarjev, kot celotne celjske občine, območja, republike in Jugoslavije kot celote. Traktorji iz Štor bodo namreč v veliki meri napolnili globoko vrzel, ki so jo kmetijski proizva- jalci čutili v ponudbi traktorjev. Izredno velike potrebe na eni strani, na drugi pa pomanjkanje prav tistih tipov traktorjev, ki pridejo najbolj v poštev na naših kme- tijskih zemljiščih, kot tudi zastarelost nekaterih tipov domačih traktorjev so spod- budili Železarno Štore, da je sklenila pogodbo o dolgoročnem sodelovanju z druž- bo FIAT, ki velja za enega najkakovostnejših in največjih svetovnih proizvajalcev traktorjev. _ Za primer naj povemo le, kako so traktorje iz Štor sprejeli na Novosadskem sejmu. Ne le, da so poželi nedeíjeno občudovanje kmetijskih proizvajalcev. Tudi zvezni sekretar za kmetijstvo je izrazil vse priznanje in med drugim dejal, da je nova proizvodnja v Štorah velika spodbuda za razvoj jugoslovanskega kmetijstva, nudi pa tudi velike možnosti za tesnejše sodelovanje z deželami tretjega sveta in nekaterimi socialističnimi deželami. Tehnična dovršenost in lepota, to je bila oce- na, J<[Joje_daj^torsk^^ prejeli zlato plaketo. železarna štore je s traktorsko proizvodnjo do- segla enega svojih vrhun- cev. Za ta kolektiv pred- stavlja namreč proizvod- nja traktorjev najvišjo stopnjo predelave v livar- ski industriji. Pomeni to- rej uresničitev dolgolet- nih želja in možnost za uporabo svojih dolgolet- nih jeklarskih m livarskih izkušenj. Tretjina traktorjev, ki nastanejo na montažnih trakovih štorske tovarne, je proizvod železarne. Vsi ulitki, ohišje menjalnika, diferenciala, sklopke, ohišja bočnih reduktorjev, nosilec prednjega mostu, vse to so deli, ki priha- jajo iz Železarne same. V proizvodnji pa poleg druž- be FIAT sodeluje še nad 50 jugoslovanskih delov- nih organizacij, ki so ko- operanti v proizvodnji traktorjev. Vendar spisek kooperantov še ni zaklju- čen. Mimogrede je treba ^meniti, da so strokov- njaki FIAT-a obiskali vse delovne orgrnizacije, ki sodelujejo pri proizvodnji traktorjev. Preverili so njihovo tehnološko in or- ganizacijsko usposoblje- nost za tako zahtevno proizvodnjo in šele njiho- vo soglasje je bilo odlo- čilno pri izbiri najustrez- nejših kooperantov. Tudi to priča o skrbnosti, ki vlada pri proizvodnji štor- skih traktorjev. Tovarna traktorjev ima 15.000 kvadratnih metrov pokritih površin, v njej pa je planirana proiz\'od- nja 10.500 traktorjev let- no. V hali sta dva obra- ta: obrat mehanske obde- lave ulitkov z varilnicami in obrat montaže z lakir- nicami. Poleg tega pa so v hali še orodjarna, skla- dišče orodij, energetski objekt in prostori za skupne službe. Celotna in- vesticija, v kateri je že- lezarna sodelovala s 75 odstotki sredstev, družba FIAT z 20 odstotki in Agrotehnika Ljubljana s 5 odstotki, je veljala ne- kaj nad 182 milijonov di- narjev. Štorska lepotca In kakšni so tarktorji, ki nastajajo na montaž- nih trakovih tovarne? Tre- nutno proizvajajo dva ti- pa traktorjev — Štore 402 in štore 404. Oba sta na- menjena obdelovanju ma- lih in srednjih kmetijskih posestev. Prilagojena sta za uporabo vseh univer- zalnih kmetijskih priključ- kov. Model 402 ima 42 konjskih moči in pogon na zadnja kolesa, štiri- taktni diesel motor z di- rektnim vbrizgavanjem goriva zagotavlja nizko