Ljubljana, sreda 19* aprila 1933 Cena 2.— Dir l..>.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Mussolini proti Anschlussu Mussolinijeva demonstracija proti antisemitizmu v Nemčiji — Proti vmešavanju hitlerjevcev v avstrijske razmere Hitlerjeve priprave za nemško štiriletko Povratek Goringa in Hitlerja v Berlin — Pred reformo visokih šol v Nemčiji Leto XIV., štev, 90 L^>a»uioivU. A-.juUtjii.Ucx, -^.aaxjjcVci ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 31**, 3125, 3126. Inseratni oddeiete: LJubljana, Šelenburgova ul. 3. — TeL 3492, 24«2. Podružnica Maribor: Gospos&a uli- ji ca štev. 11. — Telefon št. 2455. « Pooružmca Celje: Kocenova ulica flBf št. 2. — Teleton št_ 190. 'S Računi pn pošt. čeK. zavodih: Ljub- ^ liana št. 15 .842, Praga čislo 78.180, Wien št. 10f> 241. —— m ii 111 i ii iiiiiii im iiiiminmiiimiTi Die dentsche Stadt M^rburg Hitro odkrivajo revizionisti svoje karte. Ko je jeseni objavii ugledni angleški novinar VVickham Steed svoja razkritja o načrtih fašistične sredje evropske politike, so njegove informacije učinkovale kot velika senzacija, v njihovo točnost Ta je kljub Steedovi veliki avtoriteti le maiokdo verjel. Razkritja v nadaljnjem razpletu evropske politike v zadnjih mesecih so v polni meri potrdila takratno senzacijo in pc vrhu še pokazala, na kako lahek način so upali revizionisti po-basati svoj plen. V Podunavju naj bi plačala račun Jugoslavija s svojo smrtjo, v njej pa posebej še Slovenci, ki naj b: se kratkomalo zbrisali z evropskega zemljevida in razdelili med Italijane, Nemce in Madžare. Jasno je bilo od vsega početka, da ti fašistični računi na medvedovo kožo niso samo italijanska fašistična speciali-teta. marveč v enaki meri tudi del nemškega in madžarskega imperialističnega programa. Madžarski tisk in vsa ostala madžarska propagand? tega pohlepa tudi nista nikdar prikrivala, pač pa se je vodilni nemški tisk iz ozirov na lice-riersko zunanjo politiko službene Nemčije še dokaj brzdal, čeprav je tudi on tu in tam pokazal svoje roge. Zdaj očividno smatrajo tudi nemški listi, da taka obzirnost ni več potrebna, ker Evropa itak že dovolj pozna prave cilje nemške politike. Tako se je zgodilo, da je »Berlmer Toknlanzeiger«. ki ne velja za revolverski žurnal, prinesel v svoji velikonočni številki bombastičen poziv nemškemu narodu, naj se pripravlja »na pohod, ki bo odreši: po svetovni vojni ugrabljene nemške pokrajine«. Članek zahteva, naj si vsako nemško mesto in vsak nemški trg izbereta najlepšo ulico ali cesto in jo krstita za »Ulico ugrabljenih nemških pokrajin«. To ime naj prebivalce noč in dan opominja na »dolžnosti do neodre-šenih bratov«. Tako'e vzklika »Lokal-anzeiger«: »V prihodnje bodo morali »meti ceste in trge, katerih imena bodo slednjemu mimoidočemu kričala v ušesa: Misli na to. kaj je še treba storiti, kaj še zmerom ni storjeno! Ta imena bodo slednjega Nemca spominjala na storjeno krivico, na še nepc-pravljeno zamudo!« Nato navaja članek nekak program tega »prebujenega nemštva«. Ni je drža, ve, nemške sosede, od katere ne bi ta program terjal širokih pasov dežel: od Francije, Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije, še celo od prijateljske Italije. Priključitev Avstrije se razume sama po sebi. »Imejmo pred očmi, pred ušesi in pred vsemi drugimi čuti.« vzklika list, »da po nekdanjem avstrijskem Morav-skem plamtijo nemška imena kakor goreča znamenja, da obsega novo ustvarjena Jugoslavija kos Koroške in velik dei Štajerske z nemškimi mesti! ... Kdo ve kaj gotovega o nemškem mestu Mari-bom na Spodnjem Štajerskem?« Res lepa je ta! Nemško mesto Maribor in pa ugrabljena Koroška! To že pritrdimo berlinskemu listu, da o nemškem Mariboru mhče ničesar ne ve, ker ga ni in ga nikdar ne bo. Izzivanje in brezsramno rogar.je pa je ona o ugrabljeni Koroški. Prav živo spominja na prastaro basen o volku, ki mu je jag-nje kalilo vodo, čeprav je pilo v potoku pod njim. Samo da Jugosloveni nismo prav nič več voljni igrati vloge jagnje-ta, ki se da pohrustati. Ves nemški tisk je danes, prostovoljno ah prisiljeno, v službi novega režima; zato nas tak izliv roparskega pohlepa po tuji zemlji ne more začuditi. Povsem razumljivo je, da triumfirajoči hitlerazem, ki je v letih opozicije obetal širokim plastem nemškega naroda rešitev vseh socialnih in življenjskih zadev zdaj ko js na vladi in mu je težko izpolniti obljube, skuša odvrniti pozornost malega nemškega človeka od domačih notranjih zadev na vprašanje »krivičnih« nemških meja. Toda vehemenca m naglica, s katerima prehajajo nemška fašistična glasila v papirnate napade proti vsem sosedom, sta skorajda sumljiva. Gotovo nista dokaz, da bi bil nemški fašizem v sebi prav trden in močan. Toda končno je to nemška notranja zadeva. Naj si urede svoje »tretje car-stvo« kakor najbolje vedo in znajo. Skrb vse miroljubne Evrope pa bo, da ostane le nemška notrania zadeva tndi po-h'en po tuji. nenemški zemlji. Železni blok miru. na čelu mu Francija in nie-ne zaveznice, je danes in bo tudi v bodeče dovolj močan, da bo že v kali za-rbišfl vsak moreirtni posflcjs, spraviti Evropo v imperialistično sužnjost. Mednarodni kongres za rimsko pravo Roloja. 18. aprila AA. V prisotnosti italijanskega prestolonaslednika in mnogih cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov je bil tu otvorjena mednarodni kongres za rimsko pravo. Kongres so priredili v proslavo 14. stoletnice od objave justiniian-skih dige^t. Na kongresu sode'ujejo mno_ g strokovnjaki r;mskega prava iz vsega sveta. Dunaj. 18. aprila, d. Glede na politične konference v Rimu. ki so privabile v italijansko prestolnico celo vrsto politikov, med njimi nemškega podkancelarja Papena, pruskega ministrskega predsednika in Hitlerjevega zaupnika Goringa, voditelja nemškega centruma prelata Kaala in bivšega državnega kancelarja dr. \Virtha, avstrijskega zveznega kancelarja dr. Dollfus-sa in švicarskega zveznega svetnika Motto, pišejo dunajski listi, da so se pokazala vsa pričakovanja, ki so jih gojili nemški narodni socialisti na podlagi nemško-italijan-skega prijateljstva, kot popolnoma neutemeljena. Tako trdi »Der Morgen«, da so velikonočni razgovori v Rimu povsem jasno pokazali odločno odklonilno stališče fašistične Italije, da bi se kakorkoli eksponi-rala za zunanje-politične težnje hitlerjev-cev. Hitlerjev odposlanec Goring je zato očividno nerazpoložen zapustil Rim. Kot značilen dokaz, koliko je italijanski vladi za jasno mejo med nemškim narodnim socializmom in italijanskim fašizmom, poudarjajo avstrijski listi izza bivanja Goringa v Rimu naslednjo zanimivost: Goring in Žid Balfco Pruskega ministrskega predsednika Goringa, ki zastopa kot narodni socialist radikalni antisemitizem in je imel v zadnjih tednih celo vrsto govorov proti židovstvu, je ob prihodu na rimskem vojaškem letališču sprejel samo en član fašistične vlade, minister za zrakoplovstvo Balbo. o katerem je znano, da je po svojem pokol en ju žid. Goring je prišel v Rim z namenom. da bi se z Mussolinijem podrobno razgovoril o načinu italijanske pomoči Nemčiji v zuna-nje-političnem pogledu, njegov načrt pa ni uspel, ker je znal Mussolini vse tako uravnati. da je bil Goring skoro izključno navezan samo na razgovore z Židom, ministrom Balbom To tolmačijo kot jasno demonstracijo italijanske vlade proti narod-no-socialističnemu antisemitizmu. Znano je, da je Mussolini že prej svaril nemško vlado pred bojkotom Židov, čegar izvedba je zbudila pri njem nerazpoloženje proti njej To dejstvo m razne druge okoliščine so dovedle po trditvah avstrijskih listov do tega, da so se italijanski odnošaji do nemškega narodnega socializma zelo ohladili. Glavni propagator bojkota Židov Goring je zato prejel v Rimu od Mussolinija lekcijo, ki je bila povsem ocividna. Mussolini je vsekakor s tem pokazal, da ceni svoje sodelavce v vladi, ki so židje. prav tako kakor druge in da jih smatra za dostojne. da ga nadomestujejo pri sprejemu inozemskega ministra. Uspeh Dollfussove misije O razgovorih avstri jskega zveznega kancelarja dr. Dollfu6ča z mrimistrskim predsednikom Mussolmn jem. državn m tajnikom za zunanje zadeve Suvichem. papežem -n kardinalom državnim tajnikom Pa-cellijetn trdijo dunajski listi, da so imeli popolne uspeh. Tako pr voditeljih cerkvene politike, kakor tudi pri Mussolrin ju je dr. Dollfuss našel polno razumevanje za svoja stremijer.ja, da bi se zagotovil Avstriji kot nevtrakr in samostojni državi miren razvoi Italijanska vlada je baje pr pravljena storiti vse. kar je v ojeni moči. da bi se Avstriji prihranilo vznemirjeni, ki bi ga mogli zanesti narodni socialisti 'z Nemčije. Italija je v tem pog''edu obljubite avstrijski vladi vsako podporo. »Der Morgen« pravi. da je uspeh pogajanj dr. Dollfussa v Rimu predvsem v tem. da Ko preprečeno vmešavan e nemških narodnih soc alistev v avstrijske razmere v vsa- Avignon, 18. aprila d Na kongresu socialistične stranke, ki se je vršil o velikonočnih praznikih, se je VTŠila zelo živahna debata o stališču stranke v parlamentu napram vladi. Zastopnik pristašev sodelovanja z vlado Renaudel je poudarjal potrebo, da se taktika stranke prilagodi okoliščinam, ker je treba preprečiti razpad levičarske večine. Izjavil je, da se njegova frakcija ne bo udeleževala razprave, ker prepušča odgovornost za sklepe večini v stranki. Mnogi govorniki, zlasti Vincent Aunol. Paul Faure in Leon Blum so obsojali postopanje pristašev za sodelovanje z vlado ter so poudarjali potrebo enotnega nastopanja socialističnih zastopnikov. Leon Blum je izjavil, da ie sicer za podpiranje vlade, vendar pa ne v taki meri, kakor si ga zamišlja večina parlamentarne frakcije. ker je proti temu, da bi si stranka vezala svobodo postopanja. Do kompromisa na kongresu ni prišlo. Pri glasovanju je bila z 2677 glasovi sprejeta resolucija, ki sta jo predlagala Leon Blum in Paul Faure in ki odklanja brezpogojno podpiranje vlade po socialistični parlamentarni večini. dočim se je za guvernementalni predlog Renaudela izreklo samo 923 delegatov. 331 ?l-isov je bilo razcenljenih Tak je v glavnem rezultat izrednega socialističnega kongresa v Avignonu. Položafl j« v b;stvu takšen, kakršen je bil. kar pomeni, da social stično parlamentarno zastopstvo tudi v bodoče ne bo enotno v taktiki pri partementarn h odločitvah. Danes se vsi listi bavijo e političnim1 in parlamentarnimi posledicam včerajšnjega glasovnja na socialističnem kongresu. Razen of delnega socialističnega glasila »Popuuiira«. kj m sli. da utegne to glasovanje razčistiti notranje razmere v stranki kršreih okoliščinah. Knkor so pokazala ve-1 konočna posvetovanja v Rimu. «>e Italija povsem strinja z zapadnmi evropskimi velesilami, da je treba v interesu evropskega m ru zagotovi bi mir. varnost, samostojnost in nevtralnost 'Avstrije. Stremljenja gotovih n*rodno-soc alističnih činiteljev, ki so prišla do izraza zlasti v govorih hitlerjev-skih politikov na Bavarskem, niso našla pri italijanski vladi nobenega razumevanja in se v Rimu zavraenio prav tako cnergif-no kakor na Dunaju Kakor trdi »Der Morgen.« je to stališče fašistične vlade popolnoma v 6kladu s srednje-evropsko politiko katoliške cerkve, k je odločno za ohranitev samostojnosti in nevtralnosti katoI:šle Avstrije. V tem pogledu so razgovori zveznega kancelarja dr Dollfussa v R mu ustvarili popolno jasnost. V političnih krogih je zbudila mnogo komentarjev zlest včerajšnja izjava dr. Dollfussa po povratku iz Rima. v kateri poudarja, da prjate!jska pogodba Avstrije z Italijo, ki jo jc sklenil v početku 1. 