List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina e1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Živela Sovjetska zveza, zaščitnica STO ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 269 TRST - SOBOTA, 28. NOVEMBRA 1953 CENA 20 LIR ZA RL1 PROTI S.T.O. Zaradi položaja, ki je nastal i, ja zloglasnem anglo - ameri-$em diktatu od 8. oktobra t. 0 k se je ideja o nujnosti usta-( lovitve STO razširila tudi na recejšnji del tistih prebival-iev, ki so si še pred poldrugim j tešečem želeli uresničenja | 'ake druge variante. Ce bi se ' ianes nudila našemu prebivalstvu možnost, da se izreče o teritorialni ureditvi našega O-" amlja, bi se prav gotovo g dogodilo, da bi se vsaj triče-a h državljanov v coni A in B r tjavilo za ustanovitev STO. , i Cim resnejše postajajo gro-e lije proti našemu Ozemlju, " em bolj se razširja krog lju-. H, ki razumejo, da je ustano--, 'itev STO edini izhod iz se-lanjega neznosnega položaja, j 'ega se v polni meri zavedata - j rimska i beograjska vlada, ' H skušata zato pod pokrovi-jj eljstvom anglo-ameriških vo- 'ilnih krogov čimprej rešiti ' 'aše vprašanje na podlagi de-' itve, ki pa ne more predstav- - iati drugega kot najslabšo re-: ttev za eno in drugo stran. , Misel na ustanovitev STO se t talno razširja prav zaradi ab-' Urdnih predlogov in proti-, tredlogov, ki prihajajo iz Ri- - ha in Beograda in ki jih je 1 ironal Titov nesmisel o pri ' iljučitvi središča tržaškega testa k Italiji in vsega osta-1 sga STO s tržaškim predmest-j em k Jugoslaviji. Naše prebi-» 'alstvo, pa naj bo italijanske-1 « ali slovanskega izvora, je azumelo, da pomeni kakršna foli delitev gospodarski pogin Nesta in podeželja, cone A in 'one B. To razumejo naši kmetje, nati slovenski delavci, ki si slu-: ijo kruh po tržaških tovar-i .tah, naše mlekarice, perice, ! ‘ožarice. To razumejo mescati, ki bi bili popolnoma zadu-. 'eni in bi morali le križem . ‘ok gledati, kako ginejo me-. ;to, luka, tovarne, trgovina, i ‘brt. To razumejo Slovenci in . Italijani in ni ga razsodnega ■ t treznega človeka, ki ne bi 1 '6 sedaj z grozo in strahom , "tišin na usodo naše male in . ‘tko zapostavljane zemlje, ki - t rimski in beograjski držav- ■ Mki, hlapci anglo - ameriških , (ttlperialistov tako nesramno i »bropoščajo, - ne da bi se zme- - ili za naš glas, za naše želje. • Vsak je danes že razumel, da e tako rimski kot beograjski • tfžavniki ne zLenijo za nacio-i 'alne interese našega ljudstva, - barveč da jim gre le za ustva- venci stoodstotno za ustanovi- pogodbe z Italijo, zmago naše ’ fitev svojih posebnih mrač-! Jih strateških načrtov, ki so 1 ‘tav tako naperjeni proti ju-I ^slovanskemu in italijanske-1 tu ljudstvu. 1 In prav zaradi tega je vsak 1 d nas razumel, da je treba 1 aj napraviti, da se od nas in 3 našega Ozemlja odvrne semnja . grozeča nevarnost. Z 1 !tdovoljstvom in zadoščenjem 1 j6 naše prebivalstvo sprejelo itlep tržaškega občinskega Veta, ki se je enoglasno iz-6kel proti delitvi STO in za iebiscit, s katerim naj bi se iokirala sedanja nevarnost ‘ zadovoljstvom in zadoščenem je prav tako sprejelo Jtlep miljskih strank, ki pred-'lavljajo 94 odst. volivcev v jbčini, proti vsakršni delitvi in poseg OZN v naše razmere organizacijo demokratičnega b svobodnega plebiscita. Nas Jlovence pa je najbolj razveselila vest, da so predstavniki f$eh strank razen titovcev v ^ačkovljah podpisali skupno 6solucijo, v kateri se postavajo zahteve in želje mačkov-ianskega prebivalstva. Ta e-b°ten nastop Mačkovljancev je napotil še druge vasi po «i poti, kar nam dokazuje, b se med Slovenci lahko ustori v kratkem in z lahkoto bujena enotnost med vsemi JUdmi, kar je v sedanjem tre-'btku velikanske važnosti. Danes bolj kot kdaj koli je Jbtrebno. da se med Slovenci Stvari enotna, močna in strina fronta, ker je to mogoče r več razlogov. To je mogoče cedvsem, ker so vsi tržaški LWenci za ustanovitev STO 3 te celote odpade le nezna-?p število titovskih kolovozi' ki v tem trenutku ne pred-|.avljajo več niti volje in že-,l6 njihovih pristašev, kateri iv v celoti na strani ostalih t"'vencev za ustanovitev STO, -j6r se zavedajo, da bi vsaka /Uga rešitev ne samo ogro-naš narodni obstoj, mar- je lev STO je enotna .fronta za ohranitev našega Ozemlja, proti njegovemu razkosanju, za nerazdružljivo povezavo mesta z vasmi in vasi z mestom, je enotna fronta med na stom, je stvar bližnjih dni. Danes moramo pred nevarnostjo, ki nam grozi, pustiti ob strani vse druge razlike med skupinami in strankami in se zavedati predvsem dejstva, da smo Slovenci, da smo za STO, da nočemo narodnostno in gospodarsko propasti. V to enotno fronto bomo lahko pritegnili tudi titovske pristaše, ki so v dobri veri mislili, da je njihovo vodstV.o za STO in so danes razumeli, da jih je izdalo, ker je najbolj zakrknjeno v zah-evi po njegovem uničenji!. V naši borbi moramo predvsem zaslediti cilj, da ustavimo mešetarjenje na na šračun. Postaviti se moramo proti nameravanemu razkosanju Ozem-'ja. 'Gotovo je, da je eden izmed načinov za preprečitev razkosanja tudi zahteva po razpisu plebiscita s strani in pod kontrolo Varnostnega sveta OZN. Plebiscit ni v nasprotju z našo zahtevo po ustanovitvi STO, ker smo prepričani, da bi izid plebiscita predstavljal zmago misli STO, zmago pristašev STO. zmago mirovne borbe za neodvisno in svobodno življenje Ce bomo znali odločno in e-notno nastopiti, bomo zmagali. Ni res, kar trobijo titovski kolovodje, da danes gre za vprašanje: Italija ali Jugoslavija. Mirovna pogodba drži in bo držala, ker jo je podpisalo 21 držav, od katerih se je le 5 izrazilo proti njej. Celo te pa se v svojih nastopih stalno sklicujejo na mirovno pogodbo, ko se ena z drugo obtožujejo. Ne smemo pozabiti, da se bo Sovjetska zveza, ta velika slovanska dežela skupno z drugima dvema slovanskima deželama, Češkoslovaško in Poljsko stalno in neutrdno borila za naše pravice. Danes gre torej za STO ali proti STO. Mi pa vemo, da Slovenci niso proti STO, marveč so v svoji celoti za spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo. To moč moramo pokazati pri nas in predvsem v svetu, da bodo vedeM, da je 83.000 tržaških Slovencev, t. j. tretjina prebivalstva cone A v celoti za u-stanovitev STO. Tega ne bo mogel nihče spregledati. Zato pa pogumno naprej v naši pravični borbi, ker je pravica na naši strani. In pravica bo zmagala! KAREL SISKOVIC ONEMOGOČITI JE TREBA SPORAZUM Rima in Beograda o razkosanju STO Ameriški volilni stroj je ponovno preprečil razpravo o tržaškem vprašanju v Varnostnem svetu OZN - Beograd zavzel negativno stališče do konference petih, ker je Fella nanjo pristal - Govori se, da bo Italija za sedaj prevzela upravo mesta Trst, kot je ponudil Tito V ponedeljek popoldne se je Varnostni svet ponovno sestal, ker se je imela vršiti na zahtevo Sovjetske zveze razprava o imenovanju guvernerja in o uveljavitvi tistih točk mirovne pogodbe z Italijo, ki se tičejo ustanovitve STO. Kot so za-hodniki že pred dnevi nami-gavali, je bila razprava z običajnim avtomatičnim glasovanjem odgodena na teden od 13. do 18. decembra. Tov. Višinski je odločno protestiral proti novi odgoditvi in dejal, da Sovjetska zveza ne bo nikoli priznala sklepov petstranske konference za Trst, ki jo sklicujejo zahodniki, ker je v ostrem nasprotju z mirovno pogodbo. V soboto je italijansko zunanje ministrstvo sporočilo, da sprejme brez pridržkov pogoje zahodnikov za 'sklicanje konference petih. Takoj po objavi te vesti pa je radio Beograd v komentarju izjavil, da je italijanska vlada sprejela anglo - ameriški predlog, ker je prejela zadovoljiva jamstva. Vsled tega — je izjavil komentator beograjskega radia — Jugoslavija se ne more strinjati s konferenco, na katero bi Italija prišla z jamstva ki bi nasprotovala njenim interesom. V torek pa je titovski zunanji minister Popovič podkrepil to stališče, ko je v intervjuvu potrdil, da njegova vlada ne pristaja na konferenco, ki bi že vnaprej priznala veljavnost sklepa 8. oktobra. Sporočil je, da so se trije zahodniki 13. novembra obrnili na rimsko in beograjsko vlado s predlogom za čimprejšnje sklicanje konference o Trstu. V svojem predlogu so baje predlagali, naj bi se Itali j i izročila uprava cone A preko prihoda doglednega števila italijanskih funkcionarjev v Trst. Poslušajte radio Svobodna Jugoslavija V SLOVENŠČINI Cas Valovna dolžina 6.50- 7.10 43,3 in 43,56 I9.00-19.3C 43,56 in 47,76 22.40-23.00 43,56 in 47,76 V SRBOHRVAŠČINI 5.20- 5.40 43,56 in 47,76 7.15- 7.35 40,3 in 43,56 12.15-12.45 40,3 in 43.56 16.30-17.10 43,56 in 47,76 19 30-20.00 43,56 in 47,76 21.00-21,20 43,56 in 47,76 23.00-23.20 43,56 in 47,76 23.20-24.00 43,56 in 47,76 KLJUB TERORJU, PRITISKU, ARETACIJAM IN GROŽNJAM Proti titovskemu fašizmu se izreklo 1,550.000 volivcev Veliki neredi in incidenti v IO hrvatskih volilnih okrožjih ■ Tito je bil izvolien le s 83°/0 glasov - Tudi na teh volitvah je prišlo do izraza, da Jugoslovani vedno odkriteje nastopajo proti titovščini tudi naše gospodarstvo. Dr), tesno in nerazdružljivo Rezano z mestom, m nrav zato, ker so Slo- V nedeljo so bile v Jugoslaviji volitve v zvezno in republiške skupščine. Od nedelje dalje pa se vršijo volitve v takozvani svet proizvajalcev, v katerem bodo po korporativnem sistemu zastopane le ta-kozvane «produktivne sile». Za zvezno skupščino je bilo nekaj preko 10.500.000 volivcev. Volitve so se vršile po volilnih okrožjih, ki jih je 282. V vsakem okrožju je bil postavljen le režimski kandidat. Le v nekaterih okrožjih so titovci kandidirali po dva ali tri svoje ljudi. Razen titovcev ni mogel nihče drugi postaviti svoje kandidature. Čeprav je bilo teoretično zajamčeno, da ne sme nihče izvajati pritiska na volivce, si je Ran-kovičeva policija skupno z režimskimi plačanci prizadela, da onemogoči vsakršno bolj ali manj organizirano opozicijo in vsakršni večji ali manjši poskus za množično vzdrževanje od volitev. Kljub temu se je znatno število Jugoslovanov vzdržalo, kar dokazuje, da se stalno povečuje število ljudi, ki odkrito nastopajo proti Titovi fašistični diktaturi. Hrvatska volilna komisija je morala v nedeljo javno priznati, da je prišlo v nekaterih volilnih okrožjih republike do «motenj poteka volitve» in da so «bile motnje kmalu odpravljene». Iz tega razloga ni čudno, da do srede zvečer niso še dospeli rezultati 10 hrvat-kih volilnih okrožij. Očividno 'o se morali titovski hrvatski mogočniki zateči k manipuliranju rezultatov teh 10 okro-:ij, da bi vse zgledalo «normalno». Po vesteh, ki smo jih orejeli iz Jugoslavije je v teh 10 volilnih okrožjih prišlo do •esnih incidentov med titovskimi priganjači in volivci. Ran-covičeva policija je aretirala orecejšnje število ljudi in je / teku nedelje prisi'ila precejšnje število volivcev, naj odda svoj glas. Kljub temu je noralo preteči precej, časa, »reden so bili rezultati objav-' jeni. Značilno je pač, da so titovci ob drugih prilikah že takoj v ponedeljek sporočili rezultate, dočim so sedaj rezultati kapali le zelo počasi. N ij-večii udarec so titovci prejeli v Makedoniji, kjer je bila volilna udeležba najnižja. V nekaterih volilnih okrožjih se volitev ni udeležilo niti 60 odst upravičencev. Po vsej Makedoniji pa je glasovalo le nekaj več kot 75 odst. volivcev. Od skupnega števila 10 milijonov 500.000 upravičencev je volilo le 8.988.386 volivcev ali 88.7 odst. Kot rečeno, manjkajo še rezultati 10 hrvatskih volilnih okrožij. Za režimske k?" t. jevolilo 95,6 odst. kandidate. Iz tega je razvidno, če ne upoštevamo 10 hrvatskih volilnih okrožij, da se je vzdr- žalo 1.150.000 upravičencev in da je volilo proti okrog 400.000 volivcev. Skupno je torej izre klo svoje neodobravanje proti titovskemu režimu 