porabo goriva ter ima vi- soke učinke in elastičnost. Motor ima prostornino 2339 kubičnih centimetrov in je vodno hlajen. Pre- nos moči je izveden pre- ko mehanične sklopke in menjalnika, ki ima 6 pre- stav za vožnjo naprej in dve vzvratni prest-avi. Hidravlično dvigalo con- trolmatic deluje s kontro- lirano silo. Dovoljuje ob- delavo zemlje v stalni glo- bini brez uporabe regula- cijskih koles, omejuje pa tudi drsenje in preobre- menitve. To je izjemno učinkovit sistem pred- vsem pri uporabi plugov, omogoča pa tudi nastavi- tev in držanje orodja v kateremkoli višinskem р>о- ložaju. Sprednje priključ- no vreteno za priključitev kosilnice ter istočasno pri- ključitev drugih orodij na zadnje priključno vreteno daje naj smotrnejšo izra- bo stroja in omogoča opravljanje večih del hkrati. Gibčnost, zanesljivost pri vožnji in opravilih ter ceneno obratovanje, to so največje odlike tega trak- torja. Brez vseh dodatnih ob- težitev je model težak 1.600 kg. Model 404 se od prejš- njega razlikuje po tem, da ima pogon na vsa štiri kolesa. Je tudi za 20 cen- timetrov daljši (2,93 m). Prav zaradi pogona na štiri kolesa, torej dvojne vleke, je ta traktor neza- menljivo delovno ali vleč- no vozilo. Pogon prednjih koles je izveden preko centralnega diferenciala in reduktorjev. Ta traktor so- di v višji razred, saj ima vse lastnosti traktorjev težjih tip>ov. Velik premer prednjih koles omogoča premago- vanje ovir in veliko vleč- no moč. Je tudi izredno kakovostno zaščiten, Sar jamči večjo funkcional- nost in uporabnost. Oba modela, tako štore 402 kot Štore 404 sta no- vinca v PIAT-tovem pro- izvodnem programu in prvič so ju predstavili še- le na letošnjem svetov- nem kmetijskem sejmu v Veroni. Oba modela bosta nastajala izključno v što- rah, kar jamči velike per- spektive tovarni traktor- jev. Na veronskem sejmu sta namreč doživela nad- vse topel sprejem in veli- ko zanimanje, štoram je tako zajamčen tudi pre- cejšen izvoz, ki bo v pr- vih letih dosegal celo 40 do 50 odstotkov celotne proizvodnje. V septembru letos pa bodo pričeli tudi z izdela- vo traktorjev »Štore 300« z 28 KM. Predvidoma jih bodo do konca leta izde- lali 400, predvsem za iz- voz. Toda, če bo dovolj interesentov tudi v Jugo- slaviji, bo mogoče »štore 300« kupiti tudi v štorah. Traktor je namenjen pred- vsem za prevoz (vožnje) in lažja kmetijska dela, še posebej v sadjarstvu. Enoletna garancija Izjemna in preverjena kakovost je zakon pri proizvodnji traktorjev v štorah. Zato ne čudi, da imajo prav štorski trak- torji kot edini na jugoslo- vanskem tržišču celoletno garancijo. To pa še ni vse. Železarna Štore je omo- gočila kupcem tudi nakup traktorjev na kredit. Ob 30 odstotnem pologu in petletnem odplačilnem ro- ku lahko vsak kmetijski proizvajalec pride do iz- jemno kakovostnega in lepega traktorja. Poskrbljeno je tudi za vse rezervne dele. Prav vsi deli štorskih traktor- jev so po kakovosti enaki italijanskim — tako je ob otvoritvi zatrdil eden vid- nejših predstavnikov druž- be FIAT. Vsi deli so tudi zamenljivi z italijanskimi in tudi teh ne bo težko dobiti, saj ima FIAT v Modeni (do tja je iz Ce- lja 5 ur vožnje) izjemno sodobno urejeno skladi- šče. Za dele pa bodo p>o- skrbeti tudi v štorah, kjer se že pripravljajo na ustanovitev sei^visne služ- be in