< irop« Sundajt tU Holidays. GLASILO slovenske NA DNE JED NOTE (Jmdatškft 1» upravallki pro. ■tort; MBT H. ITVm T^^TStt tSVJ^S&JTSi?. ChicMo, III., .r«U, 4. «t,u»u (Au«».i 4th) 1920. M0° STEV—NUMBER182. ^iiriiiiil^———■—■ 1 m i __ 1101» Aot af OoL 1» ItIT, »tlioritd —- J— 14, tSIS. "JUGOSLOVANI MORAJO DATI ZRMM, ' 1 m m 1.1 .. • 'POLOŽAJ GLEDE JADRAN SKEOA VPJtAfiANJA JE NESPREMENJEN. Italijanski zunanji minister pravi, da so Jugoslovani dobri vojski, t "slatfi poHtiferji". Him, 3. avg. — Grof Sforza, italijanski zunanji minister, je izjavil včeraj v intervjuvu z ameri-_Škim poročevalcem Mowrerjem, da Eo združeni napori Ualije in >slavijc morejo preprečiti re-itrukcijfcgplitičnega monstru-ma, ki se je raienoval Avstro-Ogr-sks. V tem oziru ho interesi Italije in Jugoslavije abaolutno identični in fundamental^ ,ako nočeta obe državi doživeti, da je bila vojna i'sistohj,' / DgJje je rekel Sforza: "Jugoslovani so zelo hrabri na Irnjiščn, ali zelo slabi v politiki. Hrabrost v politiki pomeni, da morajo voditelji riskirati začasno nepopopu-laraoat za boljšo bodočnost njiho-ve domovine. Mi v Itsliji smo pripravljeni na to. Naše mnenje je, da bi morali juogslovanski voditelji \eventuelno apoznati potrebo nekaterih žrfgv in aranžirati z nami zmerno in pametno rešitev jadranskega vprašanja. Položaj, kar e tiče tega vprašanja, je še vedno espremenjen:" VOZNIM NA 2ELEZ-NICAH SE POVIŠA. ZA POTNIKE SE POVtftA 20 AVGUSTA, 1A BLAOO PA 26 AVGUSTA. Povišanja vosnioe bo logično sle dila podražitev življenskih po-trebščini, PTIČKA STA SE UJELA. New York, V. T. — Policija je prijela 26-letnega >8tauley Wai-kasa in 40-lotnega Martin Koleja a obtožbo, da «ta prodajala stroje za izdelovanje denarja in na Washington, D. 0. — Alfred P Thom, glavni advokat predsedni kov železniških družb, nasnanja da se voznina za potnike poviša 20. avgusta, za blago pa 25. av gusta. Po preliminarnem proračunu bodo železniške družbe pomnožile avoje dohodke za $1,680,000,000 Od teh dohodkov odpade na pot niško vozniho okoli #223,000,000, na tovornino pa $1,300,000,000 Povprečno se tovornina povila za 35% odstotka. Tako namreč ra čunijo Železniške družbe. Nekatere države imajo zakon, da potniška voznina ne sme pre-segati dveh centov na miljo. Ta poatava ni bila uveljavljena po vojnem zakonu in potniki so morali plačevati po tri cente od milje. To velja do letošnjega sep tembra. železniške družbe so pa že pripravljene, da nastopijo v vseh državah, da voznina za potnike oaten* povišana ie po 1. septembru na tri eente. Ko je bila Železniškim uslužbencem povišana mezda, je vm. časopisje zakričalo, d* povišanje mezde znaša nekaj na pol miljar-de dolarjev, a zdaj se lahko vsa-kdo prepriča, da železniee zahtevajo skoraj trikrat tako visoko poviiauje voznine, kot je bilo mezdno povišanje uslužbencev. In take železniške manipulgei tateAgj?io nek#!erLU|i4jt da MED ZAMORCI * OPASNO VRE. maščevati hočejo smrt svojega tovariša. Vojaško dete so odšle v Miami št on linfenkt umor ▼ za veC THKJtWSffV.^ "3WJISPF je določilo za vaakega deset tisoč dolarjev poroštva. Njurta žailnja žrteV je" bil neki Joseph ?Jor-\\'Hch, ki je njima plačal za tak ničvreden stroj $2,260. Detektivi izjavljajo, du sta od leta 1919 dne 9. avgusta-oslcpari-la ljudi za sedem in trideset tisoč dolarjev, katerim sta prodala stroje za izdelovanje denarja. Sleparils sta po Bostonu, Phila-delphiji, Arlingtonu in drugih mestih na* vzhodu. Najprvo sta izvohala, koliko denarja ima žrtev, katero 'sta mislilu oskubiti, na kar sta jI prodsla navadno škutljo kot stroj za' izdelovanje denarja. POŽAR JE POŠKODOVAL ŽELEZNIŠKI MOST. New York, N. Y. — Železniški most v Willlarasburgu ne l>o odprt za promet najmanj en mesec, ker g« je močno poškodoval požar. Inženirji izjavljajo, da bo treba izmenjati devet in dvajset železnih vezi. ZA8T0PNIK JUG08L0V. RE PUBL. ZDRUŽENJA DOSPEL V DOMOVINO Br. Zalaznik je prišel v Ljublja no in s nJim so prišli na dveh ladjah številni zaboji. "Naprej" piše: Ljubi jena, I H. julija. — Hod rug Friderik Zalaznik je te dni prišel v Ljubljano kot odposlanec Jugoslovanskega U. publičanskega Združenja v A meriki. Z n jim so dospeli na dveh ladjah. in sicer na parniku "Italia" in parniku "Panonia" številni /hIntji, ki »o bili poslani rojakom \ domovino. Tudi uašs "Srobo-.Is" je.dobila »epa darila za pro '. turško siročad Ttlago se bo raz ilrlilo potom, "Nakupovalne r.a-• Iruge" točno ]k» naviwlilik amc riSkih rojakov in pod nadzor st* »»m MNlrugs Zalaznika Večji .lel pošiljat ve j«« Še v Tratu in pri v Ljubljano še ta me«*e Poleg trga ima *»dr Zelaznik m to valn<> misijo, ds *e dogoVori / našimi goapodsrskimi «»r«enira nami o *\mAtfim geapoere kamen in ga vrže v delavce po znanem načinu, da delavske mezde povzročajo draginjo. Ta zagovornik privatnih podjetnikov ne vidi, da a« delav-ri v obrambi, ker so prlvstni bl-zniški intereai povišali eene. In najdejo se c«k> med delavei pri sniojencl. ki verjamejo, da je re«. kar jim natvezi velebizniško čaaopisje o vzrokih draginje, in obžalujejo uboge "gospodarje. ' katerim delavei s svojimi zaht* vami ne dajo miru Taki delavci na podobo! onim zamomem, ki ao ob času državljanske vojne v južnih državah obdelavali polja «vo-jih gospodarjev, ki ao odšli na bojišča. *la preprečijo osvobodi tev zamoreev izpod telesne suf-nosti. r*hleago in okoliea: V četrtek ja«n<> Južno za pedni vetrovi. Tem|wrati»rs v Kadnjik 24. #eak-aa j višja 70. najnižja SO. Holnee i ride ob »ršS. zaide oh 0». Miami, Pla. — Med tukajšnji mi zamorci z Bahamakega otočja opaaao vre, ker sumijo, da je bil njih tovariš linčan, katerega je neka ženaka obtožila, da jo ja napadel. Oficijelno so poročali, da st^ je zamorec ubil na potu v Jacksonville, ko je akočil z vls ka. Zamorci ne vferjsmejo, da je ta vest reanična, ampak pravijo, da ga je z vlaka vzela cestna drhal in ga linčala. To prepričanje se je med ujimi utrdilo, ko ao prepeljali v Miami mrtvega Herbert Brooksa. " ^ Zamorci na ljahamskem otočju niso pohlevni in ponižni ljudje tot ameriški zamorci. To je lo-kalnim oblastim prav \dobro znano. In ko so se zamorci pričeli ibi-rati in pogovarjati, da maščujejo smrt svojega tovarša, so oblasti vprašale za vojaško aaisteneo. Mobilizirana je btfs flWidska mi-ica, ki zdaj patruljira po mianii-ških ulicah. Bahamaki zamorci so britski podaniki in im Bahamskem otoč-; u je linčanje nepoznana reč kot na drugih otokih, ki tvorijo brit-ako kolonijalno posest. Oenter, Tex. — Pred okrajno ječo se je zbrsla tisočglava cestna drhal, ki je s naskokom zasedla okrajno ječo, iz katere je privlekla zamorca Lige Danielsa, je obtožen, da je umbril ne co bclopoltno ženo. Drhal je o Msila zamorca na drevo na jet-išj(em dvorišču. POLICAJ JE USTRELIL STAVKARJA. POLICAJ ZDAJ VEŽE OTROBE V SVOJO OPRAVICBO Stavkovne straže po pripovedu jejo nekaj drugega, kar govori da so polieajevi Ugovori pro-oej pižkavi. POLOŽAJ NA POLJU MEHKE GA PREMOGA. Springfield, m. — Frank Far ringtoi}, predsednik distrikts rudarske organizacije v Illinoiau, poroča, ds se je pet in sedemdeset odstotkov rudsrjev vrnilo na delo. Drugih pet in dvajset od-stštkov ae bsje vrne v sredo. Po-ročila je prejel od sto lokalnih organizacij, ki pojasnjujejo i>olo- H Indianapolis, Ind. — John L. Lewis, predsednik rudarske organizacije. je izjavil, da se bodo voditelji stavke vcftuoina ravnali po njegovem apelu. sodnik je odredil novo obravnavo proti miljo narju KITTREDGU Chicago, 111. — Kobe rt K. Crowe, predsednik kriminalnega sodišča, je odredil, da ae uvede nova obravnsva pred veleporoto pro* miljonarju Kittredgu, ki je obtožen, da je v pijanosti povozil 17-letncga mladeniča Frank Ke-gana. I)ejaJ je, čeprav se obtožence pobota a svojci žrtve, tedaj taka poravnava ne izključuje kazenskega postopanja proti (»sebi, ki je prelomila postavo. POHODA ORGANIZIRANIH ' DELAVCEV NE BO V BOSTONU. New Yorit. N. Y. — Policaj John Trimble je ustrelil Joseph Yurmana, bivšega vojaka in Čla ha organizacije krznarakih delavcev, ki' stavkajo Že deveti te den. 'Policija ima o tem dogodku ae Veda svojo povest in jo pripovc duje takole: Yurman je v družbi pet stavkarjev prišel v delavni-oo Joseph Kaiuerowa, da prego iron stavkokaze, da zapuste delavnico. V delavnici je pričelo argumentiran je, na kar je Yurman udaril Kamerowg in zbežal, Btavkarji ao sedli na avtomobil in se odpeljali. Sledil je njima policaj Timble, ki je streljal nanje, ker se uiso hoteli ustaviti, fn pri tem streljanju je zadel "JTurin^na. ^ Morris Kaufman, ravnatelj skupnega odbora vseh pet organi-poelj krznarskih delavošv, je pa podal ixjavo na podlagi izpovedi pet^ sta v kit rje v, opremljajoči h Yurmana, ki se popolnoma dru-lače glasi kot polleijska povest. Pet stavkarjev je bilo na stav« lavni straži iu je po pravilih organizacije pregledalo dslavnico, >'•'> se nahajajo v nji stavkokazi, ker se je izvedelo, da pri Kame rovvu dčla Šest stavkokazev. Stavkovu^ Straže so se ravnali popolnoma pravilno, kot določa jp pravila za tak slučaj. Izbran je .lftl sel da gre k delodajalcu Ko je sel vstopil, so stavkovm« straže zapustile avtomobil in pričele korakati gorindol, da stav kokazi vidijo, da stoje pred de lavnico stavkovne straže. H trm pa Ksmerow ni bil zadovoljen, ki je skušal takoj spraviti sla is de lavnice. Ko so stavkokazi obko lili stavkovue straže, so se umaknile, da se vrnejo zopet ob priliki. In ko je delodajalec videl, da se stavkovne atraže umikajo iu da se ustavljajo ljudje, jih je pri ^el zmerjati s tatovi, da v/budl pri ljudstvu mnenje, da so ban-ditje, ki so ga lioteli okrasfi. Te beseda so pri ljudstvu padi** na rodovitna tla iu ljudska množiea te je pričela pripFavljati, da Jih napade. Htavkovne straže so se umaknile v avtomobil, s katerim ho opravljale svojo stavkovno Nlružarsko službo. Ljudska množica jim je hotela sledili, ker je (ltlodajalee venomer kričal, du so tatovi. Polieaj Trimble je skočit v avtomobil tef Jitu sledil, ki pa ui streljal v gumijiste obroče, kot je navada, ampak uu "sebe v avtomobilu. Pri tem strcljsnju je radel stavkarja v tilnik iu ks ubil na mostu. Kaufman dalje izjavlja, da je vest nereanična, ki pripoveduje, da ao atavkovne straže izsilile pot \ delavnico iu da je Yurman na FRANCIJA SNUJESVETO- RUMUNUA POSLALA VNO LIGO PROTI RUSIH.' ULTIMAT RUSUl. = ZDRUŽENE DRŽAVI BODO ZASTOPANE NA KONFERENCI Z RUSIJO. Odbor lige narodov je sprejel fmnooski našit sa mednarodni generalni žtab, San Sebastian, ftpauija, 3. avg. — lzvrševalni svet lige narodov, M tukaj zboruje, je sprejel uačrt Francije ss mednarodni generalni štab, ki bo organisiran iz mllitart-stičnih veščakov in čigar naloga bo voditi vojne operacije proti drŽavi, ki prelomi pogodbo s ligo narodov. |Smatra se ,da je to prvi korak kombiniraue akcije sxetovuih vele-s^l proti boljše viški Nusijt in Nemčiji, ako se aadnja združi z Kuaijo. Francija je predlagala tak štab Že lani, kp se je liga narodov ustanavljala v Parizu. Leon B6ur-geosis, francoski delegat, je pred-agal, ds mors liga imeti mednarodno armado in mornarico, drugače je brez pomena. Predsednik Wilson Je odločno naaprotovul temu predlogu in na svojo stran je pridobil ludi Anglijo, Stvar Je bila zavržena In sklenilo ae je, da se uepokorna država kaznuje le s gospodarskim liojkotom. Zdaj pa, ko Amerika še ui v ligi n ko ameriških zastopnikov ni ne sejah iavrlevslnega sveta, je •>anctja ponovno predložila svoj načrt pod pretvezo, da je bojkot sam u« sebi mrtva črka, ako iiliua liga oboroženo sile. ki izvaja hlo^ kado. Blokada 4v. IH-Iieaj o|»ravičen rabi i strelno orožje. Ko tu' je avtomobil uslavil, ker je bil Yurman smrtno *ad«'t, je policjja aretirala vseli p*t stav kovnih straž * ►rgani/aeijH krznarskih delavcev je naroČila svojemu odvetniku. da pod v za me vae poln*hir> I orake za kaznovanje policaja, ki je nalašč streljal na atevkovBe straže v avtomobilu mest jatrl » Pariz. % avg. — Turška M* galija ,pf*dpišc mirovno v četrtek ob štirih popoldne so države najbrž zastopane na mirov, tli konferenci a sovjetsko Kusljo, ako se bo vršila. Ameriška vlada še ni prejela specifičuega vabila na Iponferenoo. SUŽNOST PRINAŠA JEKLARSKIM BARONOM MILJONB. New York, N. Y - Medcerk veno svetovno gibsuje je objavj-o avoje poročilo in i« tega poročila je rszvideti, da je Jeklarakl trust, |M>znan pofl imenom (Utlted States Steel korporaeije, napravil v treh mesecih, ki so končali tridesetim junijem, Mif.Ift/ijOft dobitka. V prvem četrtletju je pa imel Iruat $4J,va protinapada, ki ju je organiziral francoski častniški štab, dodeljen četrti |»oljski armadi, sta v teku med Varšavo in Bliskom Poljski ao zadnje du| dobili nekaj težke francoske artilerije. Poročilo iz Moskve, datirano v nedeljo, as glasi, da *o% jetek* čete napadajo stare utrdbe ob reki Na ret vi severno od Varšave. Ztipaduo •hI Itialystoka so Kusi prekoračili Naretvo In prodirajo preti Juge-zapedti, , Kopenlfageu, .1, avg. — Iz M o skve | M>r <./a Jo. da je l^eon Troekij izjavil, da mi vsa poročila o name rs ranem marši ran ju aovjetakih PR0SVETA nepravilna hrane, remtmba vr«nM- KOIM <*l potili r bdpot< hka \ čet če* Poljsko v Kemijo laš-njiva. Loudon, 3. avg. — Danfs je prišlo brezžično poročilo izAto-iikve, d« so pogajanja za premirje ■ Poljak o odložena iz raslega, ker poljski delegatje niso imeli pooblartil za mirovno pogajanje, pač pa »o pooblaščali samo aa a-raaširanje premirja. Huski delegatje sv informiral Poljake, da morajo imeti pooblastila od svoje vlade /a premirovno in mirovno konfereuco. Poljaki so nato tali Baranovlče v pondcijek in I potovali v Varšavo. 4ko polj-vlada dovoli zahtevana po-oblaatila, se konferenca prične 4. avgusta v Minsku. Ruski dele gatje so zahtevali, da morajo imeti poljski delegatje mandat podpis temeljnih pogojev za premirje in mir, drugače se po more vršiti konferenca. London, 3. avg. — iz #oakvc javljajo, da se je organizirala provizorična sovjetska vlada v o kupiranih krajih Poljake. Sovje ti ao organizirani na iniciativo poljskih delavcev in kmetov. London, 3. avg. — Poljska "protiofanziva'' je živela malo časa. prva in četrta poljska ar mada, ki so ju francoaki častniki •uakušali ustaviti in pripraviti na protinapade, se zopet umika na vsej črti. Med Varšavo in Novi-dvorom je nastala velika vrzel, •kozi katero se vsli rdeča arma da, ki je že dosegla reko Hug. Po zadnjih poročilih so Rusi okupi rs 11 Ostrolensk in M lavo in na s-nem mestu so. ie samo dvajset v, milj od Vsršave, to je na severo-vzhodu, dočim so bili v nedeljo p Še^Omllj proč od Varšave na se verni strsni. Uradno poročilo iz Moskve, da tlrano v pondelji*, se glasi, da so ruske Čete z naskokom vzele trdnjavo Hrest-Litovsk, dočlm prodirajo v OsHcIjl nevzdržno proti * Lvovu. Po vesteh it Berlins vlsds v Varšavi velika zmešnjsvs. Polj. ska fta ruska aristokracija beži is mosta, kar sa na mara srsfcUi s boljševild. Vsi viski, ki odhajajo iz meata proti jugu in v Danzlg, ao natlačeni s ljudmi kakor škat-lje a sardinkami. H pruske meje jsvljsjo o prijateljskem o)>čfvanju ruskih ko. njenikav s-*amAkimi vojaki na-' *Vodnc garde. Rusi plačujejo' 4 sovjetskim depsrjem vse, kar ku-s* pljo in obnaiuijo se dobro. ^ Pari«, 3. avg. — Tukaj vlada A velika razburjenost vsl<»d poro-i Čila. da je Nemčija mobiliiirala narodno gardo v vzhodni Prtu!ji. J Vladni uradniki izjavljajo, da bo Francija zahtevala - pojasnila. ; "MatlnM priporoča vladi, da naj takoj okupira kotlino Ruhr. Anglija svoda vojna sodišča na Inkom. Loitdon, 3. svg. — V pariamen-tu se pripravlja nov zakon, ki i-ma namen * 'vzpostaviti red in mir' na Irskem. Po tem zakonu, ki bo .najbri sprejet še ta teden, se angleška civilna sodišča na Irskem spremene v vojne tribuna* le brez porotnih obravnav. To pomeni, da preide sodna oblast v roke vojaških organov, ki naravno. ne bodo milo aodili Irskih re-publičanov. Dublin. 3. avg. — 50 oboroženih mol je napadlo vojaško patruljo pri Brurecju in bitka je trajala pof ure. Kden vojak je Idi ranjen. Ko so vojaki dobili pomoč, so napadalci pobegnili, ali pozneje.so se vrnili in ponovno napadli vojaške barake. V bitki je bil po nesreči ubit neki deček. y> prenehati z delom v vseh podjetjih, ki so lastnina Članov ame> riške trgovske zbornice. Voditelji izjavljajo sami, da delavci ne zantevajo večje plačo niti drugih stvart, temveč stavkajo protesta proti trgovski zbor. niei, ki je osramotila Vilipince vpričo ameriške kongresne infii-je, mudeče se v Manili, ko je objavila resolucijo, da Filipiwi ni so sposobni za samovlado, Htavkarji se obnašajo mirno. Izdajatelji ameriških liatov so sklenili, da bodo izdajali skupni letak s pomočjo ameriških vojakov. Upor na franr Iiskeiii potniku ruskimi internirane!. Carigrad, 2. svg. — Bem je pri-šla vest, da so se bivši ruski vojaki, ki ao bili interniram na Francoskem, uprli ua francoskem pa miku, ki jih noai v Odeso. Rusi so hoteli osvojiti parnik, ali ko je francoaki' rušilec, ki spremljs parnik, hotel potopiti ladjo z uporniki, so se Rusi u dsli. , Splošna stavka na Filipinih. Manila* Filipini, 2. avg. - Položaj V Manili je zelo napet In morda pride obtfdno starfie. Za stgvkali so vsi domači delavci * tiskarnah treh ameriških časopl sov in tem so se pridružili iudi delsvcl španske in filipinske na rodnosti, vposleui v ameriških tobačnih tovarnah. Htavkarji, ki so dobro organizirani, so izdali poziv na vse domačine, da mora- Nciniki monarhisti pomiloščeni. Berlin. — Parlament je sprejel naredbo za pomlloščenje .vseh. o-seb. ki so se udeležile Kappovt* "kontrarevolucije v zadnjem mar-cu. Izvzeti so le voditelji in oni, ki so zakrivili navadna zločinska-dejanja tekom vstaje. Nered črev Severa'* Diarrhoea Remedy . Detroit, Michigan. VABILO! Slov. pev. dr. druitvo. HubllansKi Vrli'* Priredi - ' . . v nedeljo, dne S. nuguatn 1920 ■IZLET ALI PIKNIK i g. Travnikarjevi farmi, oddaljeni 11 milj od eatn da tako imenovanem 4 'Deyvindre Roid". ftMuat in toeno posti RAD BI IZVEDRL k^ se na ha ji FRANK JANČAR, doma iz vasi Besnica pod Ljubljano, podomače Tomažev. Zadnje pismb sefti prejel od njega iz Mmbarled, Nev., le pred sedmimi eti. Cenjene rojake prosim, ako jt komu 'znano njegovo sedanje bivališče, da mi to naznani) ako io pa sam čital ta oglas, naj se mi prijavi na moj naslov< Jjouis Ha bič, P. O. Boš 12, Armo, Knhs. f-ZEtm Atsean J za ayojega brata Jakob Primes. dome i* 1ST«. dH Uubljani. Nahajal se je začetkom meseca julija t. 1. v Barbertonu, Ohio, ter je od tam odpotoval neznano mi kam; od tega časa tudi niaem ničesar več ališal njem. P« ga iščem, je glavni vzrok, ker odpotujem v staro omovino in my imam kot brali poročati veliko zelo važnih stvari, in sicer na njegovo lastno korist. Torej želim, da ae ml nemudoma priglasi na moj naslov: John Prime, 436 ftinst street, Barborton, Ohio. MALI OGLASI NAZNANILO. Ali želite imeti stalno delo? Mi potrebujemo za našo livarno več navadnih DELAVCEV in POMOČNIKOV. Dobra plača. Oglasite se v naši delavski posredovalnici, • kjer dobite nadaljna pojasnila. LINK * BELT CO., ' 32$ Weal 39th St, Chicago, 111. na m bljudno vabimo vas, Jugoslovsne sploh, da Za vsestransko dobro jamči veselični odbor. sk« in rojakinje, ter vse no udeleže te prireditve, postrežbo, ter mrto vslkatero poulično ksrd, ki vosi v togo zabave Kažipot: Vzemite , "Royal Oak", in isstopita.na "Interurbsn po»taji" v "Royal Oak", kjer bodo čakali za to pripravljeni vozniki od 8 dopoldne pa do 1 ure popoldne. Prostor na vseh boljših parni-kih ja vfl tednov naprej razprodan, zato na Čakfcjte do sadojega tedna, ako sta namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist jo, da sa odločite sa ta ali sni navedeni parnik in si proator na njem za- VI POTREBUJETE KNJIGO. Dr. Kern je nkd deset let zbiral gradivo za anfleško-alo-venski besednjak. .Vedel je, da SlpVenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenja angleščine. 