1.550.000 volivcev. In to kljub terorju, vsakovrstnemu političnemu, sgopodarskemu in moralnemu pritisku. Naj navedemo le pri mer okrožja, v katerem je bil izvoljen Tito. V tem okrožju je volilo le 83 odst. volivcev. Tito je prejel 34.7:63 glasov, 807 glasov pa je bilo proti njemu. Te glasovnice so bile vse popisane z gesli proti Titu, njegovemu režimu in njegovemu terorju. Kljub vsemu pritisku, terorju, kljub izsiljevanju, grožnjam in aretacijam, se je torej proti sedanjemu režimu odkrito in odločno izreklo 1:500.000 volivcev, kar pomeni preko 15 odst. volilnih upravičencev. Ce bi bile volitve količkaj demokratične, bi se titovski fašisti znašli v manjšini in bi prišlo do izraza dejstvo, da so jugoslovanski narodi v celoti proti sedanji diktaturi. RezuHati volitev pa so kljub vsemu razveseljivi za protiti-tovske sile, ki se vedno bolj organizirano bore za strmoglavljenje fašizma in za uvedbo demokratičnega režima v Jugoslaviji. Kar šo~ pokazale manifestacije za Trst 'je prišlo do izraza tudi na volitvah: Jugoslovani so protiimperiali-stično in protititovsko usmerjeni in nobeni titovski falzifi-kati njihove volje ne bodo mogli izbrisati tega dejstva. Vedno po izjavah Popoviča zgleda, da je Jugoslavija še 15. novembra poslala zahodnikom svoj odgovor, v katerem postavlja svoje pridržke. Titovski zunanji minister je poudaril, da je Jugoslavija pripravljena udeležiti se konference le v primeru, da se vnaprej ne prejudicira vprašanje, ki ga je diskutirati. Italijanski tisk se je te dni zelo razpisal o «dobri volji» Pellovi vlade za dosego «dokončne rešitve» tržaškega vprašanja. Zahodni tisk pa se sprašuje, zakaj se je jugoslovanska vlada takoj umaknila, čim je Italija sprejela predlog o sklicanju konference. Na vsak način to ni nič novega, saj je pred soboto tudi titovski tisk na vse pretege hvalil beograjsko vlado, češ da je pokazala «vso svojo dobro voljo», dočim se Italija «boji sprejeti predlog o konferenci». To, kar pravi italijanski tisk danes, je pravil do sobote jugoslovanski. Na svoji tedenski tiskovni konferenci je 'Dulles izjavil, da so se napravili koraki naprej k sklicanju konference petih. Najbolj čudno je dejstvo, da je Dulles podal tako izjavo za tem, ko je. Popovič dejal, da se Jugoslavija ne bo udeležila konference, če se bo skušal uveljaviti sklep od 8. oktobra. Eden izmed teh dveh državnikov je sleparil javno mnenje. Ker pa smo v tem tednu zelo zasledovali jugoslovanski tisk, smo prišli do prepričanja, da Popovičeve izjave niso popolnoma negativne. V tej zvezi se v zahodnih krogih zatrjuje, da titovska vlada ni odgovorila negativno na predlog zahodnikov od 13. novembra. V vsej tej zadevi je zelo smešno, kako se obe z ZDA tesno povezani vladi otročje med seboj igrata. Ce je Jugoslavija za konferenco, je gotovo, da jo odbija Italija: če pa pride do privolitve Italije v sestanek, ne poteče niti par ur, ko se zve, da je Jugoslavija proti. Titovski listi pravijo te dni, da «~e tržaško vprašanje od 8. oktobra ni niti za las premaknilo dalje». Morda skušajo s tem tolažiti jugoslovansko ljudstvo, ki je z začudenjem, ogorčenjem in bolestjo zvedelo, da je Tito pripravljen od- JUTRI OB 930 BO V KINU OB MORJU zaključek "Meseca prijateljska s SZ” Vršil se bo tudi občni zbor Združenja Trst-ZSSR - Delegacije iz vseh mestnih okrajev in vasi, tovarn, delovišč, mladine, žena, kulturnikov in športnikov Veliko zanimanje vlada za zaključno manifestacijo «Meseca prijateljstva s Sovjetsko z vezo», ki bo jutri, v nedeljo 29. novembra ob 9.30 v dvorani Kina ob morju. Ob tej priliki se bo tudi vršil občni žbjr Združenja za kulturne stike Trst-ZSSR. Govorila bosta Henrik MALALAN, ki je 1951 mesec dni potoval po Sovjetski zvezi, ter inženir Mario DO-PLICHER. Z vedelo se je, da na zaključno manifestacijo «Meseca prijateljstva s Sovjetsko zvezo» ne dodo prišli , kot se navadno dogaja ob priliki zborovanj ali konferenc, le posamezniki, marveč tudi številne delegacije iz vseh krajev mesta in podeželja. V teku tega tedna so na sedež Združenja Trst-ZSSR prihajali predstavniki mestnih okrajev, vasi, tovarn, delavskih strok, mladine, žena, posvetnih in športnih dru- štev in poročali, da se bodo njih organizacije udeležile manifestacije z delegacijami, ki bodo prinesle pozdrave in izraze hvaležnosti Sovjetski zvezi, Zvedeli smo tudi, da se' bodo manifestacije udeležili predstavniki prosvetnih društev v narodnih nošah, pevski zbori, okteti in kvarteti. Delegacije bodo iznesle svoj pozdarv s pejem in recitacijami. To bo nekaj novega za Trst Za- Madžarska-Anglija 6:3 LONDON — V sredo popoldne se je odigrala na lon-lonskem wembìeyskem igrišču «tekma stoletja» — kot so jo imenovali športniki v svetu — med reprezentancama An-glije in Madžarske. Angleška nogometna liga slavi letos 90-etnico svojega obstoja. V 90 'etih pa ni njena reprezentanca nikoli izgubila na domačih tleh. Pred mesecem dni je bil ta rekord v težki nevarnosti, ko je Anglija le v zadnjem trenutku izenačila z evropsko reprezentanco. V povojnih letih ;e Anglija izenačila na svojem igrišču štirikrat, t. j. s Fran cijo, Jugoslavijo, Avstrijo in Evropo. Zaradi vsega tega je po vsem svetu vladalo veliko zanimanje za srečanje med neuradnim svetovnim prvakom, t. j. Anglijo in olimpijskim prvakom, t. j. Madžarsko, ki je pred desetimi dnevi v Budimpešti izenačila s Švedsko. Prav to izenačenje Madžarov je budilo med Angleži upanje, da bo tudi tokrat njihova reprezentanca porazila močne nasprotnike. Toda že 45 sekund po začetku igre je to upanje splavalo po vodi, ker je madžarski napadalec Hidegkuti v krasni igri zabil prvi gol. V 15’ je Anglež Selwell izenačil. Toda takoj v 20’ je Hidegkuti napravil drugi gol za Madžare, v 24’ in 27’ pa je Puskas zabil dva gola. Tako so Madžari v sedmih minutah napravili kar 3 gole. Oti tega trenutka dalje je 100.000 gledalcev razumelo da je za An gleže tekma popolnoma izgubljena in da se lahko borijo le za svojo čast. V 37’ je Anglež Mortensen napravil še en gol. Prvi polčas se je zaključil z razmerjem 4:2 v korist Madžarske. V drugem polčasu sta Bozsik v 7’ in ponovno Hidegkuti v 10’ zabila še dva gola, dočim je Ramsay za Angleže pretvoril nepravično nakazano enajstmetrovko v tretji in zadnji angleški gol. Od tedaj dalje so se Madžari igrali z Angleži kot mačka z mišjo. Večkrat so bili vsi madžarski igralci pred angleškimi vrati. Konec je našel Madžare v napadu. ANGLIJA: Merrick, Ramsey, Eckersley, Wright, Johnston, Dickinson, Matthews, Taylor, Mortensen, Sewell, Robb. MADŽARSKA: Grosics (Gel-ler), Buzanszky, Lantos, Bozsik, Lorant Kocsis, Hidegkuti, -Puskas, Csi-bor. i to pa vemo, da bo to privabilo mnogo ljudi, ki bodo hoteli videti, kako bo vse poteklo. Na svečanosti bo prisotna godba Rinaldi. Na koncu manifestacije bc izvoljen nov glavni odbor Združenja Trst-ZSSR. Nato se bo predvajal sovjetski dokumentarni film v barvah «Ural». V «Mesecu prijateljstva s Sovjetsko zvezo» je predvsem naše slovensko prebivalstvo dokazalo, kako se čuti povezano s svojimi sovjetskimi brati, kako jim je hvaležno za vse, kar preko svoje vlade skušajo napraviti za pravično rešitev tržaškega vprašanja. S ponosom lahko trdimo, da so tržaški Slovenci prav ob tem težkem trenutku, ki ga doživljamo, dokazali svoja bratska čustva do Sovjetske zveze, ki je edina izmed velesil jasno in odločno spregovorila proti nameravanemu uničenju našega Ozemlja in se postavila za spoštovanje mirovne pogodbe. Ta svoja čustva bodo tržaški Slovenci tudi jutri pokazali s svojo številno udeležbo na zaključni manifestaciji «Meseca prijateljstva s Sovjetsko zvezo». Svobodni promet med obema Nemčijama BERLIN — Vlada Nemške demokratične republike je sporočila, da ukinja potne liste za prihod in odhod na in z njenega ozemlja. Ta ukrep je stopil v veljavo v četrtek ponoči skupno s sličnim ukrepom zahodnih okupacijskih oblasti v Zah. Nemčiji. Namestnik vladnega predsednika NiDR Ul-bricht je v govoru v ljudskem parlamentu dejal, da je nje- ______,---- gova vlada pripravljena začeti Zakarias, Budai, pogajanja z Bonnom za izbolj-šanje odnosov med obema Nemčijama. Obtožil je Ameri- kance, da plačujejo zločince za izvedbo sabotaže v NDR ter ostro obsodil politiko Adenauerja, ki je začel razširjati svoje ozemeljske pretenzije proti Poljski, Franciji, Belgiji, Češkoslovaški, Italiji in Sovjetski zvezi. ZSSR pristala na konferenco štirih Sovjetsko zunanje ministrstvo je izročilo poslanikom ZDA, Velike Britanije in Francije v Moskvi noto, s katero sovjetska vlada sporoča, da je pripravljena udeležiti se konference predstavnikov šti-1 naloga rih velesil. stopiti Italiji Trst in 63.000 Slovencev. Dejstvo pa je, da se je od 8. oktobra marsikaj spremenilo. Predvsem se je jasno pokazalo, da titovska vlada ne ščiti interesov Jugoslavije, še najmanj pa interesov tržaških Slovencev, saj je brez oklevanja in tokrat zelo jasno izjavila, da ve, da ne more dobiti Trsta in da ga je zato pripravljena vsak čas odstopiti Italiji. Se več: pripravljena je razpravljati o coni A in o njeni razdelitvi, pripravljena je uničiti to področje z absurdno in nemogočo delitvijo, ki ne more predstavljati drugega kot našemu prebivalstvu sovražno dejanje. Tržaško vprašanje se je že toliko premaknilo dalje, da se sedaj partnerji pogajajo le o tem, kako si bodo razdelili vasice cone A in koliko dobička bodo imeli od tega, da bo tržaško mesto popolnoma gospo- darsko propadlo v korist Reke in Benetk. Zato je smešno in obenem bedasto to kar zahteva Stoka v svojem uvodniku od 22. t. m. v «Primorskem», ko pravi, da mora biti vse STO skupno s Trstom priključeno k Jugoslaviji. Ta domislica je I la in dokler ne bi vse smešna in bedasta, ker je Tito, t. j. Stokov gospodar in «duce» zelo jasno povedal, da se za Trst sploh ne misli več zavzemati Da se je vsa zadeva zelo nevarno zasukala, nam dokazujejo vesti, ki jih objavljajo a-meriški listi o zamisli, po kateri naj bi Italija poslala 14 svojih funkcionarjev v Trst, o predlogu, naj bi se «za sedaj» izročila Italiji «vsaj» uprava mesta Trst, češ, da je itak na to pristal sam Tito. Ameriški novinar Lippman, ki je v tem času obiskal Jugoslavijo, Trst in Italijo piše v «New York Herald Tribune», da morajo državniki ZDA in Anglije predvsem povzeti ta zaključek: da je nevarno u-makniti čete iz cone A. Zato pa naj bi te čete «še nadalje ostale» v coni, vsaj dokler se ne bi zadeva popolnoma reši-razmere postale «normalne»; kar v drugih besedah pomeni čakati do sodnega dne. Vse, kar so dosegli rimski in beograjski državniki v svoji zločinski igri proti Trstu je pač nadaljevanje tuje vojaške okupacije, Iz vsega tega je jasno, da se stanje ni ublažilo, da je nevarnost še večja, kot je bila takoj po zloglasnem diktatu in da se partnerji trgajo le za koščke naše zemlje, da pa so popplnoma pristali na uničenje 'STO. Edini izhod iz te krize, ki se predvsem nas tiče, pa je ustanovitev STO. Saj ne more od tem dvomiti noben trezen in razsoden človek. V Mačhovljah osnovan enoten odbor za obrambo STO Vaški predstavniki SDZ, SKSZ, SNS in KP STO sestavili skupen program za obrambo našega Ozemlja Iz Mačkovelj smo prejeli naslednje pismo s prošnjo za objavo: V nedeljo 22. 11. 