1930 takratni zvezni kancelar dr Schober, ni nobena formalrest in da ;ma Avstrija tudi na jugu pr ja^elja. s čigar podporo more računati v vsakem času pri v«eh mednarodnih noga ianjih. V brzojavki, k< jo je poslal Mussolini ju iz B^retk. poudarja dr. Dollfuss svoje zadovoljstvo, ker se je v Rimu prepričal, da more Avstrija kakor v pretetfosti tudi v bodče računati s prijateljstvom in podporo Italije. »W ener S»nn- und Montags-Zeitung« poudarja, da je potek Dollfussovega pose-ta v Rimu za Avstrijo senzacionalnega in velepolitičnega pomen*., ker predstavlja konec nevarnosti narodnega social zrna v Avstriji, ki je v zadn^h mesecih zelo vznemirjal preb valstvo. Dr. Dolllfuss je prišel v razgovorih z Mussolinijem predvsem do prepričanja, da hočeta ital janska vlada in MussoHni srm podpnrati v polni meri avstrijsko vlado v njen' dosedanji politiki. Dr. Dollfussu so zagotovili v Rimu. da v Italiji nikakor ne odobravajo kakršnihkoli političnih vplivov, ki bi se skušali uveljaviti v Avstriji od zunaj. Zato je bilo mogoče dr. Dollfussu na sestanku z nemškim podkancelarjem Papenom zavrniti razne poliffe želie z nemške strani glede na notranjo politiko v Avstriji ter zahtevati, naj se vsak zunanje-političi vpliv na Avstrijo opusti. To izjavo dr. Dollfussa smatrajo kot tem bolj pomembno, ker je znano, da so vpliva: krog v Nemčiji vedno nanovo postavkah zahtevo po novih volitvah v Avstr ji. Znano je tudii. da so biM v Nemčiji celo pripravljeni podpira/t' zahteve avstrijskih narodnih socialiistov po imenovanju državnega komisarja za Avstrijo. Potovanje dr. Dollfussa v R m je torej jasno poka/alo. da je cilj avsitr jske politike ohranitev samostojne in neodvisne Avstrije, ki naj bi stremela samo za tem. da ustvari čim intenzivnejše gospodarske n prijateljske odnošaje z vsemi svojimi sosedi. London, 18. aprila. AA. Reuiter poroča z Dunaja: Narodno-socialifitični načrti v Avstrijn so se po vsei priliki izgalov li. To je posled ca Dollfussove ga obiska v Rimu. Avstrijski zvezni kancelar je dobil v razgovorih z Mussnhn jem vtis, da ga italijanska vlada docela podpira v njegovi) sedanji politični smeri in da ne bi pr /nate drug;h vplivov na Avstrijo. Dollfuss je to pojasnil tudi Papenu Rim, 18 aprila s. Italijanski kralj je podelil zveznemu kancelar ju dr. Doifussu Ve. liki križ sv. Mavricija. legacijslcemu svetniku Hornbostelu pa komandereki križ tega reda. in likvidirati nedavno nastala nesoglasja za stran sodelovanja socialistov z vlado, ugotavljajo vs list- soglasno, da se kongresu n: posrečilo doseči sprave med obema težnjama. Večina listov misli, da so nesoglasja ostala po kongresu prav tolikšna, kakor so bila poprej, če se rwso še celo poostrila. Predvsem poudarjajo izjave voditeljev večne socialistične parlamentarne skupine, ki hoče vztrajati v dosedanjem ?a-držflmju in glasovati za vlado. V zvezi s tem napovedujejo, da utegne priti že pri prvi priložnosti v parlamentu do kr ze v soc:al stični skupini. Taka priložnost bo nastopila pm drugem čitanju proračunskega načrta. V splošnem so lieti mnenja, da se po včerajšnjem kongresu n s političnega vidik« ničesar izipremenilo. s sooial st;čre?a vidr&a pa ie razkol stranke Ramo odgoden, ne pa odstranjen. Prepoved hitlerjevske manifestacije v Kufsteinii Dunaj. 18. aprila pred trinajst itn i let, v svoji trenutni velikodušnost-j pristale t« J i vele« ie. Toda kmalu se je pokazalo. da velesile politike mednarodne enakopravno*! niso resno hotele, marveč da bi rod« po svoji davni navadi šle preko želj* manjših držav m urejale vse tako, kakor je nj m prav. Sele lan pa so se mali narodi zavedeli, da šteje v Društvu narodov vsak njihov gias ravno toliko, kakor katerekoli velike države. Da je prišlo do načelne odločitve v mandžurskem vprašanju, gre hvala le malim državam, ki so z energičnim nastopom p rek n le mešetar-etvo velikih ter rešile ugled Društva narodov pred svetovno javnostjo. Obenem je njihov nastop takoj pokazal, da ve/tešile po večini niso pn društvu iz kak h "deal-nih nagibov, marveč le zato. da kot sil-nejše v svetu Društva narodov odločujejo o zadevah drugih Brž ko se te sklep dru-šrv« obmvl proti irniperasl! zmu mogočni-kov, pa je bila velesil* japonska prva. ki O' mogla prenesti pravične razsodbe. Tudi Anglija je med onim , ki se poslužujejo Ženeve samo tedaj, kadar j.i ne pri-ja. Ob času grško-italijanskega spora leta 1923. je London podp-ral Grško proti Italiji. Mussohni se je moral umakniti s Krfa ■m je od tistih dob zaprisežen neprijatelj Društva narodov. Njegov zadnji predlog, ki stremi za tem. da se Ženevi odvzame vsaka mOTmj?t, da odtočuje v mednarodnih sporih, je piod davnega sovraštva. Gotovo pa m le slučaj, da se je rimskemu predlogu prvi pridružil angleški premier. Razmejitev med Turčijo n Irakom je eden izmed dokazov kako so velesile izrabljale ženevsko instiruc jo. dokler manjši narodi niso spoznali važnosti svoje vloge v Ženevi. Turčija je iz geološk h. zemljepisnih mi narodnostnih razlogov imela nesporno pravo, da se ji pr sodi sevemozapadni Konec današnjega Iraka, toda velesile so ugodile angleški zahtevi, ki je mer la samo na pridobitev petrolejskih poli. Pole'? vsega drugega je Anglija tudi edina država. ki ima v Zent-v- c«»lo kopico zastopnikov. Angleške nter«se šč;ti ne samo veli-kobritanBki zastoprvk. marveč tudi predstavniki Kanade. Južn- Afrike. Avstralije m Nove Zelandije in celo Egipta in In-dlje. Ko je ob korn?u leta 1930. sovjetska vojska prodrla v Mandžur jo. da Čuva svoje sojaštipi&tvo nad vzhodno kitajsko železni«^ ki se je je hotela polastiti nahujska-na fcit3jfka vlada, je ravno Velika Britanija zagnala v Dnrštvu narodov krik. da se Mo*5kva stavtjs v nasprotstvo z iffni' državami ženevskega društva n da je treba zoner vsiljenca zd.ru žene ga nastopr. teh držav. Seveda so se morali sovleti, boječi se nanada z dveh 6trani, umakniti in raiširiti KHatsk pravice do železnice, zidane z ruskim denariem I«ta Anglija je lam" molčala na ja.pnn«k • šan^rha jsko rvod-je+je, ki je bilo klasičen nrmp-r kršitve mini n najinega nanadi Oborožen sno-pad med dvema članoma Društva narodov sp je hit razvil že v pravo vojno, a velesile v Ženevi se niso zganile, dasi je b;l napadalec očiten in znan ter je ▼«• dejanski stan nartvnost vp l po ženevsk b ukrepih. . Posebno zmačiln« pa je zadeva »svrskega nafodiča. b ga ie Anglija rvbAa na iraško ozemlje, obetajoč mu zemljišča za naselitev in vsakršne druge ugodnost . Asrci »o /nam pod imenom nestorijancev. beden ostanek nekdaj cvetočega prednje-azijskega krščanstva. Ko pa so bi*i petro-lej*ki grelci zagotovljeni arkgJešk m podjetnikom in asirski preseljeno dodeljeni tei '■ndustrji kot cenena delovna moč, se je Anglija odpoved«1« raškemu mandatu ter ostavila Asurce na cediiu. Iraška vlada ao beguncev ni imela nikakršnih obveznosti. Angleži pa so se izgovarjali, da »eo ve? komoeteivtn v Iraku Pritožbo Asircev je Društvo narodov rešilo na edini mogoč način: priporočilo je brezdomcem, nai se sporazum p k> z iraško vlado Ve^ka Britanijo je bila z rešitvijo nenavadno zado voljna. , . . Letos se te na zahtevo Angne Zenevs bavila 7 zadevo Angllo-tnerzijske petrolej-ske družbe in London je žeilel, d« bi se sitvar obravnavala kot soor med_ Anglijo in Perziio. Društvo narodov pa je to zahtevo odklonilo, izločilo angleško državo iz spora, das je močno interesiran« ^na perzijskem petroleju, in na'ožilo družbi, naj se soorazrme s Perzijo. T^iko posaia-nie v Teheranu ne vodi angleški poslan.'1!:. marveč T-^to^nik privatne družbe Anglo-Persian 0 1. ki seveda nima na ra-znolago takih sredstev za oritisk na perziio vlado. k*kor bi jih lahko :mal angle^i podanik. Ženevski odlok. irda.n na nred'og M. m nistra 7"'n?ni:h z^dev dr. Berv^ša. Angležem tri bil no volji, ker je o«'a bil njMi pozicijo. da**' je pripomogel pravici do zma.ge V Londonu so se zato potrudil', da o nemogoč jo maniišm državam vsako odločevan ie v stvareh, ki se tičejo velesil. Tako je Macdonald pohitel v Rim, da ustvari diraktonj četvorice. Vpliv velesil pa ee čut »lasti ob izstopu Japonske n Društva narodov Kakor znano. ;e Japonska dobila mandat o>d Ženeve. da v imenu Društva narodov upravlja tibo«norska otočja, bivšo nemško kolonialno posest. Po izstopu iz Društva narodov ugasne japonski mandat, toda v Toki-ju rnajo toliko tajnih 'n mogočnih prijateljev. da niti ne misfijo na oddajo mandata, marveč napovedujejo amekaijo teh otočij. Ako bi b;,o Anglijii in Italiij5 kaj do Nemčije, je zdaj najlepša prilika, da se vrnejo Nemčiji odvzeta otočja, ko je sam po seb ugasnil! iaiponski mandat. Za to bi ne bilo treba revizije mirovnih pogodb, temveč bi bil dovolj enostaven odlok Društva narodov. Toda bil bi za velesile nevaren precedenčni pr mer. kairi mandatarji Društva narodov v pogledu nem sikih kolonij so tudi Italija. Anglija in Belgija. Pri takem stanju stvari je ve1«»:bwn zelo neprijetna kontrola manjših držav, ki skrbi za ugled Društva narodov Ženevska institucija bo tem močmeiša. čim boli se bodo maniše države zavedale svoje naloge in ob nihov^m odnoru se bo razM še marsikak načH o direktoniu četvorice ali o absolutni moči vete*>1. Metode slednjih so obsojene m spadajo v m milost, le male države lahko nripomorejo pravici do zmage v mednarodni politiki. Zavarovanje pomožnega osobja v državni službi Ured-ba o podpornem skladu pomožnega osobja v državni siužbi, s katero je prizadetih nad d<>sot tisoč dnevničarjev in pogodbenih uslužbencev v državni službi, je toila izdana po ministru za finance in ureja socialno zavarovanje označenih oseb. Pooblastilo za to uredbo je vseboval § 56. fin. zakona 1932-33, ki je v tem primeru kljub važnosti predmeta pooblastil samo ministra za finance in je opustil pristojnost ministrskega sveta, pred katerim se drugače rešujejo vse važnejše uredbe z zakonito močjo. Dejstvo, da je uredbo izdal minister za finance in ne minister za socialno politiko, že samo znači. da je uredba bolj fiskalnega kakor socialnega značaja. O uredbi sami, ki nasprotuje s pozitvni-■ni zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi konvencijami, je treba v interesu stva/i »pregovoriti nekaj besed, da so tudi gg. poslanci opozorjeni, na kakšna stranpota lahko zaide naša zakonodajna politika, ako »e preveč izmika Narodni skupščini. Po mednarodni konvenciji o zakoniti ureditvi socialnega, zlasti bolniškega zavarovanja, in po našem pozitivnem zakonu o delavskem zavarovanju so obveznemu zavarovanju podvržene vse osebe v uslužben-skem delovnem razmerju, ako po obstoječih in za nje veljavnih drugih službenih predpisih ne uživajo iste zakonite zaščite, kakor zavarovanci, ki spadajo pod zakon o zavarovanju delavcev. V to kategorijo zavarovancev spadajo tudi državni dnevni-čarji in pogodbeni uslužbenci. Naš zakon in mednarodna konvencija, ki je po naši za^ konodajni oblasti ratificirana in ima zato za Dašo državo moralno in materialno obveznost nacionalnega zakona, hočeta vsem namezdno odvisnim osebam dati neko minimalno socialno zavarovalno zaščito ne gled« na to, ali so osebe zaposlene v za-sobne-pravnem službenem razmerju ali v javno-pravnem. Razne pragmatike, uredbe in pravilniki, ki urejujejo zaščito oseb v slučaju bolezni, nezgode, starosti, invalidnosti ali smrti, morajo vsebovati kot minimum dajatev vse ono, kar zahteva zakon o zavarovanju delavcev. Tega načela tudi finančni zakon ne more ukiniti, ker je fundirano v mednarodni zakonodaji. V kolikor ao se v pogledu zavarovalne pristojnosti tekom časa iz okvira sploštega zavarovanja izločile posamezne stroke delavcev ali nameščencev v javni (n. pr. osobje r prometni službi) ali zasebni službi (n. pr. rudarji), »o za nj« izdane nredbe in pravilniki v celoti spoštovali te pozitivne zakonske obveznosti. Uredba o podpornem skladu