'Knjiga obsega 26,000 angleških besed z izgovarjavo In slovenskimi pomeni. Če vas angleški jezik zanima in se ga želite priučiti, si jo naročite. Kupite jo za svoje otroke, da ae uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpolago celi družini. Angleško-slovenski besednjak naročite na sledeči naslov: DR. F. J. KERN, 6202 St Clair Ave., r * Cleveland, Ohio. Cena obsežni knjigi je 5 dolarjev s poštnino vred. — Isto-tam lahko naročite Zormanove pesmi za $1.25. ~ POTREBUJEMO DELAVCfc pri SAMSON TRACTOR CO., Janes vUle, Wis. — Odhod prijavljenih delavcev vsaki dan ob 12 uri po noči, katere spremlja delovodja. Plača je $5.50 do $6.00 na dan. Sprejmemo tudi učene rokodelce vseh strok: strojnike, mizarje, livarje, brusače itd. Družba daje tudi stanovanje in hrano. PoSilja-rao delavce tudi vsak dan v Wis-eonain in Michigan v šumo. Voznike in Žagarje plačamo po $75 do $100 na mesec, hrano in stanovanje. Imamo različna druga dej a; na farmah, v rudnikih itd. Pošiljamo vsak dan na zapad. Ino-zemci dobe prosto vožnjo. Diamond Agency, 557 Wast Madison Bt., drugo nadstropje. '' Telefon Main 5074. Chartiers Creek i . . • IX ji%J , wwuvvwwwywMwvvww rtrtt«. Hlrilt. g iaprej. WBW TOtX - DtTBBO Inozemstvo. Ustanovitev kennMote stran-stranka na Angleškem. London, 3. avg. — Kazuc Jio-muntstičnr orgsnlzacijc na An-gietkem s<» imele v pondeljek konferenco, na kateri so se zedl-nilo In ustanovile komuniMtlčno "stranko. Program stranke, ki je bil sprejet, se glasi v kratkem: Kamen stranke je,' ustanovitev komunistične vlade, ki daje vso oblast in kontrolo produkcije de-Idvskemu razredu potom, diktature proletariate, ki je bojno ured-stvo proti kontrarevoluciji v pre. bodnl dobi. 'Na konferenci je bilo 15A delegatov In sborovanje je vodil Ar-tklir McManus. Zborovalci mo prejeli slmpatiškn pozdravno br sojsvko od Jima Larkina pora v New Yorku. iz za- Anglija posodila Nemčiji 35 mi-ljowev. lx»ndon. avg. — Nilja itlwr-idea je brez opozicije odobril* posojilo N <• um" i ji v vsoti pet miljo-nov sterlingov (okrog 25 miljo-nov dolarjev) po sklrpu Mpaške koaforenee. 1'oaojilo je namenjeno, da podpre produkcijo u«ta $1.90 In sa celo loto Za Evropo stane sa pol leta $4 00, aa vse leto pa fS^OO Tednik etane sa Evropo $1.70. » pošljite aa aesfevi UPRAVNISTVO WOfVKTA' 26S7 S. Lawadale Ava^ Chicago, OL _____ PROSVETA i« dane« tak«, kafcorina je HHa <>b wiMku stavke. Tudi ntavko-kasev ne morejo dohiti »»«•ro*a, da 1)0 vtfi\ vs« one, ki tele potovati a njim in jih peljal v Now York, ter jim olsjtal kolikor mogoča potovanji. fredaj so nudi *ok> ugodna priliKs, kdor hof« poslati sv^eem dsuar ali ssboj (bakao) blaga, kar imšs podruiaira, katuro sin« ustanovili v Ljubljani, inplatuje putoiu " Kradltne Hunke" is dostavlja poslano blago. Vsa toiadevna pojasnila asftn eentmla: BOLNIIKI OUUL Mjawua OK*ol;t, r«M aw, ».m.*, m VZHODNO OKAOtia. f^mUk, Ban 4SI katadno ocsoUa, uCSStm^^Z Nadtorni odbor. m S^^lTrrt.u!1^-*' lmtl *** movh«, osk jofcok Tiskovni odbor.- VteMM Cofetor. Jote UaSsnsooS Ia Mati Združitveni odbit. raaosaoHia, prmk am. sim s* k cbioo«* m. John TMolJ, So. «0«, i*mrmm> Fn. »mstml. d«mm, m«*, teo. hmk. um B. SS.Sk. CkMhsi OM^ v—™, ^^j^r^TsJ^ . eeoovpeni ukbdnik •osoivzte-, ml * ™ eoroai - . gl aJfconMM. M Sslajo « «W«Mm ^ sa s S lUTSi.i.'mf in- •* vsa lADivg aoLNUkt rooeona as naslovi, Msg, aMim a assr izravna spor nu-d atavkajo^lnti -»anKtaHol in m« wi no »pravo. JKlavfi zdaj tivažnje-jo sttfpatijo, da vprisore Msvke Ir. aiaipatiir. V>Uko pametni hi dela vel Morili. H M pri »l^inakih volitvah odklonili vaak kompromis a profesionalnimi politi^arji in isvovili fz ovoje srede može v ob/lnaki sestop. » / RAD M IZVEDEL sa moje sostro MARUO BOS-TiAN^IČ, omoioni Merlia fl-trm, doma od Novega M sata ne I>olenJskem. Prsd Vdem* najsUml leti Je bila v Cleve-landu, Ohio, ( enjspe rojaka, prosim, ia mi naaeanije njen naalov, sa kar bom 9*1" hvale Ion, ako pa aeme rita ta eel as, naj aa prtjavf na moj naslov Frank Bostjanttt. P. O. Box 17S, GUnooe, ()hio. NajmanJIa avota, kar računajo s sent Je ta karto Is Trsta de Mew Vorka Jo |M.OO. C> haSsts dohs viti svojo rodkiao ali prijatslja is atarega kraja v AmerHio, obrnite ae sa pojasnil« Is potrebe« lis tie« na . • matu a surova HENRY C. ZARO 39 Cs«per Sqaare, Third Ave csr. 6th Str. NEW YORK CITY lenotala. Hawaii. - Japonski delavrl na sladkornih plantažah ao le es Marki In sjft aolidaruosi PROSVETA GUilLQ ILQVEMIKt KAKOPUE POPrOKNK JKPMOTE LASTNINA SLOVENSKB NARODNI PODPORNI JgDNOTK Cana oglaaov po dogovora. »okopi«! — — mh)*. Narodnimi: Zedinjene države (izven Chicago) »6.00 na lato, »2-M .al lata in $1.26 m tri maaaee; Cbteaj* 16.60 m leto, »126 za po) leta, »1.66 u tri immci, in m inozemstvo >8.00. •tfll • NmIcv ae kar I "PROS VETA" MTMIBU Athm, CM 2OS7 Sa. UnAk PROSVETA n____ zanjo, kar pomeni, da je treba spremeniti način produk-P<*na družinskih prepirov. Ti .. . .. . , [ljudje pravijo, tako jo veduo ti- cije in distribucije blaga. ifta XJS^abiLki i« bo- Za tako dalekosezno reformo v produkcijskem in d»- U»tlni *o vedno bili in tudi vedno M t TEORIJI Kazimir jeva 'Ave Minka" je tributivnem sistemu blaga pa nista stari politični stranki,letajo. To je velika laž. kajtil^^to^^o^v ergo sta zadraginjokateraae ne da odpraviti samo zdo- If^^tZ^ K«? -riti vernike . kancei-bro voljo, še manj pa z obnmibno eolnino ali pa prosto pripovedujeta a nepobitnimi ^ <*? tMa dob™ - - • ----- — ... i r- i t —— pokažejo o- otroci poliuj -----0— '------» » - # • - I IIB1U |JI i))U1tUU,SHI MJ "l K"".......<«lf* U » J • trgovino, ker draginja ni špecijelen ameriški pojev, am- dokazi, da ni bilo vedno tako, kot Z^0 H ^ pa k danes jo občuti ves svet z razliko, da jo občutijo ne- kateri narodi bolj, drugi manj. ^ ** ^^ ^ - - • I "THE ENLIGHTENMENT" Org— »f Am. BU»—U HmtU—1 1—fit SaeUty, OwbmI k? Um SIvtmU Nalfeaal Advertising rataa on sgreeasent. Subscription: United Statss (exeegt Chicago) end Canada »» per pear; Chicago i script ion: United States (except unicago; ai »6.60, and foreign countriea »8.00 per year. •Če bo slo po sreči". H takimi besedami ae je poslo-vil Hat od Ktbina Kriatana, ki prisega na zastavo 'črne intern^-eijonale." Kaj pa jo hotel list p£ veda t i a temi Datum v •kUpSaj« •• P». (Jallja l-ZO) P^f Vaiaga .pmmmi, da na J« • taaj daevaat palma aareialaa r pc« 4a aa aSaa aa —Uri iiat. STO PET IN SESTDESET ODSTOTKOV. Cox in Hardin k iščeta geslo za volilno kampanjo. Zelo' primerno Kaj pomeni sto pet in šestdeset odstotkov? Le malo potrpljenja, cenjeni čitatelj, pa boš izvedel, kaj pomeni sto pel in šestdeset odstotkov, kajti odstotki gredo teb' mar, tičejo U vsakega delavca, ki dela z rokami *li možgani za navadno mezdo, da prehrani sebe in svojo družino, tičejo se farmarja, sploh vsakega, ki mora delati za vsakdanji kruh. Ameriški delavski department ima poseben oddelek za Statistiko, katerega je izvrstno vodil na jezo vseh pro-fitarjev in ljudskih oderuhov dr. Royal Meeker, dokler ni rezigniral. Dr. Meeker je vzel svojo nalogo resno, da dokaže, da so delavci upravičeni do povišanja mezde in da kljub povišanju mezde ne prejemajo tako visoke mezde, da bi bila njih kupovalna moč tako velika, kot je bila letu 1918. Vzel je za povprečno mero v letu 1918 številko 100 Pred tem letom so bili proračuni pod 100, po tem letu so pa pričele naraščati cene, ki gredo še danes navzgor. Akp odračunimo od današnjega proračuna številko sto, teda; pronajdemo, v koliko so poskočile cene v odstotkih. Ce pregledamo proračune pod številko 100 za dva i* dvajset najbolj važnih življenskih potrebščin in sežemo nazaj do leta 1907, tedaj se prepričamo, da je tokratna mera znašala 82 in da so se življenske potrebščine podražile kljub paniki v letu 1908 sa pet in dvajset odstotkov i Ali od leta ,1913 so plezale cene tako hitra navzgor, da so navdajale vsako delavsko gospodinjo s strahom Tako vidimo, da se je goveja pečenka podražila za 7 odstotkov, Aunka za 90, prašičeva pečenka za 106, kokoš za 124, kokošja jajca za 58, kruh za 100, moka za 145 krompir z* 485, sladkor za 267, čaj za 85 odstotkov. Te številke izkazujejo podražitev živil samo do aprila t. 1. In če se zavedamo, da je vsaka družina porabila več mesa kot na pr. čaja, tedaj se prepričamo, da so se živila podražila od leta 1918 do aprila 11. za 111 odstotkov. Samo v marcu do aprila so poskočila v ceni sa enajst odstotkov. Ali to so samo živila, človek pa potrebuje še druge reči za življenje. In če se taglobimo v Statistiko, spoznanjo, da se je podražilo vse: obleka, razsvetljava, kurivo, stanarina, stavbinski materijal, kovine, les, kemikalije, pbhištvo itd. Tako se J[e na pr. obleka, ki jo potrebuje vsak človek, podražila vtem času sa dve sto tri in pftdeaet odstotkov, razsvetljava in kurivo za sto trinajst odstotkov, pohištvo pa za dve sto eden in trideeet odstotkov., Ce preračunimo natančno, za koliko so se povprečno podražile vse potrebščine, tedaj pridemo do zaključka, da sa sto pet in šestdeset odstotkov!* Ali s tem še ni povedano vse, kajti o produkcijskih stroških in delavskih mezdah je spregovoril resno besedo tudi ekonomičar W. Jett Lauck, ki so ga najeli organizirani železničarji in rudarji, da s številkami dokaže, v v kakšnem nesoglasju so današnje mezde s cenami življenskih potrebščin. Njegove številke govore jasno kot beli dan, ki dozdaj še niso bile ovržene od nobene avtoritete na ekonomskem polju, da so profitarji iz zgolj lakomnosti po večjem dobičku gonili cene navzgor, kajti delavske mezde so v velikem nesoglasju s cenami in niso nikakor povzročile te draginje. Od aprila so se pa šle cene zopet navzgor. V nekaterih mestih so podražili plin, električno silo, ki služi razsvetljavo, voznino na cestnih železnicah in zdaj obetajo še podražitev premoga, voznine na železnicah za potnike in tovorno blago. In kadar bo povišana voznina za potnike in tovorno blago, bodo s neznansko hitrico pričele zopet plezati cene življenskim potrebščinam navzgor. Kje bo konec? Republikanci so skušali znižati cene, dokler demo-kratje niso prišlo do moči, z visoko obrambno eolnino na uvoz. Demokratje so skušali z znižanjem eolnine odpraviti draginjo, a cene so šle navzgor. Obe stari stranki sta storili, kar je po mnenju njih voditeljev bilo potrebno za odpravo draginje, a cene so šle navzgor! Zakaj? Ker se s takimi sredstvi sploh draginja ne da odpraviti, kajti vzroki za draginjo positoje v današnjem privatnem načinu produkcije in distribucije blaga. Ce se hočo odpraviti draginja, je torej treba odpraviti vzroke h term besedami! Ali je ™ lote I redi, da je 'črna internacijo-nala" že izvršila vae priprave, da doleti taka naoda Etbina Kriatana kot dr. Kreka t Ali je zanj že tudi pripravljen "marširpulfer-*ek". da ne bo motil krogov Je-gličev, Korošcev, Brejcev in drugih slovenskih klerikalnih kori- • JjL Kaj drugega ae ne more skri-jvati za to pokrito groisjo* Ali ta 4>rikrifa grožnja govori in kri«, da ae 'črna internscijonala" boji Kriatanovega prihoda v Ljublja-no. . V Ameriki mo "čaatiti" Mani "Črn* internacijonale" ^podvzoll vae, kar je bilo v njih moči, da spravijo Ktbina Kristana v voj nem času v internat. Ovadili ao ga neštetokrat in ae a tem ova duAtvom ie javno hvalili. In kaj «o dosegli! Ni«! Podvzeli ao vae, kar ao »i izmialile najbolj zvita buče 'črne internacijonale", da mu preprečijo povrstek v Jugoslavijo. lq kaj - ae je zgodilo! Kljub vnem spletkam je Kriatsn odpotoval. Zdaj, ko ho spoznali, ds ao bile vae njih zvijačne poteze zaatonj ao zagrozili tik pred njegovim o4-potovanjem — 'če pojde vae posreči." Kaj pa ao mislili f Ali ao menili, da ae 'bo Kristan ustraši teh* groženj 'črne internacijonale' in oatane lepo v Ameriktt Če ao stalo vodno tafco, kot js dansal Napredek v" človeški družbi večnem in nespremenljivem se-jft*^ A<a skupno geslo obeh kapitalisti rs vnem razvojnem zakonu /rank bi bilo: "Vse za do jugoslovansko ljudstvo postane vek vpregel avoj jarem v parno1 svobodno, pa msgsri Če pošlje alio, električno moč, pred čaaom poleg Etbin Kristana motorje na olje, ki povzročajo iz-, , ■■ ■ u i« ato drugih jugoalovanakih so-1redno veliko delavno ailo, od kar|,ž»™ £raljf, 3 "Živijo kritij!" parnu izumelM" a a a za vpil: oislistov na drugi avet. Socialiatilao ae Jules Vernejeve sanje o niso bali nikdar groženj 'čape podmorski Ud ji izkazsle, da ss L-TV^' nternacijonale" in ne boje se Jih podmorske lsdjo mogočo, od J^ po fL^kWi m«r.„ „ tudi danes. se je človeku mogoče a strojem P° frančiškanski morau 3e ki je težji od zraka, dvigniti v pe «kof kihne, je k. zračne višave kot ptica, pojde hnj'Z Je 4 f napredek z velikimi koraki na-|Pol^bil fikornJe kr*]W> ni prej, ker aedanje iznajdbe odpirajo pot do iznajcbb, o katerih ai ljudje ie danea sanjati ne upajo. (Napredek v človeški družbi ae ne da uataviti. In kdor ai 4ontiš* . lja, da ima moč ustaviti napre- W ,ne.de- ^ nji ns žilo Umne liate, ki govore,Idek, je podoben človeka, ki tud/ nwU blU' »» K SO se trudili tisti U, J fe fe^ff ^^^ pripovedovali, da so ir zvezi z bo- ^eP^Uks? Demokracija? To govi.in izvennaravnimi močini, £ z ^miro^l Skof.h * J zadržati razmere v človeški drul- prekucnil v jarek ob » bi na tiati stopnici družabnega progi. » ' Napredek v človeški družbi se se da ustavi«. sodili tako, ao varali le sebe, o- ^ j Od ksr js človeštvo pričelo pisati avojo zgodovino, naletimo v vpije pater več za republiko, temveč za kralja. Saj je škof včeraj vpil: "Živijo cesar!" in narod je moral biti za Avatrijo. Ampak kralj ni katoliške ve- car in razvoja, ki so jo ljudje vprav do-aegli. Z njimi so bili v zvezi ljud je, ki ao trdili, da jim je od bogov podeljena oiblaat, ds vladajo druge -ljudi. a a a DVA ZAMOBOA UBITA. Registriramo: Brat Kazimir je izmolil kozjo molitvico k odhodu Defchsn, Ala. — Tukajšnji t*?-1 Ktbina Kristana v staro domovi-■P tolarji so ustrelili dva zamorca Uo, a takoj je prišel glas iz Jo-čioveški ženij, ki nikdar ne po-1 Sills Spinksa in Jester Jenningsa, lieta, ds je mqlityics nsjvečje čivs, je izumel novo orodje, uove ko ao lovili zamorca, ki je nspa- pohujšanje za alovenaki narod v naprave, ki ao .govorile ljudstvu, del neko belopoltno ženo. Ameriki. Od nekod drugod je pa da so reči, o katerih ao ae pred —-- prišel glaa, da ni živ krat vedel, kratkem verjeli, ds ao delo bo- 01BKBV UKBADBHAt kdaj je prišel Kazimir v Ameri-gov, navadno delo človeških rok —— • ko in živ krat ne bo zmenil, ka- in misli. Ogenj je na pr. veljal v Huntington, AA—Phes Rank I dar odide nazaj delat poklone očeh ljudatva zs nekaj avetega, je obtožil U. O. Davisa in H. E nekatoliškemu kralju, ki ga ne more nihče drugi uatva- Hollyja, da ata zapuatils cerkev | a a o riti kot ljudje, ki imsjo priliko, hjega avetoati v Miltonu, pri ka da ae vaški dan pogovarjajo z bo- teri ao bili vai trije upravitelji, trovi. Ko je pa ljudstvo izvedelo, na ksr sta to cerkev spremenila * •1 v božjo cerkev. On ceni cerkev na tiaoč dolarjev ip zshtevs v svoji da lahko ogenj vaskdo zaneti, ki sna drgniti pravilno dve palčici 4rugo ob drugo in ima potrpcŽlji Vftst, ds nadaljuje z delom, do-1 nepoataven. Onim, ki kobktsjo ss zvonove v starem kraj«. (Neznani peanik je poalal iz _ Cernič na Goriškem aledečo pe- vlogi, da se njun akt proglasi m Iff"1 med 8Vet »e P<> n»Pfvu '"Zagoraki zvonovi",) benem ao pa pokazali, ds lo ns- Mep ^ osfenj ne zuieti, ae jo kr ivsi otrdH, čeprav nosijo že pre-coj križev na svojih hrtotih/ kajti vedsti bi morali, da sa socialist^ ne ozirajo na take grožnje "Črne . t.. t. . t, i^J. it. 1!L ^./.li I W^ intetaacijqpale", pa če jih misli jo izvršiti ali če jih blebetajo W tjevendan, da strašijo s njimi. ' •Če pojde vse posreči"! Ali ni to bedasta grožnja t Člatti 4 črne internacijonale" so prav dobro vedeli, da ima Kristan potni list. Znano jim je bilo* ds so %odru«i starem kraju priredili tatt pritisk na vlado v Belgradu, da je brzojavno naročila svojemu poslaniku v Washingtonu, da mu i-ma Izdati potrebni potni list, sm pak ne navadni potni list, marveč UplomatiČni potni list kot izvoljenemu poslaneu v narodno predstavništvo. Vse tole je znano 'črni internaeijonali." Zakaj ta grožnja! "Črna internacljonala" nima vendar moči, da potopi pnr-nik, na katerem ae je Kriatsn po Ijal. In če bi ae parnik prav po topil, še ni zanesljivo, da Kristan tudi utone t "Črna intefnacijonala" lahko to podvzame proti Kriatanu, kar je storila a dr. Krekom. Ali ho ps kaj doaegla a takim činom! Taki ljudje kot je bil dr. Krek ao red ki med slovensko duhovičiuo, ki ne upajo nastopiti proU načrtom "črne internacijonale", za to je bila smrt. dr. Kreka velika izguba sa ljudi v krogu, ki jih je dose* pla njegova licaeda. Če Kristana zadene taka usoda kot dr. Krška, kar pa na verjamemo, ds pojde mogoče tako gladko kot pri dr. Kreku, bo ato drugih aodra-gov pripravljenih, da *naatopijo njegovo pot in poneaejo domov poslanico zavednega jugoalovan-nkrga ljudstva v Ameriki. "Črna internacljonala" ima precejftnje * število najtemnejših hudodelstev Ha svoji veati. ki jih je izvršila v upanju, ds prepreči učinkovanj« telesnega, neizpre-inenljivega in večtaga naravnega xakona raavoja. Vsa ta hudodelstva niso mogla ustaviti napred-k s v slovenski državi niti aa en trciiotek. "črna internacljonala" sc je posltiifla ječe, vislic, meča, grpiadt in na jat rašne jiega mučil-n«sa orodja, prelivala je človeško kri v potokih in rekah, da ae vrnejo soprt tiati aiati časi, ko je "črna internaeijonala" ukam vala vsemu sveta in ko so se pred njo treali kralji in ecasrji. Vsa ts hudodelstva je Ikvršila sastonj in zaman je prelivala človeško kri. In ravno tako ne bo preprečila tistih dogodkov v Jugoslaviji, ki morajo priti po hala avtoriteta ljudi, ki ao trdili, da so od bogov prejeli izključno oblast in zmožnost, da zanetijo o- ZOPET DVA UMOBA OACtU. / 9 OSI- 6d tega čsas, ko ao ogenj u tvarjali,% 4fgnenjem dveh pal-tHc, ps do dsnsinjegs dne, so se bajke o izvennaravnih silah in Cfeissfo, lil — Eugene Ceste-ro> spiriatišni medij, je uatrein avojo soprogo ia ljubosumnosti. Zamorca Clarencs Mc Duffy j a je pa uatrelila njegova soproga. ml' boogvih precej spremenile med Vzrok je iskati v večnih domačih Isko zvanimi civiliziranimi narodi. Z njimi se je spremenilo tudi Življenje teh narodov in družabne oblike, in razmere, ki so zrcalo tega življenja. Ali nekaj se ni spremenilo. Ljudje, ki pripovedujejo drugim ljudem, da bodo ljudje za svoje trpljenje na tem svetu prejeli plačilo na drugem svetu, se ravno tako trdovratno vpirajo vsakemu napredku v človeški družbi, kot duhovni v onih pradavnih časih, ki so trdili, da je edino njim od bogov podeljena milost, da znajo zanetiti o* »enj. Duhovni v pradavnih čas}h niso mogli ustsviti nspredka, ker Je Človeški šenij prihajal vedno z novhni iznajdbami. Ali bodo sedanji ljudje, ki tolažijo druge ljudi % boljšim življenjem, na drugem svetu, mogoče ustavili napredek v Človeški drdžbi! Ustavili ga bodo toliko, kot njih p*»ed-niki v pradavnih čaaih .kajti človeški šenij tudi danea ne miruje In osrečuje človeštvo vedno s no. vhni iznajdbami. Prvi poizkusi a letalom so komaj as nsml, sli letslo je že dsnes tsko spopolnjeno, ds gs uvsžuje-jo kot prometno sredstvo, kot so ss pr. pred dobrimi štirideset leti pričeli uvaievati železnice za prevažanje ljudi in blaga. V letu 18M js lokomotiva prvikrat vlekla v Združenih drŽavah vlak. v katerem ao ae peljali ljudje kot potniki. Torej še ato let ni minilo od tega. a danea imamo šelemi-ca, ns ksterih vlači vlake električna sila. ki je bila takrat kot delavna aila nepoznana reč. Imams avtomobile a majhnimi motorji ss olje. ki rasvijejo do sto koajskih sil, a ie prihaja Kimha tova teorija, po kateri ho iiiofro-če izdelati stroj tako velik, da ga bo Človek držal v roki kot na pr. uro, s stroj bo nuni do petnsjM konjakih sil. In vapričo takih ianajdh upajo ljudje, ki pripovedujejo, da vse prihaja od Boga in ds bodo ljud-ja as svoje muke na tem svetu prejeli plačilo na drugem avetu, ds ss človeška duša se bo ras vila v popolnejše forme, v kateri bo-ds ljudje živeli kot brstje ali ko« velika d rutins, ki ne tej državi je sprejela postavo, ki ske armade v Galicijo, ao bili Ru-določa, da se zgradi okoli vaakc- si "naši plemeniti zavezniki", ga volišča plot, ki je od njega od- Danes ko vodijo iste srmsde v daljen dvajaet čdvljev. Na tem Oalifljo navadni poveljniki iz zaplotanem volišču ima vaka ljudstvi, so Rusi "barbarska dr-atranks pravico asmo do enega hal." zastopnika, poleg njih ao tam še Svoječasno ao miajonarji s pisarji. Pri občinskih volitvah bo- križem v roki oavsjali mandate do prvikrat postavljeni taki plo- v Afriki in Aziji, a danea jih o-tovi, da bo lahko vaak volilec rea Uvajajo evropski generali z bajo- prepirih, ki ao kondsvali včasi s pretepom. PLOTOVI OKOLI VOUftČ. Hew Orleans, La. — Tukaj pričakujejo v jeseni vročo volilno bitko med sedanjo županovo frakcijo, ki vlada že dvajset let v mestif in neko 'neodvisno*' demokratično frakcijo. Legislature Sem slišal zvoniti černiške zvone, pa prišla je vojna, • odnesla jih jo. . . jia stokajo: "O, joj, kaj bo z nami!" ko ao Rusi zopet v Lvovu. —Appropos MeCutchen. i - o a a |iirn dsmokrsdjs. Miljonar, drveč avtomobil po ulici, povoai človeka do" amrti in plača deaet tiaoč dolarjev, pa je proat in lahko drvi in ubija dalje. ' Delavec, ki ja obtojen "kriminalnega aindikalizma", to je d* samo miali na naailje proti privatni laatnini, js obaojen< na dvajaet let ječe. • o o Kadar ae v Jugoslaviji reši vprašanje kaneelpsrsgrsfa in vprašanje ,da li amejo socilsii-sti voliti ali ne in če amejo učitelji kandidirati as poalssoe, in dalje ko ae reši vprašanje, če <>rli lahko bres skrbi kradejo Črežnje ln pPailjujejo štirinsjst letno deklice — tedaj pride ns vrsto jadranako vprašanje. _ ' sne . •• * Ko se vrši prihodnji piknik v Chicsgv v prid čukom v ata rem k {a ju, bo Kaziasir peljsl vse pik-nikarje v avtomobilu aa Maksov vrt. Nad vhodom ss vrt bo vieela slika kralja Petra. X. T. B. • ■ H^fWI.I i.....aaaatm PIOSVETA ■s................. POTOP. —— ———_ ( i Zgodovinski ' -'roman'- Spieal h. iUiikkvia.