1953 so se sestali v Mačkovljah krajevni člani in somišljeniki Slovenske demokrat ke zveze, Slovenske krščansko socialne zveze, KP STO in skupine neodvisnih Slovencev, kateri so izvolili e-noten vaški odbor za obrambo STO in vsestranskih pravic prebivalstva, proti vsaki delitvi našega Ozemlja. Odbor, kateri se je sestal v naslednjih dneh, je soglasno ugotovil, da delitev STO, na podlagi katere bi naša vas Mačkovlje bila odrezana od mesta Trsta, bi pomenila neizbežno in trajno gospodarsko propast naše vasi. Nadalje si je omenjeni enoten odbor zadal nalogo, da skliče v najkrajšem času skupen množični sestanek vsega krajevnega prebivalstva, na katerem bodo govorili predstavniki zgoraj omenjenih strank in skupin. Na množičnem sestanku bo predložena enotna resolucija, izdelana od omenjenega odbora in v kateri bo postavljena za hteva po obrambi in uresničitvi STO, kot to določa Mirovna pogodba podpisana s strani 21 držav. Resolucija bo odposlana Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov. Mačkovlje, 25. 11. 1953. ENOTNI VAŠKI ODBOR (Pismo je bilo poslano v vednost krajevnemu tisku in radiu). Z veseljem pozdravljamo vest iz Mačkovelj o izvolitvi enotnega vaškega odbora za o-brambo STO. Mislimo, da je v Mačkovljah dosežena enot-not najboljši odgovor vsem predlogom za delitev in uničenje 'STO. Mačkovljanci so pač ob tej tiriliki pokazali pot vsem drugim prebivalcem našega področja. Prepričani smo, da bodo vsi tržaški Slovenci sledili njihovemu zgledu ter osnovali slične enotne odbore za obrambo STO, ki naj združujejo vse prebivalce brez politične ali ideološke razlike. Primer Mačkovelj . nam dokazuje. da so tamkajšnji vaščani dobro razumeli, kakšna ___ se postavlja pred na- I Šim ljudstvom v teh težkih u- rah. Razumeli so, da je predvsem važno rešiti STO pred vsako mahinacijo sosednih in tujih državnikov, ki ravnajo z našo zemljo kot s kolonijo najnižje vrste in ljudstvu ne nudijo možnosti, da bi se izreklo o svoji usodi. V zadnjem trenutku smo izvedeli, da se je sličen enoten vaški odbor kot v Mačkovljah, ustanovil tudi v Dolini. Kitajska pomoč Severni Koreji PEKING — Kim Ir Sen Cu En Lai sta podpisala godbo, s katero se Kitajska odpoveduje vsem svojim kreditom v Severni Koreji in se obvezuje, da ji bo nudila vsestransko pomoč za obnovo v znesku 350 milijard lir. in po- Seja Svetovnega odbora miru DUNAJ — V ponedeljek se je začelo zasedanje Svetovnega sveta miru. V teku debate o vprašanju pogajanj za mirno rešitev vseh mednarodnih sporov in o sklicanju Svetovnega srečanja miru, ki bi se moral vršiti prihodnje leto, so govorili Joliot-Curie, Nenni, Ehren-burg, Surkov in številni drugi predstavniki raznih dežel. Iredentistične manifestacije Avstrijcev v Innsbrucku INNSBRUCK — Tirolski deželni glavar Grauss (demokristjan) je uradno začel ostro kampanjo za priključitev Južnega Tirola k Avstriji. Ob tej priliki je bila v Innsbrucku manifestacija, ki so se je udeležili tudi nacisti. Nečeden duhovnik TREVISO — Na 2 leti in 5 mesecev zapora je bil obsojen duhovnik Dario Signori, ki je izrabljal za svoja nečedna hotenja 7 dečkov. OD TEDNA PETEK, 20. novembra: Pri raz- Policija ga je iskala že od marca pravi o evropski obrambni skupnosti v francoskem parlamentu je zunanjemu ministru Bidaultu sredi govora postalo slabo in je bila zato razprava prenešena na torek; splošno mnenje je, da gre za diploma.ično bolezen, da bi vlada pridobila na času — Giau-ni tajnik CG1L je v važnem govoru v Rimu napovedal, da se bo po vsej Italiji razvila ogromna borba vsega delavstva za povišanje prejemkov — Poljska vlada je poslala vsem državam, ki mejijo z Zahodno Nemčijo noto, v kateri jih opozarja na nevarnosti /ponovne oborožitve bonnske Nemčije in jih poziva, naj preprečijo ponovno vstajanje nemškega imperializma SOBOTA, 21. novembra. Voditelji napredne ljudske stranke v Gvajani, ki so jih Angleži aretirali, so v zaporu začeli gladovno stavko v znak protesta proti preganjanju zakonite gvajanske vlade im proti zadnjim angleškim bombardiranjem kemijskega prebivalstva — Na mednarodnih avtomobilskih dirkah v Mehiki so izgubili življenje skuipno triiije italijanski vozači. NEDELJA, 22. novembra: Francoska policija je aretirala glavnega tajnika Francoske zveze dela Benočta Franchona zaradi domnevne «zarote proti državi». STOKA NI VRABEC Ze vsakemu vrabcu na strehi je znano da se je Tito odrekel — kot da bi bil njegova last — Trstu v korist Italije. Ze vsak najmanj obveščen človek na Tržaškem ue, da se Tito ne zavzema več za Trst, marveč le zato, kako bi čimprej dosegel uničenje Trsta in njegovega podeželja. Stoka Franc pa ozividno ne spada niti med vrabce, še najmanj pa med obveščene ljudi. On goni po straneh «Primorskega» svojo lajno dalje, kot da bi bil popek ne samo Trsta, marveč tudi Jugoslavije in Italije in kot da bi on odločal o usodi našega Ozemlja. Zato ti v nedeljo 22. t. m. ponovno prihaja na dan s krilatico o priključitvi Trsta in vsega STO k Jugoslaviji. Srčno pomilujemo bralce «Primorskega», ki se od 8. oktobra dalje ne morejo več znajti, ker ne razumejo, kakšne zahteve postavljajo njegovi uredniki, ki točno vsak dan obračajo plašč po vetru. Se srčneje pa jih stokove širokopotezne v ne» članke, ki niso le v ostrem nasprotju z vsem, kar se piše v Jugoslaviji, marveč so predvsem v strahovitem nasprotju s Titovimi predlogi. Komu naj torej verjamemo: Stoki ali Titu? Ali je «na pravi poti» Stoka, ki zahteva priključitev vsega ozemlja s Trstom vred k Jugoslaviji, ali pa je «pravoverec» Tito, ki je dejal, da na Trst ne misli več, ker ga ne more dobiti. Čudno se nam zdi le to, kako se ne najde med titovskimi pristaši noben človek, kt bi šel vprašat Štoko, komu naj j verjame. Ali pa morda se je celo ; njim «Primorski» tako zagnusil, | da ga niti ne berejo več? Verjetno bo tako, ker si ne more- ! mo misliti, da bi bil kdo v titovskih vrstah, ki bi si želel misliti samo s Stokovo glavo. Saj bi bilo to preveč poniževalno. Kljub temu kdaj bomo dočakali dan, da bodo na straneh «Pri- ! «direkti- linije se drže: Stokove ali Titove? Jasno je, da so ne glede na to linijo že zdavnaj izbrali: linijo varanja svojih lastnih pristašev, izdajstva, provokacij, hujskanja, razbijaštva, protisloven-stva, protikomunizma, predvsem pa linijo ugonabljanja STO in njegovega prebivalstva. Stoku pa odpuščamo, ker se držimo reka: pusti jih, saj ne vedo, kaj delajo. pomilujemo, ker morajo bratimorskega» jasno napisali, katere Širite in čitajte „Delo“, list, ki se vztrajno in dosledno bori za STO t. 1„ od začetka znane vladne ofenzive proti delavskim voditeljem, ki se je tako neslavno končala — v Perziji je bil obsojen na smrt voditelj stranke Tu-deh Badi Nazar Mohammadi pod obtežbo «vohunstva v korist ZS SR»; sovjetski 'predstavnik v Teheranu je proti tej obsodbi protestiral PONEDELJEK. 23. novembra: Na Dunaju se je začelo zasedanje Svetovnega sveta miru, ki .bo razpravljalo o dveh glavnih točkah dnevnega reda: o akciji, ki jo je treba voditi, da bi se vsi mednarodni spori reševali s pogajanji in o sklicanju svetovnega srečanja za mir v letu 1954. — V Franciji se je vse delavstvo dvignilo v protestu proti aretaciji sindikalnega voditelja Franchona — V Filadelfiji je policija v dveh dneh polovila tisoč mladoletnih zločincev, od 6 do 18 leta, ki so dobro organizirani in oboroženi napadali prebivalstvo, ropali vlamljali in kradli avtomobile. TOREK, 24. novembra: Vlada demokratične Nemčije in bonn ska vlada sta ukinili medeonske potne liste brez katerih mi mogel doslej noben Nemec iz ene Nemčije v drugo — V Innsbrucku so tisoči manifestantov zahtevali priključitev južne Tirolske, ki je sedaj pod Italijo, k Avstriji — V francoskem parlamentu se je začelo .nadaljevanje razprave o Evropski obrambni skupnosti. Govoril je Larliel, ki ni mogel prikritji zaskrbljenosti francoskega javnega mnenja zaradi ponovne oborožitve zah. Nemčije. SREDA, 25. novembra: Ker ni mogel doseči sporazuma v vladni koaliciji po vprašanju Evropske obrambne skupnosti, je bil La-niej prisiljen postaviti v narodni skupščini vprašanje zaupnice; njegovi vladi grozi kr.iza — Tov. Walter Ulbricht je v ljudski skupščini DR Nemčije opisal nevarnost Adenauerjevega militarizma in ponovno predlagal začetek mednarodnih pogajanj za mirno rešitev nemškega vprašanja v okviru splošne mednarodne pomiritve — Tri zahodne velesile so poslale ZSSR noto, v kateri odstopajo od predlagane skrajšane pogodbe za Avfštrijo in se izjavljajo pripravljene upoštevati sovjetske predloge za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. ČETRTEK, 26. novembra: Pariško sodišče je sklenilo, da se mora takoj izpustiti tajnik Francoske zveze dela Franchon, ki je bil pred dnevi aretiran pod absurdno obtožbo prevratnega delovanja — V Pekingu so se uspešno zaključila pogajanja med kitajsko in korejsko vlado: poleg kitajske gospodarske podpore Koreji, predvideva sporazum tesno sodeilovanje obeh dežel na vseh poljih za 'to, da se prepreči ponoven imperialiitičen napad. NEDELJSKA KONFERENCA SLOVENSKIH KOMUNISTOV IN AKTIVISTOV Enotna fronta Slovencev je predpogoj za uspešno akcijo proti razkosanju STO Poročilo tov. Bernetičeve, intervencija tov. Vidalija in plodna diskusija V nedeljo zjutraj so se v dvorani FD «Kraljič» ponovno sestali slovenski aktivisti iz mesta in podeželja, da preučijo razvoj dogodkov preteklega meseca in določijo smernice za bodoče delo v teh težkih trenutkih, ko se vedno bolj zaostruje borba proti razkosanju našega Ozemlja, za naš gospodarski in narodni obstoj. Po otvortivi tov. Markoviča je namestnica sekretarja PK STO Marija Bernetič podala poročilo o zadnjih dogodkih. V uvodu je tov. Marina opozorila, kako važno je, da v teh zgodovinskih dneh vodimo pravilno borbo v interesu slovenskega ljudstva in vseh prebivalcev STO, ker smo za svoje delo odgovorni tudi pred našimi potomci. V zadnjem mesecu so se dogodki razvijali z veliko naglico, pri čemer je imela naša partija vedno pravilno stališče, ker se je trudila, da združi vse prebivalstvo v borbi proti provokacijam in poskusom razkosanja STO. Izjave raznih ameriških in angleških državnikov so pokazale, da je imperialistom edini cilj utrditev napadalne fronte v tem delu Evrope, za kar je potrebno utrditi Titov in Pellov notranji režim. .Zato tudi jugoslovanski voditelji trdijo, da so zadnje manifestacije po objavi zloglasne anglo-ameriške note utrdile enotnost jugoslovanskega ljudstva. Toda ta enotnost ni v korist jugoslovanskih o-blastnikov. Svetovno znani za-padni novinarji so jasno napisali, da Amerikanci in Angleži niso znali pravilno oceniti položaja v Jugoslaviji, ker se ljudstvo, ob manifestacijah za STO, ni obrnilo proti Sovjetski zvezi, temveč proti imperialistom in dokazalo, da se ne strinja s politiko Tita, ki je Jugoslavijo pripeljal v o-bjem imperialistov, v bedo, brezposelnost in teror. Danes se v Jugoslaviji vršijo volitve in lahko si predstavljamo v kakšnem ozračju. Tudi Bellova vlada je naletela na velike težave; Bellove ikjave v italijanskem parlamentu niso zadovoljile nobene se zavedajo nevarnosti — razen voditeljev seveda — da povedemo skupno akcijo v o-brambo STO. Mi nismo menjali svoje politike, dosledno se borimo za STO, zato se moramo truditi, da ustvarjamo čim širše skupne akcije, da občinski sveti izglasujejo skupne resolucije za ŠTO in plebiscit, sestaviti po možnosti široko reprezentativno delegacijo, ki naj na konferenci petih iznese težnje državljanov STO, dokazovati vsemu ljudstvu potrebo skupne borbe v duhu miru in bratstva. Diskusija V tem odločilnem trenutku moramo gledati na točke, ki nas združujejo z vsemi Slovenci in jih povesti v enotno borbo. Boznati moramo vse potrebe in želje našega ljudstva, da bi bile vse naše akcije v skladu z njimi. Bri vsem pa moramo vedno vlivati zaupanje v našo zmago in dokazovati, da imamo ob svoji strani veliko Sovjetsko zvezo, ki ščiti naše interese. Bo referatu tov. Marine se je razvila plodna diskusija. Tov. MILIC iz Saleža je povedal, da so vsi titovci in agne-lettovci proti ločitvi vasi od mesta. Tov. F LEG O z Magdalene je poročala, da se ljudstvo boji in se sprašuje, kje mislijo potegniti mejo. Tov. BE-GAN je ostro obsodil titovske