službe z rezervnimi deli. Morda še beseda o ser- visih, na katerih bodo traktorje kar najbolje vzdrževali. V štorah uspo- sabljajo lastne vzdrževal- ce. Sklenjenih pa je tudi že več pogodb s servisi v Jugoslaviji od koder bo- do poslali svoje mehanike na dodatno usposobitev v štore. Težav s traktorji iz štor torej ne bo. Visoka proizvodnja v štorah bodo letos že proizvedli nekaj manj kot 400 traktorjev. Kot že re- čeno jih bo približno po- lovica namenjenih doma- čemu tržišču, že prihod- nje leto bodo v štorah do- segli proizvodnjo 8000 traktorjev od leta 1979 na- prej pa je predvidena pol- na proizvodnja lO.OOO traktorjev letno. Lahko povemo le še to, da se štore s svojo pro- izvodnjo traktorjev vklju- čujejo v uresničevanje ze- lenega načrta, v katerem je prav sodobna kmetij- ska mehanizacija eden osrednjih problemov. Štorski traktorji bodo s svojo preverjeno kako- vostjo velik prispevek pri zmanjševanju tega pri- manjkljaja. Zanimanje kupcev za oba tipa štor- skih traktorjev, kot tudi za celoten program trak- torjev FIAT za katerega je Železarna štore gene- ralni zastopnik jamči, da si bodo na marsikaterem posestvu v Jugoslaviji v bodoče pri delu p>omagali prav s temi traktorji. Koliko pomeni nova štorska proizvodnja za Jugoslavijo pa pove že podatek, da bomo do leta 1980 potrebovali še naj- manj 50.000 traktorjev let- no. Delež, ki ga bodo ime- le pri tem štore, po.staja vse pomembnejši, nepo- grešljiv. igt. 30 — 28. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 TKS ŠENTJUR 10Н BILO! ZAKAJ SEJE V POLETJU? Za torete zjutraj je bila sklicana peta seja skupščine telesnokulturne skupnosti Šentjur. 2al tudi te seje — prvi sklic je bil za 6. julij ^ ni bilo in to iz enostav- nega ntzloga, ker ni bilo do- volj delegatov, šentjurska te- lesnokulturna skupnost šteje 32 delegatov in od teh se jih je 6. julija zbralo 11, zdaj pa 9! Delovni program je bil za- nimiv in aktualen ter na moč potreben obravnave vsied nadaljnjega hitrejšega razvoja telesne kulture v ob- čini. Tako bi med drugim morali tudi potrditi samo- upravni sporazum o razvoju telesne kulture za obdobje do leta 1980, obravnavati in potrditi zaključni račun za lansko, leto in isto storiti tu- di s programom dela za le- tos. Žal tudi tokrat do tega ni prišlo. Ne vemo kje so vzroki, prav gotovo pa je glavni krivec za negativno iideležbo poletni čas, čas do- piistov. Tako imata kar dve delovni organizaciji TOIX3 in BOHOR kolektivni dopust, od tod pa bi morali priti štirje delegati. Res je, da je skli- catelj seje TKS Šentjur de- loval nepremišljeno, vendar se ob tem tudi ne moremo znebiti občutka, da nekateri delegati ne čutijo dovolj ob- veznosti do njim zaupanega dela. Dvomimo, da bi bili resnično vsi na dopustu in áci se jüi kljub neprimerne- mu času ne bi moglo zbra- ti fohko, da bi bili sklepč- ni in da bi lahko obravna- vali stvari, ki so izrednega pomeiia za nadaljnji razvoj telesne kulture v šentjurski občinj. Žal se tudi nihče ni opravičil da ne more priti na sejo. Preasednik skupščine TKS Šentjur Franc Senica je ob tem fK>vedal, da bodo novo sejo skupščine sklicali v za- četka septembra in da upa. da bode takrat sklepčni. V šentjurski občini se no morejo pohvaliti s preveč razvito telesno kulturo in šteAnlnimi športnimi objekti ter