-l'iMto.rnil Pudra««kl 11 § a •.....>«»< (Nadaljevanj..) Ker ae je to godilo ob solnčnem zapadu, ga je obkolila nekaka leskeSa, migotajoča niarvica; ..bodel je z ostrogami konja ter planii na KftnnV 1 iKTga. Kanneberg se ae bolj pritukne nu sedlu ter >ada nasprotniku grozni »unee, toda poslednji : a vrti liki mlinu svojo sabljo, ki oplazi uaglo kakor strela Kanneberga po nosu, ustah iu bradi ter jja s tein potisne na stran. Rapir mu pade iz rok in oči mu pokrije mrak. Toda predno sam pade k konja, spusti "Volodijevaki sabljo ter ga pograbi * rokami. Za reko ae Ogtai strašen krik. V tem hipu l>ridirja na konju Zagloba ter reče: "Mihael, vedel sem, da ga premagaš; aieer pa sem samo čakal, da te maščujem." ( "Oj, težak posel sem imel ž njim!" odvrne Volodijevski. "PridrŽite konja, ki je, kakor*vidite, izvrsten." # "Ko bi ne bilo reke, skočili bi in porazgrajaii tudi med onimi I Jaz bi prvi ; . ." < Daljše besede mu mu pretrgajo žvižgajoče krtfglje, radi* česar urno doda : : "Bežimo, Mihael ... Te izdajiee nas še po streljajo v ..." "Pomirite se; te krogle niso nevarno*" odvf-ne Volodijevski. "Mi smo že predaleč." ' lf m Mod tem časom ju obkolijo še drugi pdjjski jezdeei, ki so čestitali Volodijevskemu ^11 zrli nunj z začudenjem. On je pomignil več krat s kratkimi brkieami, kajti očividno je bil zadovoljen sam s seboj. ' . Na drugem bregu pa je vrelo med Švedi ka-kor v čebelnjaku. Topuičarji so na vso sapa dova-žali fopove, radi česar se oglasi med poljskimi vrstami tromba, ki je poživljale k vrnitvi. Na njih odmev zdirja vsakdo k svojemu praporu in kakor bi trenil so stali vsi v vrstah. Umaknili so se k gozdu ter znovič obstali hoteč s tem narediti sovražniku prostor ter zvabiti ga za reko. Naposled pri-dirja' na planjaVo vitez v plašču iz kožuhovinc, r, tupljinem peresom a kučmo ter z huzdovanom v roki. Žarki zapadajočega solne« so mit osvetljali obraz. * "Čarneeki! Čarneeki!" zakličejo Svedje. On pa «c je tn<*d tem mirno raagovarja) z vitezom, ki je zmagal Kanneberga. Na to da vojakom znamenje z bulaVo lu polki to skrijejo v gozdu. Solhec jo že zatonilos V Jaroslnvit so zupell po cerkvah zvonovi ter vabili vernike k molitvi. >Fo davuem običaju so zaoeli odhajajoči vojaki večerne pesem>ter izginil! Švedom izpred oči. v. . Ta večer so legli Švedj* spat brez v»4ke hra* ne ii! brez nadeja, da se bocftr Imeli drugo jutro s v ("•(m jKikrepčati. Iladi tega tudi niso mogli poči-* vati vsled lakote ter so po noči jeli posamično zapuščati tabor, ker so si hoteli poisksti živeža po bližnjih vaseh gkrog Jaroslava. Odrinili so nočnim roparjem podobni k Radimu, KanČudi in Ti-činu, in obodrili z nadejo, da se nahaja Čarneeki za reko; sicer pfa so tudi smeli pleniti brcz kazni. Vrhu tega bo Že raje umrli pod udarci mečev nego od gladu, očividno so bili pripravljeni na vse, kar jc odšlo navzlic strogi kraljevi prepovedi nad poldrugi tisoč ljudi iz tabora v okolico. \ • Ko so dospeli v okolico, so začeli grabiti, moriti in požigati, toda nobenemu od njih ni bilo u-sojeno, vrniti se s plenom nazaj v tabor. Čarneeki se je res nahajal na oni strani reke, pa tudi na tej se ni manjkalo manjših plemenitaških in kmečkih oddelkov. Zlasti je dospel v tej noči oddelek Htru-lovpkega, sestavljen iz dobro oboroženega plemstva, Švedom na nesrečo h kmečkim oddelkom v 1'rohniku. Ko je zagledal ponočni požar, j«> planil * nad grabitelje ter jih pobit do zadnjega moža. Isto se je zgodilo tbdi v drugih vaseh. Naposled so se oddelki zdruDli, podili possmične grabitelje l<^»vedskemu taboru, povzročili ondi velik at rab, ki se je dal le s težavo pomiriti. Švedje so si mislili, da so jih napadli Tatar ji ter niso vedeli, kaj jim je početi. Toda kralj, ki je skoraj vso noč presedel na konju, je videl, kaj se godi in, kaj ram ore iz tega nastati ter takoj zarand sklifafc, bojno posvetovsnje. Posvetovanje ni trajalo dolgo, kajti ničessr ni ostslo na izbiranje. Vojski je upadel pogum, vojaki niso imeli ksj jesti, moč sovražnikova pa jc naraščale. Švedski Aleksander, ki je obljubil vsemu sve-tu,' kako hoče preganjati poljskega Darija. v ta-t a rake stepe, ni mislil več na daljšo gonjo, marvi bil prisiljen misliti ns lastno rešitev. "Po Senu se lahko vrnemo v Handomir in-odtod po Visli v Varšavo in dalje v Pruaijo." je dejal Wittcmhcrg na poavetovsnju. "Ns ts nsčin ne izognemo poginu." 9 "Toliko smo cfcasegli zrasg. toliko prebili tru da.** omeni Duglaa, "a sedaj ps nsj se vrnemo prazni." "V takem slučaju pa svetujte!" odvrne Wit- tem berg. "Ne morem." Kralj, ki doslej ni izpregevoril l>eeediee, < * Mane v znamenje, da je poavetevanje končano, ter reče: "Zapovedujem odstopiti!" Ta dan ni slišal nihče veš beaekel naravnost, da so oni vsi tepci, in da nihče izmed njih ni zmožen, -boriti se z menoj. Napravila sva stavo in jaz sem drugega za drugim položil posamič na tla. Odslej se je Ljubomirski jel pri meni učiti ne samo borenja, marveč tudi tajne znanosti. Bistroumjo ima že od rojstva siubo trda /a to, kar zna, se mora zahvaliti meni." "Ali ste vi res takšen mojster!" Vpraša Po-lunovski. * "Tega dokaz je Volodi jevski, drugi moj učt». nee. Ta mi zares dela veselje. "Ali je resnica, da ste vi ubili Svenat" "Svenat Ako bi seštel vse Svene, katere sem jaz ubil, bi bilo mogoče napraviti iz njih most do ta me pa Sandomira." Čarneeki »e zamisli nad Zaglobovimi besedami. Tudi njemu je bila znana vi*očekrvnost in sa-moljuhje Ljubomirskega ter ni nikskor dvomil, da se sicer združi poslednji ž njim, da bo pa zaželel dobiti poveljništvo v roke ,ali pa bo'deldvsl lis Isstno roko, dasi bi bilo to pogubno za ljudo-vlado. Radi tega se mu V zmračilo surovo obličje in rszburjen j• limo, da poftivaš mirno v hladni ameriški zemlji. Žalujoči ostnli: — Julij st. in Margareta Leajak, sta* riši; Margaret ml., Sofija, Rosi. Tinnie in Anna Lcsjak, sestri*. Pokojnik je bil član mladinske ua oddelka društva "Bratstvo" štev. R SNPJ, Morgan, Pa. (Aug. 4.) NEVESTA ZA $8.60. Kdor se šeli š njo aeznaniti, naj ue zamudi ugodne prilike in naroči krasno v 44 zvezkih Izdano Miljonako nevesto,' katero zalogo sem prevzela od rojaka J os. To-mica. Regularna cena je $5.'JM. Seda .i samo t2.RU, poštnine prosto. Z naroČilom pošljite mouey order all ps poštne znamke. PAULA BEROER 3185 8. Harding Av., Ohioago, m. POROČILO JUGOSLOVANOM V DETROITU, * Ir bližnji okolici! — Slavnemu občinstvu Detroita in okolioe na-rnmjamo, da smo odprli nov POOREBNI ZAVOD. Do sedaj še edlui Jugoslovan ski pogrelmiki v tem kraju, si šte jenu i v dolžnost, nazusnltl vsem rojakom in alaviiim društvom te okolioe otvoritev našega pod jet ja in se toplo priporočajo sa na klonjenost vseh Jugoslovanov In društev. Pri nas se lshko pogovorite v vašem msterinskem jeziku in vam ne bo treba nlkakega tol mačs. Kar se tiče od uaŠc strani bomo skušali vsem vsestransko točilo postreči v splošno zadovolj nnst. Apeliramo ns vas, prečitaj te ta oglas in si zapomnite naslov našega pogrebnega zavoda i Peter Medronich—M. Barkovioh Pogrebnlki^Undertakers 123» Rivard St., bllzo "Delavske ga doma." (Adv. Detroit, Mich. »mi I I. .1. ... »Mil •o Jaz Mary Kovači« iz Mil-tsitikoe, pozdravljam, pred od- h(jdpm nu parnik Pres. Wilson vap moje prijatelje in znance v Milwaukee, Wis., posebno pa mojega moža Andrej Kovačič, Marko in Malči Ulbl, Ana Mu-štd in njenega mota. Hvala vHBih onim, ki so> ,me spremili na po4ajo, tako tudi Malči za dar ter Mary Kroil. Priporočam vsem Leo Zakrajšeka, pri katerem sem .v tako kratkem času vse potrebno dobila za potovanje. V New York sem prišla še le v pondeljek zjtitraj in v torek dopoldan sem imela že vso gotovo, tako, da; sem lahko šla na parnik. še enkrat hvala lepa vsem. S po zdravom Mary Kovačič. Saver, jug, vzhod in zahodi. "Leduc", Alata., Canada, dec. 27, 1919: Trinerjevo a mariško grenko vino je pomagalo do ozdravljenja mnogim farmarjem v ti okolici. Gos. George Stecun". Oak Grove, La., 29. junija, 1920: Trinerjevo ameriško grenfco vino ja izvrstno zdravilo, Tony Pršle". "Gowanda, N. V., 7. julija, 1920: Vspeh pri zdravljenju s Trinerjevim grenkim vinom, ki sva ga imela jaz In moja mati, je bil velik. Gospa Frančiška Belec". Redlands, Calif., 10. julija. 1920: Trinerjevo ameriško' grenko vino je nekaj izvrstnega, vsakdo bi ga moral' imeti doma pri rokah. F. K Hrdlička". Tako ao se spora NAJtoMh STROJ je nedvomno človeški život. Sle herul del života, sleherni organ o pravlja svtije delo in je odvlson v nasprotnem slučaju od pomoči lu kooperaglj* Motgaue as smatra za iittjgluvnrjšl del človeškega stroja, ako pa preneha delovat želodec, prenehajo delovati tud možgani. Pravilno delujoči želo dec je prava podlaga za pravo de lovanjc možganov. Ako hrana n pravilno prebavljena in rsstsjsjo deli hrane v Želodcu, tedaj se pri čnejo kisu t i, pri Čemur se nadeja plin, ki škoduje delikatuim orga nom života In jih stavi v nevarnost. da ne morejo pravilno vr šitl svoje naloge. Ko jc to nsstslo v vašem notranjem delu živots varu je nemogoče jasno mislit prijemlje vaa omotiea, počutite se nezadovoljni in je vam sploh nemogoče točno vršiti službe. VVc. mite "SLAVISH CROWN BIT TER WINK TONIC'"redno pred vsako jedjo in Itgublli hodete vse ne red n osti, Isholjfta ae vaša pre bava, odvajanje blata postane fedno, vaši možgani čisti, in život je zopet čil in zdrav, To zdravilo se prodaja v vaeh lekarnah, in a ko ga vam nI mogoče dobiti v le. karnl,.tedaj pišite naravnoat na naalov: J. It HOHJ61II1KR CO., 17 West. Austin Ave., Chicago, III.— (Adv.) aUhSm^TbTiftnJI okolici i Za boljšo ugodnost enim, bi , jejo bi lludam katorl n*mt.mv»Ju po-•lati večje svata denarja v staro d*-movino, smo vrodlli tako, da naera-vimo naš« draft Šeka v Ameriških ■■■■■1H dolarjih na PltVO HRVATSKO ATS- zumell aever, jug, vzhod In za- ^(^ICO. Ta banba baa 1 vilo svojih podružnic na K in na Keroikem. |4'«|ersk«m taki draft tebi morajo biti aa •eraf svoto $10000. Strelki aa •o sel« maJL Vslod tega as aadaie- mo, da bodo Jugoslovani s« poalaiill T»»l»f toga pa mi pošiljamo denar v Jugoslavijo po dnevnik k urinih se-'n potom aašth d t rob ta Ib aves /sm lshko damo sel« salUt.o cono, hltreJAo u*lago bot kdo dragt. li hod na tem slavnem zdravilu Trinerjevim ameriškim grenkim vinom, kot najboljšim zdravilom proti zapeki, glavobolu, in drugim telodčnlm ne-rednoetim. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ima gotovo tudi druga slavna Trinerjeva zdravila v svoji zalogi kot:->-Triner's Antiputrln je Izvrstno zdravilo za grgranje pri vnetju grla in za izpiranje uetnie; Trl-ner's Cough Bedatlve daje hitro pomoč proti poletnim prehladom, kašelju Itd. Joeeph Triner Company, 1.13314ft Bo. ■ Ashland Ave., Chicago, III. FIRST NATIONAL BANK (Adv.) ' _ B _nvttr ca*L*oiLPrM. ' ProsveU'' prinaša sanHnivo ve. h MAT^vSIfe sli vsak daa. Ali tU naroše* na * oanoLT, i ProsvetoT" PATENTI rillu p* m o Jo knjigo M P«W|. Is • Us«J41hA In i>«t*nOK Kil*-f vt« poAUmm ZASTONJ Is»ftn M WU>. »kMtai* kol «4- V»tnlk M iMiUni«. tor*J VM vil« nnm yUa» asiii •* i«*m t«, vri«. MoJ urrnd to I« k*rs- S«V id aUvtt.M« SlwkMM is Ui Jm lshko tainv Mb U P«IUIt« ml v«i« linajdb« m mihi HilU Ml M dan«« v »Ikui A. M. WILSON, k«lSSni Filmi AlMMr IIS Vkiwr thl«H WMkldftaO>.C. nlM j«- upravwiStvo opozarja vsa narošnike in droge čitatelje, naj nikar na knpijeja nobenih nossbnosti ia Dosameanih mas BrwvNapmMaan oglasov, ki sa nahajajo ▼ listu, te nekteri »o direktno aapaijtvi. Vsak naj bo Itlo previden in ao vselej, še 1« mogoše prodno kaj kupi ii oglasov, prepriča. Sa VM oglasa ao odgovorni la oglašavaloi •ani« noben« odgovornosti na pro-▼■Mtaa upravništvo in no lastnik Usta. Oglase imamo salo, da nan pouA^ftjo pl^ii^ti ^ttWri J® mk dan drašji t tiskarni ftn vsa povsod. Torej bodite previdni, še nlšite sami sebi in na nam. WW^MO vv^v um saw SNIBISV Upravitelj. lltlllllllNIlllHIIIIIIIIIIIHIINIIHIIIIIIIHIHI PROLETAREC ja ilovaniko glasilo socialiftlš-na stranko v Ameriki. Viak delavec in rojak, ki aa nan ima aa socialinem, bi ga moral rodno šiUU pravo sliko socialiama« ll.SO aa pol I Naalov t PROLETARBC, SSSS W, SStk St, CHICAGO, ILUNOiS. IIIIIIMIIIIIMIIIIIIflllllMlfellllllllllllliliiill tiiiiinvvvivvfwivivvinviiivnvvwmiiiviiniiiii POSOB SL0VBR0XI Ako si Šalita osvsšitl in dobro presračiti sabs, kar bo sslo koristilo vašem zdravju, tedaj obiščltu rojaka Anton Mladiča v krasnem naravnam okraju v Algonquin. 111., ki ja la 45 milj sovernosapad-no od meata Chicago. Tu ja U* vrsten ribolovi dobra kuhinja, Čedna prenočišča, lsvrstno dobra atudenAna voda, godba in ploa vsako soboto. Mnogo druge ras-novrstne ssbavs. Vlaki vosijo štirikrat dnevno, c% 7,11 uri dopoldne in ob 8 in 5 ari popoldne is North Wasted poataja. Z auto-mobllem pa pojdita po Milwaukaa Ava., Rand Road, Barington in do Algonquina. |Uljudno aa priporoša aa "Snm-msr resorts" lastnik AKTOV MLADIČ, Talaphona 10 River Road, Algonquin, XU. aaatMaaaaaaaaaMMasasoas PRAVE LUBASOVE HARMONIKE bom zopst dobil iz stsrsgs krsis. Poprsv-Ijsm, kupujem In prodsism tudi stsre U rsbljono harmonike, kateregakoli is-delks. ALOIS SKUU 323 Epallon Placa, % Brooklyn, N. Y. ....................... I to so na noil haabl In vaš i sbdt. vam hod* v»o U*#no pojaa 'rbo Je nojbollio poslati deaer Jagoda vi jo A k JugoMovljo. Ako no mate Is priti totlaj ptMto v vašem Jotlb« Spnba )« odprta vaab don od S do S rre V aobotob po tadi od 7 do a ■OTBL "M—' Najboljša jedila, prenošišša in toAna imatrešba. Vai, ki potujete preko OUvslaada, ete dobrodošli Torej kadar ae mndite v Oleve-landa all CoUlnwood, Ohio, to sa vaa ondi lepa prilotnost prit ■OTSL SBRSXBV. & USni Sir, Cleveland, |OoNnwoo4 Oblo. V semite Colliawood St Olair ali pe St. Clair Collinnwoed po-ališae karo. "ProsveU" pila as blagostanja Ijadetva. Ako as striaja! s njenimi Idejami, podpirsj trgovee, ki oglašajo v Preavetl — V Imam vas blago ss vsakdanja po. Tt^ltii rseml esnt DOPISI. Bear Greek, Mont - Odgovor ua do|ri* v Prosveti št. 172, v ka-tereni me hoče dopisnik, i*h1pisan 'Organizirani delavec", prikaza a r javnosti da sem j,roti W JJ^ kriv4fo; no bile v Kvropi ustanovljene ?r Hieer premogovniki podjetni pred tridesetimi leti »n niso Mt> ki pravijo, d« v pondeljek ni b»l gle Uvojevsti zmage s mniiiii* fcbrat ustavljen v tolikih premo-f.\ rajki za delavstvo, ker se sumi- ] gorovib, kot je bilo poročano iz aii stavkami ne mor«' tega doseči, j urada .tukajšnjega distrikta pre kar ae lahko doaele n politično uiogerske organizacije, ti Učijo, pu ie * združeno akeijo ne, Zadevo glede praznika v sobo-irrc tako hitro, kot šel* vsi. ki ob to je predlaiiJ podpredsednik tJcauaaškega diatrikta premogar viti in iegnans voda ter bogee tudi nimata nobene moli. H kratka verovati v boga in hu diča, se »edaj ne izplava več, kar priznavajo že rimaki t rot je sami, Izrabljajo le Ae v strašilo nevednih ljudi. Toda sedaj irimajo niti hudiča, katerega je poalal koro-Aki junak tja, kamor apada. Kaj piziranju delavcev. ^ ameriških strokovnih delav- ske organizacije gl. predsedniku bodo pa gospodje sedaj rabili za Moj dopie v Posveti v It. 160 ^ ^^ „ d< u, ni iiael uamena. kakor ar v tem Uopiau prikazuje, pač .pa zagovor vsebine liata H. Z. Tudi jaz ji* vailjujem mojega prepričanja nikomur, ker ne dobivam nobeiie place od tega. Kar ac pa tiče al-atavka: ".Ve samo, da mu nič ne škodujejo, ampak ga eeto varujejo pred drugim, privatnim ve- . LeiniereMom škodljivim eluaicu-unn". razlagam jaz ta odatavfk \m avoje, namreč, ako bi bili de- i lavei organizirani i nd natrija I no mesto atrokoviMi, bi imeli en velik "union", na bi bili tako deljeni, kot amo sedaj. Sedaj n. pr. Javkajo i»o vzhodnih državah, mi tukaj pa delamo s polno paro, in potem ko liomo mogoče mi javkali, (»odo pa zopet drugi du-lali. Po mojem to ni prav. Tudi • m odobravam načina, kako se je prevažalo atavkokaze in kontpu-oijake pretepače iz enega Unija i drugega v avrho» da a*' zlomi delavska organizacija. In kdo je bil dotiVui, ki je prevažal te ljudi f Mož z liuijako karto v topli, ker strojevodje tx> bili Že v uniji, v avoji aeveda, za druge strokov-ae organizacije se pa oni uiw brigali. Ako bi bili val v.eni 'iu-dustrijolni uniji", brez razlike b kateri »troki spadajo, bi bilo pa drugače. Zato se pa velci.it e-reai najbolj boje in lavno vsled lega jih tako kruto pregujajo in • zatirajo, ker velciudustrijolec ali trust bi -tail v reanioi v tem alučaju ogrožen, kar pa ni slučaj :.» I«j. Hieer ima dopianik popolnoma prav. W pravi, da ae veleint' i ^ (»ranijo delavskih organizacij kot hudič križa. Ty ae razume, ker « jo je v njih intereau. NepoMtno dejatvo je tudi, da val kapltali-ati nimajo enakegs "razmerja med i. seboj in sicer v tem, pod kakftni-tiii pogoji more eden ali drugi postaviti svoj produkt na trg. V njih- lastnem interesu je. da drug • drugega uniči, to ae pravi, da po-tem Užjc diktira oni, ki vzdrži eeno na trgy, samoumevno, tla velekapital (truat). Iz tega sledi, da marsikatera omejitev produkta. luidiui karkoli, je v Škodo ma lega kapitalista, dočlm je v korist velikana. Priti do živega te-mu 'velikanu" je pa dane* le ne-mogoče, mogoče bi bilo, ako M m združeni v eni vMiki imlu- - atrljalni* in „ gospodarski uniji, kar je pa zelo težka stvar, ker no temu nasprotne Že obstoječe un- • je, na drugi strani pa vlada ze. lo pazi na tok* elemente.. Citalj vino že tudi, do veleinteresi na'if-rajo mil jo ne dolarjev za zlomljeni je delavskih organizacij. Jaz Mi-dim takole: Ako bodo poskuRall kaj takega, se bodo