dnevničarjev in pogodbenih uslužbencev pa je šla mimo in proti pozitivnim zakonitimi dolžnostim je zato protizakonita in torej ne more biti ali postati zakon ali drugače obvezna. Po uredbi je kršeno načelo samouprave interesentov. Samouprava je zahteva našega zakona in mednarodne konvencije in je Zato finančni zakon ne sme ukiniti; prometnemu osobju je načelo samouprave varovano. Uredba se samo mimogrede dotakne bolniškega zavarovanja, ko v čl. 31 do pušča brezplačno zdravljenje v bolnicah in pa po čl. 32 po odpustu iz službe daje neko malo odpravnino v znesku največ poldrugomesečne nagrade, če je vlagal uslužbenec prispevke že 8 let. Izpadlo je družinsko zavarovanje, porodniškega zavarovanja uredba ne pozna; ona tudi ne pozna hranarine. brezplačne zdravniške pomoči izven bolnice, ne pozna dajatev te-rapevtičnih pripomočkov, sanatorijskega zdravljenja; plačo uživajo pogodbeni uslužbenci v slučaju obolenja samo 90 dni namesto 26 tednov itd. Dnevničarji in pogodbeni uslužbenci so seveda upravičeni, da te dajatve uveljavijo s tožbo pri državnem svetu. Uredba ukinja ali skrajšuje po zakonu o zavarovanju delavcev že pridobljene pravice, kar je protizakonito. Dnevničarji ali pogodbeni uslužbenci nimajo pravice do starostnih rent ali pokojnin, istotako ne rodbinski člani. Uredba jim priznava samo »podpore« ne da bi istočasno tudi uredila, kako je ta podpora iztožljiva. Predpisi uredbe so v nasprotju z zakonom o zavarovanju delavcev, ki je samo nujna posledica ratificirane mednarodne konvencije, in zato so neveljavni Zlasti so tozadevni predpisi še posebej ne-vedjavni za Slovenijo in Dalmacijo, kjer velja zakon o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev in pa tudi nameščencev v javni službi, ako niso izpolnili izvzetvenih pogojev. Pokojninsko zavaro vanje po uredbi je mnogo slabše, kakor po pozitivnih naših zakonih. Stvar gre celo tako daleč, da dnevničar ali pogodbeni uslužbenec pred 10 leti zaposlitve nima pravice do pokojnine, tudi ako se je ponesrečil v službi V slučaju smrtne nesreče pripada celotni rodbini le 20% podpora. Vioge mora plačevati uslužbenec v celoti iz svojega, in to tudi za mesece, v katerih mu nagrada ne pripada. Povračilo vlog ie dopustno le, ako je us:luž>benec vlagal več kakor 10 let; vse pred tem letom vplačane vloge zapadejo. Ta določba je v nasprotju celo z načeli v privatnem zavarovanju. Tako te vloge dobe značaj posebne obdavčitve brez proti dajete v. V interesu socialno-zavarovalnih načel in ugleda našega urejenega pravnega življenja je. da se ta uredba spremeni in spravi v sklad z veljavnimi zakoni in s socialno-zavarovalnimi zahtevami prizadetih. Prizadeto osobje mora biti ali deležno zaščite po pragmatiki za državno osobje ali pa vsaj po minimalnih dajatvah zakona o zavarovanju delavcev. •• Japonska ofenziva proti Pekingu Peking, 18. aprila, č Japon-ske in mando. Knjiga bo ilustrirana. Ta lep družben: književni program naj bo Vam gg poverjeniki v i^podbudo. da po j dete s podvojene siki as delo za Vod-nkovo družbo Preglejte evoje nabiralne bloke! Obiščite lanske čl«ne. k še niso obnov li prijave za tekoče ieto! Obvestite jih o tem lepem književnem programu Vodnikove družbe! Gg. poverjeniki, izkušajte po možnosti povečat število članstva v svo;-,h okoliših! Člani m članice družbe, izrab-te med znanci m prijatelji vsako pribko ter agit rajte pristop k Vodn kovi družbi! Deviza stare garde članov Vodnikove družbe naj bo: Pridobiti moramo v te-kočom letu vsaj enega novega člana Vodnikovi družbi, ki nam letos pokloni tako lep književni dar Moskovski proces zaključen Ob koncu procesa }e obtoženec Macdonald ponovno priznal svojo krivdo — Ostali angleški obtoženci so zatrjevali svojo nedolžnost, ruski obtoženci pa so vsi izjavili, da so krivi Spremembe nekaterih zakonov Tud: letoiVi.ji finančni zakon z dne 31. marca 1933, kii obsega skupaj 86 paragrafov, prinaša nekatere važne spremembe različnih zakonskih ia drugih pravnh predpisov. ..... V n«s'edn|jem smo izbrali nekaj važnejših sprememb, k bodo zanimale tudi širše kroge naših citateijev, ne samo pravn ške. ■to § 19., točka 6. finančnega zakona pravi: »Za razsodišča vseh vrst, razsodnike in borzna sodišča stopi v veljavo s 1. a prtom 1933 zakon o sodnih taksah z dne 30. rnajnika 19.10. obnarodovan v »Službenih Nov nah« dne 17. junija 1930. št. 134. Takse nčjo vsoto in je prav n prav vladarjevo darilo našemu delavstvu. Na Taboru se bo ta dan /brala velka množica ljudstva. Vse, kar čuti nacionalno, mora biti na Taboru, da znova pokažemo vvojo sflcuipnost in pripravljenost žrtvovati vse za domovino, kra-1-ja in narod. Narodna strokovna zveza je razposlala na trsoče poslanice ne le svojim članom, temveč tudi mnogim drug m. predvsem vsem narodnim društvom. Rav-notako bo razposlala vab:1a vsem narodnim društvom in pričakuje, da bodo vt»a društva v polni mer storila svojo dolžnost in se priključila slavju našega delavca. O p ril ki svoje 25 letnice i«d« NSZ tudi svoj »Spominski spis« m jubilejne znake. »Snomin«k: spis« je že v tisku in bo izšel še pred proslavo. NSZ pričakuje, da tvodo vsi krog' radi segali po njem da bodo lahko spozna'"i p^vo sliko pokreta našega delavstva. — 14. maja bo zbrano v Ljubljani na tisoče delavstva. To bo manifestacij« naših delovnih rok. naše narodne ideje. Zato vabimo prav vse kroge, prav vse prijatelje našega delavstva, naj 14. maja prihitijo v Ljubljano in se pridružijo delavcu ob njegovi lepi slovesnosti. Številke o prosveti Jugoslavije Beograd, 17. aprila. Naši nasprotniki onstran naših meja nam zelo radi očitajo, da smo kulturno zaostal narod, nazivajo nas celo barbare in nas obkladajo še z raznimi drugimi poniževalnimi in zaničevalnimi pridevki. Vsak naš odgovor na taka obrekovanja je udarec v vodo, ker tistim, ki hočejo obrekovati ne zaleže niti najtemeljitejši opovržek z naše strani Zato naj naslednje številke, ki kažejo naš napredek na prosvetnem polju v desetih letih našega mladega državnega življenja, ne veljajo našim obreko-valcem. temveč nam samim, v izpodbudo, da nadaljujemo še z večjo vnemo na§e skupno delo za kulturno napredovanje našega trOedinega naroda. Po podatkih naše državne statistike, je naša država imela v 1919 letu 5869 osnovnih. meščanskih in srednjih šoL Leta 1929. pa smo imeli vseh Sol — všteta so tu tudi vseučilišča in druge visoke šole, ki leta 1919 niso vštete — že 11.524 Tako se je torej v desetih letih število naših šol pomnožilo za 5655, skoraj za sto odstotkov Leta 1919. smo imeli 14.343 učiteljev vseh strok, dočim smo jih imeli deset let pozneje 34.100. Število učencev obeh spolov, ki je leta 1919. znašalo na vseh teda-niih naših Šolah 722.475, pa se je do leta 1929. pomnožilo na 1,211.128. Število učiteljstva se je torej v desetih letih pomnožilo za 19 766. število učencev pa za 488.653. V teku desetih let »e je otvorilo veliko število popolnoma novih šol, prometnih, železniških, obrtnih, šol za abnormalne učence, §ol za otroške vzgojiteljice itd. V šolskem letu 1919 — 1920 smo imeli vseh skupaj 6524 šol in sicer; 5974 osnov senzacijo, ko je :®javsl: »Kriv sean, nimam ničesar pristaviti.« Obtožena NordvvaiH, Thoraton, Kušny a Gregorv so protestirali proti obtožbi m odločno zatrjevali, da so nedolžni. Mongbouse je zaklncal v sodno dvorano: »Sem popoln< ina nedolžen. Glede oo tka vohunstva izjavljam, da poznam Thorntona že 22 let in prepr čac sem, da ni prostovoljno podp sal izpovedi, k me obremenjuje. Tak dokument ne bi obs-ral pred nobenim sodiščem. Ponovno zatrjujem, da sem nedolžen« Vsi ruski obtožena m> «i»v*ti, da krivi. Sodni dvor te je nato Ob 15JO umaknil na posvet. Ra/«odt>e m pričakovat prej nego v zgodnjih večernih urah. Po ruskem običaju mora namreč predsednik sodnega dvora IHrich lastnoročno napsabi ve* svoj 2ovot in razsodbo z utemeiiitvami Lnridon, 18. aprila, g. Angleška vlada so bo danes, čim bo razglašena sodba v rs»-pravi proti angleškim ir.ženjerjem v Moskvi, sestala zaradi sklepanja o nadaljnjih ukrepih. Računajo, da bo izdala vlada, če bodo angleški obtoženci obsojeni, splošne prepoved za uvoz ruskega blaga. nih, 136 meščanskih. T34 gimna«fj. 32 učiteljišč, 146 splošnih obrtnih in trgovsko-obrtnih, 71 strokovnih ženskih, 3 državne strokovne šole. 17 trgovskih akademij, 3 srednje tehnične. 3 pomorske akademije, 4 nižje posebne kmetijske šole in 1 bal>i-ško šolo. Po desetih letih pa smo i me* i 7712 (prirastek 1738) osnovnih šol; 186 (50) meščanskih. 2T>3 (69) gimnazije. 46 (14) učiteljišč, 318 (172) splošnih obrtnih in trgovskoob-t-nih. 203 (132) ženskih obrtnih. 10 (7) državnih strokovnih šol, 32 (15) trgovskih akademij, 4 (1- srednje tehnične, 25 (21) nižjih kmetijskih in 2 (1) babiški šoli. Poleg tega pa še 357 otroških vrtcev, 2348 nadaljevalnih šol, 3 gospodinjske, 15 umetniških šol, 15 bogoslovij, 3 srednje kmetijske, 3 železniške obrtne. 3 železniške prometne. 7 šol za abnormalne učence, 3 šole za otroške vzgojiteljice in 25 visokih š)l. Tako moremo pač res s ponosom trditi, da se je v naši mladi državi v desetih letih ustvarilo toliko na prosvetnem poprišču, kakor razmeroma le v malokateri dri»gi. Smrt odbeis^a hrvatskega Zagreb, 18. aprila, a Tn je nenadoma nmrl dr. Vladimir baron Nfkolič - Podrln-eki, eden najuglednejših politikov ertarejS« juso^lovenske <>enerae;je. Čeprav je bil leta 1905. za časa Khuenovega režima veliki župan v Oeulina, se je vendar pridružil skupini Hrvatov in Srbov, ki je končno zrnfila režim grofa Kini en a. Ko je bila L 1905. sprejeta reška resolucna. se je dr. Niko^č postavil na čpIo hrvatski in srbski inteligenci, ki se ie borila proti madžarskemu prestižu v naših kraiih Imel je velik ugled tudi na bivšem avstrijskem dvoru, ker je bil v rodbinskih zvezah s Hab«buržani. Zastopal je jugoslovensko ideologijo m obsojal elemente, ki so rušili v naši državi. Tudi njegova politična oporoka priča o njegovem jjgoslovenskem čustvovanju. Med drugim pravi o niej: >Jaz sem za narodno edinstvo Srbov in Hrvatov, brez katereaa nas ne čaka boljša bodočnost. Trdno verujem. da bo razumno, pravično in korektno postopanje državnih oblasti v največji meri zbližalo vse naše državljane ne glede na pleme in vero.c Iz državne službe BeOgTad, 18. aprila p. S kraljevim obrazom je imenovan za poverjenika strojnega oddelka železniške direkcije v Ljubljani inž. Zvonimir MiiVhofer, dosedaj poverjenik strojnega oddelka generalne direkcije v BeogTadiiJ. Pevsko društvo romunskih železničarjev v Beogradu Beograd, 18. aprila p. Davi je prispelo semikaj pevsiko društvo rarmmskih železničarjev jx>d vodstvom podravnatelja gpe_ neratne direkcije mmunšikih železnic inž. Rusa. V Beogradu bodo priredili nocoj koncert v Kolarčevem domu. nato pa bodo nadaljevali svojo turnefo v Sofijo, Solun in Atene. Vremenska nanmred Zagrebška vremenska napoved ta danes: Večinoma oblačno, hladno, precej stalno. — Situacija včerajšnjega dne: Visokemu pritisku. ki je zadnje dni prevladoval nad Južno Evropo, je sledila depresija z Oceana. V Srednji in Severni Evropi ee }e depresija spet umaknila novemu valu višjega baro-metrskesa priteka, nad Južno Evropo pa je pritisk ostal slab. Zaradi tega so padle tudi temperature. Pritisk je v severnih krajih naše države narasel za 0.1 do 4 mm. v centralnih in južnih krajih pa padel za 0.1 do 8 mm. Dunajska vremenska napoved za sredo: •Bolj hladno, oblačno. SARGOV KALODONT v © kraji in ljudje Inž. Ivan PersogEo t Kočevje, 18. aprila. Danes je nenadoma preminil rudniški nadzornik g inž. Ivan Persoglio. Bolehal je sicer že nekaj časa, toda nihče ni slutil, da ga bo smrt tako naglo iztrgala iz naše srede Včeraj mu je postalo nenadoma slabo, menda so se mu zmešala čeva in danes je nepričakovano izdihnil. S pokojnim leže v grob markantna osebnost Inž Ivan Persoglio se je rodil 1. 