napade na naše tovariše in poudaril, da je prav zasluga tov. Birca, če se v Saležu lah-bo izobešata slovenska in rdeča zastava. Bo svojem radiu in letakih nas pozivajo, naj zapustimo KP oni, ki so nas ob Resoluciji IU zapustili in se prodali, za mastne plače. Zupan Obad in član SDZ- sta šla k Titu, nista pa vprašala ljudstva, kaj naj tam govorita. Ce bi oni res želeli dobro ljudstvu, bi se borili proti ločitvi podeželja od mesta, tako pa mislijo samo na svojo korist. Tov. Aleksij GERLANC je v svoji intervenciji prikazal naloge slovenske mladine v tem zgodovinskem trenutku. Nato je povzel besedo tova- riš VIDALI, burno pozdravljen od vseh navzočih, in v jasnih besedah orisal položaj in naše naloge: Zadnji mesec je bil označen s stalnim menjavanjem stališč titovcev, molkom indipendentistov, paralizo v italijanskem nacionalističnem taboru; dvostranska nota je propadla, konferenca petih bo težko kaj dosegla. Predlogi dvostranske note so bili vnaprej sprejeti od obeh vlad, če se je Tito zadnji trenutek premislil, je bilo zato, ker se je ljudstvo uprlo. Zadnji dogodki so dokazali, da je jugoslovansko revolucionarno gibanje v notranjosti dežele večje, kot je bilo pričakovati. Med rimskim in beograjskim imperializmom se povečujejo nasprotja, zato se bosta težko sporazumela. Pri nas je situacija vedno ista: v coni B je vedno težje, v coni A poslabšani gospodarski položaj in zaostritev narodnostne sovražnosti. O odgovornostih pri zadnjih krvavih dogodkih v Trstu smo že mnogo govorili in bomo v kratkem izdali posebno izdajo «Dela» in «Lavoratora». Pri zadnjih manifestacijah brezposelnih so skušali titovski a-genti izzivati; mi se borimo proti v-em provokacijam, ker želimo prihraniti našemu ljudstvu nova trpljenja. Naše stališče je jasno: STO, delitev mesta od podeželja bi pomenila smrt obeh. Da preprečimo najhujše predlagamo plebiscit. Težka bo borba za njegovo dosego, toda če bi ga hoteli izvesti samo na podlagi dveh rešitev, bomo dali ljudstvu nalogo, da se vzdrži, tako bomo dokazali, da je večina za STO. Ce se bo izkazalo, da je nemogoče doseči plebiscit, bodo drugi morali pristati na mirovno pogodbo. Želimo sodelovati z vsemi, ki so za STO Po svoje razumemo one svetovalce in župane, ki so šli k Titu; italijanski nacionalisti hodijo v Rim, slovenski pa v TEŽAK POLOŽAJ TRŽAŠKIH DELOVNIH LJUDI Demonstracije brezposelnih in rovarjenje titoveev ter fašistov Beograd. Toda, zakaj so se zahvaljevali Titu? Kaj pomaga Titu govoriti o STO, če hoče razkosanje? To moramo mi razkrinkovati. Tito je od svojega govora na Okroglici trikrat ponudil Trst Italijanom. Njegovi agenti lažejo Slovencem, ker je Tito proti mirovni pogodbi. Tudi indipendentisti in Agneletto pravijo, da so za STO, toda oni morajo na tem resno delati. Mi želimo sodelovati z vsemi, ki so za STO in ustvariti močno skupno fronto. Važno je ne mirovati, neprestano delovati med ljudstvom, prirejati javne debate z ostalimi strankami, da dokažemo naše stališče. Delovati moramo pomirjevalno med ljudstvom in mu dokazati, da naša rešitev zavisi od nas samih. Naloga komunistov je o-krepiti partijo na vaseh in imeti zaupanje v partijo in v razvoj dogodkov. Uspeli smo, da sta tržaški in milijski občinski svet poslala brzojavo na Varno stni svet, kjer bo jutri razprava o našem vprašanju. Edina OZN more rešiti naše Ozemlje in nanjo se je treba obračati. Dobro znani provokatorji so skušali^izrabiti upravičen protest brezposelnih za svoje ogabne mahinacije - Del zahtev demonstrantov je bil sprejet - Nadaljevati je treba borbo za sprejetje ostalih zahtev Ze nad osem iet, odkar se je vojna končala, muči naše Ozemlje težka rana brezposelnosti. Večkrat smo že pisali o krajevnih in oddaljenejših vzrokih tega pojava, neštetokrat je Zveza enotnih sindikatov posredovala pri oblasteh s konkretnimi predlogi za ublažitev in odpravo brezposelnosti. Oblasti in ustanove so se omejile na to, da so skušale stranke. Fella se umika tudi i ublažiti nadlogo z znanim delo-po vprašanju plebiscita, da , vanjera odseka za nedonosna de-ustreže svojim imperialisti- | ta> pozneje pa s SELAD. To so kaj slabo primerni ukrepi, brez čnim gospodarjem. Edino parlamentarci KPI in PSI so od- ločno podprli naše stališče, izraženo v resoluciji občinskega sveta, naj OZN poseže, pošlje svojo komisijo in razpiše plebiscit. To je ponoven dokaz, da italijanski ljudski predstavniki podpirajo našo borbo, ker vedo, da predstavlja edini izhod iz tega težkega stanja. Zadnji dogodki so torej poostrili notranja nasprotstva o-beh sosednih držav. Najtežje e pa občutilo posledice naše Ozemlje, kjer se je povečala kriza na vseh poljih našega gospodarstva in je narasla brezposelnost. Italijanske nacionalistične skupine niso na-š.e drugega izhoda, kot da podžigajo nacionalistične strasti in no se zapletle v krvave izgrede ter so za to tudi odgovorne. Oblasti niso preprečile incidentov in so dopustile napade na sedeže Fronte za neodvisnost in jugoslovanskih ustanov, ki jih ni nihče branil. Titovci niso zaščitili svojih ustanov, ker tudi v Beogradu iščejo žrtve za podžiganje nacionalizma. Zanje so ti izgredi ustvarili ugoden položaj, da so mogli organizirati škvadre za napade na naše tovariše po podeželju. Titovo stališče Potem, ko je tov. Marina objasnila naše stališče do žrtev fašističnih in imperialističnih izgredov, je opisala borbo v občinskem svetu, kjer je tovariš Vidali ožigosal vse dogodke in pribil naše stališče ter jasno povedal, da ne odstopamo od mirovne pogodbe. Naše odločno stališče je privedlo do ve ikega uspeha, ker izraža resolucija, ki je bila izglasovana z večino glasov prav naše zahteve na OZN. To dokazuje, da je naša partija na pravi poti, ker se po naukih naših velikih učiteljev trudi, ustvariti v borbi enotno fronto. To resolucijo je treba širiti med vse prebivalstvo, da bomo s posegom O s N preprečili vse nakane Tita in Belle ter njunih gospodarjev, ki so proti OZN in za revizijo mirovne pogodbe. V tem cilju moramo v borbi združiti vse sile, ki se iskreno borijo za STO. Tito je prejšnjo nedeljo v Beogradu ponovno ponudil Trst Italiji in zahteval zase slovenske vasi; na tej podlagi bi morali razpravljati na konferenci petih, ki jo pripravljajo. Vse naše ljudstvo ve, kakšne posledice bi imelo to za mesto in za vasi. Titovci so sedaj aktivni in se skušajo prikazovati kot najboljši zaščitniki slovenskega ljudstva, dočim mu po drugi strani kopljejo grob. Toda vse njihovo delovanje je v glavnem usmerjeno proti naši partiji in našim voditeljem. Posebno se zaganjajo proti tovarišu Vidaliju, ker bi hoteli delovno ljudstvo oropati voditelja, ki je vse življenje dokazal, da zna kljubovati sovražniku. Ostale slovenske skupine in stranke se v glavnem strinjajo, da podeželje ne sme biti odtrgano od mesta, zato je nujno potrebna borba proti razkosanju STO in proti razkosanju cone A še posebej. Naloga nas komunistov je, da se približamo tsem Slovencem, tudi tistim titovskim pristašem, ki so podpisali za STO in obširnega načrta, ki bi zajel o-snovna vprašanja našega gospodarstva, katera sta tako dobro nakazali gospodarska konferenca in konferenca o prometu, ki ju je svojčaš organizirala Zveza enotnih sindikatov. Objava anglo-ameriške note od 8. oktobra in neposredne posledice, ki jQi je ta nota imela na gospodarskem polju z odpustitvijo nameščencev pri vojaških silah, z nenadnim zastojem že itak slabega delovanja malih in srednjih industrij, s poslabšanjem paralize v ladjedelnicah, z zamrlostjo vsakega delovanja v obrtništvu in težkimi posledicami v trgovinskem sektorju zaradi vznemirljivega padca trgovskih poslov v vseh podjetjih, so ustvarile nevzdržno situacijo predvsem med množico najbednejših: med preko .20.000 brezposelnimi. Iz te situacije so izšle manifestacije brezposelnih prejšnjega tedna. Izšle so iz gobokega neza- Množica brezposelnih delavcev demonstrira pred sedežem VU v Trstu. Žalosten pogled: množica dela in ukaželjnih mladincev! dovoljstv a zaradi pomanjkanja vsake perspektive, ki bi mogla zagotoviti kakršno koli delo tisočem družinskih poglavarjev, tisočem in tisočem mladine — od katerih mnogi niso še nikoli imeli zaposlitve — in jim omogočiti najmanjši zaslužek, da bi mogli s svojimi družinami preživeti najtežje dni zimske dobe. Manifestacija, ki se je začela v Uradu za delo, kot posledica namestitve pri SELAD bivših nameščencev pri vojaških silah — po zaslugi ZE S in CGIL, ki sta nemudoma posegli in se borili za dosego izrednega nakazila — s pravično in človeško zahtevo za pravico do dela, se je v določenem trenutku izrodila zaradi intervencije provokatorjev, znanih misinskih in titovskih elementov, ki so hoteli usmeriti brezposelne v čisto drugo smer, kot je pa zahteva po delu. Provokatorji so imeli cilj odvrniti brezposelne od resničnih odgovornih za sedanje gospodarsko in politično stanje ter jih zapeljati v nepremišljena razdejanja javnih uradov, trgovin in skladišč, jih naščuvati proti drugim delavcem, beguncem in furlanskim delavcem ter proti sindikalnim organizacijam. Mišini so imeli cilj dokazati, da policija, ki je v dneh 5. in 6. novembra streljala na demonstran- te, ni intervenirala proti tistim, ki so pustošili in ropali. Cilj titovcev je bil, da dokažejo kot vzrok za vse nevolje italijansko upravo v Trstu (ki je podrejena Anglo-amerikancem) in nudijo tako argumente Titu na konferenci petih za razkosanje STU. Anglo-amerikanci so pa imeli namen pustiti provokatorje, naj delajo, kar hočejo, da bi tako prisilili župana, da zahteva intervencijo one policije, ki je pred dvemoma tedna stretljala po mestnih ul. Vsi 3 so pa imeli skupni cilj zaplesti našo Partijo in ZES, ki sta si pridobili toliko vpliva v zadnjih tednih zaradi svojih jasnih stališč in politične odločnosti v borbi proti vsakemu barantanju in v kljubovanju ‘ežkim gospodarskim problemom vseh socialnih kategorij. V tem cilju niso ničesar prezrli. Titovci so mobilizirali ves svoj aparat od Ukmarja do Luxe In Kozmine, od Fili pčičeve, : , šističnega značaja, ki so jih 0 fIi Se/ nizirali na podeželju in v me a -uc in podobne druge «revoluti0 da ne» direktive. In vse to, kot se je po noi[ ; a* vsem. če upoštevamo trenutek in težko situacijo, v kateri se nahajamo in katero so titovski fašisti izkoristili za svojo umazano protislovensko robota. Dovolj je, ako prečitamo njihovo poročilo o . tej konferenci za to, da se prepričamo, da ni bila konferenca nič drugega nego provokatorsko, napadalno dejanje proti tržaškemu delovnemu ljudstvu, predvsem pa proti Slovencem in njihovim naprednim organizacijam. To nam potrjujeta glavno poročilo kakor tudi diskusija, ki mu je sledila. Ob tej priliki so titovci še enkrat zavrnili vsako rešitev tržaškega vprašanja v smislu spoštovanja Mirovne pogodbe z Italijo in v nasprotju s samim Titom, ki je isti dan v Beogradu izjavil, da je pripravljen prepustiti Trst Italiji, zahtevali priključitev vsega Ozemlja, s Trstom vred k Jugoslaviji, To je seveda taktična poteza krajevne titovske agentu- ma jasen načrt delitve STO med Italijo in Jugoslavijo, ne samo v smislu sedaj obstoječih con, temveč s priključitvijo samega podeželja cone A Jugoslaviji, Trsta pa Italiji. Torej rešitev proti kateri je naše prebivalstvo v celoti, ne glede na narodnost ali politično pripadnost, ker se zaveda, da bi mu to prineslo splošno ih predvsem gospodarsko propast. Zato je titovski način reševanja našega vprašanja obsodbe vredno protiijudsko delovanje izdajalskega značaja. Nobeden izmed 27 titovskih predlogov ne pomeni drugega kot to, kar danes ponovno poudarjamo. Zato, ako bo v zgodovini ta konferenca zabeležena, se bo o njej pisalo, kot o enem izmed onih protinarodnih početij, ki jih