kadri. Prav to pa je ob- veznost do vseh delegato^', da izx)Olnjujejo zastavljene in zaupane naloge v korist,vseh prebivalca šentjurske obči- ne. V obratnem primeru ne bo prišlo do kvalitetnih niti kvantitetnih premikov, kar pa seveda ni prav. Nad tem problemom bi se morali za- misliti tako vodje delegacij, kot tudi Občinska konferen- ca SZDL, katerim ne sme biti vseeno, kako kdo dela. Verjetno šentjurski primer ni osamljen in prav zato bi bilo treba zastaviti vse sile, da se takšni primeri ; odstra- nijo in da polno zaživijo ti- ste kreativne oblike, ki bo- do dajale polno moč rn mož- nost razvoja telesne kulture, tega pom^ibnega faktorja v našem družbenem sistemu. NA ÜKATKO Ka letosiijiii jiiiav^niluli аЛ- iot&kah BaiKiuüjJiUi iga-aii, ki Ixxio v Hüuiuaiji, u.i> iäütle- lovalo kar üc^oi Celjiuiov — ostrm antiiov ui üva irentT- ja: Daizwj OrcÄLia, Viado ¿i- ioveu, Koik ivapiuu-, irdíic Mojca Ja^jw, lUu Bunaeria, Marjanca Küpiiai" in ZvüuiKa BluUuk 1er ire- iiWja MlaUeii fuvijíik ш Mi- ro Kocuvan. Srečiiu! XXX Znani nogumeia.š Kiodivar- ja in v /.аОлјеш čuku bmart- iifga ut> i'aüi ivau llribc-i'- niK; »14i 12 letili muram lu- ratli novih jjrfüpisov al>t-siii koi>ai;ke na klin pa ccprav se čulini (iuvuij spusubncga za nadaljnje igranje. Treitpj- si namreč dovoljujejo igra- nje samu tistim, ki še ni.so dopolnili let. iše bom paO posvetil malemu nogometu, •saj so ljudje željni gledali doDer nogomet . . .« ¿Nasvet Ilribeniiku: naj obrne rojst- ni letnici pa bo lahko ig- ral .. . alias 34 . . . X a X Nogometm kJua Žalec je pripravil memoiialiio teknio- vaiije za pokojnim Milanom Dimitro vičem. Zmagala je eltipa TAM iz Maribora pred Zlatarno iz Celja in žalskimi veterani. XXX Na kegljaškem turnirju v počastitev občinskega prazni- ka Celja je znuigala ekipa iz Siska pred Celjem, Žal- cem in Slovenskimi Konjica- mi. Tekmovanje je bilo na kegljišču Ingrada. XXX Bojan Bohnec, član AERO kluba Celje, je na republi- škem i>aorta? Ali res le v slabih pogojih za rasTVoj pla- '^Inega športa? Pred leti so pogoji še mnc^o slab- ši. usî>ehi pa so bili mnogo l»ljši. Celjani smo bili do- '^j visoko uvrščeni v mlaj- ^ kategorijah, pred deset- letjem in še več pa celo tu- fji v članskih v naši repub- liki. Tudi v waterpolu smo ^ republiških okvirih zavze- v vseh kategorijah vid- ^ mesto. Plavalni šport v (3elju je rastei in se uspeš- no razvijad od osnovne pla- valne šole v Ložnici do »žab- jeka«, mrtvem rokavu Savi- nje nekoliko metrov nižje od sedanjega novega beton- skega mosta čez Savinjo. O pokritem bazenu ni bilo ne duha ne sluha. Sedaj imamo v Olju odprt olimpijski pia valni bazen s posebnim otro- škim in ïK>krit plavalni ba- zen, siccr skromnih dimen- zij, v posebni osnovni šoli ZIU, ki je v obratovanju sko- zi vse koledarsko leto. Skrat- ka, vsekakor boljši pogoji za razvoj tekmovalnega ši>orta. Omeniti velja, da je plava- nje postalo obvezna oblika pouka v šolski telesni vzgo- ji, saj se letno nauči plava nja bli2u 800 učencev in učenk četrtih razredov na os- novnih šolah v občini. Veli- ko izmen s po 150 otroki vseh starostnih kategorij pre- živi dobršen čas v obmor- ski koJoniji v Baški na oto- ku Krku. Baza pri učenju plavanja je na široki zasno- vi, pa tudi v samem celj- skem odprtem bazenu sr vrstijo začetniški in