1881. v Trbovljah kot sm znane rudarske rodbine. Po absol-viranih študijah je najprej služboval v rudniku v Idriji, od prevrata dalje pa v Hrastniku. Šele lani ie bil premeščen od TPD v Kočevje. Pokojni je bil izredno blaga duša, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Bil je zaveden narodnjak, član raznih n^n^ednih društev, z njim pa izgubi tudi Sokol v Hrastniku zvestega in agilnega člana. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno našemu življu. s katerim je delal, uj>al in trpel. In baš v dobi. ko ljubezen do dela toliko trpi, je tudi njemu odbila zadnja ura. Bodi pokoinemu ohranjen blag spomin, bridko prizadeti rodbini izrekamo globoko so-.žalje! Nenadna smrt zaslužnega vzgojitelja Ljubljana, 18. aprila. V noči od nedelje na ponedeljek je preminil za kap,o upokojeni šolski upravitelj g. Fran Kozjak in je njegova smrt hudo prizadela mnogoštevilne njegove prijatelje. Popoldne v nedeljo se je v spremstvu svoje gospe soproge in sorodnikov sestal še z nekaterimi stanovskimi tovariši v Jelačino-vi gostilni na Dolenjski cesti. Ko se je s svojo gospo odpravlja! domov, je še vse tovariše in prijatelje veselo pozdravil: »Na svidenje jutri!« Vse te prijatelje pa je že zgodaj zjutraj pretresla žalostna vest, da je dragi tovariš nenadoma zaključil svoje življenje. NE ODLAŠAJTE, TEMVEČ! HITITE IN OGLEJTE SI ŠE DANES VELEFILM PREKRASNEGA PETJA IN DOVRŠENE IGRE Po znamenitem romanu Cervan-tesa in glasbi Masseneta V glavni vlogi igra in poje tur NAJVEČJI ODRSKI UMETNIK IN NAJSLAVNEJŠI PEVEC SVETA! Predstave ob 4., in »410. uri Elitni kino Matica Telefon 2124 Pokojni Kozjak je bil učitelj stare predvojne učiteljske garde in stal je v 68. letu starosti. Učiteljišče je dovršil leta 1886. v Ljubljani m je bil najprej nastavljen kot samostojni učitelj v Skocijanu nad Turjakom, kjer je služboval dve leti. potem pa je bil premeščen v Borovnico. Tu je vodil šolo pokojni Franc PapleT. ki je bil daleč na okrog znan kot naljubeznivejši družabnik. šaljivec m dobričina. Teh lepih lastnosti svojega voditelja se je navzel tudi Kozjak. ki je bil z Borovnice premeščen v Zagorje, kjer je postal upravitelj močne in važne osnovne šole, katero je vodil do svoje upokojitve 1924, ko se je stalno naselil v svojem rojstnem mestu Ljubljani. Bi! je vedno ljubezniv družabnik, odkritosrčen stanovski tovariš, v šoli pa vesten učitelj in upravitelj. Politično se javno ni udeistvoval. bil pa je vse življenje iskren naprednjak in je ob vseh prilikah tudi manifestiral svoje naprednjaštvo. Poleg soproge gospe Ivanke, rojene Simončičeve, nekdanje učiteljice, žalujejo za njim sinova Vinko, ptšadijski kapetan I. stopnje, ter Franjo, poročnik bojnega broda naše mornarice, hčerka, soproga g. inž. dr. Tu-šarja v Skoplju ter mnogi stanovski tovariši, prijatelji, znanci. Časten mu bodi spomin! Pisanke in voščila za letošnjo veSko noč Velikonočni poštni promet y inamenju krize. Ljubljana, 18. aprila. Prazniki 90 po stari navadi tudi dobri dnevi poslovnega, trgovskega in drugega prometa. Ljudje si nabavljajo novih oblek in drugih stvari, obsipljejo svoje drage znance in sorodnike z velikodušnimi darili — trgovina pred vsako veliko nočjo cvete. Kako je blo letos, vedo trgovci mnogo povedati: kriza. Najlepše, najvernejše zrcalo velikonočnega prometa pa je pošta. Ves svet si vošči vesele praznike, matere pošiljajo pakete svojim sinovom k vojakom in v mesto — poštarji hodijo po navadi bogato obloženi od vrat do vrat. Letos se pri pisemski pošti velika noč skorajda ni poznala. V normalnih časih je ljubljanska pošta o praznikih odpremda po več ko 500 vreč pisemske pošte na dan. Letos je promet padel skoraj za polovico in samo dva, tri dni (četrtek, petek, sobota) je narasel malo nad običajni delavnik. Ljudje so v teh časih prišli do spoznanja, da je voščiti vesele praznike prav za prav luksus, pri katerem mora človek začeti štediti. Nekateri, ki so v ugodnejših razmerah pometali v nabiralnike po dvajset velikonočnih razglednic, so se letos omejili na eno dve: šefu, pa morda še materi. V enaki meri se pozna stiska pri letošnjem paketnem prometu. Prejšnja leta so za praznike zlasti trgovci prinašali in do-važali velike skladovnice ovitkov za svoje odjemalce. Letos je ta naval, skoraj povsem izostal. Kar je bilo pošiljk, so bile skoraj vse zasebnega, familijarnega značaja: matere pošiljajo pirhe Ln priboljške svojim otrokom in tu pa tam se tudi otroci še spominjajo njih s kakšnim darilom. Ves veliki teden je blagovni oddelek odpravil 4234 paketov. Najživahnejši promet je bil od torka do velikega petka, ko je znašal po okrog 800 zavitkov na dan. V Ljubljani je bilo dostavljenih 1299 paketov. — Vse te številke pomenijo znaten padec nasproti prejšnjim letom prosiperi-tete. Ljudje so pošiljali največ jestvin: potic in suhega mesa pa malo kuretine, janjč-ka in kozlička. Toda zaradi skromne vrednosti kmečkih pridelkov in pa znatno visokih poštnih taks so mnogi opustili še to. Gotovo je, da pri marsikaterem zavitku poštnina ni mnogo zaostajala za vrednostjo stvari. Kakor na pošti, tako je bil skromen promet tudi povsod drugod. Samo berači v mestu so se za praznike namnožili do izrednega števila. Računali so pač, da se bodo za veiiko noč, ko je Kristus vstal in so shrambe vendarle bolj polne kakor navadne dni, ljudem odpria zakrknjena srca. in niso računali napak. Ljudje so radi dajali od svojega priboljška, kar priča, da ima vkljub krizi še skoraj vsakdo toliko, da nekaj malega lahko odstopi potrebnemu sosedu. Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenost, tesnobnost, dražl.jivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _ Aretacija morilke Ptuj, 18. aprila. Poročali smo včeraj o gnusnem zločinu, ki ga je izvršila 281etna dekla Marija Vre-ževa nad svojim gospodarjem 481etnim Emeršičem Ignacem, gostilničarjem pri »Suhi veji« v Turnišah pri Ptuju. Ptujski orožniki so se takoj podali na zasledovanje za morilko, ki je po umoru pobegnila s svojim ljubčkom 291etnim Konradom Murkom, sinom posestnika iz Draženc. Na velikonočni ponedeljek okoli poldne sta se Marija in Konrad pojavila na Bregu pri Ptuju, kjer ju je spoznal občinski stražnik g. Centrih. Takoj ju je aretiral in pridržal v občinskem zaporu. O aretaciji je obvestil ptujske orožnike, ki so oba prevzeli ter odvedli v ptujske sodne zapore. Vreževa je odkrito priznala svoj zločin. Kakšno vlogo pa je igral pri vsej stvari njen ljubček Murko, bo šele ugotovila sodna preiskava. Znano je, da se je Emeršič v času, ko je vladalo ljubavno razmerje z Vreževo, na posestvu zelo zadolžil in bo stalo zapuščeno ženo mnogo truda, da postavi posestvo zopet na noge. Posledice ljubosumja Ljubljana, 18. aprila Pred malim senatom se je danes zagovarjal 281etni posestnikov sin France Slana, doma iz Brezovice pri Ljubljani, zaradi uboja posestničinega sina Franceta Novaka. Ozadje tvori fantovsko vasovanje odnosno ljubosumje. Obtoženi Slana je 15. marca letos po 21. prišel iz Brezovice v bližnji Dragomer. da bi nekoliko povaso-val pri kmečkem dekletu, svoji izvoljenki Frančiški. Ko je prišel do hiše, je zapazil v sobi še luč in poleg domačih še Franceta Novaka, ki ga je bila njegova mati tja poslala po 5 1 »dragulje«. To je obtoženca spravilo v jezo. Najprej je Novaku pri kolesu izpustil ventile, nato pa je vzel poleno in čakal Novaka v zasedi na cesti. Udaril ga je s polenom tako silno po levi strani glave, da mu je počila lobanja in je Novak drugi dan v ljubljanski bolnišnici umrl. Novak je še prišel domov in dejal materi: »Zakaj ste me poslali v Dragomer po draguljo. Mrlačnikov me je po glavi.« Obtoženec je pred malim senatom dejanje priznal, izgovarjajoč se: »Prišel je do mene. Pogledala sva se. On je dvignil kolo proti meni, jaz pa sem ga zastrašil s polenom. Udaril sem ga le po klobuku!« — Predsednik: »Pošteno ste ga udarili tako, da ste mu prebili lobanjo.« Predsednik je prečital izpovedbe nekaterih v preiskavi zaslišanih prič o postranskih in domačih razmerah. France Slana je bil zaradi uboja obsojen na 3 leta robije, v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let Plačati pa mora materi ubitega Novaka na odškodnini in raznih stroških 5458 Din. K razpravi je bil izreden naval domačinov iz Brezovice in Dragomera. Vsi, ki so lahko izostali od dela jn domačih opravil, so prišli na razpravo. Vas Rogačica je pogorela Zgorelo fe deset domačij — škoda je milijonska — Ljudstvo obupano čaka pomoči ničesar. Hiše so bile vse krite s slamo, kar je le še bolj pospeševalo pustošenje ognja. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Kakor se je dognalo, je požar nastal Škocijan, 18. aprila. Po vsej obširni škocijanski dolini se je na velikonočni ponedeljek s silno naglico razširila strahotna novica, da je postala Rogačica, bogata vas, ki leži visoko v škocijanskih hribih, nepričakovano žrtev ognja. Kraj, ki ga obdajajo od vseh strani vinske gorice, je skrit v hribih in daleč od ostalega sveta. Ob zgodnjih jutranjih urah je pihala po hribih ostra burja, ki je do poldneva bolj in bolj naraščala. Ljudje so se odpravili k žegnanju v Dule, ki so od Ro-gačice oddaljene poldrugo uro hoda. Nekaj minut po enajsti uri dopoldne je v vasi planil požar na dan in se zaradi močnega vetra hitro razširil na vso vas. Pogorelo je deset trdnih kmečkih domačij. Ogenj je uničil vseh deset hiš z gospodarskimi poslopji. Pri nekem posestniku je postala žrtev požara tudi vsa živina, 12 prašičev, par konj in nekaj krav. Seveda je po hišah bila uničena tudi vsa oprema, v kleteh in drugih gospodarskih poslopjih pa je divji element nničil vse gospodarsko orodje, vino in drugo blago. Rešiti ni bilo mogoče prav pri posestniku Alojziju Androjni. Po splošni sodbi je morala ogenj povzročiti iskra, ki jo je veter iz dimnika zanesel na pod. Od tam je ogenj preskočil na ostala gospodarska poslopja in na hišo ter se potem z neverjetno naglico širil na domačije posestnikov Janeza Rupar-ja, Jožeta Puharja, Antona Mrgoleta, Janeza Raka, Josipa Megoleta, Antona MIslaja, Jožefa Gnidiee, Matije Resnika in AntonaNovšaka. Celotna škoda, kolikor se je pač dala v prvem hipu površno ugotoviti, znaša okrog dva milijona dinarjev, medtem ko so bili vsi posestniki skupaj zavarovani za borih 80.000 Din. Gasil prav za prav ni nihče, saj tudi ni bilo mogoče dosti pomagati. Ljudje so popolnoma zbegani, obupani tavajo okrog pogorišč, v enem dnevu so zapadli bedi in pomanjkanju. Brez strehe, obleke in tudi brez hrane pričakujejo nujno potrebne pomoči. Požar v Zibiški dolini Zibika. 