Titov fašizem vsakodnevno izvršuje pri nas in v matični državi. V ostalem so se Stokovci na teni snoau Daviti z navaantmi zadevami provokatorskega znača- ja. Bahali so se z uspehi konkret- izkazalo, tudi v resnici iz°^ "la nih akcij na terenu, to je o razbijanju dvojezičnih tabel, o grozilnih pismih, ki jih raspošiljajo najzavednejšim Slovencem, o napadih na domove naših ljudi, o ustrahovanju, o njihovi vlogi pri nedavnih tržaških izgredih itd. Te akcije so po njihovem mnenju «pozitivne», zato je treba z njimi nadaljevati in jih pomnožiti, kar se v resnici tudi dogaja. Izmenjali so si torej izkustva o svojih razbojniških napadih in brez vsakega sramu' pred javnostjo, kot navadna rokovnjaška tolpa, začrtali smernice za svoje razgrajače. Proti komu je povsem jasno. Dovolj je omeniti nekaj takih smernic, ki so jih dali Stoka, Sturman, Bole in drugi. «Cas je da se obračuna z kominformisti-čnim vodstvom», «treba se je vtihotapiti v vrste demokratičnega gibanja in znotraj rovariti», «treba je napraviti konec s komin-formisti pe vaseh», aječati z mla- ti Vi00 nahajamo več pred politično * '2 koj Povsem jasno je torej, da ■rm pačijo, temveč pred organi1' J l.5( in dobro plačano zločinsko Dri katere glavni cilj je borba >" J Use komunistom in proti detnticrJ tje; enemu gibanju, pri čemer se brc služujejo najogabnejših in li "to hrbtnih sredstev. Nesrečen 1x0 ^ kateremu taki človeški lzT° J vladajo!! J s° K sreči, Slovenci te Uu^‘ Ji ?el bro poznamo in vemo, da 7° pO 2a pretitev njihovih načrtov, Je 1X01 trebno z največjo budnostjo ^ bia jevati enotnost našega in čuvati v težkih borbah no bratstvo med tukaj iivi sil narodi. Združiti vse zdrave t in našega ljudstva in enotno pati proti vsem provokatorje a sovražnikom, z odločno zan „< da se spoštujejo naše praVice’lti( ctonalne, gospodarske ih f ne, da se uresniči naša voli0 ^ ustanovitvi STO. To je dancS š« najvažnejša nalaga! : Je lav Sec žel lav boi Ule >Uc tei bo ČLANEK O TRSTU V REVIJI „ NOVO JE VREMJA" Kaj se dogaja s Trstom? Iz sovjetske revije «Novoje i Vremja» posnemamo naslednji „ j članek: 8. oktobra sta vladi ZDA in Velike Britanije objavili skupino poročilo, s katerim sta spo-■\ j rodali, da sta sklenili izročiti *' italijanski vladi upravo cone " A STO. Precizirali sta, da je bilo to dejanje navdahnjeno od ^ želje, da bi «se napravil ko-" nec sedanjemu nenormalnemu ri\stanju» in da bi se — glej ču-r do! — «dosegla dokončna mir-^jna ureditev». Ilegalni značaj anglo-ameri-jškega sklepa in njegovi resnični cilji so bili razgaljeni v so vjetski noti od 12. oktobra, | naslovljeni vladama ZDA in Velike Britanije. V tej noti sc ^ je naznačilo, da «dejànje vlad | ZDA in Velike Britanije, ki pomeni delitev STO, predstavlja robato kršitev določb mi-- rovne pogodbe z Italijo, ki se / tičejo ustanovitve STO». So-^ vjetska nota je označila, da ta nova kršitev mirovne pogodbe : «neizogibno vodi k povečanju js’porov med državami in pred-^ vsem med sosednima, državama STO ter ogroža mir in J varnost na tem ozemlju». w Istočasno je vlada ZSSR pre-dala Varnostnemu svetu OZN 1 vprašanje imenovanja guver-i I nerja STO in sprejema drugih ukrepov, ki naj omogočijo u-,r veljavitev določb mirovne po-Z godbe z Italijo. ' Znano je, da je bila ta po-, / godba podpisana od 21 držav, ‘ vštevši ZDA in Veliko Brita-»J nijo, in da predvideva ustana-^ vitev nevtralnega in demilitariziranega STO. Varnostni svet •"OZN jamči za nedotakljivost , in neodvisnost STO. Ozemlje bi ^ moralo biti upravljano po določbah začasnega statuta, odo-J brenega od Varnostnega sveta, ^ in pozneje od stalnega statuta, » ki predvideva imenovanje gu-vernerja, začasni vladni svet, , splošne volitve in sprejem demokratične ustave, ki naj ! jamči vsem državljanom človečanske pravice in svobošči- a Sklep od 8. oktobra je krona dolge vrste kršitev mirovne po ,) godbe z Italijo. Celo tisti listi, ji ki skušajo vedno lepo prikaza-i- ti najslabše geste svojih goji spodarjev, niso mogli tokrat zali nikati dejstva nove kršitve >i mirovne pogodbe. «Le Monde» e od 13. oktobra je napisal, da H «sovjetska nota razgalja krši-r| tev mirovne pogodbe s pravni I, e —: = mi argumenti, ki jih je težko ških napadalnih krogov dolo- goslaviji del STO, t.j. cono B. zavreči». Bivši britanski minister Dalton pa je dejal, da je to «diplomatska polomijada». Poslanec Wyatt pa je, kot poroča agencija «Reuter», rekel, da si je britanska vlada s svojim sklepom o umiku čet iz cone A zaslužila nagrado za najbolj bedasto dejanje v letu. Znano je, da je francoska vlada odobrila anglo-ameriški sklep, ki so ga pa kritizirali številni vladni listi. Med temi je «Aurore» mnenja, da je to «velika polomijada», ki «povzroča težko škodo miru». Jasno je, da skuša amerika-riziran del zahodnoevropskega .tiska opravičiti novo kršitev mirovne pogodbe z Italijo. Sledeč uradnim glasnikom Londona in Washingtona, so se številni listi lotili naloge, da bi prikazali, da niso zahodne velesile imele nobenega drugega izhoda, češ, da je ZSSR onemogočila guvernerja STO, postavljajoč svoj «veto» proti kandidatom. Ta edini «argument» v korist ilegalnega sklepa je popolnoma iz trte izvit. Dejstva, ki jih je Višinski navedel v svojem govoru v Varnostnem svetu 15. oktobra, postavljajo na laž to absurdno pravljico. ZSSR je pristala na številne zahodne kandidate in je s svoje strani predložila več kandidatov. V trenutku pa, ko je ZSSR pristala na zahodne kandidate, so jih zahodniki sistematično odklanjali. Tako je bilo, na primer s švicarskim polkovnikom Flueckigerjem, ki ga je predlagala Velika Britanija. Po drugi strani so zahodniki vedno zavrnili vse kandidate ZSSR. Zavrnili so švedskega senatorja Brantinga, norveškega generala Wolda, francoskega diplomata Dejeana, predsednika vrhovnega sodišča Norveške Stanga, bivšega belgijskega notranjega ministra Buissereta, generala Ecerja in druge. Zato ni bila ZSSR tista, ki je ovirala imenovanje guvernerja, marveč ZIDA in Velika Britanija. In to zato, ker ti dve državi sta zainteresirani na tem, da se onemogoči uveljavitev določb mirovne pogodbe z Italijo, ki predvidevajo ustanovitev demilitariziranega STO kajti njihova uveljavitev bi napravila konec anglo - ameriški pomorski bazi v Trstu. Politični načrti anglo-ameri čajo zelo važno vlogo Trstu. Sedaj so ga spremenili v sporno točko med Italijo in Jugoslavijo. Trst je postal predmet političnih intrig, sredstvo mešetarjenja in pritiska na ti deželi, da bi se trdno priklopili k atlantskemu bloku. Cinični manevri okrog Trsta so se začeli spomladi 1948. Tedaj so pred italijanskimi volitvami vlade ZDA, Vel. Britanije in Francije obljubile vse ITO italijanski vladi. To so storile, da bi pripomogle k zmagi De Gasperija. Takoj zatem je jugoslovanska vlada odkrito prešla v tabor imperialističnih dežel. Ameriški pro-tektorji Tita so še enkrat špekulirali z blagom, ki jim ni pripadalo, in so obljubili Ju- Izredni predstavnik Trumana Harriman je 1951 o tem obvestil Tita ob svojem obisku v Beogradu. Sporazum Harriman — Tito naj bi služil za podlago delitve. Tiskovne informacije so izčrpno odkrile resnične namene sedanjega anglo-ameriškega manevra s Trstom. Ameriški politiki so skušali s svojim sklepom doseči dva cilja: utrditi ameriške pozicije v Italiji, ki so se težko omajale zaradi poraza De Gasperijeve stranke na volitvah, in doseči od Italije ratifikacijo pogodbe «evropske obrambne zveze». Tudi tokrat so imeli Amerikanci iniciativo v svojih rokah. N. SMELEV (Nadaljevanje na 4. strani) Kitajska mladina izvaja posebno simbolično telovadno točko na pekinškem stadionu ob priliki prireditev v počasti .e v mladinskega festivala INTERVJU DOLINSKEGA ŽUPANA Z REPORTERJEM KANADSKEGA RADIA ih ji žimiemsiio oiiism m thsti in mm sosPMm tervju, v katerem bi v skopih I mamo naslednje: potezah orisal položaj, v katerem ' «Dolinska občina, pod katero - - ^ J V torek je obiskal Dolino re-ise nahaja občina in razmere, v | mestom, ki je edino naravno sre-porter kanadskega radia. Ob tej katerih živijo tamkajšnji občani, dišče tudi o gospodarskem po-priliki je naprosil župana za in- | Iz županovega interajuva povze- j gleda. Prav zaradi tega skoraj vse naše ljudstvo zavrača anglo-ameri-ško noto z dne S. oktobra, katera potrjuje razkosanje Tržaškega ozemlja. Naše ljudstvo se prav tako ne strinja s predlogi jugoslovanske vlade, po katerih naj bi bilo tržaško mesto vključeno pod Italijo vse ostalo ozemlje cone A pa k Jugoslaviji. Kot posledice dvostranske note ter politike, ki je naperjena proti ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja je treba prišteti tudi nedavne krvave izgrede v Trstu, kakor tudi provokacije in napade na domove prebivalcev, katere so izvršile organizirane škvadre pod vplivom beograjske propagande. Spričo resnega političnega >n gospodarskega položaja, ki je nastal pri nas v zadnjih tednih, naše ljudstvo soglasno manifestira svojo voljo in zahtevo, da ŽIDI Mlekarice in perice z Brega se vračajo domov. To je vsakdanja slika, ki se že leta in leta ponavlja na avtobusnem postajališču v D’Annunzievem drevoredu v Trstu. n PISMO TOVARNIŠKEGA ODBORA ES LADJEDELNICE SV. MARKA :!-------------------------- Predlogi za rešitev ^krize v ladjedelnici Tovarniški odbor Enotnih sin-ikatov v ladjedelnici Sv. Marka : pretekli teden poslal conskemu ovelj-ni-ku gen. Win-t-ertonu, ita-janskemu političnemu svetoval-i pri ZVU prof. De Castru, con-cemu .predsedniku, dr. Vitteliju, i-panom in občinskim svetoval-im cone A ter v vednost Trgovci zbornici, Zvezi industrijcev, aroplovnim družbam in drugim 'ganizacijam -ter•ustanovam pino, v katerem prikazuje realno anje ladjedelnice in zaradi ka-rega so delavci omenjene ladje-ìlnice resno zaskrbljeni. Vse-bi-a pisma je naslednja: «Delavci ladjedelnice Sv. Marka i na svojem zborovanju razpra-'.jali o težkem položaju, v kate-•m se nahaja ladjedeelnica zara-pomanjkanja naročil. Sedanje anje je naslednje: V teku so dela za opremo 31.500 nske petrolejske ladje, ki je la pred kratkim splovljena in bo izročena lastnikom prihod-'ega februarja; dokončuje se ■uga 18.000 tonska petrolejska dja, katere izročitev je pred-dena tudi za februarja 1954. V ku so priprave za gradnjo dveh 000 tonskih tovornih ladij za ongo. Dasiravno sta gredlja že ustavljena, se bodo prava dela : gradnjo pričela šele pred kon-m leta. In končno je časopisje iročalo o nekih novih naročilih, iterih -obsežnost pa še ni znana, se domneva, da ne bo velika. Upoštevajoč dejstvo, da ladje--linica lahko zgradi 40 do 60 ti->č ton ladjevja letno, ne kaže, 1 bodo dela, ki so v teku in naučila, najavljena v časopisju, ogla zaposliti vse delavce z nor-alnim delovnim urnikom. Ce ne ) nadaljnjih naročil, bo proti mcu februarja prihodnjega leta 500 delavcev, ki so zaposleni 'i opremljanju ladij brez dela ;e datelj, dokler ne bosta spioverti ladji za Kongo. Toda za o-■ertio slednjih dveh ladij ne bo 0 gote zaposliti vseh 1.500 de-vcev. Tudi sektorji za gradnjo ladij 1 že sedaj v kiizi in bo zato lo malo zaleglo delo na ladjah : Kongo. Zato bi tudi morebitna )va naročila manjših ladij le alo izboljšala nastali položaj. Zaradi tega se bo kriza, ki se začela že z odpustom 231 de-vcev, najetih za določen rok, : z 200 delavci, ki brez dela po-'dajo v neki lopi ladjedelnice, do poslabšala in se bo tako dednost ladjedelnice znižala za ilovico njene zmogljivosti, s če-■er se bodo znižale za polovico ldi mezde delavcev. To bo se-eda povzročilo še večjo bedo In 0 zmanjšalo kupno moč delav- cev ter jim onemogočilo, da bi redno izpolnjevali svoje obveznosti za nakupe ria obroke, kar bi neizogibno privedlo do velikega nezadovoljstva med delavstvom. lOt Tpi l£ Dansk a fsči