vrezali. kakor so se zavezniki z blokado Itusljc in KolČakovim terorizmom, ko »ao, mesto da M uničili boljševike. late pomnožili, kakor je opiaal Tomo Jerala v o pisu svojih dogodkov za ča*n njegovega bivanja v Rusiji kot vojni ujetnik. — To navaja..i, va-ditega, da delaven- sme računati iui zmoto velelhtercnav. — 0. O I ji in elaui tih organizacij v nekatere glavne struje, poleg pa še [v nebroj raznih malih skupin. Kot glavne struje omenjamo tele xa zgled: 'NajmdikalnejMt John L. Leninu, katerega je strašilo ubogih rimskih baekov, spremljal W. L. A. Johnson, ki je pa povsem njihova stvar, je »latopal premogovniške opera J Ko win hodil še v ljudsko solo, torje. Kakor *e sedaj čnje, Je |ae Ae dobro spominjam, kako nam John li. Ixnvis vmil to zadevo u- je kaplan razlagal o 'zlatem te-_ radnikoni kansaikega distrikta, letu", katerega ao molili Izraelci, atruja je po mnV"iju""7ekatMlV,da sami odločijo v tej zadevi. I- in katerega jim ja Mojzes V svoji sindikaUstiŠua. Voditelji govore; Stota ko se tudi sliši iz vrst pre- *veti jezi razbil na drobne kosce, lic d stavki kot najuspešnejšem o-' mogovnilkih lastnikov, da ja I Toda nmski verniki pa obotava rožju za delavce, izključujejo John L. Lewis odločil, da mora j« danes črvive podobe iz !esa vsako politično akcijo, se omejejo jo premogarji izpolniti sleherno Ah je v tem kaka razlika? So lelavskim voditeljem in soeiali-' točko v pogodbi. Koliko ja na tem | bene druge razlike ni, kot ta, da atom, ki priporočajo, da morajo delavci lii!i politično organizirani. ia hočejo kaj doneči, medtem pa ftindikalistični voditelji ljubkujejo s profesionalnimi potitišarji republikanske in demokratične stranke, kadar ne javno, pa tajno, ft t raj k pa fttrajk, je njih edino sredstvo. Druga struja priporoča fttrajk kot zadnje sredstvo, kajti fttrajk je orožje, ki zaseka delavstvu lahko ravrto tako globoko rano kot privatnim podjetnikom. Ti voditelji pripuščajo delavccmy Via morajo biti politično organizirani in si izvojevati politično moš, kajli dojiler bo delavstvo volilo Kvoje nasprotnike na* odgovorno mesta, bodo oh čanu stavke padali količki po delavskih glavah. Delavec ne riskira prav nič, kadar voli delavnkega kandidata, medtem ko v stavki trpi gmotno, včasi pa tudi telesnb in duševno škodo. Tretja »trnja je za stavke in r.opet za Ktavke kot prva struja. Voditelji vidijo največjo inoč v ntavkl, \ politiki pa priporočajo, da naj delavci volijo delavske prijatelje, ki so jih* postavili pro-faaijatuilni ttolitlčarjl «tmh st rank. Poleg teh struj §0 še druge skupine v glavnih strujah, ki se ločijo samo glede taktičnih in ne načelnih vprašanj. Vsaka struja pa ima svoje voditelje iu privrženec. Izjednačiti ta nasprotja se dajo *&mo a stvarno diskusijo. Forma organizacije je le taktično vprašanja in ne principijelno, kajti če se staro-kopitne organizacije, ki ro na pol htrokovne in na pol ša cehovske združijo v močne zvpsa, »o ravno tako močne, kar se tiče akcije, kot strokovne ali indnstri jalue orgaaizaeije. Le redkokdaj se pripeti, da je forma orgauiza eije ovira za akcijo, ako se čhial iu voditelji organizacij edini glede akcije. Hpofazum ali cdl nest garantira uspeh, lie pa for ma organizacije. Pravih cehovskih orgaalzrfeij kot so jih ustanov I ju) i nekdaj r<> kodelaki pomočili!(i, pa danes ni več v Ameriki. Nekatere atro kovne ali induatrijalne organizacije sicer Še malo diše po ce-ho vat vu, toda med člani je Ofhov-nki duh Irumrl. Tu amo ua kratko navedli v* čem ne ločijo delavski voditelji in Članatvo delavskih organ i racij v glavnem. Vsega navesti alf poglobili se šc v podrobnejše detajle, je pa nemagoče, ker bi mo-rali napisati debelo knjigo. resnice, se pa ne ve, ker vse to je -zlato vsaj nekaj vredno, do- prihaja iz vrst premogovniških čim črvivi les nima nikake mate- baronov ne pa iz urada kansaške rijalnc vrednosti. N'm duhovniki, ga distrikta premogarske organi- bodisi katerekoli vere, vedno kri- zaeijc. čijo, naša vera je edino zveličav- Kako se pa bo vsa stvar porav- na, nafta vera je edina prava. To- nala, je pa sedaj teško povedati, rej, katera je prava, katera je e- Premogarji nikakor niso zado- dino zveličavna? Po mojem mne- voljni s postopanjem premogov- nju so vse vere enake in nobena niških operatorjev, ki šikanirajo nima nobene prave vrednosti za delavees kolikor le morejo. — Po- delavce. Vse vere imajo edino ta rodevalac. | namen, da držijo ljudstvo v zmoti in nevednosti, v prvi vrsti pa Clenooe, O; — 28. junija t. 1. je prednači rimska. Sadovi rimske pobilo 52 let starega premogarja vzgoje »e kažejo Vsepovsod. Mo- John Stegelna, doma iz Orehcku dro«t ljudi, ki ko vzgojeni v "im- na Notranjskem. Pobilo ga je v ski veri. obstoji vsa v hinavAčini 'Delora" premogorovu. Prepelja- in lažnjivemu obrekovanju. Clo- li so ga takoj v bolnišnico v Nord vek naprednih idej jc pri teh Villing, W. Va. . ljudeh niČvrednež in izmeček Tako se godi starim premogar- ljudstva, jem v sedanjih časih: Mesto po- V tukajšnji naselbini živi tiska Mnine dobi kamen na glavo. 'gospa', ki je verna katoličanka Poročevalec K. h«Hli vsaki dan v cerkev. Bkrat- x _ i ka, ta ženska se smatra za živo Tli Tn »ncateeo ie Hvetnleo v ^»i*^1 naselbini P Freeburg, IU. ~ To mestece je johgn,A Jlfl j R0 ffrc kar zelo prijazno ^ 3f skaljeno m, fo ln V((J1. Ht. LouIh, Mo., kakih 24 milj. \ jc gvila ta .«HVOtnica" a okolici jc pet premog^vov v M- l gtru im jeziUom žc med terih je pa sedaj (30. Julija)^. t|M, MkonftUiml v tukajšnji stavljen ves obrat vsled ^»^ naselbini razdor. Poleg tega ima Premogovna žila v teh rovih jc ftcI tud; y UA- od ka1(l,.( precej debela, od šest do oa»0 ^^ najcmnlno. i„ kaj čevljev, ^red stavko se je. rojakl kaj g0 v lahko dobilo in tudi rovUo še pre L . j (>rkev! Ne, marveč v ccj dobro obratovali. Slovencev ^j h}|. je pri»p0ve(jftnfl 0brt bele ni veliko naseljenih tukaj, ssmo sulnoaii aJi boJje rc#eno> «hi-ens družina in nekaj samcev. PWd h^ Hraraote". — Iz tega ae razvi-nekaj meseci je bilo-več rojaWV dj kaj je rimi4ka hinavščina. --naseljenih v tukajšnji okoHct.^ai ^srtln Železnikar.— so s<« pa v fadnjem času skorr^^M • ——_ - izselili in med njinii tudi moja hq| p ZaptJdni V na, ki se je po frsneosko poslovi la od mene in šla menda liektfm v Virden, 111., kakor so mi sporo- _ čili moji prijatelji, za kar M ^^. tmliant« najlepša hvals. Za .premljeva^a | V^Jt si j<> izbrala nekega rojaka, ki V bti pred Ako se ozremo nazaj do leta vanju ln hram, -John Vidmar.-k nAja^|Q v Zapadlli Vi,gi /A .. , . . niji, pokrajini na obeh bregovih (Opomba prrds. lisk odimra^M. w,lo malo naR,,jcneev. OstaM efel vošega dopisa ne mo. ^ % lovom, remo priobčiti, ker nam to bran« r}b«5tVmn> llaWranj,m Pravil poštni zakon.—) | n|h ^y^ drvarstvom in tudi nekoliko a poljedelstvom, kjer (Opomba ured. — Utrokovna aH Industrijalna nifija je Vsec no, ker ae taktika organizacije ne uravnava po njenem imenu, ampak po volji članatvs, in v»li-teljev strokovne orgsniza.'ije. Iludarska organizacija V. M \V. of A. pripada me rudarji, ki delajo v premoge-. rov|h in knvinakih rudnikih, rdruteui v nji. O tem ao vršile že dolgo razprave in obdrfava'e Barberton, O. — 'No, kaj je je bila zemlja ugodna za polje- novega, Frank", je vpraftal nek dclstvo. iPrebrvaicl v zakotnih rojak naprednega mladeniča ' F1, gorskih dolinah so se pa najbolj H., ki je sedel v senci In čital pečali s tihotapskim 'kuhanjem Prosveto. ,I žganj«. BHi so takorekoč zelo "Mnogo, mnogo, prijatelj. Ne-, revni, akorsvno je msti narava davno sem čitsl, da so ti presneti položils v zemljo ogromne skla- holjževiki v Rusiji ure gnali boga, de premoga, katerega edini last- danea pa čitam v Profvctl. da niki so bili ti prvi naseljenci. ua Koroškem ubili hudiča, kar j« Ker pa niso znali ceniti vredno- vsekakor presenetljiva vest zA sti tega naravnega bogastva in rimske der.vlše ter tudi nič manj se tudi ne lirigali, da bi sami pri- prijetna za ua duhu bolne rimske čeli črpati ta zaklad, so prodali klečeplazee. * aH pa oddali v najem sklade pre- AH vztrajamo pa pri tem, da je |, Možje seveda debelo gledal moga tujcem za sramotno nizko članstvo ravno toliko odgovorno j ter široko zijal, kajti on tudi še eeno. iiahko se reče, da so bili za vse akcije svajik voditeljev, upada v vrsto tistih ljudi, kate- pravi lastniki premogovnega po- kot voditelji semf ker ima Člnn-|re nativljajo napredni barberton- lja v Zapadnl Virginiji takore sivo moč. da odstavi svoje vodi- j ski rojaki, rimske baeke. Ta mož koč ogoljufani — lelje.čo ul zadovoljno z ujuT de- le pri tem tudi pokazal vso svojo Ko ao odkrili prve premogov lom.) učenost in modrost ter Izje vil, da ne žile v tem gorovju, je železni ne veruje časopisom, ker časop. jška družba "Norfolk and We- nrn.. Kahm v itoudcliek »» ** pišejo resnice, kajti wclie, stem' Railroad Co.M podaljšala aroaa. Kana. - T P^cWjek, mc .u[no učene. lT Železniško progo od Bluefielda, ' katero mesto se nshajs bllzo Shannadoh doline, Va. do Co- t^rt^ k,i>: & ttS da s^o.^^ £ iiremoasTii l^tr«jka l valed po v Darh«rtom, nič več n. duhu čs ob reki Tug. Z gradnjo te že bolnih hi roma k o v. Razumno p* Mfc proge so pHčeli leta soboto, kakor ae Je laja vil ti.kaj- «»«ti se mora. da jih ni m,,0-1890. ko » odkrili bogste pre-^iji distriktni predsednik Alc t«. Slednjim sploh n zameriti, mogovne .klade ob prej imeno-vsnder How at. Izjavil ae je tudi. ker siromaki ne znajo čl a i ne vV| reki Ko je bila ta proga R <|,| mM I.......da bo alopilo v sta^e še več p,v- MsatI in sploh ne vedo, ksj je ča- dogotovljena. ae je razvila tnd, Konference i«ed olienia organize mo.srjev, ako laatnikl premogn .opis. ^dno pri vem cm k ^ipremogovna in i preneha šest tisoč rudarjev, ali vesti do apoznanja. da vedo za ha takoj pričela dobavljati de Umic «li induatrijalue .irgsnl- J kakor bo governor rekel, da stav- kaj je človek na svetu. \ aledtcgal lavee od vseli mogočih strani yjkL'ijf SO anwaiiM 111 p«*ko\ sk,l 11 ka jo, in da mis m daj najlepšo se ni čuditi, da so imeli rin.sVl sveta, in je vedno pazila na to, mo radi nasprotovanja od stra ni premogovne druibe, ampak tudi, ker se delavci sami niso najmanj brigali za kake delavske organizacije. Kajti premogarji so bili v veliki ve&ni popolnoma nedostopni vsakemu napred ku, neizobraženi in poleg tega tudi trmasti in so sovražili ka-koršenalkoli napredek, ftazumno. ria se je premogovna družba posluževala vsakih ^i mogočih sredstev, da se delavci niso mogli organizirati. Ko je bil John Mitchell (L 1JM)1) glavni predsednik premogarske organizacije U. M. W. of America so organizatorji te organizacije prvikrat poskusili organizirati premogar je v tem o-kraju, ln kakor hc je posrečilo bogatim iu mogočnim premogovnim ain 'takorekoč dobiti tastonj bogate premogovne sklade, tako se ji je tudi posrečilo obdržati svoje delavce v ignorau ei in v popolni oblasti Kot najboljše sredstvo za boj proti organiziranju so pa imeli privatno detektivsko ageneijo, ki se je u-stanovila istega leta ua njih iui-cijativo v Chariestonu. namreč Baldwin-Feltsova privatna detektivska agencija, ki je bila •popolnoma v službi premogovniških družb. Kakor hitro je bila ta agencija ustanovljena, so njeni uslužbenci takoj pričeli s svojim "delom" v raznih krajih Zapadne-Virglnijc, v Caban Creeku, Paint Crecku, New Hi ver in Tug River* okraju. Leta 1001 je premogarska organizacija U. M. W. of Ajnerica prvikrat poslala svoje organizatorje v Zapadno Virginijo, da organizirajo premogarje in tako izboljšajo njih skrajno neznosne razmere, v katerih so morali živeti. Premogovne družbe ko atr> je delavce ekrajno izkoriščale iu v gmotnih razmerah nisp mogli niti najmanj napredovati. Ko so organizatorji prišli v okraj Tug River, so bili seveda sprejeti od privatnih kompanijskih stražnikov in detektivov na samo njim lasten način — s količki in samokresi. Nekaterim so zabranili izstop z vlaka, druge so pretepali prav po nččloveško. George tiartgro-va, ki jc sedaj nastavljen^ v gl. uničili premogarske organizacij«'. pretepli tako, da je nezavesten obležal in v zelo kritičnem polo ž.aju na tleh. Mati Jones si je ko-i utaj in z največjo nevarnostjo rešila svoje življenje. In od tega časa je zavladala na premogovnem polju v Zapadnl Virginiji surova sila privatnih detektivov in kompanijskih stražnikov. Premogovne družbe so brez mejno izkoriščale takorekoč celo državo Zapadno Virginijo, delavce in prave lastnike premogovnih skladov. Navadno ro kupili za skrajno nizko eeno premogovna polja od pravih lastnikov, o pri Baldwin-Felt sovi privatni detektivski agenturi. Toda Si«i Hatfield je odločno odklonil po-nndeno mu mesto, h tega se razvidi ,da HW Hatfield ni bil eden izmed onih. ki ae prodajajo in ilo objavljeno pred nekaj meaeei. ao premogovniški podjetniki v Zapadni Virginiji popolnoma ignorirali to poročilo. In aedaj so premogarji v Zš-nadni Vlrginif spoznali, de jim nepreostaja ničesar drugega, kot organizirati ae in poslati del nremogamko orgeaisaeie lr. V-\V of Ameriea in da edino na ta pa v v slnlbi in spoštovanja do vsakogar brez razlike stanu in ki je nepristranske zahteval od vsa kogar, da spoštuje obstoječe [*> stave in zakone, je tyl v eel, oko lid ob*e priljubljen, fcodlai rn nasprotnikih in prijatiWjih ' je \toT uradnika Okrajni šerif U. T. Blanker »hip Je istotako Waaetjen r M«" waau Po poklicu je telefonak' * perator in je W1 nastavljen «<* čas. do Izvolitve v ta urad. ad lefonske družbe v tem *» " Je tudi *»an atrokovne uu«r u je i j »o od I funakih vslužbencev. Dobil gtotako brfljautno pon&dbo prej omenjene privatne detek-S ti vitka agencije in aicer 40,000 dolarjev, ako nastopi proti premo-garjem: Toda odklonil je odloe iio, češ, da svojo službo ne bo izrabljal v prid premogovnih družb in prot| onim, ki so mu zaupali to mesto. . Odločnost teh dveh uradnikov j« vzbudila občo pooornost ne samo v tej okolici ali pa državi ampak po celi Ameriki, V Matewan so dospeli najboljši sedanji pisatelji v Ameriki, da se na svoje lastne oči prepričajo o dogodkih in da slišijo poročilo iz ujt očividcev samih. Mad drugimi je prišel tudi William Hard, ki piše za revijo "Metropolitan" in "New Republic" im Robert Mi Bon ki piše* za revijo "Liberator' in ki bolje pozna sedanjo Rusijo kot kdorkoli v Ameriki. Zadnji pisatelj je bival V Matewanu dva dni.4J| Velikokrat se pojavlja vprašanje: "Ali bo mogoče kedaj orga nizirati teh 45 tisoč premogarjev v Zapadni Virginiji ali nef" Da, gotovo v teku časa.— Veleinteresi, v Zapadni Virgi niji so popolnoma pogazili zakone in isti so sedaj samo šc na pa pirju. V okraju Loganur ali kakor preinegarji nazivljajo / ta okraj dolina Guyon, imajo premogov niški operatorji svojo armado broječo 320 detektivov ali bolje rečeno obbroženih hlapcev. Glav na naloga teh oboroženih hlapccv je, da pazijo, da ne pride v ta okraj kak organizator. Preteklo zimo za časa konvencije v Columbusu je ubežalo iz tega okraja veliko število premo-garjev, ki so bili do smrti tepeni od teh surovin. Pribežali so v Charleston in podali popolno jasno sliko o celem položaju, v katerem se nahajajo premogarji v tem okraju, tamojšnjemu distrikt-nemu predsedniku Keeneyu in tajniku Mooneyu. Ko se je vest o teh nasiUtvih razširila po drugih krajih, kjer so premogarji organizirani, so se slednji oborožili in hoteli .iti- zatiranim tovarišent na pomoč in enkrat za vselej narediti konec tem brezmejnim nasilstvom... Ad. lnada organiziranih premogarjev je štela nad 10-^- sto mož in od pravili so se črez gore, katere ločijo Ca ban Creek, Paint Creek in New River od doline ' Guyon. Vest o tem pohodu armadi premogarjev se je fcliilkovito hitro raznesla po celi državi in vsakdo je bil prepričan, da bo izbruhnila prava bitka med premogsrji in najetimi oboroženimi hlapci premogovniških baronov. In tsga sc je ustrašil tudi sam governor države Zapadne Virginije. Napotil se je-takoj k distriktnemu pred sedniku Keueeyu In tajniku Mooneyu, obljubil jima vse moifoic, kaj da bo vse naredil, da sc napravi konec preganjanju in zatiranju premogarjev, ramo da ju je pregovorii, da sta spremila go-, vernorja, da prebite armado premogarjev. Ko so dohiteli premo-irarje, ki so ibili na poti, da osvobodijo tovariše iz sužeujstva, je predsednik Keeney nagovoril premogarje in jih pozval, da naj ustavijo, ker bi rad governor Cornwall govoril z njimi. lTsta vili so se in napeto čakali, kaj jim bo povedal, Ko je nastal mir je governor prijazno nagovoril fremogarje in jim obljubi', ako se vrnejo domov in ne Izvedejo Mac'rta. da bo on že poskrbel, da •»<> dovollcm^jiremogarjem v o kraju Logan sc organizirati in ds •»»»•dovoljeno organizatorjem o ••iskati ta okraj. Premogarji so zaupali toliko možatosti go ver "orju, da bo držal dano besedo in "polnil dano obljubo, in ao se vr »ili v na k domov.* Toda governor ni drial dane '»•sede in je takoj "pozabil", kaj i« obljubil premogarjem. Se e"lo nasprotno. Dovolil je premogovniškim baronom, da so poveei.ll *vojr privatne armade in Iste še •»olj oborožili. Premogarji v dolini "'»yon so danes pravi sužnji teh premogovniških baronov In no Izgubili le ono«trohico pravice, ka-'"*» no prei imefi. Taka jc postn-•I V Zapadni Virginiji. AH je potem kako Čmio. ako ao M' »iprll premogarji na prrmo U"vnm polju ob reki Tog. da ' s*t rgajo- «dKen jskf ver ar. v K* ter« »o v kovani? 