18. aprila. Zibičani so preživeli letošnjo veliko noč pod vtisom velike požarne nesreče, ki je zadela med občani splošno priljubljenega posestnika Lojzeta Čokla, p. d. Orbota v Brunki vasi. Opolnoči med veliko soboto in veliko nedeljo je rdeči petelin strahotno zapla-polal na gospodarskem polju Orbotove domačije. Goreti je začelo poslopje z obeh strani hkrati. Pokanje tramovja in svetloba plamena je prebudila domače iz sna. Na obupne klice na pomoč so prihiteli še sosedje in drugi vaščani, vendar je bilo gašenje onemogočeno zaradi pomanjkanja vode, gasilnih priprav, ki bi omogočile črpanje vode iz Zibiškega potoka, pa ni. Omejili so se zato le na varstvo in obrambo sosednih poslopij. Ogenj je bil tako silen, da je razsvetljeval vso okolico daleč naokoli in je upe-pelil veliko starinsko poslopje do tal. Pri tem je zgorelo Orbotovim vse gospodarsko orodje, vsa krma za živino, \9'on mi itd. In »Parsifal« je hil na vfš}j?. nego samo dostojni višin1. Skušal snv> s fanfarami pred akti loopiratn Bavreuth. pokrili *mo »mistično brezno«, kakor je imenoval Wag-nor orkester (feljub neznatnemu številčne- mu oijaSenju godbenikov), temveč tudi iluz-z ijo neprekinjene scene. Postavili smo na oder naše najboljše pevce. Amfortasa je pel g. Primožič in ga pevski ter igralski izvedel vzorno, Titurelov glas (g. Petrov-čič) — kot gost — je spočetka scer malo p'ašno, a pozneje sproščeno in skrivnostno zvenel, Gurnemanc g. Betetta je bi mojstrovina, k.i jo zna ustvariti le on, g. Mar-Cec je takisto imel srečen večer. Njegove partija, kakor tud- partija Amfortasa in Kunary. zlasti te, ie psi hološko dovolj zamotana. možnosti mnogih in boljših rešitev te težke naloge n veliko, zato je bil g. Marčec na mestu, pevski pa je stal še višje. Lepo dramatičnost svoie partije modro poudarjajoč je podal čarovnika Klingsor ja g. Rus, vse pa mora prekašati' in je tudi prefcašela Kundrv g. Thierry-Kavčni-kove. Dvojno vlogo: v 6lužbi Grala in njegove svete bratovščine ponižna n po-finušna. pod vplivom čarovnij Klingsora nemirna. v prehodnem šfadiju silno trpeča in končno neprebrano (tako Wa3onatcx za violino in klavir. Ljubljanski kvartet }e izvrstno vigran in ima sijajne domače m tudi tuje kritike. Zato vsem Slovencem najtopleje priporočamo obisk koncerta. Koncert bo v režiji in aražmaju Kolarčevega narodnega univerziteta KODAK-tovarna FOTOGRAFSKIH FILMOV IN PAPIRJEV razpisuje za »Moj najlepši velikonočni posnetek« nagTade v gotovini. Udeležite se natečaja in zahtevajte razpis v drogeriji Gregorič. 5020 * Iz finančne službe. Premeščen je k finančni direkciji za vršilca dolžnosti šefa odseka za oarinie g. Božo Vukmirovič, doslej višji finančni tajnik. Upokojen pa je višji davčni kontrolor davčne uprave v Mariboru g. Anton Vodopivec. Za starešino finačne kontrole v Dravogradu je imenovan Davorin Golob, doslej finančni komisar v wubljani. * Izpremembe v banovinski službi. Z odlokom banske uprave v Ljubljani so imenovani: zdravstveni svetnik pri državni šolski polikliniki v Beogradu dr. Vladimir Brezovnik za primarija pri javni bolnei v Murski Soboti; tehnični višji pristav pri banski upravi v Ljubljani inže-njer Evgen Poniž za tehničnega višjega pristava v 6. položajni skupini na dosedanjem srtužbenem mestu; banovinski pogodbeni tajnik Branko Bartol za uradniškega pripravnika pri sre«kem načelstvu t Mariboru levi breg; banovinski zdravnik zdravstvene občine v Cankovi dr. Janko Kalan pa je podal ostavko na državno službo. » Razpis zdravniške službe. Državno zdravilišče za tuberkulozo v Topolšici razpisuje službo zdravnika - pripravnika. Prosilci za to službo morajo imeti pogoje za sprejem v državno službo in dovršeno zdravniško pripravljalno službo. —-Prošnje je treba vložiti pri kr. banski •moravi dravske banovine v Ljubljani do 30. aprila 1933. * Nov zakon o občinah, jfilnžbene Novinec objavljajo novi zakon o občinah, ki je bil nedavno sprejet v narodni skupščini Novi zakon je s tem stopil v veljavo. » Službeni list dravske banovine objavlja v 31. letošnji številki: Zakon o konvenciji o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med kraljevino Jugoslavijo in belgijsko - luksemburško gospodarsko unijo; naredbo banske uprave o podpiranju brezposelnih in po-bijanju delomržnosti; naredbo o nameščanju zapriseženih gozdnih čuvajev v dravski banovini ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. * Himen. Na Brezjah se Je včeraj poročila hčerka veleindustrijca in predsednika ljubljanskega velesejma s. Frana Bonača eosnodična Marica Bonačeva, z asistentom ljubljanske univerze dr. Hubertom Pehaniiem Bilo srečno! Smučarji !n tnrist!! Uporabljajte dr. Kmetovo mašite EV OLJE ZA SOLNČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. » Smrt uglednega koroškega rojaka. Včeraj zjutraj ob 5. J« umrl v Bačah ob Baškem jezeru na Koroškem mladi slovenski zdravnik g. dr. Lovro Nikl, star šele 34 let. Z njim sta izgubila zlasti Žila in Rož mladega idealnega moža, na katerega so stavili koroški Slovenci velike nade. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 9. na pokopališče v Maloščah. Zavedni Magrovi hiši v Maloščab naše globoko sožaije! * Najstarejši Ljutomerčan je umrl. Na veliki petek je umrl najstarejši Ljutomerčan, g. dr. Aleksander Rossitsch. Rodil se je 13. februarja 1S37 in je tores letos dopolnil 96. leto. Razen študijskih let ie vse svoje življenje bival v Ljutomeru, kjer le nekaj časa izvrševal zdravniško Drakso, ieta 18S5., do smrti svojega očeta, pa se je posvetil upravi svoiesa posestva, h kateremu spadajo tudi lepi vinogradi. Vse življenje je bil odličen lovec ter se je bavil posebno z ornitologijo. Do zadnjih tednov je bil telesno še dovoli čvrst in duševno čil ter &e je zanimal živo za dnevne dogodke. Ker sta mu opešala vid in siiuh. so mu morali vsak dan časnike prečitati. Pred kratkim je zbolel za pljučnico in jo je kljub visoki starosti prebolel. Umrl je za kapjo, ki ga je rešila trpljenja, zakaj zadnje dni je bil dobil prisad na .10-gah. Njegov oče Anton je bil od leta 18.13 zdravnik v Ljutomeru ter je umrl 82 let star tudi za kapjo; torej je visoka starost v pokojnikovem rodu deona. Veliko število občinstva iz vseh slojev prebivalstva je na velikonočno nedeljo popoldne spremilo najstarejšega *jjuomerčana na njegovi zadnji poti. » Veliki petek v Radečah. Na poslopju radeške papirnice Piatnik se vršijo zadnji čas večja obnovitvena dela. Tovarno dvigajo za eno nadstropje. Gradbena dela vrši ljubljanska tvrdka >Obnova«. Pri delih se uporablja običajno dvigaio, ki ga žene električni dinamo. Ta dinamo se je na veliki petek pokvaril in potrebno je bilo daljše popravilo. Popoldne je polir vprašal monterja, ali je stroj že popravljen, in v odgovor je dobiil, da bo vsak čas. Polir je sodil, da se obrat spet lahko prične, in je delavcem naročil, naj z delom nadaljujejo. Delavec Albin Verbič, star 24 let, iz Radeč doma, je tedaj pograbil zidarsko kiblo, stopil na betonsko ploščo in kiblo obesil na dvigalo. V tistem hiou je bil sklenjen električni spoj in tok je Verbiča na licu mesta ubil. Žalostni dogodek je globoko pre sunit vse Radeče. Na veliko noč se je vršil velik pogreb, ki se je ga je udeležilo vse domače prebivalstvo. Za nesrečo se zanimaio vsa pristojna oblastva — -Inšpekcija dela. Delavska zbornica. OUZD — ki so uvedla podrobno preiskavo. » Smrtna obsodba. Pred okrožnim sodiščem v Gospiču je bil te dni 25!etni Milan Grljan iz Vrbovske zaradi zločina roparskega umora obsojen na smrt aa vešalih. ♦ Tragično zastrupljenje s plinom. V nedeljo ponoči se je v Splitu s plinom zastrupila soproga zobozdravnika dr. Oskarja Kapora. Zobozdravniku je ponoči postalo slabo, zato je zaprosil soprogo, da mu skuha črno kavo. Soproga se je podala v kuhinjo, zdravnik pa je zadremal. Ko se je prebudil in opazil, da soproge ni v postelji, je pohitel v kuhinjo, kjer je soprogo na tleh našel mrtvo. Zadušil jo je P'-in> ki je uhajal iz počene cevi. * Ciril Metodova ženska podružnica v Novem mestu je poslala družbi čisti dobiček od velikonočnih butar v znesku Din 138.50. Lepa hvala! • Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. * Glej Mali oglas Slave Gril! • U. F. nogavice v veliki izbiri na drobno in debelo pri Karlu Prelogu. Ljubljana. Zvočni kino I^eal" velesenzacije se vrste draga za drugo v najnovejšem filmu krede w v © p © V glavni vlogi kot dirkač, ljubimec in kavalir Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer listen preizkušeno sredstvo za čiščenje madežev se dobi edino v DROGERIJI K AN C Tyrševa (nebotičnik) in Židovska ulica 1 PROTI SONČNIH PEG ? . . -. ORISOL CHEME I ■'rvr -.'-T JAT -IV T1 TC ! Iz LjuMfane n— Za koncert violinskega virtuoza Vaše Pfihode, ki bo v petek 21. t. m. v veliki dvorani Uniona, vlada že danee veliko zanimanje. To pa po vsej pravici, saj je Pfihoda poleg Hubermana brez dvoma najznamenitejši violinist Evrope, kjer uživa neomejen sloves, ogromno priznanje in izredno priljubljenost za svojo umetniško igro, ki je v vsakem pogledu na višku. Zato so njegovi koncerti umetniški dogodki prve vrste za vsako mesto, v katerem koncertira. Tudi v Ljubljani je Vaša Pfihoda izredno priljubljen, kar dokazuje že današnje zanimanje za koncert, ki bo prav gotovo nadvse častno obiskan. Občinstvo prosimo, da si takoj zagotovi vstopnice v Matični knjigarni, kjer se vrši prodaja o<^ 40 Din navzdol. NAZNANILO ZOBNI ATELJE DENTIST-TEHNIK se je preselil iz Rimske ceste sedaj pred škofijo št. 21, hiša Strojanšek, trgovina pri »Zvonu«. 5016 n— Pevsko društvo i>Ljubljanski Zvon« bo izvajalo v ponedeljek 24. t m. ob 20 na cerkvenem koncertu v frančiškanski cerkvi kot prvo točko sporeda Zajčevo veliko kantato >Oče naš«. Napisana je v obliki oratorij a za soli, mešan zbor, orgle in orkester. Zbori so pisani grandiozno, efektno s prelepo melodijo, ki je lastna Zajcu, Solisti imajo lepe, hvaležne vloge. Bujna je tudi instrumentacija dela. Delo je napisal Ivan pl. Zajec leta 1897. ter je bilo v Zagrebu pogostokrat izvajano. Celotno izvajanje močno povzdignejo orgle. Koncert bo v proslavo lOOletnice rojstva nesmrtnega hrvatskega skladatelja. Vstopnice od 25 Din navzdol so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu Danes in jutri točno ob 13.45 uri (zaradi ogromne dolžine filma) v ELITNEM KINU MATICI Največji ekspedicijski film sedanjosti! u— Samaritanke in samaritani krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani! V četrtek in petek, 20. in 21. L m., vsakokrat ob 19. uri bosta važna sestanka v Okrožnemu uradu na Miklošičevi cesti v zadevi nastopa samaritanov ob priliki glavne skupščine Rdečega križa t Ljubljani. Pridite vsi in iz vseh letnikov, četudi niste dobili pismenega vabild u_ Danes ob 13.45 »Trader Horn« v Elitnem kinu Matici. Ogromno zanimanje za. velefilm >Trader Horn« ali »Klic pragozda« doKazuje, da je ZKD s svojim ve likonočnim filmskim sporedom ustreg.a najširšim plastem prijateljem filma. Vse predstave so bile razprodane, zato bo ZKD predvajala film še danes in jutri. Zaradi dolžine filma je začetek predstave vsakokrat že ob 13.45, zato naj bo občinstvo točno. STANOVANJE v vili v bližini glavnega kolodvora 4-sobno z vsem komfortom (celo I. nadstropje) posebne stopnice, uporabo vrta, oddam z avgustom. Pojasnila daje Reklam Rozman, Gledališka ulica 8. 5179 Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestiiah, bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasoplje-nosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« gren-čica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. nost in prava rei gioznost. V zvezi teh dveh leži garancija za obstaj dela v bližnjjr bodočnosti. G. ravnatelj Polič j« z uspehom svoje ambicije iahko zadovoljen. Predstavi se pospešena priprava tli poznala. Vse se je izvršilo precizno, izgiajeno in za naše razmere v izredno visok- umetn ški obliki. Predstava je močno segala iz sfere običajnih predstav G dirigent je zčrpal in do mogočne veljave dvignil iz partiture duha in vtfeb no dela. Če n- bi! dramatični vtisk zelo jak. pa je bil čsti pevski in glasbeni del izenačen, popoln in plemenit. Kostumi so bili svojim namenom popolnoma prmern , slikar je izvršil umetniško delo, kupola je mojstrska. scen i en" problemi, kot že rečeno, v smislu naših razmer ugodno rešeni. Na rovaš teh razmer gre tudi pomanjkanje zvonov. Lučn- mojster je poznal svojo nalogo prav dobro. Prevod Wagnerjeve drame je težka rež. Ime Parsifalove matere »Herzelide« je težko boljše prevesti, kot v Tugomiro. Gur-nemaneov stavek ot> sklepu I. akta se glasi v nemškem oriignahi: »Las«' du hier kfinftig dre Schwane in Ruh' und mehe dir Ganser, du Gans!