tOt fPi Švica Italija tPi Oi Gornji grafikon kaže koliko stanovanj je bilo zgrajen v letu 1952 na vsakih 1.000 prebivalcev v nekaterih držav zap. Evrope. Vsaka hišica pomeni pet prostorov. Grafikon povzet po statističnem biltenu, ki ga izdaja Goipeéari komisija OZN za Evrope. mm OCIVIDNO GRE ZA POMOTO — «Primorski dnevnik» se jezi na zavezniško sodišče, ker je izpustilo na začasno svobodo ljudi, ki so obdolženi, da so razgrajali na tržašk h ulicah 5. in 6. novembra. Jezi tem bolj, ker je isto sodišče obsodilo — resnici na ljubo — na zelo milo kazen tolpo titovskih škva-dristov, ki so prišli iz cone B s točno določenim namenom. Ta banda pritepencev je za 0-menjeni iist «skupina protia-neksionističnih ljudij ki so na miroljuben način izražali svoj in vsega ljudstva odpor proti povratku Italije v naše kraje». Toda pri tem gre očividno za pomoto, na katero opozarjamo urednike «Primorskega». Skupina škvadristov iz cone B je aneksionistjčna skupina in je delovala pod vodstvom Titovih oprodov, ki so vsi kot njih gospodar za to, da pride Italija v naše kraje, ali še bolje rečeno, da se Trst anektira Italiji, vse ostalo Ozemlje pa Jugoslaviji. Pa dokažite, da se niste zmotili in da ni res, kar pišemo! DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH V OBMEJNEM TRŽIČU — O teh demonstracijah poroča ljubljanski «Poročeva-valec» z dne 24. t. m. Med drugim ve povedati, da so te demonstracije podobne onim v Trstu, da so tudi tu prevrnili kartoteko Urada za delo, da je delegacija demonstrantov odšla k predsedniku občine, da so demonstranti navalili v občinsko menzo in pobrali živila, da so to posledice odpustov delavcev podjetja SELAD in — kar je še najbolj originalno — osebja, ki je bilo zaposleno pri... ameriških oboroženih silah. Kaj vse zmore bujna fantazija ljubljanskih novinarjev 'n Tanjuga! Za njih je SELAD neko podjetje, morda podobno njihovim fam.oznim «zadrugam» Po njih logiki se nahajajo ameriška oborožene sile tudi v Tržiču. Morda pa so to pobožne želje ali sanje? Vsekakor pa pride tem ljudem vse prav za to, da ustvarijo čim večjo zmedo med ubogim ljudstvom. PREPIR V DRUŽINI — Pravijo, da je v zadnjem času nastal velik prepir v družini nekega titovskega opričnika v Velikem Repnu. Baje se to dogaja v hiši enega izmed tistih, ki so bili na obisku pri Titu. Vendar pa ta vest zaenkrat še ni potrjena. Prepir je nastal zaradi tega, ker hoče mož za vsako ceno zapustiti rodno grudo v primeru, da bi njegova vas pripadla k Jugoslaviji. Zena pa noče o begu nič slišati. To vest so rade volje vzeli na znanje zlasti domači hudomušneži in danes se o njej govori že po vsej okolici. Zelo radi bi vedeli, čemu kar naenkrat tak strah pred Titom, saj smo v njihovih časopisih čitali tako navdušena poročila o obisku v Beogradu? Morda pa je revež le kaj... videl in se mu začenjajo odpirati oči? VSI ZA JUGOSLAVIJO — Tega mnenja je dolinski titovski priganjač Jercog, ki je nedavno zatrjeval nekemu nemškemu novinarju, da so dolinski občani vsi za Jugoslavijo. Prav je imel mož. Tudi mi smo tega mnenja. Vsi Slovenci smo za Jugoslavijo. Zanjo smo se tudi borili. Toda na nekaj pa je le pozabil. In prav na to bi ga mi radi opozorili. Pri tem mu hočemo samo dobro. Pomagati mu hočemo, da bi v bodoče razločeval dvoje stvari. Eno je Jugoslavija, jugoslovansko ljudstvo, ki ječi pod titovsko fašistično tiranijo — katero podpira tudi Jercog — drugo pa je Tito in njegova sodrga. Dolinski občani, kakor tudi vsi ostali zamejski Slovenci smo torej za Jugoslavijo, toda nikdar ne za Titovo: To naj si vcepi v glavo g. Jercog! Pa še nekaj naj ne pozabi. Niti tisti, ki danes trobijo v isti rog kot on, niso za Titovo Jugoslavijo. To se je izkazalo že v neštetih prilikah. In to se izkazuje tudi danes. Ce bi ne bilo tako, ne bi prav v teh dneh, ko obstaja ta nevarnost, tako pridno prodajali krav in nakupovali vseh mogočih predmetov v Trstu. TISKOVNA KONFERENCA MINSKEGA ŽUPANA MILJSKA OBČINA SE NE SME in se ne more odtrgali od Trsta Oblast se zelo malo zmeni za varnost in zaščito prebivalstva miljske občine - Poziv tržaškim strankam, naj se združijo proti razkosanju V sredo popoldne je bila v roristi. Zato jih je tudi pozval, sejni dvorani miljske občine tiskovna konferenca, ki so jo sklicali svetovalci KP STO, D'C, PSVG in PRI miljske občine. Govoril je župan tovariš Pacco. Prisotnih je bilo kakih 20 dopisnikov krajevnih in inozemskih listov ter agencij. V uvodu je tov. Pacco poudaril da je bila tiskovna konferenca sklicana na pobudo vseh v občinskem svetu zastopanih strank razen titovcev. Te stranke zastopajo 94°/o miljskih volivcev. Ta odstotek bi se prav gotovo lahko zvišal tudi z večino tistih 6% titovskih volivcev, ki so prav tako kot ostali volivci proti razkosanju STO in cdtrganju miljske občine od svojega naravnega središča, t. j. od Trsta. Tiskovna konferenca je bila sklicana zato, da svet zve za mnenje miljske občine o zadnjih dogodkih in o možnosti demokratične rešitve tržaškega vprašanja. Po zadnjem Titovem pred-:ogu bi se miljska občina morala odtrgati od Trsta in biti priključena k Jugoslaviji. Mi smo proti vsakršni delitvi, ker smo gotovi, da samo enotnost e zemlje, cone A in B lahko omogoči boljše perspektive našemu prebivalstvu. Nato je župan prebral resolucijo, ki jo je občinski svet v Miljah soglasno sprejel; podčrtal je, da bo ta resolucija poslana OZN, vsem zainteresiranim strankam, italijanskemu parlamentu, občinskim svetom vseh največjih mest v svetu zato, da bodo narodi pomagali rešiti naše vprašanje pa željah prebivalstva. To zahtevo miljskega prebivalstva bodo morali mednarodni forumi u-poštevati, če hočejo demokratično rešiti naše vprašanje in če nočejo spremeniti našega Ozemlja v opustošeno pokrajino, v torišče narodnostnih bojev in povod za bodoče spopade. Nato je zelo izčrpno dokazal, kako je miljska občina povezana s Trstom, kako je skoraj 2500 ljudi, ki delajo v Trstu, kako zahaja preko 5000 ljudi vsak dan v mesto, kako naj ohranijo mir in vedrost. Proti koncu svojega poročila je tov Pacco dejal, da je občinski svet zahteval od OZN, naj pošlje na STO komisijo, ki naj preišče sedanje stanje in naj organizira svobodni in demokratični plebiscit. Zato so Miljčani ne glede na politične razlike pripravljeni boriti se skupno z vsemi, ki so proti delitvi in za ohranitev nedeljivega STO. Zato so se stranke v Miljah združile, proglasile medsebojno premirje in pozivajo tudi stranke v Trstu, naj sledijo njihovemu vzgledu, kar bo prav gotovo še večje važnosti za preprečitev sedanjih mahinacij proti STO. Tudi sindikalni organizaciji bi morali skupno nastopiti. V imenu svojih kolegov je župan pozval tržaško občino, naj bi se pridružila miljski in naj bi skupno z njo izdelala konkreten načrt za nadaljevanje borbe. Po poročilu so novinarji žaltavih večje število vprašanj. Predvsem so v teku diskusije svetovalci in župan razložili, da je sedaj najnujnejše vpra- zadnji Titov govor, v katerem šanje o blokiranju nevarnosti z zahtevo po plebiscitu in da se bo potem diskutiralo o načinu njegove izvršitve. Prav tako je bilo poudarjeno, da se je absolutna večina miljskega prebivalstva izrekla na volitvah za ustanovitev STO. Občinska seja V petek zvečer se je vršila izredna seja miljskga občinskega sveta, katero je z veliko pozornostjo spremljalo ogromno število občanov pred občinskim poslopjem. In res je bila seja izrednega pomena, ker so resolucije, ki so bile na njej soglasno in navdušeno izglasovane, izražale v resnici duševno stanje vsega prebivalstva, njegovo zaskrbljenost in enotno voljo, da se bori za ohranitev STO in proti vsakemu razkosanju. Svetovalci KP STO, PSV1G, DC in PRI, so izglasovali tri resolucije. Prva resolucija se nanaša na je predlagal izročitev središča mesta Italiji, vso ostalo o-kolico in podeželje pa Jugoslaviji, pri čemer bi bile tudi Milje ločene od Trsta. Resolucija opisuje gospodarsko povezanost miljske občine s Trstom, kjer je zaposlena večina miljskih delavcev in zahteva od OZN glasovanje vsega miljskega prebivalstva, da samo odloči o svoji usodi. V drugi resoluciji si miljski občinski svet osvaja resolucijo tržaškega obč. sveta, v kateri se zahteva, naj OlZN pošlje na naše Ozemlje komisijo, ki naj ugotovi sedanje nevzdržno stanje v obeh conah ter razpiše demokratično in svobodno glasovanje vsega prebivalstva. Tretja . resolucija, po vzgledu tržaške protestira proti samovoljnosti in brezpravju v naši coni s posebnim ozirom na napade titovskih škvader proti svetovalcu Čoku in drugim državljanom. Ponovna intervencija CGIL za tržaške brezposelne delavce Za teden --- dni — Demonstracije brezposelnih - Enotne akcije obeh tržaških sindikalnih organizacij - Do 4. decembra bo SELAD zaposlila komaj 570 ljudi Tajništvo CGIL je te dni ob- v poštev omenjeni delavci. vestilo Zvezo ES o poteku posredovanj za delavce, ki so bili odpuščeni iz služb pri oboroženih silah. Kot je znano, se je delegacija prizadetih delavcev pod vodstvom tov. Rndi-cha in zastopnikov CGIL sestala 3. novembra z italijanskim ministrom za delo Scoco. Načelnik kabineta že omenjenega ministra je potrdil, da je po sestanku, ki je bil 3. novembra minister Scoca pod-vzel potrebne ukrepe zato, da bi določeno število odpuščenih delavcev zaposlili pri SE-LADu. Nadalje potrjuje omenjeni šef, da je v teku preučevanje, kako bi zaposlili še ostale odpuščene delavce v primeru, da bi Italija prevzela oblast v Trstu. CGIL se je tudi pozanimala za tiste delavce, ki so že dolgo časa brezposelni. Pri načelniku že omenjenega ministrskega kabineta je dobila zagotovilo, da je v preučevanju načrt javnih del za mesto Trst, Poslabšanje gospodarskega položaja in povečanje brezposelnosti — in to prav na pragu zime — je pretekli teden resno zaskrbelo tisoče brezposelnih tržaških delavcev. To zaskrbljenost je še povečal tržaški urad za dem, ki je v smislu odredbe, po kateri naj se za-posijo pri izrednih delih SELAD a pi venstveno tisti delavci, ki so jih anglo-ameriške o-borožene sile odpustile z dela, odslovil brezposelne, ki dan za dnem iščejo dela na omenjenem uradu. Tudi v tem je iskati vzrok, da je prišlo do demonstracij brezposelnih. O poteku demonstracij do petka dopoldne smo poročali že v prejšnji številki našega lista. Tudi v petek so se demonstranti zbrali pred sedežem urada za delo, odkoder so krenili pred sedež KVU in nato pred mestno občino. Kot je znano so se že prvi dan vrinili v vrste discipliniranih demonstrantov razni ti- pri katerih bi prišli predvsem lovski. fašistični in bogsigave- PO ŠTIRIH RAZPRAVAH NA ZAVEZNIŠKEM SODISCU PONOVNA 0D60DITEV procesa proti Klatianu V ponedeljek se je moral ti- prsi ter ga pozval z besedo: lovski izzivač Dario Klabjan iz Doline, ponovno zagovarjati pred Zavezniškim sodiščem. Kot je znano, je Klabjan grozil s samokresom dolinskemu sovaščanu Cergolu. To je bila že četrta razprava. Toda vseeno še ni prišlo do zaključka. Potrebna bo nova razprava, predno bo prišlo do sodbe. Klabjan se izgovarja, da je našel samokres nekje v bližini so nerazdružljive vezi med Mi- vasi, vojaški telefon, naj bi mu Ijami in Trstom. Miljska ob- dal neki prijatelj, za katerega čina je tesno in nerazdružlji- pa ne ve, kako mu je ime in vo povezana s Trstom na go- kje stanu e, dočim je strelne spodarskem trgovskem, kme- naboje našel v neki jami v tijskem, kulturnem polju. ..... . . . T , . , , . bližini Sempolaja. -Lepa zgod- Razgaln je delovanje edme- ba k -, ga titovskega svetovalca, ki je ’ šel pred nedavnim v Beograd Obtoženec se še vedno iz-k Titu. Ta človek je bil iz- govarja, češ, da ni imel nobe-voljen s 6°/o glasov pod firmo nega slabega namena do Cer- gola, kar pa slednji odločno t. j. pod krinko indipendenti- ... , , . , , . zma. Ce bi se bil predstavil vo- P°bl-Ja, trdeč, da mu je obto-livcem s programom za odtrga- zene- nastavil samokres na nje miljske občine od Trsta, !