7m n jeni druge i »omoči, kot da se organizirajo v r"-'mogarakl organizaciji "l'ni '••d Miue Workers «f America", '•lavni predsednik le o-genlzacl bival je dalje časa v tek neunij skih krajih in dobro pozna raz mere, v katerih so prisiljeni bi vati ti nesrečneži. Premoga rtika organizacija "Združeni premogarji v Aireri ki" je najboljša strokovna organizacija za izboljšatije delavskih razmer in tudi ne bo prenehala s svojim delom, organizirati modemih sužnjev v Zapadni Virginiji. — == Poročilo iz domovine o dogodkih v Trsta. V Trstu izhajajoče 'Delo", glasilo socialistične sveže v Julijski Benečiji f* prinaša z dne 14. julija sledeče poročilo o nacionalističnih, protislovenskih isfgredih v Trstu: Sinoči, t. j. v torek 13. t. zvečer so se odigrali v Trstu tako tragični dogodki, da si jih zaitao remo tolmačiti pravilno'le tedaj, ako pomislimo, da imamo tjk za seboj pet let krvave vojne, petletno šolo sovraštva, pobijanja in krvavega maščevanja. Vojna jc hudo zlo in njene posledice za morejo biti le zlo. Pred par dnevi sta padla v Splitu dva italijanska častnika kpt. Žrtvi nenadne, sko-ro zavratne agresije, ki jo zamore opravičiti le nacionalistični fana tizem. Včeraj je bilo tržaško t>rc bivalstvo priča enakemu izbruhu nacionalističnega fanatizma, ki se je pojavil kot organiziran maščevalen odgovor na dogodke v Splitu. Maščevanje za maščevanje. Zob za zob. To je ona vojna psihologija, ki dobi zase dober teren tudi po vojni radi maščevalne agita c i je, ki jo vrše nacijonalci vseh barv, vseh dežel in zlasti sad ene barbarske agitacije, ki jo uganja* jo po svetu razni princi in prestolonasledniki. Saj žrtve take agi tacije niso oni, marveč tisti reveži, ki sledo slepo kaki plemeniti propagandi. Za to propagando ni bilo še dovolj krvi, m še dovolj vdov in sirot, ni Se dovolj pohabljencev. Nacionalistično maščevanje nima mere in ni nikdar si to.'Zlasti ne, kadar se to vrši pot varstvom oficielne oblasti. Dogodki, ki so se odigrali v Trstu si •noči, so taki, da dovedejo prav lr» hko do vojne med Italijo in .Tu goslavljo, do Vojnega konflikte med tema dvema državama, katerih prebivalstvo noče in ne bo smelo si želeti nobene vojne. Dovolj je prelivanja krvi med narodi, dovolj je maščevan ia. To sveto idejo, ki smo jo branili vedno, za katero smo se vedno borili, bomo zagovarjali tudi v nadalje kljub vsem tragičnim dogodkom, kljub razburjenju in upravičenemu užaljenju. To je pot, po kateri smo hodili doslej in po kateri hočemo hoditi v nadalje, ($obro ve-doč, kako blagodejno vpliva bo* disi le ksplja vode na razgreta sr. ca. Tragični dogodki. . kakršni so se odigrali v Splitu in sinoči v Tr-stu, se bodo ponavljali dokler se ne bodo narodi spametovali, do. kler ne bodo zaprli sape svojin^ sedanjim krivim* voditeljem in ne bodp začeli resnično sami odločati o svoji usodi. V naslednjem naj poročamo o dogodkih: Poseben povod Včerajšnje dogodke v Trstu je povzročila brzojavna vest, ki ie došla iz Rima in sporočila o na padu na Italijane v Splitu. . Odmev v Trstu. Vsled teh vesti so se v Trstu, oftobito v osrednjih ulicah, razgr-nile takoj žalne zastave, oziroma zastave na pol droga. Isto so storile ladje v luki. V nacionalističnih krogih je zavladalo silno o« gorčenje. Tako je tudi prišla skupina civilistov k ravnatelju splošnih skladišč g. Pozziju in za htevala,naj da Izobesiti italijansko zastavo z žalnim* trakom. O. Poc-zi je opozoril skupino, da nima od oblami še nobenega tozadevnega ukaza in da torej ne more zadovo Ijitl njihovi zahtevi. Toda kooc* eno je Ml ravnatelj z grožnje m i prisiljen izobesiti zastavo. Kmalu potem sta prišla dva odposlanca delavstva protestirati k ravnatelju proti rszobešsnju zastave, ker da delavstvo noče imeti nič sknp-nega r gibanjem saradi dogodkov v Splitu. Zahtevala sta, naj takoj sname zastavo, kar pa ravnatelj nI storil, češ da jo je sicer proti svoji volji rs »oboril, a sedaj ne Va glamam trgu. 1'opoldne ob 19 ae je natp vršil na glavuem trgu javen shod ne-eijonulistov, ki so ga »klicali "fa-u»ti". Ž vodu joka na trgu je govoril kapitan Daguino iz Milana, ki je poživljal prisotne, naj odgovore na splitske dogodke s dejanji. Utotako je poglvljal sledeči govornik profesoV Conforto in ckl-vetuik Giunja. Med temi govori je začela mio-žica uacijonaliatov še preganjati in loviti razne čisto urirne ljudi, ki so tam bližini stali ali pa prišli slučajno mimo, ker so*v vsakem neznanem človeku vohali Jugoslovana. Tako so pod oboki nr»ni-eipija uajprej preWpli'ln potem proglašena opoldne sport m tono med delavstvom hi uredništvom v prosti Inki prtMeetns stavka proti nasilnemu postopanju r j" John u |*wf« atoj« ra ifrffcut, ravnateljem Pozfijem. z bodalom smrtno ranili nekega hrvaškega mornarja, potem nate pli nekega kurjača in nekega kalabreškega delavca, ki je gra jal ta lov na ljudi. Z bodali so ra njene nadalje tri osebe med temi kuhar "Bonavie" neki Bini, ki je kmalu nato podlegel ranam Demonstracija. Z divjim rjovenjem se nato je mejo pomikati naeijonalisti po tržaških ulicah. Ko dospejo do u lice Mazzini hiš. št. 11, kjer ima sedež jugoslovanski konsulat pričnejo metati kamenje v oV.ha ter streljati. Nato sledi napkd na konsulat, oprava in arhiv sta ta koj uničena, jugoslovanska zaata va raztrgana Vzklikajoča 'množica demonstrantov se potem okrene prot i "Narodnemu domu." "Narodni dom" v plamenu Ko pridejo demonstranti, prod "Narodni dom", ki jc bil popol noma zaprt, takoj pokažejo, da hočejo naskočiti slovensko hišo Tedaj so pa padli nekateri strel in ročne granate s strehe 'Narod nega doma Kdo jc streljal in metal grnua te, to Še nI ugotovljeno, upamo pa, da se bo čimprpj ugotovilo. Vsled razpoka ročnih granat jc bilo ranjenih več oseb. Kr. j/nr da In vojaki pričnejo nato stre IJati na '$arodui dom", zatem pa ga vojaki in demonstranti .napis dejo. Nekaj Slovencev, ki so' bfl i v Nar. domu, ubell, druge de monstranti pretepejo. ' V tem pa prihite nekatere o-sebe s posodami petroleja lu Hon cjna, ki jih izpraznijo po raznih prostorih palače, liip za tem je "fcarodni dom" v plamenu, Ki sega do zadnjega itadstropjs. Prihite ognjegasci (pod poveljstvom Sapunzachija in Paolija; Ali pritisk vode je prešibek in tako jim je delo žila otežkočeuo. Plgmen sega višje in višje in Razsvetljuje i grozanskim žarom vse mesto. Pošar ne neha prej ne. goli je vse uničeno In stoji le še golo orjaško zidov je. Sosednje klše je bilo molno rešiti. Med tolarjem pa se je dogodil " pretresujoč prizor. V tretjem nadstropju 'Narod* nega doma" je prebival llugon Rolilck 40 let star In njegova hč Josipina, p) let stara, oba iz Ha dovljiee. Plamen, ki se je tako bliskovito razširil, jima je od rezal vsak izhod. Z okna dol sis obs s sklenjenima rokama prosi la In rotila množico, naj ju reži strašne amrti v plamenu. Skupina ljudi ae jih je vendarle usmilila ter razpela pod oknom rešilno platno. Ali skočila ata tako nesrečno z okna, da ata se oba težko poškodovala, oče na glavi, vsled čeaar je kmalu na to1 umrl, hči pa si je odgriznila jezik in pretresla mofgaue Slednjič se oblaat, ki Ima akr-beti sa javen mir, iu je dosedaj postopala s rokavicami, vendarle predrami in prične s aretacijami. Tako priiueio šest poštenjakov!-če v, ki so bili obloženi s ukrade niiu blagom. V zaporih Jetuiki po zaporih, ko so zaeu-i te divje krika in opasili odsev noža rja so se vznemirili in slednjič uprli. l)a jih ukrote. je pri* litela celo — artiljerija. Vendar je bil upor kmalu udušeu s par streli, ki so težko .ranili nekega Ivaua Boštjančiča. Mrtvi la ranjend. Mrtva sta dva, kuhata Ivan Bini iu Hugon Roblek. Ranjenih je veliko število med temi: Josip IJSaj, 28 let star; Antan Rojko-viČ; Alojzij Caraano, 23 let; Cu-aar AlmlsoviČ, 28. let; Ernest Valentino, 44 let. policijski ko-missr; Peter Zelateo, 17 let; Sil-vij Puliguot, 18 let; Frane Gug-nik, 25 let? Pavel Glamporcaro, 19 let; Roman Squargi, 16 let; Jurij Damlanl, 19 let; Olga Čev* nig, 27 let; Aurelij Damianl 24 let; Marij Frasselich, 24 let; Au-tou Majoen, 53 let. Mir se vrača v mesto. Popolnoči, ko je bilo pač Še vse razdejano, kar je sloveu-ske posesti, so demonatrantjd ponehali. Le krog gorečega "Narodnega Doma" stoji muožlea ljudi. "Narodni Dom" gorf «c medtem ko to pišemo. Nekoliko vo|se bi- Med fem, ko je plamen požiral ponosno stsvbo 'Nar. doma" so posamezne skupine demonstren tov nsdaljevals razdejslno, unlču joče delo vsepovsod, kjer so za slutile kfkino slovensko tvrdko, kjer ao vse uničile ,ksr jim je prišlo pod roko. Udrle ao v stanovanje dr. Ki movea, razbile krčmo I*očka, u drle v stanovanje dr. Okretlea, opustošlle kavarno ('omtnereio. razdejale sedal Jadranske banke ter Ilrvatake štedioniee, udrle v tiskarn* "Edinost", kjer pokvarile rotacijski stroj, poskuša le uničiti Atokovo knjigarno, rev bile srbsko šolo, opJesile Mlatiti čevo črevijarnleo. udrle v pisarna odv. Wilfana, razdejale seder pekovske zadruge In Slomwkc hrs nilpice. nato tudi t#kalčni urad tvrdkc Fran z in Kranz. uničile piaarno pravoslavne cerkve, udrle v pisarno dr. Rjrbefa, razde ja more vrč sneti Vsled tčgsj* tflts U živilsko oklsdlšče trvdke IVr eo, ndrle v stanovanj* jttgoslo venskega poverjenika Markoviča <«r/popolnoma uničile opravo, o* plenile spedfcljalui društvo "Bal ksn", tn še druge trgovine. Vsakdo ve, da je vojna "zahtevala ogromne Žrtve, toda le malokdo si more napraviti pravo sliko vseh isgub, ki jih ima človc. Štvo zahvaliti začetnikom največ-jc evropske katastrofe. Bila je seveda pravzaprav avetovua katastrofa, toda Kvropa je tlata celina. ki je vendar največ trpela in .katere izgube so najstrašnejše, . PApoluc bilance vse tragedije apjoh še ni mogoče napraviti iu nikdar ne bomo vedeli do kraja fc^nlh računov, ali fudi sa tisto pppoluost, ki je vpHčo razmer nn/goča, bo treba fte precej čaaa. ZJfsti o posledicah udarcev, ki so zadeli narodno gospodarstvo, nas l^lo še le leta nalaučneje pouči-la, A tudi glede na izgubo živi je-ujft smo deloma še odkazani na ee^dtve. Vendar je mogoče napra n IU mj približen pregled, a tudi rr/ulfati tega, Če vsanieiuo nsj* nižje Številke sa podlsgo, so strašni. — Najtočuejši so r*Čuui glede ua neposredne vojne IVtve, to je ua padle iu za bojnimi ranami umrle. Tem pa je prišteti še padanje prebivalstva vsled skrčenja poro* do v, ki Je doseglo v vseh deželah visoko stopnjo. Razumljivo je to le zaradi tega, ker je bila ogromnem® Itevilu prebivalcev odvzeta možnost poroke, Ali na stanje prebivalstva so vplivali še drugi momenti. Po vseh deželah se je poVečsla umrljivost civilnega prebivalstva. Razlogi so bili raz* lični: Francija, Belgija. Srbija, deli Avstrije, Beuačlja, Pdljska, deli Rusije so trpeli vsled okupa rije; NemčljSi ki nI iskuslls tegs, je bila pa blokirana. Kozadostna prehran«, ohromitev Industrije, nalaganje težkega dela fizično •^sposobnim ljudem, kušue bo. leznl bi drugI pojevi ao v večji sli manjši meri povaod povzročali uadnormalno umrljivost. Primanjkljaj porodov je zna-sal v Nemčiji* če računamo dobo od 1, maja 1115 do 1. avgusta 1010. več kskor tri In pol milja-na. Tiyla to število ne izčrpava voek nlučajev, ker ae nanaftajo '•enjtve le na mest S z več kakor 1M>00 prebiv/lci. Kar se tiče števila padlih, je bilo sestavljeni več uradnih se-mamo v. In na njih podlagi ae lati-ko eenl na okroglih 9,l0d,000 mol V »led nezadostne pcrbrsif j»-poginilo okro» 700.000 ljudi. | Sto do siopetdeeet V*o/ ljudi je umrlo sa influeneo Tudi ta je da* ti m račun vojnih Irttt. Pri tem niso vštete druge kttlnc bolezni odrooui <»d njik potzročeol smrt-ni slučsji. ki so tudi z vojnimi rszmerami v neposredni zvezi. Ker j* padlo število fmrodov, je bila umrlj^^«s»t dojenčkov ne koliko manjša. Od skupnega šte vita friev je tore) odbiti 400,000 na ta ra/iiii % Tako dobimo sa Nemčijo irgu bo preMralalvs. ki znaša nsjma 6,400,000 owb Avstro-Ogrska. Primanjkljaj porodov je za Avstro-Ogrsko težko dognali, ker je bivfc| država razpadla. Vsekakor pa znaša najuiaujc tri iu tri četrtine mlljoua. 1'nirljivost je bila v monarhiji nenavadno povečana. Do konoa leta 1014» je snašalo 1.7 do J.8 mi Ijona. tloapodarski položaj pa je bil tukaj nadvse hud — in je še sedaj — tako, da je tudi leto 191&, lato velikanskega umiranja. Dva miljona mrtvih je v teh razmerah število, ki se nikakor ne more Imenovati previsoko. Na bojiščih je padlo čes pol drug iniljou mož. Abaolutua isguba Avstrije zna £s torej 0,750,000 ljudi. Vranoija. Po statistiki, ki jo je izdalo franeoeko delavsko miulstrstvo, znaša valed mobiliaeije povaro čeni primanjkljaj porodov za Prauoijo poldrurf miljon. Pove čans umrljivost je zahtevala med civilnim prebivalstvom 400,000 šrtev. Po statistiki v "Statesman Yearbook" in po ueki izjavi državnega podtajnika Abramija v poalsnald zbornici je padlo n« bojiščih 1,400,000 Francozov. Skupne »gube Francije mala-jo torej uajmauje 8,800,000 ljudi. AnfUja. S padanjem porodov je lilla Anglija Še najmanje prizadeta Ali vpeljava vojne obvesuostl je vendar v vojnih letih prinesla 850,000 primanjkljaja. Nadnormalna umrljivost je znažala med civilnim prebival slvom do srede leta 1919. okrog lih 200,000. Po Isjavah državnega )fc>dtaj u1ka za vojno je padlo Jia boji ščih 1,060,000 mož. I Krvni delež* Anglije znala torej 2,110,000 ljudi, kar je rela tivno malo; Razlagati je to na e ni strani z razmeroma pozno mo bilisacijo Anglije in s dejstvom da je bir gospodarski položaj ai vilnega probivalstvo prlmefuo u goden. , Italija.' Natsučuih štsvilk o padanju ni dobiti. Če se porabijo podatki kar jih je gibanju prebivalstva v svetovni vojni" sestavil ralune na podlagi primerjanja a učinki v velikih državah, Tako računa primanjkljaj porodov as Belgijo s 175,000. Povišano mur-IJlvost eeid na 200,000, od cesar odpade polovica na padle v voj* iti. . ljudska Izguba Belgije iznaša 1 torej skupaj 375,000, s okupacija dežele, sc je množili število beguncev, s kstcriui jc idlo spojeno umiranje množic iu ojUčih in p<»mrla sa ranami. Docring računa za Kutnuuij«! okrog 150,000 izpadlih porodov in okrog 300,000 smHuih .slučajev nad i ..»malo t M . WTo o kros l' M.(m vojaških oseb. Od vseh v vojno M ia Mili aa dt # Kakor je aapredovs coni krvne izgube Husije do sredo leta 1919. ua več kakor tri mlljone mož. .Naduormaluo umrljivost ei-viluega prebivala!va pa cena im dva miljona, tako da pridejo skupne izgube Rusije vsled vojne na dobrih štirinajst iniljonov lju-'U. 4,1 e e e Za Turčijo in sa Klnsko ni niti zš couilvv nikakršne podlage. Sovoda so tudi nekatero uovlral* ue države trpele vsled vujno in imele izgube zaradi kriz v prehrani in saradi nalesljivlh bolezni. Ali tudi te igubc se doslej lis morejo oceniti,, kaj Še zanesljivo preračunati. Če vzamemo le direktno v voj no zapleteue delale in njih Izgube na podlagi nfjniljlh računov, oziroma cenitev v poštev, dobi-mo pregled: * Skupna izgubi. Nemčija . . ..........ti,400,000 Avstrija............ 5,750,000 Fraiuija............51,250,000 Italija.............2,250,000 Husija..............14,000,000 Srbija.............. 1,(W0,000 Humunlja........... 510,000 Belgija......<....... U75,000 Bolgarska.......... 275,000 Anglija . . ........... 2,110,000 Amerik«............ 52,000 S besedami: Izguba življenj, ki gre na račun svetovne vojne, znaAs več kakor Itirlatridssat mi* 1 Jonov ljudi l In vendar ne obsega ta g rosna številka še vsega. V računu nI Tui^ije, Japonska, (irška, Čr* ilagora, tudi današnja sovjetska Husija ne. Povrh tega se ii* sme tudi po/.abiti, da vpliva vojna tuli še v bodočnosti ua probivalsks razmere, zsksj število ljudi, ki pridejo za očetovstvo v poštev, sa je za dvanajst mlljonov v Kvro* i zmaujlalo, ne račuuajoč tiste, i so se vrnili kot pohabljenci aH I Nt spojgo I mini. V Nemčiji na primer prihaja ua UHO ženskih v starosti od IM do 45 let le 100 mo* Rkih v enaki starosti. Tudi spo* obnost teh ovirajo razmajana gospodarske rasmere. Pod lavami so v nekaterih delelah 0c velike množice. Vojni ujetniki se vračajo le počasi. Vse to bo zadr. levalo porode še desetletja na idljl stopnji, In Če se Jemlje vse lo v račun, se mora brez pretira vanje ceniti deficit evropskega prebivala!va na štirideset do eno* inštirid<*K«'l mlljonov ljudi 1 Taka je torej bilanca v k a pit a -. lističu I službi naHjonalirma. ki se je povapel do ImperlJallzma. te številke psi prejasno govore kam dovede; kafli mara dovesti slednjič to do prenspctostl stop njevano čuvstva, s katerim računa boga i a burleatija vedno S vso gotovostjo "Narod narodnosti" to j# »mini krik. ki ga burloasija a«eče a polnim uspehom med ljudske množica, da si potem draga drugI rešejo vratove v čast In ko rist Imgstih kapitalistov In onih dvomljivoh eksistenc, ki hočejo postati kapitalisti, frll nam tvrdi an ^adgj' tjudak« mnoHee voeoovaodi nreglmlale. ter da ae Ue IhmIo pustllf več gnati v klav. nlro, tudi če bi kapitalizem ia ta ali oni njegov smrdljivi pod mu oik vpila4 "ttamd ja v nevarno-sli!" -,///////■ //////'///W //////z////.'/////'/ '////////////////s; ■/.'., /* ■//// bolniki In vašno pr«1 Cleveland, Ohio. I« bo kssnovan po ■ Z.kiek, tajnik. PROSVETA Zdravniški nasveti Pita vrhovni zdravnik F. J. Kern. Otekla noge. Zd utekle noge imamo tri glavne vzroke kot za takozvano vode nico: slabo sree, obiati in jetra. Lahko bi dodali ie tretji vzrok: alabokrviiost, ki je pa redek. Hrena vodenica prijle od po-kvarjenega srca, bodiai da nušča-jo zaklopke ali da je srčno miši-ffvje oslabelo valed raznih bolezni. Včasih debeloat povzroča o-teki«' noge valed tolatega area (fatty heart). Ob i m t na vodenica navadno prične na obrazu, vendar ae uajlalje zapazi na nogah ob goleniei. Pri ljudeh arednje ataroati, po-hcImio pri /enakah, ao aevc najče-šče v/rok oteklim nogam razširjene krotovičaate žile, ki ae lahko vidijo. Včaaili zateče aamo ena noga in je boleča ob glavni žili: toda j i mamo takozvano phlebitla ali vnetje žile dovodnice valed ulje-aa ali drugačega priaada ali vnete rane. Pri otrdelih jetrih naletimo na vodenico v trebuhu in pozneje tudi v nogah. , ' Pri Mtarejaih ljudeh je včaaih vzrok oteklin nogam takozvana • Mesen myzodema, katero povzroča nlabodelujoča vratna žleza. ' Vendar je v tem alučaju celo telo iiUpuhnjeno, koža raakava in la-aje redki ter brez aijaja. Tudi um-ako ao bolniki počaani. Za myzo-deuio imamo izvratno zdravilo v ekatraktn vratne žlezo od gotovih živali. Včaaih noge zatekajo bolnikom konvaleacentom, ko po dolgi leži v postelji pričnejo hoditi. Temu je vzrok to, da lile niso aa vajene odvajati krvi iz nog proti areu. Hčaaoma taka oteklina isgine. Dobijo ae redki alučaji, da žen-akam po porodu oteče ena ali tudi obe nogi valed vnetja Žil do-vodnjc. Prejšnje čaae amo pri nekate-rih pijancih videli otekle noge vpled alkoholnega vnetja živcev v nogi. Vzrokov za otekle noge jo to-rej veliko 5 treba je zdraviti prvotne holcznl kakor tta srcu, na jetrih,'v krvi ali na oblatil.. Kro tovičaate žile ae zdravijo a trdimi povoji ali elaatičnimi nogavi-eami (elastic stocking*). Čc so t\U> posebno razširjene in noge zatekajo, da bolnika ovirajo pri delu, jih j« dobro dati ixiczati, kar dostikrat pomaga. Če noga zatekli valed uljeaov ali vnetja in prbada, jo je treba pravočasno »dravltl. ds nI sa vedno pokvarjena. Majhne rane in vnetje na nAgi povzroče lahko veliko aitno-sti za celo življenje; nikjer drugod na koži se od teb ran ue delajo tako rada rasna uljesa, ki .pustijo »rajon znak aa ved in.' Veaoih majhna oteklina na uo-(tali okoli členkov veliko pomeni. Ce lie izgine po noči, je pogosto prvi anak bolezni na obislll*. po% at bito pri siarejših ljudeh. V takem alučaju je treba dati tekoj vodo preUkat, ker so bolezen na obiMtih na vodi lahko Izpozna. WaU rd:ovnik vain to preišče. povedali, da imam Appcndl'-itis. Dal ai izrezat4 slepič, po brez uspeha. Zdaj je že 21 mew-cev po operaciji, pa me moj kril čimdalje bolj indi. Zdaj me še v trebuhu boli, ker seru Ml operiran. Zopet hodim k zdravniku. Ta mi je po vedal, da imam bolezen ne. /'olenem mehurju; moral bi ,dati odstraniti žolčui mehur, pa bom boljši. Jaz pa nič ur verjamem, ker ao' me zdravniki oplašili pri prvih 'operacijah. Sedan ji zdravnik pravi, da me bo akušal ozdraviti od « tednov do 3 mesecev. Ce to ne bo poihagalo, bom moral iti na operacijo. Hedaj me zdravi četrti teden, pa nisem nič l«,|j-ši. Obračam" se na Va*, £«> imate kak nasvet. Denar sem že ves -potrošil, kar sem ga imel pcihranjc nega. Imam precejšnjo družino. Hem član SNPJ že 12 let." Priznati moršm,' da taw o o križu zdravniki vac prenmlo vemo. Menda še ni bilo praveg* mo Ža, ki bi bil posvetil vs.* svoje študije temu delu Človeškega telesa in njegovim boleznim. Imel sem pa v svoji i praksi sličeu slučaj. Bolnika je najprvo bolel križ,, pozneje pa ga trgalo po nogah, da ni mogel delati Diagno-ziral aem najprej njegovo Lole-zen kot sciatfko (Viatic Neuri-tis). Veudar mu navadna zdravila niso poiriagala. Pd preroku več mesecev mu je bil umerjen poseben pas, ki sega čez kolka in drži medenico (križno in kolkovo kost) pri miru. Takoj drugI dan ae je počutil bolje in šel delati. Ime! je ohlapen člen v križu (I se h losa e rs I subluxation). Morda ima ta Član alično l>o!ezen. Vaekakor bi Človek aodil, »Ia mu zdravila ne bodo pomagala, puč pa kaj mehaničnega. Omenim še, da mojega bolnika ni bolei križ ali noga. ko je ležal znak. To je Itil nekak dokaz, da je bil vzrok bolezni mehaničen, ne pa bok/< i. v živcu ali v krvi. Pač pa je ohlap-ua koat pritiskala na aeiatični ži cu, kar je povzročilo bolečine'po duevi pri hoji. Naznanila, vabila ia zahvale. N«we«m«r, Pa. — člani društva "Kanarček" št. 146 8NPJ. naj ae udeleftijo polnoltevHno prihodnje redne mesečna sajs 15. avgusta t. 1., ker imamo na dnevnem redu več zalo vataMrtečk rešiti. Poleg tags mo-rsmo tudi neksj graniti'glede čeka brsts John Nešemer, ki js bH ukraden. In msni samemu je nemogoče vn« rešiti in js potrebno, da ae ude-MM prihodnje saje kolikor mogoče voliko Htevilo članov. Izvzeti so samo izredno važno tudi nekatere liane, plačujejo svoi 1 meni hi da vsakdo plača najkasi Kdor Id vilo. da bol imajo kako . Opozarjaj bolj rodno do It. ležijo polnoštevilno prihodnje seje dne S. avgusta t. 1., ki točno ob druiH uri popoldni dnevnem redu imamo več zelo redno vaškega meneča. Kdor ne pjača do tega dne, bo suspendiran, kot določajo pravila — Joka ZmgU, tajaik. . A flkaro«, Pa. — Člani društva "Slo-venaki dom" it. 31 SNPJ naj ae udeležijo polno*tevitno prihodnje redne .. Jne. Na PaHL sašo^vnšm točk rešiti. O poza n um tudi čjane toga društva, da je bilo aklenjeno, da plača eleherni član za meeec avguat oOc kot izrednega aaesmenta v društveno blagajno *a pokritje društvenih stroškov, kar naj sleherni vpoštovs pri plačevanju društvenih prispevkov za meeec avguat. — Frank Bn^e-rU, tajnik. Bridgeville, Pa. — člani društva "Nova dorfiovina" št. 296 SNPJ, naj se udeležijo polnoštevilno prihodnje redne društvene aeje S. avgusta t. I, ker imamo^na dnevnem redu več zelo važnih točk rešiti in odglaeovati tudi o inicijativnem predlogu gl. odbora za aklicanje izredne konvencije SNPJ. za združitev. — Poleg toga moramo tudi nekaj ukreniti glede nameravanega piknika 0. septembra t. 1. — Sploh naj se člani nekolik? ito-vilneie udeležujejo rednih meaečnih sej, kot so ae dosedaj in naj plačujejo društveni aaeement ob pravem času. Is društvene bisgsjne sa taloži zs člsns, ki "pozabi' plačati aaaa-menf, sapi o zs en mesec in ne vee.