« Prevajalec je prevedel: »Pusti iabude na nvru odšle i in išči gosake, ti gos!«, torej narobe: »Gos«k. poišči sr gos!« To re seveda tud' smiselno, saj Nemec ne zmerja moškega z gosjo. »Gledališki list« je k razumevanju dela mnogo pripomogel. Predstava je s pavzami 40 in 20 minut trajala dobrih pet ur. Teater je bil za sve- čano ubrano publiko premajhen. Treba je b;lo pristaviti dodatnih stolov. Zdi b nam bilo, ako bi »Parsifala« res omej li sanvo na dve predstavi. —č O praškem gradu in katedrali sv. Vida V četrtek, dne 20. t. m. ob 20. uri bo v »Zvezd« predaval g. Alekt=ander HUbert iz Prage o praškem gradu iin katedrali sv. Vida. Predavanje je vredno posebne pozornosti lljublganske kulturne javnosti. Starodavni grad na Hradčanith in katedrala sv. Vida sodita med največje arhitektonske zanimivost zlite Prage. Njuna zgodovina odraža tudi vso pestTO zgodovino bratskega češkega naroda od 10. stoletja do najnovejšega časa. Od Premislovcev, ki so obe sitavb: začeli, do arhitekta Hilberta. ki je katedralo dovrši: in našega velikega mojstra arh. Plečn ka. ki je sodeloval pri novi prezidavi in notranji ureditvi gradu. Predavatelj, nečak znamenitega arhitekta dr. h. c. Kamila Hilberta. ki je ogledal in fotografiral razne 7inamenitost;. ki javno še niso dofttotpne, n. pr. grobove čeških kraljev, kraljevsko zakladnico v katedrali itd. Vse to n še mars:kflj zanimivega bo občinstvo videlo na 140 lep o 4rioip.tičn'h slikah. Opozariamo. da bo g. Hi'!bert predaval v slovenščini. V pet^k. dne 21. t. m. bo tfovoril o iiatem predmetu v Mariboru (Lhidska univerza). Pozdravljamo taka predavanja, bi najuspešneje seznanjajo občinstvo 8 pretek- lostjo bratskega češkega naroda. V Ljubljani se bo predavanje g. Hilberta vre lo'pod okrilij em J ugo siLov .-češikos 1 o v«šk e lige in Če>§ke občine. O kulturnih stikih med Cehi in Slovenci v preteklosti in sedanjosti so priobčili praški »Narodni Listv« daljš članek g. I. K. Strakatega. G. Strakaty. ki se je v zadnjih 30 letih Vam živahno uoejstvoval v delu za našo vzajemnost in si je pridobil za njo napozabn h zaslug, je temeljito obdelal obsežno in težiko pregledno gradrvo. Več si v okviru takega članka niti ne moremo želeti. Skoda je, da sestavek ni izšel v »Čehoelov.-jaigoslov. reviji«, kamor bi predvsem sodil in kjer b bil lažje in dalje časa dostopen. «Narodn Listv«, so ga izdala v srvojii 'velilkonočni številki, ki je posvečena državam Male antante. V leposlovni prilogi sta nriobčena med drugim tudi ta prevoda Golarjcve »Gospe svete« n Župančičeve »Belokrar;«ke deklice.« našo prozo pa zastopa Juš Kozak z odlomkom iz »Belega mecesna« v prevodu I. K. Strakatega Članek o kulturnih stikih med ČeV in Slovenci Komo ob prvi priFki tr-občili v nrevodu. Tfl ko se bo tudi rase občinstvo seznanilo s tem pregledom obsežnega sodelovanja med Čehi in Slovenci. Pristopajte k Vodnikovi družbi Danes te bom pa spremila k Slamiču, ljubi moj 2ane. Vinčece bova Izpila vrček pa nama ostane! I i » I l I M » 1 I I II111» n 1« j lUUULD^ Klub koroških Slovencev v Ljubljani priredi v soboto 22. t m. v veliki dvorani Uniona koroški večer z zelo zanimivim programom. Prireditev bo pri pogrnjenih mizah. Vstopnine ne bo. Na to prireditev opozarjamo že danes vse prijatelje naše Koroške! Ljubljanski Sokol J&vfla članstvu, da je neizprosna usoda iztrgala iz njegovih vrst zvestega člana brata Franceta K o z j a k a. Društveno odposlanstvo bo blagoDokojnika spremljalo na njegovi zadnji poti. Pozivamo ostalo članstvo, da se tej deputaciji pridruži. Žalni surevod krene v sredo 19. t. m. ob 17. izipred hiše v Streliški ulici 32, kjer bo obenem zbirališče. Obleka civilna in znak. Blagopcko.1-ni:ku časten spomin! u— Sokol I Tabor obvešča svoje članstvo* da z današnjim dnem prične z redno telovadbo starejših bratov. Vadilo se bo v posebnem oddelku dvakrat tedensko po dogovoru — predvidoma ob sredah in Petkih od 8. do 9. zvečer. Tem potom poziva svoje člane, ki so se že prijavili, kakor tudi vse ostale, da se udeleže današnje vadbene ure v društveni telovadnici. u_ Zaradi nedeljske predstave >Manon« smo prejeli: Za veliko noč zvečer je operno gledališče dalo >Manon<. Notice v listih in lepaki po mestu so napovedali, da bosta vodilne partije pela ga. Gjungje-nac - Gavella in g. Gostič. Občinstvo je gledališče dodobra napolnilo. Toda veliko razočaranje je zavladalo po hiši, ko so poslušalci videli, da so se dali povleči. G. Gostič namreč ni nastopil, vodstvo gledališča pa ni smatraio za potrebno, da bodisi na lepakih ali pa s kratko besedo pred pričetkom predstave oznani občinstvu, da se je iz kakršnekoli potrebe zgodila sprememba. — V prihodnje prosimo upravo, da se v takšnih primerih najde način, ki občinstva ne bo žalil in razočaral. u_ Umrla je v Dobrunjah agledna po- sestnica gospa Ana Keržinova, stara 65 let. Pokopali jo bodo jutri ob 9. — Blag ji spomin! u— še o požaru na Valvazorjevem trgu. Kakor je že poročalo ponedeljkovo >lutroc, je nastal predvčerajšnjim na Valvazorjevem trgu nevaren ogenj. Zajel ;e voz, v katerem pa ni bival, kakor smo omenili, neki Bosanec, marveč je njegova lastnica Marija Tavčarjeva, doma z Dolenjskega. ženska je nameravala stanovanjski voz desinficirati zaradi mrčesa. Pripravila je primerno zmes, ki jo je užgala, ogenj je pa kmalu zajed vse lesene dele voza ter ji uničil vse premoženje. Tako je ostala Tavčarjeva z otročičkoma, ki sta stara 3 in 6 let, popolnoma broz vsakih sredstev. Prenočišče de morala iskati nesrečnica v delavnici na dvorišču, manjka ji celo najbolj potrebne obleke. Usmiljeni ljudje naj po možnosti pomagajo ubogi družinici. u_ Nož je govoril. O številnih nesrečah in nezgodah med prazniki je poročalo ponedeljsko »Jutro«. Dobra volja je prešla v raznih primerih v lahkomiselnost in surovost. V Litiji so napadli neki ijudje rudarja Franca Valenčiča, ki je dobil vbod v levico. Tudi med fanti na Smokoveu pri Breznici je nastal predsinočnjim pretep. Spoprijeli so se v neki gostilni, kjer je eden izmed pretepačev sunil z nože-m v levo stran prsi posestnikovega sina Petra Legata. Oba ranjenca so nemulno spravili v ljubljansko bolnico. u— Mestno načelstvo v Ljubljani naznanja, da se bo v nedeljo 30. t ni. ob 13. vršila javna dražba košnje mestnih potov in štradonov na Barju, in sicer v gostilni Jakoba Vidmarja na Ižanski cesti. Javna dražba v zadevi oddaje košnje mestnih potov in štradonov Trnovskega, Karlovskega in Poljanskega predmestja se bo pa vršila 7. maja ob 13. v gostilni pri Koscu na Opekarski cesti. n — Konje, vozove in vso konjsko in vozno opremo je treba najkasneje do četrtka 20. t. m. prijaviti mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu štev. 7-1., soba 3, ker se ta dan zaključi popisovanje in izroči popisni seznam vojaški oblasti, ki bo najstrožje nastopila proti onim lastnikom, ki ne bi pravočasno in pravilno zglasili svoje živine in svojih vozov. n_ Zatiranje gosenic in drugega škodljivega mrčesa. Mestno načelstvo ljubljansko opozarja posestnike in najemnike zemljišč na razglas, ki je nabit po_ mestu. u__Občni zbor Muzejskega društva za Sloveniio bo dne 27. L m. Iz Maribora a— Ljudska univerza. V petek 21. t m. bo predaval o tisočletno zgodovini gradu in katedrale sv. V>ida v Pragi tajnik osrednjega odbora Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Pragi g. Aleksander Hiiibert Predavanje bodo spremljale krasne slike. Prireditev je skupna z mariborsko J C ligo. a— Darujte za knjižno akcijo! S podporo generala Maistra in mestnega župana dr. Lipolda bodo tud« v Mariboru izvedle dijaške in mladinske organizacije SJSU »Napredek«, »Urnim«, akademska podružnica CMD, ZKD i z Zveza mladih intelektualcev nabiralno knjižno akcijo za naše brate v tujini. Diiaki so včeraj raznesli po mariborskih hišah zadevne letake s pozivom pripravljalnega odbora, danes pa bo mladina pričela pobirati pri stranicah knjige, ki naj jih občinstvo z ozirom na veliki namen akcije daruje v čim večji merd. < IZOLSKI DOM Tel. 33-87. Mady Christians in Hana Heinz Bollmann ▼ opereti prve Goethejeve ljubezni ,,FRIDERIKA" Glasba: Fanz Lehftr Predstave: danes ob 18.% in 20.%, jutri ob 20.% PRIDE! PRIDE! Plavi sen Lillian Harwey r -ao. DiN Lepa tat pripravna birmanska darila kupite ngo§ko dete, katero je nato zadavila. Pri razpravi je obtoženka dejanje zanikala trdeč, da je otroka rodila mrtvega. Tudi se vseh podrobnosti ni mo^a spomniti, ker je med porodom večkrat omedlela. Obsojena je Ma na tri mesece zapora, pogojno na tn leta. a— Težka nesreča ob vodnjaku. Pred-včerajfšniim je zajema1! .z domačega vodnjaka s pomočjo vretena vodo 191etni posestnikov sin Franc GraSlč iz Ranče na Pohorj«. Ko je zopet pnvleke! vedro vode do roba vodnjaka, se mu je težko vedro termiznSlo nenadoma iz rok in strmoglavilo v globino. Pri tem se je tudi z vso na-glioo zavrtelo vreteno. č;gar ročaj je udara nesrečnega Graš ča s tako s'lo po glavi, da se je fant nezavesten zgrudil na tla s počeno lobanjo. Grašič je bil prepeljan •v mariborsko bolnišnico, k:er je njegovo stanje zelo resno. — Na novo je tukajšnja bolnišnica sprejela včeraj še tri nadaljnje žrtve nesmrselinega streljanja in fantovske neprevidnosti. Med stre-janjem je razneslo staro puško 2*>letnenw posestrrlko-veimn sinu Alojziju Po!,:ču iz Zamarkove pri Srv. Lenartu v S-ovenskih srorlcah. Sila ekspfcziie je mladeniču odtrgala levo roko v zapestju. Med nabijanjem je eksplodiral možnair ^feitnesp™ delavcu Ivanm K;rb"-&ti iz Zrloovcev in je smodr k osmodl! 1 rb'ša po vsem obrazu. Med streljanjem je odpete! zaradr premočnega naboja v zrak mo-ž-nar letnemu posestnikov emu sinu Antona Srebata rz Gabem-lka pri 9ov. B:strici in ga močno oplazit po desir strani glave. Srebat ima paškrafcrvano tudi desno oko. li CeSp e— Koncert v Marijini cerkvi. Celjsko pevsko drušuvo je izvajalo na veliki petek rvečer v Marijini cerkvi ob lepi udeležbi občinstva sloviti Haydnov oratorij »Sedem poslednih besed Kristusovih« za mešami zbor, soli in orkester. Delo je vestno na-št-udirai dirigent g. Pec Sesula, k: ie ob tel priliki stavil petletnico svojega uspešneira delovanja kot pevovodja CPD. Pevski zbor je izvajal svoj part Izenačeno, precizno in z dobro dinamiko. Zelo se je uveljavi! kvartet solistov, obstoječ te koncertnih pevk in dlanik CPD ge. Goloblčeve (sopran), ge. Rajhove (alt), koncertnega pevca g. Avgusta Zirvka iz Maribora (tenor) in g. Finka (bas). Orkester, ki so ga tvori.!? člani Celjskega godbenejra društva m že-lezničarske godbe ter učiteljev in nekateri gojenci celjske Glasbene Mat:ce, ie igral precej točno in enotno, nekatera mesta pa so bila premalo izpiljena. Prirediteljem gre vse priznanje za uspešno izvedbo prvega oratoriia v Celju, pri katerem so sodelovale z-golij domače moči. — Delo bodo ponovila v nedeljo ob 16.30. Pridite tudi deželani! e— Lutkovna predstava. Skavtski kitko wii oder v Celju bo uprizoril v soboto 22. t m. ob 16. v Zdravstvenem darmi lutkovno veseloigro »Oašperček straši«. e_ Žrtve velikonočnega streljanja. Streljanje o veliki noči tudi v celjski okolici ni poteklo brez nesreč. V Petrovčah je streljal na veliko soboto popoldne 17 letni kovaški vajenec Fran Gajšek s karbidom. Nenadoma je eksplodirala s karbidom naKraliica sui-njev« in dv« predigri. t Gospodarstvo Trgovinska pogajanja z Avstrijo Kakor smo ie poročali, ee bodo na željo avstrijske vlade v kratkem pričela na Dunaju pogajanja za revizijo dosedanje juszo-slovensko - avstrijske trgovinske pogodbe. Po najnovejših dunajskih vesteh ee bodo ta podajanja pričela baje že ta teden, v sredo ali četrtek. Zahteva avstrijske vlade po reviziji sedanje pogodbe se opira v prvi vrsti na razvoj trgovinske bilance med našo državo n Avstrijo, ki kaž.e znatnejši presežek v našo korist. Avstrijski agrarni krogi so na podlagi teh številk sprožili zahtevo po zn zanju dogovorjenih kontingentov za glavne agrar-' ne proizvode naše države kakor tudi zahtevo po ponovnem povišanju nekaterih agrarnih carin v cilju zmanjšanja uvoza. Sklica-joč se na etatstiene podatke o zunanji trgovini. skušajo dokazati, da dosedanja zaščita v obliki kontingentov, carin in uvoznih dovoljenj ne zadostuje. Po naši statistiki zunanje trgovine se je na?.a trgovinska bilanca z Avstrijo zadnja leta gibala tako-le (v mlijonih Din): izvoz v uvoz iz Avstrijo Avstrije saldo 1928. 