___________________________________ stoj! Cergol se seveda ni prestrašil in je s pestjo udaril po napadalcu, pri čemer je padel samokres na tla, obtoženec pa jo je odkuril. Ker si obe verziji zelo nasprotujeta, je sodnik Ellison odgodil razpravo. Izredno lepa prireditev v Boljuncu. Prejšnjo nedeljo, 23. t. m. so nam Ricmanjci pripravili naravnost mali kulturni dogodek v Boljuncu. ko so prišli k nam gostovat z dramsko skupino, godbo in pevskim zborom. Prireditev je privabila nabito polno dvorano občinstva, ki se je posebno ob igri «Divji in nedeljski lovci» izredno zabavalo. Presenetila sta nas tudi godba, ki je igrala ves Zavezniško vojaško sodišče sodi tržaške demonstrante Neofašistični škvadrisl Franco Macaiuso je obsojen na 4 mesece zaporne kazni V petek se je pričela sodna . bra. Po poročilu omenjenega razprava proti skupini 22 lju- majorja bi bili morali branilci di, ki so obdolženi, da" so so krivi neredov in krvavih in cidentov, ki so se dogo3ili v Trstu 5. in 6. novembra. Ob priliki otvoritve razprave je predsednik sodišča major Grabb opozoril publiko, obtožence in branilce, da ne bo dopustil, da bi prišlo na sodišču do kakršne koli manifestacije. Za tem je povedal, v kakšni meri bodo upoštevali italijanske zakone ter da se bodo obtoženci morali zagovarjati zaradi udeležbe na nedovoljeni manifestaciji, v smislu uredbe št. 2 ZVU. Ob tej priliki je med drugim tudi povedal, da je bilo ob priliki neredov v Trstu ranjenih 79 agentov čas prireditve med odmori, in | civilne policije. Za tem pa je zbor, ki je ob koncu zapel prav maj. Hayward podal podroben lepe pesti opis dogodkov 4. in 5. novera- ne bi bil prejel niti enega glasu. Odločno je poudaril, da bi se danes vse miljsko prebivalstvo izreklo proti delitvi, če bi se mu nudila možnost svobodne izbire. Tov. Pacco je prav tako zelo ostro obsodil popolno pomanjkanje vsake zaščite miljskega prebivalstva pred titovskimi vpadi iz cone B. Demarkacijska črta je popolnoma brez zaščite. V dneh krvavih incidentov v Trstu je ostalo v Miljah kakih 10 policistov, dočim jih je bilo v Škofijah, na tako važni točki še manj. Zato je lahko prišlo do titovskih terorističnih dejanj, do napadov na hiše svetovalca Čoka in tov. Viole, do pomazanja zidov, javnih stavb, hiš in cest s strani znanih zlikovcev, do razbitja cestnih in šolskih napisov. Oblasti niso napravile ničesar, da bi preprečile ponavljanje teh terorističnih dejanj, čeprav se je občina obrnila na pred-stoječe organe in jih obvestila o tem stanju. Zato se bo občina pozani- Odbit napad na sedež sekcije KP pri Sv. Ani mala, da bo napravila vse, kar je v njeni moči in kar ji je ddvoljeno po zakonih za varstvo in zaščito prebivalstva. Zdi se skoraj, da se noče napraviti konec temu stanju in da se skuša nuditi možnost za nove provokacije, teroristična dejanja in ustvarjanja neredov. Zato je občinski svet pozval občane, naj se budno pazijo pred provokatorji in te- O d kod je prišla „pobuda“ za provokacijo? V petek zvečer se je na sedežu naše Partije pri Sv. Ani vršila konferenca o Sovjetski zvezi v okviru meseca prijateljstva z ZSSR. Za to priliko so tovariši pripravili okusno razstavo o deželi socializma, nad vhod v sedež so pa postavili svetleči napis v čast Sovjetski zvezi. Okrog 21. ure se je pa pred sedežem zbrala skupina približno 20 beguncev iz bližnjega taborišča, ki je začela s kamenjem obmetavati naš sedež. Najprej so se begunci spravi li nad napis, nato je pa začelo leteti kamenje tudi v notranjost sedeža. Na ta napad so takoj odgovorili vsi prisotni tovariši in demokrati, kate-rim so se pridružili tudi številni drugi ljudje, ki so bili slučajno na cesti. Pognali so begunce v beg, jih v bližini stadiona Sv. Sobote dohiteli in — si 1 a jr Sk ^S M. JI v^ IpL » ‘-flrrrrj; P It o s v c 1 RsE*-’ Kulturna prireditev na Skoljetu. V četrtek 3. decembra bo v prostorih PD «Haas» na Skoljetu v znamenju «Meseca prijateljstva s SZ» kulturna prireditev s predavanjem. Govoril bo tov. Košuta. Začetek ob 20. uri. Miklavževanje v Gabrovcu. Ob priliki Miklavževanja drugo nedeljo 6. decembra priredi PD «Drago Bojan» v Prosvetnem domu v Gabrovcu kulturno prireditev z zanimivim sporedom: domači otroci bodo recitirali priložnostne pesmi. dramska skupina «Cebul-ca» iz Trsta bo nastopila z Nu-šičevo enodejanko «Analfabet» in priljubljeni oktet s Prose-ka-Kontovela bo zapel svoje lepe ruske in druge pesmi. Začetek ob 16. uri. «Divji in nedeljski lovci» na Kontovelu. Opozarjamo že danes, da bo igralska skupina iz Ricmanj nastopila s svojo zabavno komedijo «Divji in nedeljski lovci» na Kontovelu drugo nedeljo 13. decembra. Ob tej pri- iki bosta nastopila tudi njihova odlična pevski zbor in godba. V znamenju «Meseca prijateljstva s SZ so bile še sledeče kulturne prireditve, s katerih so bila odposlana VS OZN protestne resolucije proti razkosanju STO in pozdravna pisma sovjetskemu ljudstvu: v Podlonjerju: lepa prireditev z recitacijami, petjem in predavanjem o SZ. Govoril je tov. Gombač. v Trebčah, v četrtek 20. t. m. ko je predaval o SZ in recitiral priložnostne pesmi tov. Košuta. Prikazovale so se tudi filmine iz življenja v SZ. v VOM, v soboto 21. t. m. je govoril o SZ in o splošnem političnem položaju tov. Gerlanc ter so proslavili 36. obletnico Okt. revolucije. v Barkovijah, 21. t. m. pri Rumeni hiši s predavanjem o kulturi in splošnem razvoju v SZ. Govorila sta tov Malalan in Doplicher. Vse navedene prireditve so bile pod okriljem SHPZ ter so bile prav dobro obiskane. Poleg tega so bila odposlana protestna pisma proti razkosanju STO in pozdravna pisma ljudstvu SZ s podpisi še iz sledečih krajev: s prireditve v Boljuncu, iz Skednja, in v imenu SHPZ. Boljunčan. Zaključna prireditev «Meseca prijateljstva s SZ» v Kinu ob morju. Jutri v nedeljo 29. t. m. ob 9.30 bo v Kinu ob morju velika zaključna prireditev «Meseca prijateljstva s SZ». SHPZ se namerava udeležiti manifestacije skupno z delegacijami vseh svojih včlanjenih društev. V ta namen in za skupen nastop na odru, prosimo delegate vseh naših društev naj se zberejo točno ob 10. uri v dvorani Kraljič v I. nadstropju Doma prisl, delavcev. Udeležimo se v čim večjem številu le važne kulturne manifestacije prijateljstva s SZ, da s tem dokažemo svoje simpatije in hvaležnost do'velike zaščitnice zadi-ranih narodov in zagovornice STO. SHPZ. jim dali zasluženo lekcijo. Kmalu potem je bil v notranjosti begunskega taborišča aretiran ruski begunec Nikolaj Bajkušev, ki ga je neki mladinec videl, ko je metal kamenje na sedež. V ponedeljek se je ta provokator pojavil na sodišču za določevanje narokov, kjer se je skušal iz napa-laica preleviti v nedolžno ovčico in je tožil, da je bil pretepen, ne da bi kaj hudega storil. Poslan pa je bil ponovno v zapor in se bo moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Begunski napad na sedež KP STO pri Sv. Ani najbolj označuje ozračje, v katerem živimo. Ozračje neprestanih provokacij, kjer se vse temne die združujejo, da bi čim bolj skalile mirni potek mestnega življenja in ustvarjale nerede, vse za blagor Atlantskega pakta, v korist mešetarjenja z našim Ozemljem in našimi življenji. Zato je dolžnost vseh tovarišev in demokratov da budno pazijo in vsako provokacijo nemudoma prepre čijo. nudi interesentom vsa potrebna pojasnila. PREDPISI ZA UREDITEV SEČNJE BOŽIČNIH DREVES Oddelek ZVU za poljedelstvo, gozdove in ribolov naznanja, da bo v času od 1. decembra do 6. januarja strogo prepovedana sečnja vsakršnih iglavcev. Lastniki (in samo ti) ki nameravajo posekati iglavce v omenjenem času, bodo morali predložiti prej prošnjo Gozdarsškemu oddelku policijskih sil, ul. .M. Grappa 3, I. Gozdarskemu oddelku polica Monte Grappa 3, I. v Trstu, in označiti kraj, kjer hočejo sekati, kakovost in obseg drevesc, ki jih nameravajo posekati, ter za kaj so namenjeni. Vsaka sečnja brez predhodnega dovoljenja se bo smatrala za prestopek in kršilci bedo kaznovani izpraševati maj. Haywarda, toda to so odklonili. Se isti dan so enega izmed sedmih aretiranih demonstrantov izpustili na začasno svubodo. V soboto se je razprava nadaljevala. Tega dne je na zahtevo branilcev sodišče izpustilo na začasno svobodo še ostalih 6 pripornikov. Na torkovi razpravi so govorile številne priče. Nemogoče je na tem mestu podrobneje opinati posamezne izjave bodisi obtožencev, kakor tudi agentov civilne policije in branilcev. Isto se je ponavljalo tudi na razpravi, ki je bila v sredo. A-genti civilne policije vztrajajo na tem, da so obtoženci bili v resnici krivi in da so kot taki bili vredni, da so jih aretirali. Obramba obtožencev pa po drugi strani teži za tem, da bi zmedla priče in zlasti policiste. Proces se nadaljuje. O njem bomo pisali podrobneje prihodnji teden. V ponedeljek pa je zavezniško vojaško sodišče obsodilo na 4 mesece zapora znanega neo fašističnega škvadrista iz Cavane Macaiuso. Omenjeni je bil aretiran 14. oktobra, t. j. ob priliki neuspelega napada na sedež Fronte za neodvisnost (kot je znano, je tedaj tolpa vandalcev, misleč da pustoši sedež omenjene Fronte, pustošila urad privatnega podjetja SILFA) in urada jugoslovanske trgovinske delegacije v ul. Cicerone. Albin Škrk. Komunistična skupina v devinsko - nabrežinskem občinskem svetu izraža tudi tem potom svojcem pokojnika svoje najgloblje sožalje. Seja občinskega sveta v Nabrežini V ponedeljek, 30. novembra se bo pričelo redno jesensko zasedanje občinskega sveta v Nabrežini. Prva seja se bo pri čela ob 17. uri. V nedeljo, 6. decembra ob 15.30 bo v dvorani pri Rumeni hiši Miklavževanje za barkovljanske otroke. Domači otroci pripravljajo lepo kulturno prireditev, na katero so vabljeni stari in mladi. Miklavževanje organizira ZiDZ. di še kakšni drugi provokatorji. Povsod, kjer so bile demonstracije, je bilo opaziti vid nejše titovske kolovdje. Zato ni čudno, da je prišlo do izgredov, bodisi na uradu za delo. kakor tudi drugje. Množica demonstrantov je sledila pozivu Enotnih sindikatov in že drugi dan demonstracij preprečila, da bi provokatorji še nadalje rovarili v njenih vrstah ter tako še nadalje poskušali izzvati večje nerede, izgrede in morda celo krvoprelitja. . Dejstvo, da so številni titovski kolovodje, kronisti in fotoreporterji bili povsod pomešani med demonstrante, nam še zgovorneje potrjuje, da so bile provokacije organizirane in da so imele namen zajeti vse večii obseg. Tudi v soboto je bilo nekaj demonstracij na ulicah. Toda večina demonstrantov ni marala slediti prenapetežem m provokatorjem. Manjše skupine so pa še nadalje rogovilile po mestu. Ena izmed teh je vdrla celo v neko skladišče za živila, druga pa je ustavila neki kamion Delavskih zadrug in ga oplenila. Ta dan je Zveza ES ponovno pozvala demonstrante k redu ter jim zagotovila, da bo storila vse, kar je v njeni moči zato, da se reši njih pereče vprašanje. V ponedeljek je bil na sedežu Zveze ES sestanek brezposelnih. Na njem je govoril tov. Radich, v diskusijo pa so posegli tudi številni prisotni brezposelni. Na tem sestanku :e bila izvoljena posebna delegacija, ki je šla nato do Delavske zbornice, kjer je predlagala enotno akcijo v prid brezposelnim. Delavska zbornica je v glavnem dala pozitiven odgovor na ta predlog. Zlato je bila na drugem sestanku, ki je bil v torek, izvoljena paritetna komisija, ki bo formulirala zahteve in predloge brezposelnih ter jih predložila obema sindikalnima organizacijama. V kolikor smo obveščeni, bo SELAD do 4. decembra zaposlila 570 brezposelnih. Kasneje bo zeposlila še ostalih 1430 brezposelnih. ) ji Sobota, 28 - Jakob (zadnji krajec) Nedelja, 29 - Saturnin Ponedeljek, 30, - Andrej DECEMBER Torek. 