nadalje- valni plavalni tečaji. Vzroke za zastoj tekmovalnega pia vanja bo treba iskati drug- je. Pogojd so zadovoiljivi, če- prav ne najbolijši! Vzroke bo treba iskati znotraj samih plavalnih delavcev v ŽPK NEPTUN — v slabi selek- ciji, dokaj šibkem delu pda- valnih učiteljev in trenerjev, v ozkosti dela celotne upra- ve. Marsikatere sedanje na- pake bi lahko odprañh v kratkem času. Prepričani smo lahko, da so mladi ljudje navdušeni za plavalni šport. NOVICE Člani Konjeniškega kluba f^lje so ob olK'inskt-ni praz- niku iH-ipraviU na iniprovi- ïlraneni hipodromu v Strm- cu propagandni nastop svo- jih desetih šolanih konj. Te- kmovanje si je ogledalo oko- li aOO gledalcev, najboljši p;i ^>0 po posameznih panogah »U., Brence in Ivakič. Ko- njeniški klub, ki ima tre- nutno 100 aktivnih članov, pripravlja nove šole jahanja jí'senski čas. XXX Stanko Anderluli, miadi ce- jiski rokometaš, je bil iz- aren v mladinsko državno "^Pï^ezentanoo, ki bo nasto- WW na turnirju prijateljstva * Romuniji. Naj mu bo «s- pt»èftn nastop v dresu z dr- žavnim grbom! XXX Velenjski Rudaj- se je po leiu dni nastopanja v repub- liški ligi uvrstil v II. zvea- no ligo. Tako imicno v celj- ski regiji tudi predstavnika v mgometu v vL^^jem tek- movanju. Za:nimivx) prt tem pa je, da se Velenjôani ni- so zadovoljili z dosedanjimi i;.;ra:skimi močmi, ampak so »iiakupili« квх enajst novih igralcev! Torej kompletno moštvo! Upamo, da v mini prestopnem roku ne bo po- trebna še kakSna nakupo- valna injekcija . . . Gradivo so zbrali: Jože Kuzma, Karel Jug, Pranček Pangeršič, Jože Grobelnik in Tone Vrabl NK KLADIVAR STOP ZA 30-LETNIKE — ODSLEJ LE ŠE V SELEKCIJAH Celjska Glazija, nogometni hram iK^metašev Kladivar- ja, v bodoče pa središče ce- ljske nogometne selekcije, še vedno počiva! Tu te dni ni nobenega življenja, pa čerav- no se bo prvenstvo v re- publiška nogometni ligi pxi- čeio že zadnjo nedcüjo v av- gustu. Obiskali smo Glazijo z željo, da bi srečali koga od igralcev aH vodstva. Žai zaman. Sele v mestu smo v pravem počitniškem razpolo ženju srečali tehničnega vod- jo Janka Kudra in trenerja miladinskega moštva Ivana Baumana. Kratek razgovor nam je razkril trenutne težave pri celjskem nosücu selekcije. Nove smernice v slovenskem nogometu so prinesle precej vidnih sprememb. V bodoče bodo lahko nastopili v re- publiški nogometni ligi le igralci mlajši od 24 let. V ekipi bo lahko nastopila na enem srečanju le trojka v starosti od 24 do 30. let. Vsi ostali F>a bodo morali biti mlajši. Torej bodoča celjsKa selekcija pvotrebuje mnogo mlade, sveže »krvi« iz celj- ske, žalske in laške občine. Te občine bodo namreč se- stavljale ceüjsko selekcijo. In ra\'no zaradi tega bi biio potrebno takoj pristopiti k izbiri mladih igralce-/. Žal pa vsaj po trenutni podobi vse spi in počiva. Jenko Kuder, odličen igra- lec in zelo dober športni de- lavec, ki je uspešno vodil tehnično plat spomladanske- ga prvenstva pri Kladivarju: »Potrebno je samo sklica- ti vodstvo Kladivarja in so- delavce pri Olimpu in osta- lih klubih. Na skupnem se- stanku moramo najprej re- šiti vprašanje obnove garde- rob in sanitarij na Glaziji, vprašanje naše uslužbenke na Glaziji in takoj laliko prične- mo z delom. Menim pa, da smo že precej v zaostanku glede na ostale selekcije.