— Joka 2i|BMs, tajalk. Yukon, P». — Cleat društva fjfovi dom" '*t. %n HNPJ naj se odi polaoštevilno prihodnje redno seje H. avgusta t. I. ,Ns dnevucai imamo več zelo pašnih zadev,, moramo rešiti, katerih nilmo rttb| zadnjih sejah vsled izredno slabe u)le lelbe. ftploh bom od sedaj naprej postopal stroge po pravilih t onimi člani, ki se ne udeležujejo sej. Ietotako opo zarjam člane tega društva, da naj reditu plačujejo mesečne prispevke. Jaz no bom za nobenega več zalagal, bodi. si prijatelj ali ne( Jaz nimam ufbSpe banke. Vsakdo naj pja$a ob pravem času, pa bo vse v r«4u. vsak član menda že ve ,da je zadnji daa za plačanj« Hsesmoutn- 24. vsakega meaeea. Kdor ne bo plačal do tega dneva, bo po pravilih sespendiraa. — Opozarjam, člane na to naznanilo in naj ga vpoštetfcjo. — A. Lavrič. tajalk. Vireiaia, Minn. — Člani društva "Virginia" št 216 SNPJ. naj ao udeležijo polnoštevilno prihodnje redne mesečne seja ». avgusta t. 1. Ns _____ i 1 1 —J dnevnem rodu imamo glasovanje o inicijativi gl. »dbora SNPJ. za tared-no konvencijo glede združitve in volitev delegata. Ta zadeva je izredno važna, raditega na j %e Člani udsleše te seje polnoitevilno. — Opozarjam tudi člane toga društva, da plačujejo ueeament ob pravom čaau in naj nikar ao odlašajo aa zadajo MMilM Kdor ne bo plačal ob pravem čaau, bo kaznovan po pravilih. Vaakdo naj plača kakor hitro mu je mogoče, ker meni js nemogoče izdelati mesečno |M*oiYiLu zadajo minoto ia odpoelati na gl. urad pravočaano; — Opozarjam tudi brata J. Strlekarja, da naj *e zgiasi pri mani na domu, ker imam jaz njegovo polico in da naj poravna zaostali aaeement. — Feaak Cirnpar-tajalk. ZAv KB ATE K ČAS. a * »..H t 8 pridržki. Saržent: 'InQXtmu rekriil^ Katere narodnosti ste? Bekrat; Ne vem. Haržent: Kako toY Bekrut: Moja mati je bila A-meričanka, ki se je poročila s Francozom v Italiji. Bojen sem bil na španskem parnjku, ki je ležal v angleški luki. Ko sem bil star pet let, so moji starši umrli na Švedskem in neki Nemec me je poainovil. Vzel me je a skbo.v Ameriko in tukaj je že dvajset let, a še danes ni ameriški državljan. Zdaj vidite, da sam ne vem, kdo sem in kaj sem. f Saržent: Da, zdaj vidim. Vi sta liga narodov. Ne tako daleč. — Žena svojemu možu; " Pred poroko si mi zatrjeval, da greš za me v vodo in ogenj, sedaj mi pa ne maraš ku-. piti niti nove obleke." Afož: "Da gotovo sem ti zatrjeval; rekel pa nisem, da grem na sodišče zaradi bankerota." " Največla slovenska zlatarska trgovina. Frank Černe, 6033 ST. CLAIR A VEL, CLEVELAND. O. Zves, broške, zapestnice, diamantne prstane in lavattrje, verižice Ltd. Zvea, h roške, zapeatnico, diamantne prstana ta lavalfarje, rariiioe Ltd. • POPRAVLJAMO: ure ia drugo zlatnino 90 nizki oeaL ■ ; 11111 1 ■ __ i'«, j, '- s* 3St."■•'m*^f •.i*■»» o * riff »Oft"""-----adMMni^ COLUMBIA GRAMOFONOV gramofonskih plošč. Slovenskih ia drngik. Prodajamo na lakka mesečna'odplačila. Pišite po cenik, kateri aa Vam pošlje bresplačno, ali pa oeobno vprašajte m Največja slovanska tiskarna v Ameriki ie NARODNA TISKARNA 2146-4S-80 Biva Islaad Ave., Chicago, I|li»oU. Mi tiakamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, talkam, poljakem, kakor tudi v angleškem,ln nemškem jeziku. Naša poaobnoot so tiskovne aa dmštvo in irgovee^MPB08VETAw aa tiaka v naši tiakaraL Hud ttdarac. ~ Trgovka z zelenjavo svoji znanki: "Viste pa zelo shujšali, od kar vas nisem videla. Seveda ta petletna vojna. . "Kaj pet let vojne, to ni nič proti enemu letu miru. To leto mi je zadalo najhujši udarec." ' Krt* boli." Od nekega (Mana sem prejel plimo in prottijo /s nssvet glede njegove bolezni v križu, ftjegova izjava kaže. kako težko je včasih diagnozirati bolezen in koliko načinov zdravljenja nekateri liolni-ki ignzkuvijo — Žallbog Inez ti-ajndia. IHkiiio m* glasi: "Cenjeni gospod zdravnik: V iiaaetu liatu Proaveta sem čl-(al člnnoU "Križ boli", znto sem He usmen I \ um pisati par vrstic in Yu» pno it i zs nasvet, ker mene ti pet li l križ Irnli in sploh vai členi o<| križa doll do stops!. Po Irk u*il nem že več kot *20 zdrav-pikov, pa mi ni še nobeden nič pomagal Vajprvo aem šel v to pliee, kri Nem mislil, da imam revinstiarm. liil a«-m tam tri te> dne. in zdravnik me je zdravil, I »a mi ni nič pomagalo 1'ntcm sem ImmIII doma okoli adravnlknv pa mi ui nolifden nič poniiual I ti I aem tudi v IWhealer. Minne Mita. pri .Majno Itnithers. Tsm so mi povedsli. da me v vratu iiadle lilije jo tiatf okrogle buinMec • (TottaiU. i Ako čem počakali en teden, 1111 jih bodo mint ranili ko pridem nn vrelo. Ael arm domov m takoj ilrugi dan mi jih j<* lire /al doMiae zdravnik, pa mi apet tri mč pomagalo <\ikat sem ir-st im^h v ; imij križ ni bil nič boljši. 8,1 »••ni v Rutte, Montana. Tam m*iii zdravnikom vse raslo žit. f*r<-glcda)i ao me natančno in Wsvkegao, 111. — Nssnsnjsm čla-nioam društva "Moška ednakoprav-oft" št lltt BNPJ., da je bilo skle-jeno aa sadnji rodni društveni saj i, ds se nsše društvo udeleši korpora-tivno prihodnje veselice, katero priredi društvo "Slovenski narodni dom" II. avguata t l. na nam vsem dobro snanl Francinovl farmi, na ds-setl cesti. Apeliram ns članies ns-šogs društvs, da se udsleše to veselice v kolikor mogoča velikem številu, ds bomo dokasale, da m naAe druitvo v resnici saveda svojih dolžnosti, katere imamo vsi rojaki napram Slovenskem« narodnemu domu n ds bo ta veSeiloa iapadla a kolikor mogoče dobrim vspehom. — obiramo ss točno ob eni url popoldne prod "Slov. nar. domom" In potem odko-rsksmo skupno s drugimi Stov. društvi ns vesellČni prostor. Nsdslje nssnsnjsm člsnlcsm toga društvs, ds sem na sadnji seji prevsels taj-nižko posle sa ta meeec. Radi toga naj se obračajo člsnice togs društva v vaek društvenih oslrih na moj na-hIov: l»|t Wadewertk Ave., Waaka-«*a. III. Nadalje opoaarjam tudi čla nice tega drultva, da naj se ud« šijo polnoštevilno prihodnje _____vodne aeje, ker imamo na dnevnem redu eČ solo važnih točk rešiti. — Mary Briaovee, lajaiaa. U Salle, Iti. — Claai društva "80 kol" At. •• 1" št. »I SNPJ. naj se udelošljo polnoštevilno prihodnje rodno druA-tvene sejo, ki se vrši 8. svgusta t. L, rodu več selo prihodnji odgiasovati pmtw ker imamo na dnevnem važnih (očk rešiti. Na redni seji moramo tudi o inicijativnem predlogu gl. odbora sa sklicanje Izredne » konvencije in volitev de- BNPJ glede sdrulitva. in vol logsto sa to konvencijo, aki naAc društvo poalalo. fcadnja seje bila bolj slsbo obiskana in radi tega nlamo mogli o tq|i stvareh ukrepati. 1 IIIUU UUIM nogi I o teh fJL lajala. Naw Dwlutk, Mino. — Člani društva "Uo Tolatoi" št SOA SNPJ. naj ae udeležijo polnoAtovllno prihodnie redne mesečne eeie, ki ae vrši 15. avniata t. L in prične točno ob deeeU url dopoldne. Na dnevnem rvdu imamo več aelo vašfda točk rešiti. — Na sadnji redni aajl Je bilo tudi sklenjeno, do (prispeva sleherni član tega dniAtva 56e v društveno blogaj no kot iiredni društveni aaeement ta pokritje društvenih etroškov. Člani vpoAtevaJte to naanaallo. — Praak P.irick. lajalh. De ha III. -r- Opaaariam Alane dioitva "Zavednoet" At »H SNPJ., ia M halj rodno udeletujrji. dr a* tvenlh sel in Mevfbmle, ko« ae m do-eedaj Na sadnji mini seji tega dniAtva je bile sklenjeno, dn ho vsakdo, kdor ae no itf Disbursements from General Ex->d from January 1 ta Juae SO, IS20 ritiee aa al Jaas SO, IMS. 1 ; corraet in aeeordaaea with tka baoka rory truly. ■Mlt^lffk fl. odbornikov . Srn dffafea for tke last half year preftopUh otrok v '^'islMitt^M to Ste« RBCKIPTH ANO DIMVRMMBNTft IX« PERIOD PROM JANUARY 1 TO JUNK M, l«M «1 tiordinale L/xtfoa .,,,,.,,.......................\,,, ,$ 7,013.40 ..........................................1,084.18 In nacrad« dijakom.............. 145.62 SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JSONdTA. FINANČNO POROČILO. AKTIVA. PAST .' isoaitt) *:::: sT^sosiss t™**«* mu na Kaapav Stale Mateplalsaa -aeaaMt jMflg&taBk. 118,18 BolniAki aklad ... »T? 844.78 Upeavai aklad .... ............. _ ilf-JJ Dijaikl aklad..... Totul KtM Clplh rtKMKNTsT^ wiminiRiraiuMi i.Rj>«nOT. • . .. ,,, i..t..«..,, Accrued »atormt on Bonds I urctiaeod >><., i. ^al wMbamaUatt,,. o >,,»•«#*,>•••«»,. BXCKSH or RECEIPTS OVKB DIBBUKBBMBNTH BaUnco M,St JlgBlf ^■HNMIV vnaSPMM. •. #, # ,.<•>,>,..«,,•< ,, ^vaoMdOtstk cwm> ».»... m «,.... > n t ..»i..«,.., 84T8.0S6.f0 78,108.88 1 SLOVRNIC NATIONAL bknkfit socikty , Seruritlšš in Safety DepotU Vault» at at Junt 30, 1090 Bančni iakas dne 80. jttalja IMS Nermjoai lold ............... MUNICIPAL BONDS: i KKT1PK ATK ' 'P KASPAR : A8 AT JUNE 30, 1990. SLOVEN IC NATIONAL BENEFIT SOCIETY Statement of Disbursements From General Expense Fund , for Period From January 1 to June 30, 1920 t0.M4.7O 14,472.42 BALANCE PER BOOKS AS At JUNE 30. 1020 Toui DcMMfttftio June per Hank Statement #6.501 >46 Total <\ish Reeved in Turn tier C;, I, H ■ > O.-t'iTJS NAZNANJENI UMRLI ČLANI IN CLAN ICE OO 1. JANUARJA DO M. mrcw junua 1—0. .. ■■ ' ■ • sit ~ ' * ■a^-r^-^arrv-—i ................■. ■« U ■'.' =»= ■ in p^L Cert 6tev. isvsrovan . lmm __J Utf. JhU. - Joseph Hot* ,.................................UM f« $ 400.00 2 Teresija Zafffctik..............................1MM 10 «00.00 ft Joeeph Rubeie ..................................14347 116 «90.00 4 Aw Skube ......................................30993 325 1000.00 Depoeit Vault Mm tin**] 22891 1 8500 20292 17431 18883 21411 285.18 25162 T i ii HniL Matt Hustaale . Boroar.i Novak . IW K ovarii . BtTPueolj ... Fhmk Butorae . 14648 18224 10201 24607 27010 26025 23975 24473 21862 30914 20466 29360 2386.-1 1404? XiMiMCerpe Matt Sopor .. Tony Paokvon Frank Mlekui John Oberch . Anton Lomot Joseph Pire vi Jotf C Anton i George 7241 10406 26200 27427 WA i to aa .... ........ ........ ........ ........ i ..................ow I**'"® • ........ .................. ................. 112.08 ..... 129,686.47 ......... ......... ..,,..,« •*..«... 129,585.47 ••*>< ........ ............. -...............-................■ .. ....... ■ . . ■— -s--- i« »412.166.60 $104,477.26 $129,643.76 $10,446.80 $19344.40 4 1,084.64 $21,642.84 $129,646.47 J| is $197,621.44 4 im,«f40 $16,146.00 $ 4 844.62 $ $ 48.391.92 44 600.00 1000.00 600.00 6OO.0O 1000.00 Lens Boli* ... Jožefa Stornilo Frank Kodrich Louie Nick ... JBuJan** Anton ^Arh^,^ Anton Doliniok Pauline Dragpvi John Zupanfcfe Jacob Waja:. Frances SimOflii Joseph Vlohpfk Anns Ogreog Dsmian Grobno Barbara Jelene Anton Sifrar Peter Chelovict Jacob Nova« John Jerntaa f. 27190 80188 27402 27240 80144 14618 »... 10,001.0« ......... ..4...... ........ ........ ........ 18,001.01 ......... ■... 140,486.27 129,585.47 ......... ........ 10,479.40 ........ ................. .. ,4362,781.29 $140,411.08 $128,719.00 $15,144.00 $10,874.80 "$ 365.6$ $13,779.02 r&M9L92 $ 49,424.21 $ 21,773.77 $ 444.76 $ 4,299 30 4 34.90 719.04 $ 7,764.8« ""$ 76,193.65 ,7MS!i 444f779.47 44,144.49 20446.06 140JO 1,644.74 2^44fU4 ......... Total Disbursements ............. If of Roaoipte 0» DISBUMSEMgNTi ace, December IL 1919 * ' 1 ■ ' ■ 14 ■ iiiii'i 1 11 1 .111 eg »■ ( \ m 1 ' ■ '! ><'■— 4639,420.41 447S.008.40 4 84,028 64 $1M44JBT4 174.20 « 2,447.41 $87462.76 $ 76,193 56 ^I^ife I SBPSr, 13& t 'iW^^WEmm rr? SSL /Jira&ii 30818 ' iN«? 41487 27421 11414 • 8983 -$9679 4449«409.4" 30019 324 li60jW) 32440 347 «00.40 29995 847 1000.00 24187 118 1000.00 11276 1 64 «90.00 2292 fc- 89 600.00 ^ 0047 29 «00.00 14434 40 400.00 v ' df- , —— .* $60,404.90 A ODDELKA OO I. JANU- ;§• AS AT JUNE 39, 1144 AND DiCgMlf.ll 41, 1419 • Z ► EXHIBIT A' ASfttTS 4V v J*oe!*>,H» Det. 41, #474 faareomt __ _- PgcreMe SMHB®^'*m rSSSfiSra^.:: J*? j^SS row. nsn.....sg smj. ,nm» : jmow.it \ Oemls LIABILITIES AND CAPITAL ACCOUNTS PAYABLE...................1 $ % i -i-. —r 7,T4OT ,40J0 1400 Sg" KKSEJt^E FOR DEP "»**'........................281 OO 341M * Johi» tikarai kffiiF^SbVi^ttL-l. """ » ^iU^HIH ,0,up flpsf W s PK24 'TK.'Wte/............. vEf' ■ Balaaco, June 30, 1440 . 4^11.16 4^44.40 1^34.76 16 nKJHB "mmmm : ^ w> PROPIT AND U)S8 STATEMENT POR THE SIX MONTHS ENDED jl NB 30, 1940 4f PP4 MrkonJi. 48| i Andrej Brenlft 89[t -Josefs SlapMt 90| , John Martaoa« 91 Frank Main«? 92 John Hitti .. 1 * , ,, av*. r »j NAZNANJENI UMRU 1 dilation of Bank Account aa at Jane 80, 1480. 'IFY to be • orroct i* accordance with the '»»'>l|6 «ub-i heroine fur mode. na WM. W. THOMPSON A CO., , i f '"OtMPtlflfd Public A•<"<>untaot$» COMMENfS pboprr a lom »tatimint. ia department for tha alj94io»»tl>f« enile«! June 30, 1920 i of 41,436.?6 as shown in Rahiblt "B". A brief sum. sad exponoe elementa, by which this flgure io arrive«! > y « ' v •'tHPw * Daily with the figures loo the shi month* ended Increases and Daooooooo > jBijTlMy INCOME: i «17,080 14 orobs fouirrr . * viz GENERAL OPERATING A ADMINISTRATIVE EXPENSES EoocmMvooa4 OBhso RHgHaa.iJKS*«"U^... 4,170.41 Poikln Odprav Operacij* ^JsToo * -u 00 75.00 36.00 78.00 i fio.oo 26.00 75.00 76,00 76.00 76.00 60.00 ( 75.00 75.00 28.00 76.00 76.00 76.00 76.00 75.00 76.00 75.00 50.00 - 75.00 I*» in Priimek Im* Priimek Sfe^.:: Mary Shober ...... Mike Skorup ____ John žiberna ...... ( ari Klarich ....... Anna Udovich...... Anton bollnlek Pauline I)rago> John Zupane!« Prank Boiič ... Albert Krrpfii, Kia Volte« ,. Charles Lauiin Joseph Zupančič Joseph H i dar . . Anton Mlinar ,, John Podobnik«! Matt Bokal ..., Anna Progar ... LouJo 1'otar Francos četna .. rrnmMGm, Joaofa Čolnar. EUa Kovat 12 . , M k ry Bridki ... Frank Tonili« .. Pauline Starman Ivan Baita*T77. Cieorfe Prpll ..., Anna Ograaa ... Frances Simoni« Joseph Vlahovich Anna Oyreaa ... Barbara Jelene . Agnos Malle ... Anton 8ifrar ... Peter Chelovuh Jacob Novak ,. John Janotil , .. John Končar ,,,, Anna Hrast . John Jerman .... v | Mali Homovc ., Johana Grbek ... Stefan Bisjak ... Joio DraŠkovU .. Rudolph Dedek .. Joseph Giillch ... Magdalena Valter Joseph Tuše k Joseph Byouk John Meklada I Anton La m u t---- Matt S o pick' ... John Sepic^. ,,, Jasephinr Cukjsti Joseph Bislsk ' Joseph Cerovshsk . . Frances' Lesar..... Mikati JUOick. .... Tony Stanich...... Anna Jalovec . Mike Se lan Anton Bukovec ... .| iUmk Golob Anton SusthVMf . ».. < Atcnes Malic...... John Chopp........ h rank Koscm^,........ Paulina Komac ..... Frank tPelhan ...... Bogomir Planina ... . Jacdb Krtul ..... John 8uoman ...„ Loui. Bittyai ...... Anton Jordan ...... Barbara Oslonnan ... Lovro Dftokan ...... Josephine. Valduga a. Joseph Kravaoja ,.. . 572.99 G?orgfi Postner . 128,11 Matija Gorenc .. . 301.54 Georjfe Gračanin . 456.05? Joseph itoenogmi 617.2» Joseph Janeli« .. 278.48 Joeepk Jako« ... 271.81 j Vincenc Kovači« 455.05 Leo Kraiovec ... 789.08 'JUiton Lebar ... 492.60 Mike Likovtcfc .. 41«. 18;; Anton Marinfckr 256.19 Frank Merlak .:. 389,65' John Mikuleii« .v 889.05 August Mlakoak . 817.88,5 Marijana Novate'. *llil žSffife.:: SMJft Joseph Šinkovce 715.-60 Jacob Sbubat^,... 348.10 Ana Skufea ---- 348.76 FMMK jHskfcr'... 103.8* Lovrenc ^ohowrt- 111.18 Frančiška Pintar , 470.74 Frank Kuhar . .. 324*77 Jih^midnik'.'. . 485.92 Mary Loviln---- 588.97 Aadjr Stergaltf ... 161.90k' John Koplenk .... 427.70 Anton BratoalU-U 641.66 Matt Vldas ..... 286.63 Martin Predan« . 581.98 John Koman 292.54 Ana Auiin ...... 210.87 Mary Slapntter ,. 520.25 Joseph 2ga|nar .. 520.26 Joseph Badovinac 776.51 Joseph Vodovec .. 207.67 M. Drmota* ...... 518.95 Bartol Cukljati 288.62 Steve Kandera ... Anto^M«' Anton Dolotlc ... John Pleše...... Mary Gorenc .... Frank Koateli« ... . ttSTMpSECNI RAČUN med Jodaete la dreltvl ed I. j. near j. , . de 8Q. juaija 1880. 40477 51243 540612 54701 40855 41091», 66617 66618 54058 54065 45645 54061. 47802 51118, 53282. 39581. 57829. 58758. 59187. 61482. 61671. 68242. 64181. 65112. 6511S. 68401. 66478. 66726. PpwMt MMfok ... Joseph U«! .... Kdwurd *wpnlksr Jacob Kriaa «*... FranttlfcrBiM,. Joseph Fviikovec Joseph Lipoviok,. George Kosovich . Gaipar Jafth ---- Joha Pe«uik >... 66024 66880 69167 69266 70466 69887 69886 69888, 69889 69891, 69893. 70464. 70468, 70696. 71191. iS 72790. 72791. 518.96 259.45 414.15 499.65 616.38 618.13 i Goriiek 8raj avčar .., 618.56 255.01 306,06 406.00 162.26 121.80 469.15 489.18 598.76 47&40 10108 74789 75272 76882 76628 77274, 77276. 77486. 7799«. 66674. Matt/Aučin jit* SS&« Skupaj.....828661.04 IZPLAČANE POŠKODBE M ■■■ "fn'%.- Helena BrUketa John Zbogaru,. Mike Pauflč .r.».. Ivan Tarftsk.*. Markd Mritonjic Joseph Stradiot J ohnVortačnik. Frank Vipotnik Tony Osanich:. Nick Rukavftia. Andrej čmuta*. Joseph Antoni, Frank Kovaču1 Kari UleAM .. Vogrish ihailovli John Otonlchar Antonija Kosole s&rššr • Spire Yerkovl« Andrew JwMtf Anton (itiaM .... Jacob itshfar*?... Fraok >>tfraiwrlf ■HBr iSSTonm.f... WmaKm .. Jonn .MirrtirS «, Mary DsvUt ... 18.8a 12.78 ».00 h !*4 6.48*!> 6.12 21.12 12.08 ! 7.5«; 86.30 17.58 •JH .98 I.40 28.2 h 20.64 18.48 6.46 21.60 18.66 35.64 26.87 84.00 6.60 8.84 16.75 10.80 18.16 5.25 14.10 5.68 6.10 * 6.66 15.88 8.24 16.66 jr 6.10 11.62 4.14 24.00 9.96 12.15 11.10 4.50 II.80 9.5 5 4.62 12.76 17.70 2.16 146 4.60 7.25 ! 1.80 t.96: 14.78 7.80 y.86 11.08 10.69, 1.98 8.80 2.16 4.6 2 6.42 10.00 1.08 8.84 2.66 6.60 14.04 7.16 26.82 2.80 9.87 1698* 6.00 4«4 00 390.00 i 307.00 1086.00 202.00 276.00 272.00 163 00 81.00 1666.64' 88.00 242.00 102.00 27.00; 101.00 877.00 1380.00 1664.00 84.00 860.00 694.00 646.00 166.00 86.00 161.00 867.00 1408.06 r 46.00 1066.00 120.00 214.00 168.00 266.00 1869 00 688.00 466.00 »4.00 818.00 540.00 86.60 464.00 106.00 165.OOf 118.67 1466.18 l OH.1,64 748.81 666.46 868.lt 282.74 426.48 493 4 J-602.0« 022.78 166.40 878.86 207.03 261.06 263.88 1303.79 666.58 1268.71 468.68 266.14 646.67 466.06 378.21 200.66 471.69 611.76 1870.66 242.10 484.60 ■f82 21 840.09 132.00 t?,4i».4o 6197255.92 IN DRU6TVI I. i**««rja 80. jita*K 1680. MM PBVA SK.IA J » Prednednlk Vincent Cainkar o-j J tvori »rjo to* no ob aedrai nri njn-88 traj In nagovori navaofr ^alede«*: 16 "Uratje odborniki t — Pravila J} HN'PJ določajo. da ae ima vrMti 18 letua arja glavnega odbora »NPJ. ;; vsako leto mc«eca julija. Seja Je 4 bila pravilno «kHrana in val od 6 boraiki ao bili pravilno in ob pra-J mm 6aau obveWoni. kdaj ae Ima t vritfti letoa ta aeja ier bili pocva-t nI. da aa gotovo udelele Ker ae JJ pa kijob temu ni abrelo toliko od-•m »urnikov, da bi imeli kvornm po 2* pravilih. aato konitaOra*. da aa- napredek izkazuje, da je jednota napredovala v premoženju ve* kot kedaj prej v istem eaau iu 6e PROSVETA 13 jo oetalih odbornikov v gl. uradu vae spravil v red. Raftune smo izdelali tako, da so bili pravočas bomo tako napredovali do konven- (no poslani na države in niti naj-t-i bo imela jednota premoženja manjše opazk«- niamo dobili od ko kr"r $«00,000.00. Od prvega jan. mizarjev glede napak, kakor prej. 1 je Inlo naznanjenih umrlih inja leta, temveč ao nam poalali > ;>3, ali 10.3 članov na vsak takoj licence ali poalovniee. tivM članov, kar dokazuje, da ni| Ena mo.' vod je bila potmbna, toliko smrtnih slučajev kot jih je{ampak niamo je mogli najeti, ker liilu prejšnja leto v času epidemi dalo je bilo nujno in je zahtevalo ,, Vseeno hofom naznaniti, da za to izurjenih moči, katerih pa ni smrtni slučaji pri uaai organi- bilo mogoče dobiti, ln 6e bi bil ta-zaeiji percentualno večji kot bi krat najel enega pomočnika, bi »e morali biti, in aicer iz vzroka, ker bil zamudil z razkazovanjem, mo r* 'Unt uu/iiHnmu rliilmu v ivP.i. -I« !