1. - Natalija Sreda, 2. - Pavlina Četrtek, 3. - Frančišek Ks. Petek, 4. - Barbara (Bara) ZGODOVINSKI DNEVI' 28. 1820. se ie rodil Friderik En-) gels, soustanovitelj znanstve nega komunizma. Umrl - je * avgusta 1895. 29. 1945. je bila proglašena Fede! rativna ljudska republ ka JU-1 goslavija. , 11 29. 1948. je umrl nabrežinski rtr1 jak, pesnik Igo Gruden. I. 12. 1918. je bilo proglašeno v Beogradu zedinjenje JugosloiV vanov v skupni državi SHS.,.,. J. 12. 1800 se je rodil v Vrbi nJi Vc Gorenjskem največji sloveli-n sk:i pesnik France Prešeren« i 5. 12. 1936. je bila sprejeta v ZSs • SR nova stalinska us ava , ole id n >m de [to SOBOTA: 13. Šramel kvint etjVj m pevski duet - 16. Oddaja za’Ov najmlajše - 18. Koncert mezzostrie pran is tke Justine Knalj-Vugove 'n, 19. Pogovor z ženo - 21. Malo z» . salo - malo zares -22.30 StjepaH*>Cc Suiek: Klasični koncert - 22tika-Ples za konec tedna. NEDELJA: 8.45 Kmetijska od j M daja - 12. Od melodije do melo--. : ' 1 1 m-Vrh- L-,:-.. iti TRST II. i3._ Glasba po željah - H>-._ Malo za salo - malo zares - 19.190 Koncert ruskih balalajk - 20.&" Slovenski motivi - 20.45 Wagner:« LOHENGRIN, 1. in 2. dejanje. L PONEDELJEK: 14. Lahke nič*® Sindikati sporočajo, da ostane draginjska doklada za delavce industrijske in trgovske stroke tudi v mesecih decem-ber-.ianuar neizpremenjena. — WmI lodije igra pianist Franco Russo*. r - 18.40 Koncert pianistke DamU3"} -, ne Bratuževe - 19. Mamica pri-, poveduje - 22. Wagner: LOMEN- 61 GRIN, 3. dej. kaj. TOREK: 13. Glasba po željah 'ilcif 19. Sola in vzgoja - 20.30 PeV-L ski duet in harmonika - 21. Radii-0 v-ski oder - Branislav Nušič: pRO-aši LEKCIJA - 22.50 Koncert violhrid nista Karla Rupla. SREDA: 18.19 Svendsen: Norve-;vs ska rapsodija - 19. Zdravniški ve-tim Jez - 20.05 Slovenski motivi - 21- dV; Aktualnosti - 21.15 Koncert vioU;iSrr nista Ljudevita Dobronya - 22.15 rc «j-lazunov: Simfonija št 4 y. ČETRTEK: 13. Pevski duet »V' harmonika - 19. Mamičina prav-no Ijica - 21. Dramatizirana zgodb3top - 22.30 Beethoven: Koncert z3in klavir in orkester. PETEK: 13. Glasba po željah -;§oc lrzaski kulturni razgledi ' ^zl 21A5 Rimski Korsakov: SpansWìj n capriccio - 22.15 Iz angleških ko«' “ certnih dvoran ‘‘aJ. ______ :S®a: «Novoje Vremja» o Trstu w (Nadaljevanje s 3. strani) ’‘0st Angm-ameriški sklep o Iz-'er nočitvi cone A Italiji ne polji-meni nič drugega kot delite'';, STO. Ta sklep ni na noben na-,1® čin v skladu s poskusi za ohra-edii nitev miru in varnosti in ne!]el more kot izzvati nove kompl' , 1 kači je v tem delu Evrope h1'lSvc tako povečati mednarodno n3- 0v petost. To dokazuje predvsefl1 *ga silna šovinistična propaganda ,.ač in rožljanje z orožjem v Ita'd s liji m v Jugoslaviji. Na vsaK,lov način pa kršitev mednarodni!11 1 more;bc indica im pogodb in obveznosti ne .... privesti do srečnega zaključk3' h j mednarodnih vprašanj. Z« Zato je takojšnja in dobese-16 , dna uveljavitev mirovne P°':ave godbe z Italijo edino sredstv0 fpG za rešitev tržaškega vprašanj3 ini v interesu tržaškega prebiva* je j, stva ter vseh narodov, ki si že- jjj lijo miru; ta rešitev je v inte' resu svetovnega miru in med' 1 narodne varnosti. i. -iso . - trai Kriza v Sv. Marku a j (Nadaljevanje s 3. strani) k POBIJANJE BOROVEGA PRELCA Oddelek ZVU za poljedelstvo, gozdove in ribolov opozarja, da je pobijanje borovega prelca obvezno. Vsi lastniki borovih gozdičev, vrtov, parkov in gozdov, v katerih rastejo bori, so obvezani pobijati borovega prelca na lastne stroške. Pobiranje in -uničevanje prelčevih gnezd se mora začeti od 15. decembra 1953 in mora biti zaključeno do 15. februarja 1954. Gnezda je treba odstraniti tako, da se odžagajo veje, na katerih se nahajajo. Ce pa so gnezda na vrhu drevesa, jih ie treba odstraniti brez odža-ganja vrha. Pobrana gnezda je treba sežgati na mestu. Po 16. februarju 1954 bodo vsi prestopniki kaznovani in pobiranje gnezd bo opravljeno po naročilu Gozdarskega oddleka policijskih sil na stroške prestopnikov. Gozdarski oddelek, Nenadna smrt Josipa Colje V ponedeljek je umrl Josip Colja, občinski odbornik občine Devin-Nabrežina. Pokojnik je bil znan kot zaveden Slovenec in pravi poštenjak. Zato so ga tudi občani zlasti pa njegovi vaščani Devinčam zelo cenili. To je pokazala tu di njegova zadnja pot. Devin-čani pravijo, da ne pomnijo, da bi kdaj videli v njihovi vasi tako veličasten pogreb. Komunistično skupino v devinsko - nabrežinskem občinskem svetu sta na pogrebu zastopala tov. A do Slavec in 50.000 podpisov za civilno upravo na STO Odbor miru bo podprt zahtevo po plebiscitu Tržaški odbor miru sporoča, jih izpraznile odhajajoče dru da je bilo doslej nabranih skupno 50.000 podpisov za e-notno civilno upravo STO. Spričo poslabšane situacije na STO po objavi anglo-ameriške note, je Tržaški odbor miru sprejel z zaupanjem resolucije tržaškega in miljskega občinskega sveta z zahtevo, naj OZN pošlje na Ozemlje svojo komisijo in naj razpiše plebiscit, in bo te zahteve postavil na zasedanju Svetovnega sveta miru na Dunaju, kjer bo delegat tržaških borcev za mir zaprosil za solidarnost in podporo mogočne fronte miru vsega sveta. 50 stanovanj na razpolago I Komisija za dodeljevanje ulica stanovanj sporoča, da je na Monte Grappa 3, I, tel. 23643, razpolago 50 stanovanj, ki so žine anglo - ameriških voja kov. Na Opčinah je na razpolago 22 stanovanj s štirimi sobami in vsemi pritiklinami. Najemnina znaša 3.840 lir mesečno. V istem kraju je na raz poiago še 16 stanovanj s prav toliko prostori, dočim najemnina znaša 6.000 lir mesečno. V Zgornji Kolonji (Villa Giu lia) pa je na razpolago 12 stanovanj s petimi sobami, pritiklinami in garažo, za kar znaša najemnina 24.044 lir na mesec. Prošnje za dodelitev stano vanja je treba napraviti na prostem papirju, v njih pa mora biti označeno družinsko stanje, vsi družinski dohodki, kakšno stanovanje je želeti ter kraj in najemnina. Za ta stanovanja ne pridejo v poštev prošnje, ki so bile vložene ob drugih prilikah Nepreklicen rok za vložitev prošnje zapade 30. t. m. Prejšnji četrtek so pripeljali v tržaško bolnico zidarja Ivana Stranja i:z Doline št. 74, ki so mu stani čevlji ožulili nogo in mu pozročili tetanus. Zdravniki se o njegovem stanju niso izjavili1. »** Marija Stalitz, bivajoča v ul. Udine 19 je v četrtek obiskala svojo vilo na Opčinah, ki je prazna, kerx jo lastnica rabi samo v poletnem času, in ugotovila, da so ji neznani tatovi odnesli razne obleke in perilo ter druge predmete v skupni vrednosti 750.000 lir. *!* Družba veselih vinskih bratcev se je v soboto ponoči vozila na motornem triciklu iz Trsta na Opčine in nazaj, ko se je vozilo v ul. Commerciale na ne kem ovinku prevrnilo. Dočim sta jo brezvestni šofer Mario Jane-sich iz ul. R. Sanzio 7 in -neki neznanec popihala, je na cesti obležal mrtev njun sopotnik 47-letni Oskar Augustiiinčič iz ul. G atteri 45. Policija je šoferja takoj izsledila in aretirala. *** Med neko drugorazredno nogometno tekmo na igrišču pri Sv. -Sc-boti je v soboto 20-1 etni Ferruccio Merlak iz ul. Ronchetto 113 nerodno padel in si zlomil roko. Okreval bo v 50 dneh. ***V nedeljo zvečer se je 22-letni Livio Boleti! iz ul. Raffineria 9 :s svojim, prijateljem 23-ietnim Giovannijem. Fragiacomo vračal na motorju po obalni cesti v Trst, -ko je v bližini. Sesljana izgubil oblast nad vozilom in padel ter obležal mrtev zaradi zloma tilnika. Fragiacomo pa se je resno poškodoval po glavii in rokah -in bo moral ležati v bolnici približno mesec dni. *** Na cesti med Opčinami in Sesljanom pa sta s-e v nedeljo ponoči resno ponesrečila dva šoferja, ko je nenadoma počila guma sprednjega desnega kolesa težkega tovornika s prikolico, katerega sta vozila in se je tovornik prevrnil v obcestno dolino. Oba ponesrečenca so -prepeljali v tržaško bolnico, -kjer se bo eden moral zdraviti zaradi zloma medenice iin desne roke 60 dni, drugi pa 30 dni. *** 55-letni Bruno Dapre-tto se Je v torek obesil na stopnišču hiše na Vrdelci St. 1804, kjer je stanoval. Zdravniška pomoč je na žalost prišla prepozno. Domnevajo, da si je nesrečni človek vzel življenje zaradi bede in bolezni. *** V ul. Roma je neki avtomobil podrl pešca 31-let nega Silvana Orettija, ki si je pri padcu zlomil komolec desne roke in se potolkel po čelu. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 35 dni. * V občinskem avtoparku v drevoredu M-iramare je padla 40-letnemu delavcu Vittoriu Rotimo iz ul. della Guardia 23 težka železna plošča na nogo .in mu verjetno zlomila gleženj. V bolnici se bo moral zdraviti največ 30 dni. *** V sredo dopoldne so v odsotnosti! gospodinje vdrli neznani tatovi v stanovanje Angele Bear-zi stanujoče v ul. Colonna 4 In ji odnesli 190.000 lir v gotovini ter številne zlate predmete v skupini vrednosti 500.000 lir. *** v pritlični hiši v ul. Car-pison 20 so pa -vlomiilei prišli skozi podstrešje v neko sladišče in iz pisarne odnesli dva radijska aparata in 15 -tisoč lir ter se po isti poti vrnili odkoder so prišli. Lastnik, dr. Giuseppe Vittori, je utrpel 75 tisoč lir škode. ; -ost Zveza Enotnih sindikatov je poslala Francoski zvezi dela solidarnostno brzojavko z zahtevo izpustitve sindikalnega voditelja Beno it Francho-na, ki ga je policija te dni aretirala. Tudi vse večje tovarne so poslale solidarnostne brzojavke. *** Pri ravnateljstvu Acegat se nadaljujejo pogajanja za uveljavitev pogodbe od 29. aprile. Sindikalne organizacije zahtevajo, da se poviški računajo od 1. januarja 1953 dočim vztraja ravnateljstvo na datumu 1. l. 1954. V dneh od 19. do 25. novembra se je v tržaški občini rodilo 17 živih in 1 mrtev otrok, umrlo je 66 oseb, porok pa je biilo 32. j “d tu način normalizira delov1)' ; nje te važne ladjedelnice izhai* Lr, iz izkušnje zadnjih let, ko se >e -tiari prezrlo omenjeno vazno naiel° iČC)) m se je prišlo do sedanjega kat11'k)\n Strofalnega stanja. n Delavci ladjedelnice Sv. M)r >9de ka so v trenutku, ko postarli®^ te predloge prepiičani, da goVc' -rijo v obrambo ne samo svo)-’ jovi; lastnih interesov, temveč tudi e 1^ obrambo interesov vsega mesto1' ;^r sa gospodarstva, Ljjj Zato s pričujočim pismom P° zivajo vladne oblasti, da upošR' vajo obrazloženo situacijo in s" 101)1 z vsemi sredstvi, ki jih imajo ^ d razpolago trudijo, da se ladjeill‘ faj niči Sv. Marka: 1. nujna poskrbi naročilo za P1’' 6da pravilo ali preureditev ladje vl' | en čje tonaže; 2. da se ji zajamči -6sn daljevalno delo na podlagi ieinč proizvodnje 40-60 tisoč ton li' ‘To d jev ja, kar bi se moglo dosec‘ ii, , v povezavi z načrtom za moda' ‘Čin' nizo.cijo in povečanje italijatislost trgovske mornarice. «Oj z Ostale ustanove in združen)11' Ls katerim je to pismo poslano p fot vednost z ozirom na interese, K' jih brez dvoma vezejo na ^ 'iipg vprašanje, so pozvane, da P°d' fv0j, prejo zgoraj omenjene zahteve ^ foke jih po potrebi izpopolnijo ^ svoji uvidevnosti». 'krtu — ^ k : Odgovorni urednik la : RUDOLF BLAŽIČ (BiagD L„ Založništvo «DELA» ga riška tip. RIVA. Torreblanca 1 l>ovelle»je Al* Občinska uprava občine Devin-Nabrežina sporoča žalostno vest, da je v ponedeljek 23. t. m. ob 9. ur1 zjutraj nenadoma preminul JOSIP COLJA občinski svetovalec in odbornik Mi 'si '-lik ki! kns !*šk: 'Urit i^de Pogreb pokojnika ie bil v torek, 24. t. m. v Devini-Slava njegovemu spon-inui OBČINSKA UPRAVA OBČINE DEVIN - NABREŽINA Najnovejše vzorce ČEVLJEV za moške, ženske in otroke ter veliko izbiro C P A. T po najugodnejših cenah dobite v trgovini obutve TREVISANI ul.Vasari 10-tel.96-661 Tudi na obroke ! To 'ato v e’ 'j ar 'žaš t k h k.”' N« ,Mi 'tke Ì9 11 i* b fise Sri: krt T0 B