« Ivan Bauman, pomožni tre- ner pn'ega moštva in vodja mladincev pri Kladivarju: »Potrebno je tudi rešiti vprašanje trenerja prve eld- pe, mladincev In selekcije. Zato se moramo čimprej se- stati, drugače ne bomo m o- gli držati korak z ostalimi .selekcijami.« J. KUZMA Zadnjič se bodo zbrali igralci celjskega Kladivarja na poelo\ilni tekmi 15. avgusta na Glaziji. Načrtujejo mednarodno tekmo proti avstrijski ekipa iz Gra; In Kudcr, čeplje — Sivka, SUJepčevi«, Boeina in Kokotec — ne bomo več videiL Foto: L. OJstcfiek e. stran — NOVI TEDNIK St. 30 •— 28. julij 1971 igt. 30 — 28. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 SR ЗШЈА m s POTI PO POMORAVJU OGLED PETE NAJVEČJE HIDROELEKTRARNE NA SVETU DJEROAP N^^a pot po Pomoravju se je Itcmóaha. Sioer pa, to j€ i>ila dorica. Le kdo bi nas preiiitel? öasa asares ni bilo veliko. Takse«! je bil pač pro- gram. In smov^a smo se zna- šli tam, kjer smo začeli. V Beogradu. Sicei- pa smo po Kra^iijevcu mimogrede sko- čili se na Oplenac. Drugo jutro nas je čakala nova pot. Tokrat brez avto- busa. Zamenjal ga je nidro- gliser. In namesto ceste nas je sprejela Donava. Pot nas je vodila do Djer- dapa in v Kladovo. Seveda še isti dan nazaj. Današnji zapis je name- njen hidroenergetskemu in plovnemu sistemu Djerdap, ki je že od nekdaj, zlasti pa odkar smo skupaj, z Romu- ni zigradili peto največjo hi- droelektrarno na svetu, po- PIŠE MILAN BOŽIČ stal tudi izredna turistična privlaònost. In videti je kaj, Ne samo velike količine be- tona, ne samo »most«, ki je prvič po približno dva tisoč letih mova spoiiil bregova ši- roke reke, marveč še kaj. Djeixiap, eden najlepših predelov Evrope, nudi vse pogoje za razvoj turizma. Za počitek, lov, ribolov, šport in seveda za pogled nazaj v starodavno zgodoivino. Glavni objekt sistema Djer- dap sestavljajo: dve elektrar- ni, dva ladijska kanala, pre- točna in nepretočna zaporni- ca in seveda vsi drugi, ki so neposrediK) vezani na proiz- vodnjo električne energije. Glavni objekt je simetričen s pretočnim kanalom v sre- dini teir po eno elektrarno in kanalom za prehod ladij na vsaki strani, na naši in romunski. Celotna dolžina objekta je 1.278 metrov, od tega samo pretKJčni del za- pvome stene 44J. metrov. Vsaka elektrarna ima po šest hidroa.gregatoa' skupne moći 1.068 Megawatov. Sicer pa pustimo številke. Veliko jih je in med njimi dosti za- nimiviih. Posebnost tega sistema sta prav gotovo oba ladijsk:a ka- nala. Vsaik od teh ladij.skili prehodov je doli» po 310 me- trov in širok 34 metrov. V tem ladijskem kanalu se konvoji, ki jih lahlco istočas- no seštavljm več ladij m vla- čilcev, dvignejo in spuščajo za okoli 30 metrov. Tolikíína je namreč razlilca v nivoju gladine DjerdapsJkega jezera, ki je dolg okoli IS."? km in gladine Donave pod zaporno steno. Ves ta prehod ladij ali ladje traja od 70 do 90 minut. Po velikoeti in zmog- ljivosti sta ta kanala med največjima na svetu. In uži- tek j:e gledati' ladje, ki jih spuščajo ir enega predela v drugega. Toda. tu ni samo Djerdap. Z obi.ne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja oa ČGP »Dcl^«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inozemstvo je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601-20012 ČGP »Delo« Ljubljana — Telefon 22-369, 23-105, oolasi m narr»čnina 22-800