_ J____•> II a . . naši člani večinoma delajo v pro-,„ngorovih itd., kjer je rizika j a kot pri drugem delu. Najhujše udarce nam zadaja proletarska bolezen sušica in nesreče v pre-inogorovih. Od prvega jan. t. 1. smo napredovali za 319 članov, tako da smo zopet nad 18,000. Zaduje leto smo zgubili nekaj članov zaradi odhoda v staro domovino itd.. Sedaj napredujemo vsak meaec v članstvu in upam, da bomo do konca dec. , i imeli 19,000 članov. Da smo napredovali je seveda zasluga tu di tajnikov in tajnic in drugib članov jednote, ki so bili na delu in agitirali. V bolniškem skladu nismo dosti napredovali, ker v začetku tega leta smo bili precej udarjeni od ponovne epidemije; sicer pa ne to-liko kot zadnje leto. Olede bolniškega oddelka bo poročal predsednik bolniškega odseka, ker to spada v njegov delokrog. Novih društev se je ustanovilo 14. Skladi, kot razvidno iz računov, obstoje prilično dpbro. Najslabši je bolniški sklad, v katerem bomo morali koncem leta izkazovati en mesečni asesment bolniških vplačil vsega Članstva. Jednota je zopet to leto ostala ne le solvent-ii«, temveč smo še napredovali od 101.138% na 102.295. I/, tega je ni razvidno, da je jecfnota vaako leto v boljšem stanju. (Slede poškodninskega sklada je potrebno, da omenim, da smo v zadnjih Sest mesecih nazadovali krog $4060. v tem skladu. Izplačali smo izredno veliko operacijskih stroškov in odpravnine; torej če ne bo boljše v bodoče, bode sklad kmalo izčrpan. Vzrok temu je, ker jednota plača za vse ope-■ rati je in sicer od $5 do $50, iu za večje operacije $75. je in drugih delo bi pa zaostalo tako da bi bili v resnici Še ua alab-šem. Najeti začaano moč pa tudi več atane, ker vsak, ki je začasno nastajeu, več računa kot pa atalni delavec. Tako aiuo jaz, predsednik in predsednik bolniškega oddelka vae uredili sami. toda delati smo morali nadčas in v nedeljah. O tem bi lahko več oojasnil, ampak mi slim, da ni potrebno; toda upam, da bo odbor vzel to stvar v nazna-nje in nam določil plačo za to delo, ken smo jo v resnici zasluiili. Jednota ni nič na škfcdi, temveč na boljšem. Zdaj bo lažje dobiti. osebo, ker je izboljšan sistem in tako delo bolj enostavno in olajšano kot je bilo v začetku leta. Vedno pa ne bomo mogli tako delati in treba bo najeti nekoga. Sistem je glav-na stvar pri tako veliki organiza ciji. Sačunskr izvedenci ao se aa-mi izjavili, da ao knjige sedaj u-rejene tako, da jih lahko vsak raz Hh| Vzelo je pa preeej dela in napora to urediti, in poleg uprav Ijati tekoče delo. Nadalje želim omeniti, da želim povišanje plače za 20%, ki naj stopi v veljavo pr vega julija t 1., in sicer v smislu pravil. Več podrobnosti glede poslovanja itd. bom pojasnil ko pridejo ra/.ne zadeve na dnevni red. — Matt J. Turk." Poročilo tajnika se vzame na znanje, p^f^f* "Poročilo tajnika bolniškega odseka, od prvega aprila do prvega julija, 1920. Preostanek v bolniškem skladu 31. juarca, 1920..............$33,610.64 Vplačano v bol, sklad i meseca aprila „* ......31,832.75 moje poročilo. — Paul To je Hergee.** | Poročilo bolniškega tajnika vzame na znanje. "Šestmesečno poročilo začaaue-ga blagajnika SNPJ., od prvega jan. do 30. junija, 1920 Dohodki Članskega oddelka:: n Nevmjeni čeki 240.00 Jan Feb Mart Ap»l Junij .......... . $64,331*56 ........... 44,637.74 ............. 46,054.41 .............47,658.45 .............. 46,270.1« ............41,461.74 Stroški odštevši kupljene boude za iato dobo Skupaj.......... .1290,465.03 Čista svota ua čekovnem računu 81. dee., 1919 $78,485.78 Skupaj .... Skupni izdatki .. .$368,950.81 .. .$324.469.82 ČHsta svota M. rač. ~ ;, * 30. junija, 1920 ...... 44,480.99 Nevrojenih čekov A* , 30. junija. 1920...... 13,202.37 V banki 30. jun., 1920. .$57,689.36 Izdatki članskega oddelka; Jan.................$21,808.8$ Feb..................51,975.62 Marc.......... „ 85,074.97 April............... 61,934.02 Maj..............,. 33,416.37 Junij............... 64,260.01 r —r Skupaj...........$324,469.82 V tsj svoti so všteti bondi za $106,000.00, ki stanejo.........$101,324.00 Diiafiki sklad ie v dobrem sta- Vpty^auo \ bol. skl« ^ mesecar maja........21,75 "ju in podpirali smo 15 dijakov s'plačevanjem asesmenta in dijaške podpore. ** V mladinskem oddelku sino tudi na dobrem. Napredovali smo za 475 otrok, v gotovini pa $3390-17. in v premoženju $3470.17. lT nirlih otrok je bilo naznanjenih do prvega julija t. 1. 16, kar znaša $2176.00*posmrtnim*. Napredek v premoženju zadnjih šest mesecev je skoraj tolik kot smo napredovali v celem pretepenem letu. Vzrok smrtj pri večini otrok je bil a pljučnica in posledice epide »'»je, nekaj pa je bilo tudi poško dovanih. ''lede drugih podrobnosti o po Kloviinjii zadnjih šest mesecev bo razvidno iz šestmesečnega računa. ^Nadalje sc mi zdi potrebno o-meniti nekaj glede stvari za časaf mojega poslovanja. V zadnjih še M'li ines. nisem imel,kolikor je me m znano, niti ene pritožbe radi poslovanja in vae sem uredil toč "« s pomočjo oatalih odbornikov v t-'I uradu. ■K" sem prevzel poslovanje, je '•»I" največ težav iu sieer iz vzroku. k, i j(. v začetku vsakega leta •■kron meseca jan. in feb. največ dela pri vsaki organizaciji. Raču-P" ",0'ajo biti izdelani na države, pčimi y« v list in 8e marsikaj, Če hi hotel opisati vse, bi bilo moje precej obširno. IM en nem Že zaposlen v uradu "h • n ne spominjam se, da bi T'1' kidaj toliko različnih stva • I' v reševati, kot to le " 1 '"'""O volitve uradnikov za ■'»"•a/njena mesta v gl. odboru, h 1 iative od društev ln gla-hv„,.... Klede izredne konvencije P' "Inižrnje itd.; in vae to da ve--dneg« dela I t ko tega leta je bilo vpo-i»H oseb v gl. uradu. Na 1 s"ji gl odbora so reaigiii-"otfri gl. odborniki med-H« gl. tajnik in pomočnica, s,,,o ostali le trije in to v ' "ejšeai momentu, ko je v "'" največ dele. 01. adbor r«" t a vil kot začasnega tej ,r tent sprejel na zahtevo Vedel sem koliko \ lci.il '•»III I f; v r! lil. ■ i«•. v v '"►"hoo ker je velik« dela • ie pred izredno sejo aH oi«em ustrašil dela. am-t,r'jel «u>m ae ga in a porno*- Stroški.............$223,145.82 Dohodki čekovnega ra- • čuna od 1. jan. do 30. jun. 1920 . . .......»290,465.03 Stroški odštevši kupljene bonde za isto do- l bo.................223,146.82 ' .t < —- Ostane............$67,319.2 Pretečeni bondi vloženi r , na čekovni raSun .... JJ895.00 V šestih mesecih napre- b dovali v gotovini aa svoto.............$59,424.2 Eaadelek gotovine i V državnih in drugih bondih . . ..........$578,^03.56 Čista svota na Čekovnem računu .. . povišali uaro&iiuo za dnevuik, kot Znižana vrednost ogla sem priporočal, last ae tiska se- sov radi kolekte ... daj, tednik v 19.000 iztiaih,. dnev-| ldk pa vedno'krog 7300 do 7,400. 66.67 se V banki 30. junija, 1920.....;........$3,6-22.82 Doliodki čekovnega raču- ! Na dnevnik je ltaročeuih 5,150 Čla- ua od prvega jaa. do 30^ juov SNPJ. 1980 pa nečlanov; v junija. 1920. . ... t... .$7,482.15 staro domovino se pošilja sedaj V šestih mesecih napre« dovali za svoto.......$3,390.17 Hazdtlek gotovine: V državnih in drugih . bondih.............$19,995.30 Čiata svota lia čekovnem računu . 1 .. ........ 3.382.82 1220 iztiaov, (kitalo pošiljamo v 4,091.98 zameuo raznim listom in oglafie-valoem Atevilo usročuikov ni jui-dlo, temveč smo vzdržali enako število naročnikov v Združenih državah, narasli suu> pa za ono število, ki se ppšilja v staro domovino.« M • M; Čista svota v gotoviui 30. Junija. 1920 . ....$«3,378.12 Nevmjeni čeki 30. iuni- 240.00 Skupna gotoviua mladhi-skega oddelka . .....$23,618.12 ||15. aprila 1920 smo kupili'U. S. Victory Liberty bondov za svoto $$,000.00 (po 96.40 za »to dol.), kar nncae $4.820.00, ter $79i7 za padla obrčsti ,lri pa dobimo po-vrnjeno Ti boudi bodo $180.00 več vredni za jednoto leta 1923 kot smo plačali zanje. Obresti no sije po 4%. Iatotako nosijo šti ri in'H četrtine obresti bondi za «lankki oddelek, ki so bili kupljc ui v preteklih šestih mesecih. ^ Čisto preinoŠeuje v gotovini v o- beh oddelkih....... •• «.»»•# $4^91.9« Lahko hi ipieli .veš naročnikov ^e bi-ae članstvo malo bolj zanimalo za agitacijo za dnevnik. Tajniki vrše svojo dolžnost precej po-voljno in \w možuoati akrbe, da pravočasno pokolektajo naročnino, aa kar se jim mora izreči vsa zahvala za njih požrtvovalnost. 1 mamo tudi par potovalnih zastopnikov, kateri gredo ofcrog od časa do Časa. Seveda niso stalni, ki pa vendar pomagajo veliko pri na hiranju uaročniuc od starih in novih naročnikov. Sioer pa imajo se-lo oUbo stališče, ker draginja jih apremlja vedno na potu, kamor koli ac obrnejo in to je menda glavni vzrok, da nihče noče za atslno prevzeti zastopništva. V raznih krajih je zelo teŽki^ oigiti rati za list vsled nerednegs do-stavljenja lista od strani poŠte, katera ni še tako zanemarjala po alov kot v prešlem letu, odkar sem jaz upravitelj liata. To uain mno go Škoduje, tod* pomagati ae ne da. Vae pritožbe in piama ne iz dajo prav nič. Lahko se reče. ds ac niti ne ozirajo na take pritožbe Izvršili smo v tem ozitu vse, kal' se more izvršiti, pomagalo j«' pa prav malo. Pritožbe ml poaauiez nikov tudi prihajajo, katerih ae pa ne more izogidtl noben liat; skušali smo jih vedno uravnati v zadovoljstvo. Naročnino precej mino plačujejo, Še vpoštovamo razmere ln navade pri naiih rojakih, da so navajeni, da m jih počaka tudi po par mesecev; moram reči, da je v tem oziru pri nas preeej to.čno, O-pominjamo tudi s pismi vse one, ki saoatancjo dalj čaaa, u. pr. če dol-gujqjo nad mesec dni, na kar ae navadno odzoveje s plačilom. Dru> gih posebnosti nlinsm poročati kot da je draginja, draginja itd, t aem Skupaj Izdatkov . . .M9,43ti.H9 Dohodki........../17.122.20 Primanjkljaj pri (lnovni k u za 6 meaeoev . .$ 2,314.49 Skupna vplačila sa tednik in dnevnik: Naročnina..........$23,228.28 Obresti ua ček. računu 33.06 Oglssi............. 7,0ti(» 11 Skupaj dohodkov , . ..$30,321.48 Skupna izplačila aa tednik in ' dnevnik: Narodni tlakami .....$22,475.78 Plače urednikov in u- pravnikov................4.540.3* Poštnina drugi razred pisma........................1,343.88 Najemnina SNPJ .... 300.00 Provizija od oglaaov .. 350 ln Provizija tajnikom iu zastopuikom..............2,150.59 Časniki izven Ohicaga 28.50 Vožnja, časniki ln drn ge potrebščine..........47.45 Menjava čekov............8.85 Razne tiskovine,..........22U.64 Znižana, v rednost pohU . štva iu oprave ..........' 52.00 Znižana vrednost pri k f neplačanih oglasih., 100.00 Skupaj izdatkov ,,.$31,824.17 Interes ua čok. račuuu 33.06 Hkupaj . Dohodki ........$81,657.3« ....... 30,321.48 Primanjkljaj za tednik in dnevnik;.....$ I.»35.75 Eaadelek gotovine: Preostanek na Kaspar State llauki 30. juu. .. Dolgovi Prosveti na neplačanih oglasih ,., Preostanek na pošti, kredit za II. reared 262.85 Pohištvo Iu oprava, In ventar ............ 1,108.28 1,283.16 1,040.0^ Skupaj ...........$ 3.693.35 Za mladinski list pronos od 31. dea. 19)9 ..,.$ 251.00 Dohodki za mUdlnski liat v letu 1920 .... 41.00 predsednik, tajnik in bolniški tsj nik s nadurnim delom. Prevzel sem blagajniške poale s prvim fe-bruarijem tega letf. Moj prednik mi je UroAil vse v najlepšem redu, it'tako nem vodil poale tudi jaz. Gledal »bom. da tako izročim tuli poN svojih najboljših močeh mojemu naaledniku, ko bo Izvoljence je vse moje porodilo. Ako ima kdo izmed člsnov gl. odbora kakšne Interpelacije^ sem pripravljen podati na v* podrobnejša poročila. — Frank S. Tau-char." Poročilo blagajnika ae vzame na znanje, m VV'; "Poročilo upravitelja Proavete. Nimam poročati baŠ nobenih po. sehnosti r^zrn pojasni Is o stanju lista, katero postaja od dne do dne neznosnejše valed velike dragluje v tiskarni, posebno še radi tiskov-negs papirja in drugih potrebščin Podražila se je tudi poštnina drugega razreda, In sploh vse, tako da imaino za vsak dolar, ki ga prejmcnin dva pota izdati. V zadnjih šestih mesecih smo n. pr. prejeli samo za oglase $2,300.47 več dohodkov kot pa v prvi polo-vici leta.j|Tudl za tiarošnino smo prejeli $730.29 več, a vzlie vsemu temu stojimo denes finančno ua slabšem. S prvim julijem t. I. smp povišali naročnino za en dolar, kar bo deloma pomagalo kriti bodoče stroške; vendar pe dvomin, da bo tudi to zadostovalo. Nobena ti akarna nem tiofe deti danes pogodbe zs tiskanje lista za daljšo dobo, ampak la sačaspo, tako 4* vsak Čas lahko zviša ecue; in valed Uga je ebaolutiui nemogoče prrračnoati pravilno svoto. ki asj bi krila izdatke. Na primer, Se letos f mesecu januarju smo plačali aa 7200 iztisov dnevnika po $95.. medtem ko moramo danes plačati sa 7400 $11540. Tudi pri tedniku ja ens ko. če vzamem m primero, smo plačali samo ttakarni sa mesec junij t I. za pet i*kj $1913 45; Skupaj ...........$ 292.00 Izplačali iu vrnili naročnikom za mladln- ! • • _ aki Hat * .».I JW2.00 »fia odbofHIitB pri •eji^na^ njlh' , T(' " '»oje poročilo za se-HHfr, -v'; *vo 0 "" ,'l,0Vn<4m »'edu ras« _ J: t , „ . prava o listu, bom lahko Se po- Kako stojimo pri listu finančno ^^bnejše poroki - Phlllp Oo. pa imkažejo naslednji računi, ki ao, bili, pregledani po zapriseženih h Poročilo upravnika Proavete izvedenoih: r se vzame neznanje V , SNPJ. plačala po aaes- ,Sledi poročilo nadzornega Od mentu za tednik.....$10,845.801 bora Brat Petrovlch poročat Oglaai v tedniku....... 2,353.48 "Vse knjigo v jcduotinrm u ..... 'radu, kakor tudi \ uprovnUtvn Skupaj dohodkov .. .$13,199.28 Prosvete, HO pragledali veščakl 1/.plačala za tedniki 0,1 tvr,,U" Wm M' Th»in|»«Hm A _ __ . i mum Narodni tiskarni za tisk itd................$9,132.57 Poštnina za drugI razred , 689.41 . 129.84 in iHvna............. Rasne tlakov!ne . .«.t* Plača urednika iu uprav- niks ................. Na jt'i/iuina........... Provizija od oglasov u-pra vitel ju . Menjava čekov . . Naročnina za Časulkc iz. ven Chieage ,, ........ Domači časniki, vožnja iu dmgc potrebščine..... Znižana vrednost pohištva Znižane vrednost oglesov, ki jih je težje izkolektati ........ 1.900.08 150.00 11672 442 14.83 23.72 26,00 33.33 Skupaj Izdatkov . . $12,220.34 Prebitek pri tedniku.. 978.94 — Skupaj............$13,193.33 Vplačila sa dnevnik. Na rošniite.........SI 2.3*2 4* Obresti na ček. računu 33.06 Oglesi . . ............ 4,706.66 Kkupaj doluMtkl . ...$17.122 30 Co. Vse knjige so našli v najlep Sem redu, kot govori v augbdčl. m objavljen* poročilo os 9. in lo strani. KnjUevna Katioa — Delegacija na zs(|ujl konvenciji je skic-nils, ds zsčne jednotk izdajsti knjige in us ts načm širiti izo-' uašim ljudstvom v Ameriki. V ta namen je bil tudi Izvoljen poseben o<|sck, Dosedanji uspeh za Matico je jafto ne/a doVolilv. Knjige kažejo, da se jc do iw*daj vpisalo samo 121 članov, ki ao vplačali svoto $367.45, Ako ima glsvni odbor resen namen izvršiti željo zednic konvencije glo* de izdajanja knjig, mora poiskat' vzroka tega, počasnega napredka in jih odstraniti. ProsveMk, — Liat Prosveta kašo nekoliko napredka, kar aa tiče Števila naročnikov, nikakor pa ne v fluanšnam oziru, kar se v časih kot hi današnji . tudi im« more pričakovati. SIcer ao dohod-lij preeej narasli, posebno -».1 glasov; s še v več j! meri so tiara ill etrožki. Meuio stroški /a (tU so narasli a več kot Šest iisoe dolarjev, ftfeer j,- i,iiM s prvim Julijem povišana usročuins sa cu dolar* vendar dvomim, ds Ini to oukrt^alo ktroftke oaoblto še, to je Inraa pošt a i ne, plač, najenni ne ia drugih alroikov. r. l/plačnll i Provizije dr tejitlkoui amo v alike ve/ v tem mesM-u kot | |n ua« opni k o a. ---- smo prejeli. Vettdsr pe. k«H btmlr Naročnine časnikov is-videli v finančnem porošiln, ae je reii <*hli-aga tednik še izplaval za prošlih šesl Kasne tiskovine '. kar pa dvomin. da M ae Domači čaaniki In vaš v bodoč*, ako ae ne poviša tiaro*- nje e tisk in I sinko akta. V aplašneta smo slorHi na- Izplsctla la dnevnik Kar. tlakami za tisk . ,$tf*43JI H j ,WT** V"*? Poštnina drugi razred znižalo dohodki, oziroma;če od- in pisma .......... ^4 47) at ranimo ogla- Poalotsuje v glavnemuradu 2.640 ' ie redno In točno In med uradni j kl vlada najlepša aloga. kar jc 233,38 vsekakor v korist jednote. Kar ae 150.00 ii''< blagajništva, soglašam z gl. 4.4,1 letnikom, da ni dovolj dela za I sedanjo plačo In da naj ae je pri-2,150.59,memo sitlža V »»lučaju da je blage juik pripravljen opravljati tu H 25 , »II druga r, da ne pošlje poslanca iz glavnega urada na - fllijlU fjir; sejo, kjer naj dobi vse informacije iu obenem rfkttša izravnati to zadevo med prizadetimi strankami. Za to poalanatvo je izvoljen brat Vincent Cainkar, gl. predsednik HNPJ. Zaključek prve seje'ob 12 uri opoldne. " MNjNCKNT CAINKAR, f » predsednik. TO. S. TAjUCHAB, zapiauikar. bo pritožbe ,ki imajo opraviti letom. Če ao pritožbe tuk^j, ho m aeveda pripravljen nanje odgovarjati in želim, da sem poklie^n, kadar pridejo ua razpravo, ker jf moja dolžjioat, da dam pogrebna pojasnila. Želim ps tudi. ®e bo •azpravljalo o 1'tatn, aH če pridc-o na razpravo novi predlogi, se me obvesti o leni, kadar pričin« razprava, ker je moja doUriost da se take razprave udeler sodelujem, k^dar ae razpra Itou;-' Jošc Zavertnik'" . poročilo Wttnika ae vzame' tik' znanje. Brat tajnik poroča, da je izvr-ševalni odbor razpiaal delo basanja poslopja SNPJ,, za kar no ic privrlaslli trije" kontraktorjl^ln »osi al i svoje četic za to delb/'tta katerih so ,pripravljeni delo izvršiti.' Zunanja atran poslopja If ihr je leaensaa, znotraj pa ae barva tudi «t*ne in strope v vaeh prostorih. To, je smatral očbdr, da je prlpravilno, da ae Izvrši. Poročilo tajnika sc vzame rte saajijs.^ Sklenjeno, da ae potrtli ta korak izvrševal nega odbora in da ae zroči delo onemu P9djetniku, ki da jednotl najboljše pogoje In oeno za dobro izvršeno delo. ■ ponudba, t rdi Pi DEUOA SEJA. i Predsednik Vinccnt Cainkar o-tvori sejo točno ob eni uri popoldne/ ■' ' ' ' f Navzoč! so: V. Cainkar, M. J. Turk, P. Berger, Y. S. Tauchar, M. Petrevieh, J. I nderwood, M. /.<'lcznikar, F. (lodina, A. Sular n F. Somrak. Čitanje zapisnika prve seje. Sc sprejme. t; v > : Brat tajnik prečita pismo od Jugoslovanske Ddlavakc Tiakov-nc Družbe, v katerem vprašajo gl. odbor, čc bo Jednota dala o-glaa v Družinski koledar za leto 1921'. Sklenjeno, da jednota da o-glas koledarju za celo stran, za kar plača $30.00. Tako smo ogla šali tudi v prejšnjih letih v Dhi-iinskem koledarju. Tajnik poroča, da je Rozman Zapetti, Član društva št. 115, šel V atari kraj in tam umrl ^aden dni potem, ko mu je pretekel pot ni list od jednote. Njegova žena napi i* podaja potni list hi sporočila vse potrebno Ona ve. da se v smislu pravil ue more plačati WtniJUV .zato vptttfto. če bi jed nota plačala naj nekaj, Po pravilih se za take slučaje pisen iv grebne stroške, oziroma $150.00, ako član umrje v teku enega me seea, >o mu preteče potni list za ln9zemstvo. Sklenjeno, da se vdo vi; izplača svoto 1150.00 bo v kratkenv- Se vzame na zua- nje. Tajnik prečita raČuri Y. Ootl Ucherja za avoto $12.50, kot pla ča kurjača v poslopju SNP3 v meseeu maju t. 1., za kar še ni prejel plače. OottHcher zagovar-ja,. da je bil vedno pripravljen delati, če bi bilo trčba; toda Če je bilo toplo kak dan, mu seveda ul mi* treba delati, toda uslužbeu je fill cel meaec. Sklenjeno, da se račun izplača. * ' " j Brat tajnik prečita pismo od odbora Književne Matice. Olavnemu odboru HNPJ t "Cenjeni bratje! Ko ste pred euiui letom sprejeli načrt odbdra Književne Matice ea ustanovitev orgahizacije, ki naj bi izdajala knjige po aklepn zadnje konvencije in pod okriljem SloveUske narodne podporne jednote, morda niste pričakovali, da vam bomo letos poročali O tako slabem u spohu. Na kratko in brez vseh ceremonij rečeno: Načrt, ki je bil v glavnih točkah kompromis med originalnim načrtom odbora Kn ji* ževne Maticc irf raznimi predlogi odbora SNPJ. sc ni obnesiM Odbor Književne Matice je st->-til vse, kar j« bilo v njegovih'močeh. Objaviltamo v "Prosveti" Spel za naročnike na knjige in i meli smo stalne oglase v listu; večji oglas od časa do Časa, manjše pa skoraj dnevno. Poslali smo Okrožnice na vaa društva nuše jednote s vabilom na naročbo; vsi tajniki ao dobili z okrožnico vred tudi naročilne listke. Rezul tat je, da se je v vsem tem čaau, to je v enem letu, prijavilo samo 121 naročnikov, ki ao vnaprej plačali knjige in poslali pristop«-liino. Tajnik-upravitelj, br. Frank Alesh, je poelani debar naložil v Ogden State banki v Chicagu, in predsednik gl. nadzornega odbora jednote, br. Matt Pjtfrovich, ki je pregledal upraviteljevo finau. eno knjigo, vara lahko poroča, da ima Kujiževna Matica $340.05 po odbitku tajnikovc desetodatotne provizije. Vzrok neuspch^^j^,iloČejy ljudje imeti takoj knjige za svo: denar ~ in mi jim ne zamerimo Lahko omeuimo tudi postranske vzroke. Ravno v času, ko smo odprli kampanjo tza naročnike^ je izbruhnil jeklarski štrajk in v* .tam je sledila stavka premogar-jev. Oba štrajka lita precej udarite velikd število naših člano* in drugih rojakov, ki so večinoma zaposleni v tovih incjeklarskih tovarnah. V takem slučaju dela> vec hrani denar za najnujnejše za po-Jjgfciri in ae rezervira za vae dru r go. Vslodtcga je bilo udarjeno ■vpp Hpipi iBPfPPP^^H Tajnik čita piarao slovenskega tudi naše podvzetje. — Mnogo Tajnik prebita podjetnikov, in sieer: Kdxvard Delles ft Co*; Joseph Lains, Palu-ter and Decorator in Joa. Ilosup and Hon. Zadnji je (Ul najboljše pogoje in eeno, zato je bilo po kratki debati aklenjeno, da se izroči ti delo Joa. HbtM,'Jrf 2H34 Turner Ave., Chicago, za avoto $316.00. r; . ; j I Tajnik poroča, da je šop umrlega člana O. Knafcl j od 53. Ivana Knafelj, zahtevala o reatl od vloge mladdletnlh d čtv, ki znašajo $14.00. Po krat i debati in vaeatranakih pojaani sklene, da se obreštl izplača njih postavnemu varuhu. Cita se obširno piamo brata 11. Poglodlcha, alovenakega dijaka. He vzame 4Ui znanje. X Tajnik poroča o zadevi od At. 50, ker ae Članstvo baje ne strinja r ukrepom gl. porotnega odbora, ki je aprejel naasj v jednoto dijaka K. M. Po«lodiehft. v katerem prosi' gl. odbor SNPJ, da mu izda posojilo iz dijaškega aklada v znesku $100.00. Ta sklad je namenjen y podporo vsem sloven- v<*i enako deležni. Po kratki dclmti ae sklene, da se projtajl za posojilo ne ugO; ji;, prvič zato, ker jii ta skladlii oosojila, ampak za direktne podpore. drugič pa se odbor drži prejšnjega sklepa, ki določa, da sa vsakemu dijaku-članu- SNPJ plača letno $36.00 podpore, kdor se priglasi in dokaže, da je že eno leto hodil v šolo. Napraviti izje mo bi ne bilo prav in pa z drugimi dijaki bi v tam alučaju ne po-atppali enakopravno. Brat tajnik poroča, da je Harris T*rust banka vprašala, če bi lednota vlažila nekaj denarja v njih banko, kot n. pr. hranilne vloge mladoletnih dedičev aH kake droge vloge. Sklenjeno, da vse vloge ostanejo kot dosedaj v Ka-Spar State Banki. 5 * Brat tajnik poroča o sada vi brata John Žagarja, člana droit va št. 5, ki boleha na aušici in namerava' oditi v ataro domovi ao. Proai, da ae mu iaplača od-pravniua. Brat Somrak pojasnjuje, da je za člana in jednoto najbolje. če ae ugodi prošnji aa od-pravnino. Citajo se izjave drn Izključenega člana Antoa Urban ea. Droštvo ga je Izključilo na podlagi obtožbe steflokašt Kdaj društvo aptUra na višjo štaneo. to je na letao sejo gl. bora, da sklep gl. porotnegs bora spremeni, ali pa da stvar predloži splošnemu glasovanje Članstva. . Hledi daljša debata. Brat Sa-mrak kot član porotnega odbora pojasnjuje aadeva In »ur.m -. r-obeh at rank in jih prtaMfja a to« zadevnimi določbami v pravilih SNPJ. Brat Underwood šila to njnje radeio v detajlih Weboko u vrhnje in pomore*. Kujiževna MAtica res kmalu tatic meso in kri. ^ Z brat-akim pozdravom, Odbor Književna Matice, IVAN MOIiEK 1. r., predsednik, FRANK ALESH, 1. r., tajnik. iPo daljši razpravi in uvažajo«' vsestranske razmere, v katerih sc i I delo ie nI dovršeno; upa pa, da tri četrtine knjig v zalogi. Uda započeta ideja Književne Matiee nahaja, je seja soglasno odobrila načrt odbora Književne Matice. Predlog gre na glasovanje hc ostalim gl. odbornikom. Tajnik br. Turk naznanja, do zahteva večjo plačo, kar je Je tudi objavil v Pronvcti v začetku volitev za izpraznjena mesta v gl. uradu. O stvari prepušča sodbo glavnemu odboru. Izjavi, da za sedanjo plačo ue bo delal, ker unatra, da je njegovo dolo vredno več. Povišanje zahteva s prvim* julijem, 192D. * * Sklenjeno, da sa mu v smisla pravil poviša plačo aa «0%, začenši s prvim julijem 1920. Predlog gre na glasovanje vsemu gl. odboru SNPJ. Brat tajnik aporoči zahtevo br. urednika zs povišanje plače. Po-/.ove ae urednika, da sam pod* avojo zahtevo na seji. Brat Za-vertnik izjavi; da je v smislu pra VH upravišen do 20% povišssp plače, k*r so ae »ivljcnske P« tre biči ne zelo podrašile. PW» naj ae zviša a prvim julijem. 1920-> Sklenjeno, da se mu v smislu pravil poviša plačo za 20%, *a-Se niš a prvim julijem 1W0, ta da ae predloži v potrdilo še ostšlim «1, odbornikom SNPJ 1f» rGlavni predsednik br. V. Cai" kar predlo« svojo zahtevo za povišanje pUče v toliko, da bo pre jemal vaeh dvajset odstotkov kot dovoljujejo pravila, ker je na y redni aeji dobil le delno poviša nje. Za vzrok navaja zvifcnje ž v ljenakih cen ia p« veliko SHpSSk noet radi znižanja moči v glav aem ttfmlk Aklenjeno, da ae mu p«»viša i»l« ča tako, da bo prejemal vseh »» odstotkov, ki mu gredo v sm slu pravil, začenši s prvim jalij"'« im ia da ae predlo« v glajev. nje vnem gl. odbornikom SNU Vzame ae v pretres prošnja br. GottUeterja. pomožnega apra^ nika. W tudi želi povišanje pU^ Pozove ae br. ^mj^BP^^ff^T ratio« zahtevo seji. Brat Oett»-eher izjavi, da Js s ajaB^m P>« in oBnmkft čo težko shajati iu da Želi, da mu jo odbor i»r lin« i m IH)1 iša Sam ue stati nobenih i**™* mm prepušča sodbo gl. odboru. Po daljši razpravi se skleue, da ia seja tudi za nie^a inieiatira predlog za vaa Kl^SoM odbor in tola »e mu plača ' na $140 mta^tiL 16 je sečno, ki »topi v volja julijem, 1920. Vzame se v pretres določiteV plače /a dežurno delo v glavnem u radii katerega so izvrfiili bratje Calnkar. Turk iu Berger. Kot znano, sta bili dve i^ofi manj v glavnem uradu v zadnjih tastih mesecih, i" tO tleh) ho nadomestili omenjeni trije uradniki z nadur nim delom, Po natančnem po jas nilu 0 tem delu in o delu z uved-ho novega sistema v knjigo vod javi brut Turk, da po mi, l ceni ročunjeno, jo to dč PROSVETA me predsednikovo priporočilo in inieiatira pre<}lh «e lo v bodočo ne bo več dogo Konvencija naa je tetolilj "sm poverila, da jo zastoj ""> "d zborovanja do zborovanja ' r delamo sa interese jednote kai ""jlHjlj mogoče, želim torej, de "ja podvzame iniciativo za bremenitev besed v točki 6, člei V|M. ustave HNPJ . ki se se di ob«rna debata. Nekateri "šumeti tira jo, da naj ae spri ■ pravila teko. da v slučaju _ • lostne vdeleŽbe im seji gl. od 10,r»* predsednik sme klieati ta t izredno aejo, ki naj bo sklep ne fled* na število navzočih \*] -H'ornikov. m urednika Pros vete. " Sklenjeno, da gl. izvrševahii od-bor SNBJ, tem potom razpisuje dulfco odgovornega Uredniki^* ♦vete. iViglkševanje se prične: i. avgusta, ter končj 4. 920, nakar gredo kandidati na 'splošno glasovinje čUnstVk. 7k Sklenjeno da jednota tudi letos VnUI ^ ui * si hil upal zda stenski koledar, kot navadno varjatl Jifan3om prejšnjemu ml drutest rtff 1 it. 173 in korespondenco ki jo je K}IIlt 2. juU&l mel v tej zadevi z društvom. Dru- "osvoboji-nih krajih, ^ I itvo prote^ra glede poslovanji Kll so i. ni razni visoki itali gl. tajnika hi bolniakega tfjniHi' janiki dostojansfvrtiTki. se ne ^rt-ter pn*ti kandidaturi "m ■MMlH^BI^^Hlii blagajnika za ' glavnem uradu SNPJ. Po kratki I priznala, da je bila tuena politika ras,m>v( se izroči stvar gl. pted- v takozvanih r*osvojenih kr^-sedniku, da vse tozadevno uredi jih" precej umazana Ko J* s5 z društven^. \ , j. j sijalni duiuokrat Comi^ini pi-cd Y smislu pravil SNPJ. sc voli »««1 rez<*uoijo, kise f?l*n*: 'Ekus odgovornega urednika.-V.pako >dve nlea, dozhkvRi zn m zajfllRanc RKaft eti. J\cr je proti koncu drugega d*le, ki i»o wp pojavili v eivilniit eta, se razpiše služliarodgo^rkc' w roJrfiMh tiprsvtt \- rnseden4h mlal v katere- f, 'v kateri jrkilo gensko truplo, ki jf i4MT >*mto * hfktrojehd folovsko kolo. Truplo je bilo oblečeno v Ul%šč, ki je bil stksn Is volno iu ite izdelki rikjdeni ua Pjrtuej-livklske dlake, na glkvi k bila Uem polotoku Oh reki Po no od-zelo fino izdelana mrežica ki dol* krili več mostišč, ki so bill skoro gi lasje so bili v glavniku, ki je popolnoma ednaki o& v Švici krajih, pri čemer so se odkrito in lile bolesti in ibede onega nesreč, nega prebivalstva, smatra, da sc ti škahdali niso mofcli IzVršiti hr?« soudeležbe gotovih političpo od-govomfl iittfc^tt poziva vsletl te ga vlado, naj predlaga, da sc u-vede paii|men(tarna preiskava, 'ki naj ima največji delokrog'— nI nistrski predsednik izjavil, da via da ne moro sprejeti prvega dola rczoluctye zaradi nj^gpve oblil^f, d očim sprejema drugi del, V katerem se pozivlje vlada, da uvede parlamentarno preiskavo. Tajco je (liolitti priznal upravičenost predlagane n-zoluciji1. s si jO olK-ncm zagotovil tudi tiadaljno podporo tistih, ki so pri stvari prizadeti, vsšiff dokler se preiskava lie do konča. In res je bil v glasovanju prvi del resolucije odklonjen, i drugi sprejet. — Nato sc je rsz previjalo o albanskem vprašanju. Soeijsln| demokrat Maffi in drufi so t predlolp tb-le rezolueljO i "Zbornica kot tolwiiUoRlasnegu mišljenja dciele, ki se'je pokata la protivna vsaki vojni ta vsaki vojaški puatolovščbi, tudi potom voj. upora, smatra z druge etran* kot odkrito nesoglasje vladne is^ javc o slbsriski neodvisnosti, ker vi sds nadaljuje zadrževanje itali jansklh z^sedbenih čet v Albaniji ^ krat led nje izredne kmrveneije v smislu pravil potom "kplošnega glasovanja, ki naj napravi zaključne korake za uresničenje združenja. Pri SDPZ. je tudi n«ko1ik# zaprek in * ne gre Uko lahko z zavarovalnim oddelkom drŽave Peimaylva-nije, kot se je prvotno sodilo. O tem natsČncje poroča br. Somrak, kw je tosadevno govoril s predsednikom SDPZ., ki mu je pove-<£Ut ds je glede združenja vse v redu od strani SDPZ. in tudi dr-Uve Pennsylvanije, le ds država Pennaylvanija, oziroma njen sa-varcvalninski department, zahte- ii»aBW SDPZ. toliko čas«, da jim iz« fvpie certifikate,? » Dokler Se vse piOdrobnosaunct^$rsaj«M|« D. P. Z. nc razpusti od zavsrovsl nego departmental države fenn» je že preeej položil orožje glede tega vprašafcjs, jc izjavil, ds sms-tra za nepotrebno ponavljati izjtf-tive.ki jih jo podal v minulih dneh o alburisjtem trpraštinji.. Kakšn| je vladna politika v tem vpraša je že Jakne. Mi ne pošljemo _ Albanijo, jc rekel ministrski predsednik, delamo ns vse'nači- ki so v teku; samo zaradi tega ne more vlada sprejeti fe ifczdufclje. sylvanije. Drlavni zavarovalni YHfflo fk jc nato departraenti gledajo na to, mtm vsak Č|gn vedno v vseh slučajih nopoln. ns varnem glede njegovih pravic skosi proces združenja slovenskih podpornih organizacij. To )e popolnoma pravilno in to tu^i vpoštevajo vsi tfixtSlIridrošeral ni odboi4. . Sklenjeno, da ae vsa ti ta vzamejo na znanje iu dels naprej z4 združenje po fseklegsliM in uspej^rdh potih. ^ { Tainik j>oroep, da več dedičev Po debati ae sklene, da ss sprej 'pinrnka. fleli, rfa U jednola pošiljala denar v stari kraj. Sklenjeno, da se rev-na po aklepu aprilske seje, in denar se-ptflj« is V Ukih aluča-kje{ dediči sami zahtevajo kljub ten.u. d$ razmere iS j>oi.lja nje še niao v normalnem stenju. Tozadeven sklep je bil sprejet me seea aprila 1990 na trimesečni se ji gl/izvrševalnega odbora. Sklenjeno, da se vsi pismeni jih je iniHatirals ta odboru, po kOBČani PreMrti, v u ter sprejeti da vet *$- _ mnShuA akapno v prftogf orodne številke Prosyfte v e«| I Sklenjeno, da ae pkča za^Msid karjn $1»A) plače aa spiasiile za- ik. lo s'fcTeiie, Opis načina Mvljenja, • ^ulte kulture pr;tz^x>dovinskega ag^vlvropli^ a t h cSosto prrtei rt. n.) • , m POOLAVJK. v bronoya doba (Dalje.) Va Jutlandskem polotoku so iz kopali rSkev is drevesnega debla. bi, mlajši bronovi dobi, povs v« m (enako razvito v kulturnem smi-tlftVPlL W smo duHbj razvideli. 'je bilo na najvišji kulturni atop nji prebivalstvo Ograke, ftviee in fikandinavsju'ga polotoka, dočtm je prebivak#vo Apeuinskega po mil nekatere predmete is želets" In druge pa is brona. Lahko reč<»-mo, Ha Se je bron ravno tako tr» dovratno ustavljal prodirajoče-mu telesu, kot se je kameu pro-dirajočemu brduii. ežal Še poleg lobanje. /\>d pla ščem je bilo truplo oblečeno v popolno obleko in sieer jopič ter doko krito, okoli pasu je bil ši-trak in pas s širokimi zaponkami. Ns prsih j« bil t bfro&a if bronu, v katerem je bil vdčlart koS izbrisnega jaittarjs; polvg teufila j<< bil tnrti prstan iz bro-na, dve zapestnici, dvratniea in bblalo. Vsi ti .predmeti so bili i« brona. V istem grobu sta ležsli še dve trupli, pri ksterih je bils o-bleka bolj siromaKna. Iz najdenih ostankov ženske obleke jo raHvC- v de«, da ^ ženska " obleka ns > Skandinavskem polotoku sedanje idpHe skoro popolnoma odtiska Stiski obVkl Izza Bnnsvo dobe, dočim mofki niso poznali v bronovi dobi nikffkih hlač: V mlajših grobovih so uaŠli tudi Že platno. V izkopinah so našli tudi še razne predmete, kfctere so rabili pri verskih obredih, kot razne dari-t vene posode, v katerih ao darovali bogovom, ki so bile zelo u-met no Izdelane, nadalje razne sekire, katere so najbrle rabili pVt uldisiijtfv dar namenjenih *i vali j. Čelad iu oklepov niao našli mM izkopfiiamv "dbčiln so našli veMKo drugega orožja, kot meče, suMce, pšlel, bodala ih bofre se-k ire. Meče so nosili v lesenih nož ilieish, ki ao Wt kavite v živsUke kote. Konice sulic so fails tudi is vT«rt»ovVaoW 1* Kt^lMiega kajenja. KM so tmli rogvre Is brona v inedni velikosti, kate-rc ao najbtfc rabili V bitki in ko So alclicfvsli Spoaobne moško k orožju. *«r Tiodmetl 11 brona, katerega ko' rtsšll ns Angleškem in ■■111 ' oma ndi ne, da postane neodvisnost Alba: A Ammmma. o,.od„. nije popolna in Še pogajamo s*-' TOfflT tn dru»?«4 daJ neposredno z Vlsdo, ki obsta|s vAl bani j Ejm%s«hi o vse opore. Ko se Wto'ffftpor-i odprtvlli, kar smstra govornik za gotovo, ne bo s ts' stiiiU^nobejie nevernosti^ ss predlaga, naj zttbrtiiel Ttr^okna^ , ?aJ sč čete urna1tWj«r MmŠM- -i« na vskempolotoku. Ns Angleškem So nslll s*lo mslo razuega orožja kot bojnih WW mečev, in tud ne rpiznegA lepotičjs iz brona, dočim » Asšli veliko srpov, rkznih T^rčer, no^v tn dmgegs | Izdelki, kgtere so nsjll ua Anglo-škem in Irskem so seto podolm izdelkom Francije in ftpsnlje.— Nsjvččjo pa tfadi najlepšo sblr ko isdelkov Iz brona so ps naši pri a so vati ft? t> ki j» btts Starinoslpvel sploh imenujejo te pokfpjfcie zakladnico arheologič nil. bstenkov iz pradolie čiove-leti.;. Ze v prejšnjem poglavju smo omenili, da ao našli ua Ogr Hkem r4jlopše ostsnlj^ rasnih tjjevi rezolueiji, ki j* |M 248 glasovi 100-H Msffi . -i.- * Končno se je razprsvljalo na de-HHraji, sli nsj se odobri zs-časni JU^st mesečni proračun. « so-cijslno-demokra t ičoe strsni so bili sKRočno sa to, da se »e odobri če jo dati vladi motnosti, ds bi si Vr)u'M)| IdtdSr se ^MJM^fiRI danj«' sborniee. Tajno glasovanje o tdh vprašanju je drezalo, da Ti^Brr • • '1 " ♦m htmenečnega* proračuni/ i 91 proti odotm. ' - IssiiiJs.iL ^ k- W "Jo- vendsr de lals, ker vendar sedaj triumfifs intemadjonabl sodjslizem " * | f . M, - Vi trfU.^1 KUMMnt;- "Zs boljo voljo! Sto kron sa eno ko koft." Prodajalka "Nikar se * ču-dltol Ta kokoš telita e» kg in pol. šr pdllota. K VkH dre kroni, torej jajca M? kron ostala. Torej > vredfci^liokoi mo lif kron. Toda js7 < teli umnilimis. da Jo vam prmlste za ate kUn. " pred mete v Iz Mira, k* oddaleč nadkril/iijejo izdelke i t bakra i j reki Po so bil ti uničena od tytrunkov, ki so udrli v to pokrajini in podvrgli prebivaleo. Ta narod st* jc potem stolno nsse-1M v tv%)ok rsjkit tn je tudi u-stanovll mesti Bologna ill Mantua. Okrog leta 400 pr. Kr. so pa zopet udrli Kelti in se naselili gornji Italiji. Apeninski polotok W nekaj dodal k napredku. Kolikor se more sklepati je bilo mesto Rim sa Časa prvih vo-dlj mala revna nnselbins, ksterih koči so bile spletene it vrbja, katerega je dovplj ob reki Tiberi, In ometana s blatom. Sploh je bilo to selišče, iz katerega se je po tem razvil mogočni Rim, ki je poveljeval tskorekoč celemu te danjemu zuapemu svetu, navad nov nr i prosto 1 Mstirsko bivališče. Pni prebivslel še niso poznali kovin, smpek njih orožje bilo iz kamenja in raynotako tudi orod* je. Bogovom ^ žrtvovali is Ion ČSnih pONod Ko so se ps pričela naseljevati rasns druga plemena Is *s»iAs na Apeninskem polotu kul so ae prvotni pt^blvalel takoj nsvseli njih kulture in se nspči dobo ali dobo ielcza lu brolui osi- ' ftina obratno. "Železo ko pričeli v porabljati nekako okrog 1000 let pr. Kr. iu Izdelovanje pred-melov i/ Itrona ho opustili okrog GOO p. iKr. Is tega se lahko razvidi, kako dolgo se je ustavljal' brou železu. V tej dobi dobimo že tudi posamespi človešlia ple-mena označena z raznimi imeni. lVo te dobe, ta nismo nikjer čull o kakih Perzljeih, McUijcih, 1 4 Mi nuni VeltVe količin« raznovrstnih predmetov [S'mlsj|s1nwiovc-|M»e. Med dm- "glrnAo našli eelo vg' ml še nprenufillo njegov snalaj. Zsupsl j« saln vse zau psi siojimu. orožju In nje govs Voljs'je pAstate-« šrl»*na> • V severni Kvropl niseljenl ns-rodi so d<»bil< bron z- jugs iu kot valngo za to so julnl narodi d »-bili od severnih narodov brono. vi IraltuiA vedo. kako kovali I« brona rnHo orodje.' orožje in spMi prsdmHe, kotere j# t'da-n5Mo. li raid) sli Želel Obrat- ^J'Zl rt "Toda ne MM. Vje W Vjp^src 4vo K v rop« v tej do- pri Ž^fk trOftastlh tik, In ksteregs narodi rakfti pri pričeli južni izdslovgnj« rolja ln*«HMlk Tods dilgo čn *«*!<• v Veliki večtvli ' tafiill kron In železo skUf»no« kovali so so perljode, nsmrsč perljoda bogov, jxd-liogov In človeks. V starih egiptovskih grobiščih so našli tudi kameno orodje ,ki je bilo pa lew surovo obdelano iu iieobrutanoj » tako orodje ao iluišli eelo ob strugi reke Nil, kitero kamenje isha* ja iz teroljsrne dobe. Orodje Is kamena so stsri Kglpčani še dol* i go časa rabili, ko jo liilo še v splošni rabi orodje iz brona iu žoteza Posebno pri njih verskih v obredih so še dolg-game razširilo med Izredno koiM serrstlvnim ljudstvom Tsko se o-su njs v nekih stsrogršklh zapiskih d« so I-V»iIč«hI imeli okrog Ista 1100 pr. Kr. zelo živahno trgo-, vino in so pošiljsH eelo veliko o-roljs fr brorta. (Mn ne Šeless, k» t*roga ao sami uvažali iz Kgipta* kjer ga je Mlo v i.l.HH Nsjsta-^. rejši kulturni iisUnI Mimdnoaslj-ske afriške evropske grupe, K-glpčsul so ft»o*4Ja rsMH -smo l#ron pri Me!sel s*.j§ predme. ^^Vv i al s 'Ikllje « PROSVETA fctfernikih; Ufayette.U Lorraine, U Slavonic a parniku La France $95.0«. likih: Carmania, K. A. Victoria, Royal (Wge in Safe parnikih: Aquitania, Imperator in Maretama $»*. ) Cherbourdb. Na parnikin: Adriatic, Philadelphia