1154 1355 — 201 1929. 1238 1 324 _ WJ 1930. li«? 3171 + 28 1931. 727 730 _ 3 1932. 676 384 + 292 Naša trgovinska bilanca z Avstrijo je bila zadnja leta večinoma pasivna, za pret. leta pa je dejansko izkazana precejšnja aktivnost. Tudi avstrijska statistika kaže za Av-etr jo prilično pasivnost v prometu z našo državo. če hočemo pravilno oceniti avstrijske zahteve po zmanjšanju uvoza iz naše dr. žave, ki se opirajo v prvi vrsti na rezultate statistik znmanje trgovine, moramo pomen teh številk nekoliko globlje premotil ti. Najprej je treba ugotoviti, da ima Avstrija po svoji gospodarski in finančni strukturi vecbso hudo pasivno trgovinsko bilanco. Z veliko večino držav ima zaradi tega zelo pasiven trgovinski promet. Ni torej upravičenega razloga, zakaj bi mo. raič-. imeti baš z našo državo aktivno bilanco. Upoštevat: pa je treba tudi druge momente. Zaradi valutnih sprememb pri nas in v dragih državah so sploh statisti ke a zunanji trgovini za preteklo leto rr Silo •zanesljive. Zelo verjetno je, da je v nagi statistiki vrednost uvoza zlasti iz Avstrije prenizko ocenjena. To nam potrjuje tudi razvoj kliringa, ki smo ga imeli lani z Avstrijo do konca tretjega četrtletja. Ta IfcMring je sicer kazal do trenutka, ko smo .ga mi odpovedali, saldo v našo korist; v teku odpovednega roka pa so se vplačila tik o razvijala, da smo končno prišli mi v dolg nasproti Avstriji, ki smo ga izravna. 11 iz 20cdEtotniici vplačili na klirinški račun. po poteku roka 1 šele letos v januarju. Po izvršenih plačilih v kliringu bi torej lahko sodili, da je bil lani naš trgovinski promet z Avstrijo prilično 'izravnan Na lanski razvoj naše trgovine z Avstrije je brez dvorna znatno vplivala tudi okoi-da smo osvobodili znatna vezana av_ sti-ljska dobroimetja v naši državi, kar je seveda le začasno povzročilo večji izvoz v Avstrijo. Letos se ves plačilni promet za r>ie-l3e bojne blagovne obveznosti vrši na ' agi privatnega kliringa preko borz. če bi bila naša trgovinska bilanca z Avstrijo z*a?ti letos zares visoko aktivna, tedaj je V13no da bi morala nastopiti na naših borzah znatna ponudba avstrijskih šilingov, ki bi imela za posledico nizek tečaj za šiling pri nas in čvrst tečaj za dinar v Avstriji. Dejansko pa tega ne opažamo. Na. sprotno tečaj šilinga v privatnem klirirtgu ie ori nas razmeroma vedno precej visok, in pogosto celo precej višji nego bi ustrezal intervalutarni pariteti. Vsi navedem momenti torej kažejo, da niso upravičene zahteve Avstrije po nadaljnjem omejevanju uvoza iz naše države, ki se opirajo anje statističnih številk. zgolj na gii _ Produkcija slovenskih premogovnikov V prvih dveh mesecih tek. le1:, je bilo premogovnikih dravske banovine nakopano 209 48S ton premoga (v jan. 113.333, v februarju 94.155) nasproti 253.821 tonam v j„tem razdobju preteklega leta. tako da je bila letos prod akcija za 44.333 ton manjša nee v januarju in februarju mnogo manjše nego lani v istih mesecih. V januarju je bilo v premogovnikih povprečno 6422 zaposlenih rudarjev (ia 1022 manj nego lani v januarju), v februarju pa 6357 (za lfMtB manj), šihtov je bilo izvršenih v ian larju 143.559, v februarju oa 118.902 (lani v januarju 177.430, v februarju 161.712). Gospodarske vesti Bilanca Prve hrvatske štedionice. Bilanca za 1. 1932., ki je bila pravkar objavljena, ie po predpisih uredbe razdeljena na dva dela. za staro in novo poslovanje. V bilanci za stare račune znaša gotovina in do-bro motje pri denarnih zavodih 49 milijonov Din (1. 1931. 64) vrednostni papirji 297 milijonov (321), menični Dortfelj 168 in reeskont 382 milijonov (1. 1931. skupaj 241), dolžniki 1038 inil jonov (1321) in nepremičnine 153 milijonov (176). Med pasivami znašajo stare vloge 1468 milijonov Din nasproti 1775 milijonom v 1. 1931. in 1954 milijonom v bilanci za 1. 1930. Ostali upniki so vnešeni s 368 mili ion i Din (1. 1931. 418). Za lansko leto je izkazan čisti dobiček od 4.1 milijona Din. V posebni bilanci za novo poslovanje znašajo nove vloge 46 milijonov Din. upniki pa 6 milijonov. Od teh novih sredstev je v gotovini in v naložbah pri bankah '20 milijonov, v blagajniških bon h Narodne banke 25 milijonov, v kratkoročnih posojilih pa 5 nvlijonov. -— Krčenje svetovne trgovine. V zadnjih dveh odnosno treh letih se je obseg svetovne trgovine v taki meri skrčil, ^kakor to pred vojno ni bilo nikoli zabeleženo- Po pravkar objavljen h podatkih, ki jih je sestavil nemška državni statistični jrad (za 91 držav, ki predstavljajo 99'/o svetovne trgovine). je lani znašala skupna vrednost izvoza in uvoza v svetovni trgovini 109.5 milijarde mark nasproti 164.5 mil jarde mark v i. 1931., 228.7 milijarde mark v 1. 1930. in 284.2 milijarde mark v konjunkturnem letu 1929. Svetovna trgovina .i« t°rej v primeri z jetom 1929. padla za 61.5 to je ekoro za -/3, v primeri z 1. 1931. znaša padec 33.51/p, v primeri z l. 1913. pa 31.7 °/o. Seveda je del tega padca pripisati splošnemu nazadovanju cen, vendar pa kaže znatno nazadovanje tudi statistika, sestavljena na podlagi enotnih cen iz 1. 1913., in sicer v primeri z 1. 1931. padec za 14%, v primeri z 1. 1929. pa 33%. Bsrze IS. aprila. Na ljubljanski borzi se je deviza Berlin ponovno okrepila. Tudi London in Trst sta bila čvrstejša. NewYork pa je popustil. Premija znaša nadalje 2S.5 %. Avstrijski šiling se je na zagrebški borzi v privatnem kli-ringu trgoval po 8.40 (v Beograda 8.30 do 8.33), grški boni pa notirajo 40 — 41, (v Beogradu 41 den). Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v državnih papirjih nadalje prijazna. Vojna škoda se je danes trgovala po 193.50, 194 in ob sklepu borznega sestanka po 198. V ostalih državnih papirjih ni bilo zaključkov. Od industrijskih vrednot eo se trgovale delnice Šečerana Osijek po 110. Devize. Liubljana. Amsterdam 2313.74 — 2325.10, Berlin 1361.25-1372.05, Bruselj 799.13 do SC3.07. Curih 1108.35—1113-85, London 198 97—198.57. Newyork ček 5680.47—5708.73. Pariz 225.54 —226 66. Praga 170.67—17153 Trst 294.35—296.75. Zagreb Amsterdam ' 2313.74 — 2325.10. Berlin 1361.23 — 1372.05, Bruselj 799.13 do 803.07, London 196.97-189.57, Milan 294.35 do 296.75, Newyork kabel 5702.47—5730.73. ček 5680.47 - 5708.73, Pariz 225.56-226.66. Praga 170.67 — 171.53. Curih 110S.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.3325, London 17.70. New-vork 514, Bruselj 72.025, Milan 26.55, Madrid 44, Amsterdam 208.90, Berlin 122.80, Dunaj 55.25, Stockholm 93.50, Oslo 90.60. Kobenhavn 78.90, Sofija 3.75, Praga 15.385, Varšava 58.10. Bukarešta 3.08. Dunaj. (Tečaji v privatnem kliringu.) Beograd 12.01, London 32.02, Milan 47.96, NevJVork 929.23, Pariz 36.85, Praga 25.68. 100 S v zlatu = 131.62 S pap. Klektj Ljubljana. Vojna škoda 193 — 196, 7% investicijsko 42 — 44, 7% Blair 33 — 35, 8°'o Blair 35 _ 37. 7% Dtž. hipotekama banka 42 den., Trbovlje 130 — 140. Zagreb. Državne vrednoto: Voina škoda 194.50 — 198. za maj 190 — 192. 7% investicijsko 42.30 — 45, 4% agrarne 23 — 26, 7% Blair 33.50 _ 35, 8% Blair 35 — 37, 7% Drž. hipotekama banka 42 bi.. 6% begluške 31 50 — 32; bančne vrednote: Narodna banka 3300 bi., Priv. agrarna banka 189 do 191; industrijske vrednote: Narodna šutnska 23 den.. Gutmann 100 bl„ Šečerana Osiiek 110 — 125. Šečerana Bečkerek 8C0 do 900, Trbovlje 135 — 140, Isis 30 bi.. Split cement 150 den. Beograd. Vojna škoda 190, 192.50 zaklj.. 7% investicijsko 43.50 zaklj.. 6% begluške 32, 31.75 zaklj.. Narodna banka 3500 zaklj., Priv. agrarna banka 192. 191 zakli. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 1525, Alpine-Montan. 11.45, Šečerana 12.51. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 18. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 60-25. za iulij 61.75, za sep tember 63.375; koruza: za mai 31.75. za julij 33.873. za september 35.625; oves: za maj 20.875, za julij 21.25. + Winnipeg, 18. aprila. Začetni tečaii: Pšenica: za maj 52.125. za juPj 53.50, za oktober 55.50. + Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena Nudijo »e: pšenic* (po mlpvski tarifi, slovenska postaia. plačilo v 30 dneh); baška, 76 kg po 220 do 222.50, baška, 77 kg po 230 — 232.50; koruza (po mlevski tarifi, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh): promptna po 90 — 92, za april po 97 — IOO; moka (slovenska po- avna tazr Dne 11. in 12. t. m. so bili izžrebani naslednji manjSi dobitld: Din 400 srečke štev.: 5988, 10.872. 10.875, 10.887, 22.719, 22.733, 22.757, 37.017, 37.029, 45.740, 45.779, 51.558, 51.581, 51.594, 58.331, 58.340, 58.357, 58.382, 62.222, 62.268', 88.278'. Zadružna hranilnica r. z, z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 staja, plačilo ▼ » dneh): bažka >0< po 4o6 do 410: banatska po 415 _ 420. + Novosadska blagovna borza (18. t m.) Zaradi praznika borza danes ni poslovala. + Budimpeštanska terminska borza (18-t. m.) Tendenca neenotna, promet slao. Pšenica: za maj 13.75 _ 13.76, za jmi*) 13.S7 — 13.88, za oktober 13.41 — 13.43; rž: za maj 6.96 — 6.97; koruza: za maj 7.05 — 7.06. za iulii 7.52 — 7-53, za avgust 7.94. o r Velikonočno gostovanje Primorji* V nizu jubilejnih prireditev ,ki so se za letošnjo Veiiko noč vršile v naših krajih, je bila prav pomembna tudi 25-Ietnica JSK Viktorije na Sušaku. Jubilant je priredil turnir domačih kiu.bcv, glavni točki dnevnega reda pa sta bili oba dni srečanji med nogometnim moštvom jubilanta in ljub. ljaaskega Primorja. Viktorija : Primorje 2:1 (1:1) V pni tekmi so gostje neupravičeno pod egli. Bil' so v premoči in po lepi igri zabili nekaj golov, ki jih sodnik ni priznal. Viktorija pa v enostavnejši igri na prodore dosegla dva gola in s tem zmago. Primorje : Viktorija 5;0 (4:0) V revanši je Primorje v doloma spremenjeni postavi in pod zanesljivejšim sodnikom v premočni igri zasluženo odpravilo protivnika z visoko številko. Dve mednarodni tekmi v Domžalah Za velikonočne praznike sta povabi a domžalska kluba Disk in Domžale v goste SK Austric iz Celovca. Ta celovški klub je Domžaleem že prav dobro znan, sa.j je igral to pot že tretjič v Domžalah. Nudil je vedno dober nogomet, fair in napeto igro in je privabil na igrišče rekordno število gledalcev. Tudi letos je bilo to mednarodno srečanje v Domžalah težko pričakovan do^ godek, ki je dvignil na noge vse športnike kamniškega okraja. SK Austria je igrala v nedeljo s SK Domžale. Sp'ešno se je pričakovala zmaga gostov, vendar so domačini takoj v začetku igre pokazali, da so enakovredni nasprotniki avstrijske enajstorice. Z velikim elanom so pričeli z nevarnimi napadi in so 20 minut neprestano oblegali vrata gostov, ki so medtem komaj dvakrat prišli do nasprotnega gola. V 5. minuti je Amen z lepim golom dosegel vodstvr za domače, v 20. minuti pa je iz kombinacije Krek _ Feliks padel drugi gol. Gostje, ki se v začetku niso megli znajti na ozkem in za njih očividno premajhnem igrišču, so proti koncu polčasa prešli v ofenzivo in zmanjšali razliko na 2:1. V drugam polčasu so bili gostje v premoči in s>* kmalu izenačili. Iz enajstmetrovke je Krek dosegal vodstvo za domačine. vendar pa so gostje že v par minutah izenačili in ohranili rezultat do konca. Igra je tako končal neodločeno 3:3. Sodil je prav dobro g. Dcunar Na velikonočni ponedeljek je Austria na. stopila proti Disku. Za to tekmo je vladajo še večje zanimanje. Igra ie bila vseskozi napeta in zanimiva in je končala brez gola z 0:0. Gostje v obeh tekmah niso pokazali nobenih posebnosti, s katerimi bi vidno nacBkriljevali domačine, vendar pa je vsem ugajalo njihovo podajanje žoge in hiter start. Dobro moč so imeli zlasti v vratarju in desnem branilcu, domačini pa so v obeh tekmah pokazali zmatno boljšo igro, kot smo je bili dozdaj vajeni. Zaigrali so z voljo in požrtvovalnostjo ter dosegli v tem mednarodnem srečanju časten rezultat. Pohvaliti moramo izredno disciplinira, nost gostov, ki niso nobeni odP.očitvi sodnika ugovarjali. Obe tekmi sta bili skoro brez foulov in sta bili prava propaganda za nogometni šport. TKD Atena (bazenska sekcija). Danes ob 17.30 obvezen trening na igrišču za vse igralke. Istočasno se »prejemajo nove Sanice. Službene objav« LHP. Redna seja uprav, odbora danes ob 18.30 v damskem salonu kavarne Eirnone. Odborniki točno in polno številno! Pozivajo se vsi klubi, da nemudoma javijo, koliko izvodov saveznih in podsaveznih pra«rii m pravilnikov potre, bujejo. Nabava enega izvoda je obvezna. Cena 20 Din. Nabava pravil in pravilnikov se priporoča, tudi vsem sa veznim in pod-savezuim sodniKom. ASK Primorje. (Predsedstvo). — Seja eksekutive v četrtek cb 20. v posebni sobi restavracije S amič. Vabljeni gg. ravn. Ču_ stovič, inž. Debelak, Jugovec, Kralj, Stanko, ravn. šetina in načelniki sekcij. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16. naprej strogo obvezen trening za prvo skupino. SK Ilirija (nogometna sekcija). Dane« trening prve skupine. V garderobi naj bodo ob 17.: Rožič. Janez, Brglez, Belak, Var-šek, tinte r, Ilcvar, Lah, Svetic, Košak, Pfeifer, žitnik I in n, Pogačnik, Doberlet, Pungerčan; v četrtek po ob istem času nasiednji: Verovšek, Kveder, Dernik, Ma. '.ič, Gogala, Eiselt, Francot, Kos. Hartner, Grintal, Pečan, Derenda, Aljančič, černe, černač. Lah IL Rihtar. Rohaček, Prijatelj. — Kazenska sekcija: Danes ob 18.30 sestanek vseh igralk v klubski sobi v kavami Evropa. .Sestanek obvezen in važen zaradi izvolitve sekcijskega načelstva. Zimsko kopališče SK Ilirije je cd danes naprej otvorjeno in pripravljeno za treni ng. — članstvo sekcije se poziva, da pla-v a lin i trening polnoštevilno p »seča. MK Ilirija. Redni družabni sestanek celokupnega članstva danes cb 20. v posebni sobi -""^acije Fritz Tavčarjeva ulica. ŽSK Hermes (nogometna sekc;ja). Danes ob 20. pri B"!:ču seja sekejskega odbora. Potni maršali naj predlože obračune gostovanj. (Zagorje. Cele). SK Svoboda (Vič). Danes ob 20. prva obvezna odborova seja v gostilni pri »Sokolu«. Vsi odborniki sigurno! Burnik Tone naj piinese tajniške potrebščine. Prihodnji teden prično recini treningi. - —naju« ---- Iz Novega rstesta n— Za desetletnico novomeške podružnice Glasbene Matice določena glasbena prireditev se je morala preložiti na soboto 22. in nedeljo 23. t. m. Spored ostane isti, izvajali bodo Griegovo balado za žensKi zbor ob spremi je vau>u orkestra »Pred samostanskimi vrati« r,a bese J lo Bjdnistjer-ne-Bjomsona n Viljema Bodeča enode-jansko kemično opero »V vodnjaku« (v studni). V soboto bo pr red te v ob 20., v nedeljo pa popoldne ob 15. Glasbeno vodstvo je poverjeno kot dirigenti nji podruž-nien učiteljici glasbe gdč. Ropa^ovi Zor', ki je ne le misel prireditve sprožila, marveč tudi dejanski izvrsla, ker ie oskrbela ves študij s solisti, zboli n orkestrom, zato bo tudi osebno dirigira-;«. Scenčno režijo opere oskrb' g. Pavfič Jožko. SoVsti eo: z*i sopransko part no Lrdunke gdč. Kastelic Marjan ca iz Novega mesta, za altovo partijo Verune gospa Fr*an.ja Goiob-Pernoto-va, operna pevka iz Ljubljane, tenorsko vlogo Vojteh-a poje Šegedin Jošiko, b asovo (Jonek) pa g. Dušan Uderman. oba iz Novega mesta Odbor pros\ da izkaže občinstvo z obiskom svpie priznanje prizadevanju G'asbene Marice. n— Prebivalce Novega mesta fn okolice opozarjamo na predavanje, ki g« priredi Klub dolenjskih visokošolcev v četrtek 20. tega meseca v telovadnici osnovne šole. Predaval bo akademik g. Ivo Pirkovič o vzgoji. Občnstvo naj moralno podpre nanovo ož vi jeni klub. katerega noioga je. podpirati revne akademike. n— Za kancelistko okrožnega sodišča r Novem mestu je ime.nov.ina Anica Avsec, zvaničnica I. položajne rfcupine istotam. Prijetno sveže — lepo dišeče po vsakem pranju Vedno z AZELA dSmmmsm Pere res belo! Repertoarji DRAMA. Začetek ob 20. Sreda. 19: Krog s kredo. Red A. Četrtek, 20: Hamlet. Red B. OPERA. ZafupU »»h Srerta. 19.: S-rmson ;n Dalila. Red Sreda. Četrtek. 20: Nižava. Izven. Gostuje Mario Šimenc Sobota, 22.: Pri belem konjičku. Izvwu Znatno znižane cene od 30 Din navzdoL Nedelja. 23. ob 15,: ParsifjaL Izven. Znižane eene. ★ Abonfnti Sreda imajo ta tede-n operno predstavo danes, uprizori se opera Samson in Dalila v običaini zasedbi. Bed Sreda ima dramsko precMavo v soboto "il. t m., ker je zaradi pasionske igre v velikem tednu izpadla. . Gostovanje Marita Sbnenca v slovenski operi. Jutri bo gostoval odlični tenorist Marijo Šimenc v operi »Nižava« v ulogi pastirja Pedra. Odlične sposobnosti našega prvega tenorista so splošno znane. Ker je 1a prvo njegovo gostovanje v letošnji sezoni, zato opozarjamo na gostovanje vse prijatelje naše opere. Uprizoritev »Parsifala« je izpadla nad vse sijajno. Da u^treže gledališka uprava v prvi vr^ti izven ljubljanskemu občinstvu, bo ponovilo najznamenitejše Wagnerjevo delo >Parsifal< v nedeljo, dne 23. t. m. ob 15., konec predstave bo po 20. Prodaja vstopnic za nedeljsko predstavo bo od četrtka dalje. Cene so znižane. Zunanja naročila s*prejema gledališka uprava, vendar moraio biti sedeži dvignjeni najkasneje do petka zvečer ali pa mora biti naročilom poslsn tudi znesek za vstopnice. Cene so: lože 180 in 130 Din, sedeži v parterju po 46. 40. 36. 32, 28 in 25 D n, sedeži na balkonu po 25. 20 in 15 Din, na galeriji po 14, 12 in 10 Din. dijaško stojišče 7 Din. makjborsko RLRD4LJSCB Začetek ob 20. Sreda. 19.: Zaprto. Četrtek. 20.: Se li razumemo. A, Znižana Cene. Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob priliki težke izgube ter za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti našega blagopokojnika Rado Oblaka se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikoma gg. pri-mariju dr. Neubauerju in dr. Jamarju, čč. duhovščini sv. Frančiška v šiški, ravnateljstvu in uradništvu »Pivovarne Union«, Društvu za zgradbo Sokolskega doma v šiški, Narodni čitalnici in Filatelističnemu društvu za čaščeče spremstvo k poslednjemu počitku. Končno se zahvaljujemo zlasti še predsedniku Društva za zgradbo Sokol, doma br. Dolinšku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem Narodne čitalnice v šiški za ganljivo petje ter vsem darovalcem vencev in cvetja. na čni zbor Ljubljana, dne 18. aprila 1933. 5181 Žalujoča rodbina Oblak. Zahvala. Vsem, ki ste ob bridki izgubi naše preljube mame z nami sočustvovali, jo spremili na njeni zadnji poti in za darovano prekrasno cvetje, najlepša hvala. Bog plačaj! 5059 Rodbina Posojilnice v Brežicah TL% Z 11« Z** ki sc bo vršil v soboto, dne 29. aprila 1933 ob 18. nrl v lastni pisarni »Narodni dom«. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1932. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskih pregledovalcev. 6. Čitanie revizijskega poročila. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob 18. tiri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu udeležencev. 5177 Načelstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre ln nepozabne mame ln tete, gospe Katarine žan roj. Porenta smo prejeli od vseh strani toliko dokazov iskrenega sočutja, bodisi osebno ali pismeno, da moremo le tem potom izreči vsem najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo č. g. dr. Demšarju za Številne obiske, čč. sestram usmiljenkam, pevskemu društvu »Ljubljana« za poslovilno petje, stanovskim tovarišem, sosedom in vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Najprisrčnejša zahvala darovalcem vencev ln prelepega cvetja. Bog Vam plačaj! V Ljubljani, dne 14. aprila 1933. 5183 ŽALUJOČI OSTALI. Najmodernejša avtomobilska cesta na svetit Iz življenja in sveta Akromegaiija Degeneracija žleze možganskega podaljška AmerlSki inženjerji so napravili načrt za gigantsko avtomobilsko cesto od New Torka do Bostona Cesta je projektirana deloma pod zemljo in ko bo dovršena, bodo lahko vozili po nji avtomobili z brzino 160 km na uro Naval beračev na Švico Avtomobili hrez ropota Neki izumitelj je poslal češkoslovaškemu patentnemu uradu na6rt priprave, ki je namenjena prav za prav neslišnem« streljanju ,a se da uporabo ti tud"; za odpravo ropota na motornih vozilih in letalih. Rešitev ni idealna, a boljša nego vse dosedanje. Priprava v podobi parabolne posode se natakne navpično na cev puške aM na izpušno cev. Posoda je odprta proti nebu in na to sifcran se odlbijejo vsi zvočni valovi, dočim omogoča druga odprtina v smeri cevi prosto pot izstrelka oziroma plinom. V Rimu sta se pred dnevi mudila dva nemška državnika, podkancelar v. Papen in minister Gorlng. Razgovarjala sta se z Musso-jinijem, sprejel pa ja t»M papež. Na levi sliki vidimo ministra v- Papena s soprogo, na desni pa Goringa, oba po avdijenci Izkoriščanje usmiljenosti - Beraške borze fcvteacske oblasti 90 že dalj časa opazo, vafte pra/vi naval beračev na manjše in večje kraje ob nemški meji šele v zadnjem času pa so dognale, da gre za skrbno urejeno organizacijo, ki ima svoje vod-s&vo v Nemčiji. Dobrodelnost švicarskega. ljudstva je nekaterim bistroumnim beračem navdihni a misel, da bi beračenje organizirmaci>3ka siužha beraške organizacije je absolutno zanesljiva, saj ima nameščence, ki se bevijo samo s tem in ki jih berači sami dobro plačujejo. V nemških obmejnih krajih je osaovaia organizacija v zfuirrjih. časih več deiavnic, v katerih so izdelovali za berašiki poklic potrebne rekvizite, a oba_ netm je bila tako podjetna. da je dajaša v najem celo avtobuse za množestvene tož-nje prosjakov čez mejo. Pri tako izborno orgasrtsjtranem rrteori-Sčevanju č!kwešfce dobrodelnosti m frjtina. da je postajo prc«)ačenje za deželo prava nadlog«, ki da se bavijo Švicarje oblaMi cefto z načrtom. , žrterv napredovanja modernega prometa ki so jih določili za podobno sužbo na nekem bibetskem prelazu, kjer bodo menihi te tega gostišča osnovaH novo podružnico. Kakor v slovo so zveste živali te dni Se enkrat pokazale vse svoje sposobnosti. Skupina nekih italijanskih smučarjev Je bila najavila svoj prihod v gostišče, a ker jih Se dblgo po določeni uri ni bilo in Je divjaa strašen snežni vihar, so menihi rihjfaifi, da se Jim Je primerilo kaj hudega. Odposlali so svoje pse, da Jih poiščejo. Živali so jih našle popolnoma izčrpane poL Omgo uro n04 Peter, ugodilo se je nekaj g>ro*_ nega: žena našega soseda ima istotakšen ktobuk kakor jaz!« — »In zato bi ti moral dati denar za novega, kaj ne?« — »Nu, mislim, da je to še vedno cenejše nego preselitev!« M V • Ceca; §a p&c fiptemijetraCce in pse cuva)c. Društvo za nemške pse ovčarje ▼ Grazu priredi od srede aprila dalje tečaj za pse-spremljevalce in pse-Čuvaje s sledečo skušnjo. Teča,j traja S mesece. Vprašati: Verein fiir deutsche Schaferhunde. OrtsgTuppe Graz, in St. Peter bei Graz, Rosengasse Nr. 8. 5176 Za preobleko zof foteljev itd. najlažje nupite blago is Krasne zalog« po konkurenčnih cenah pri R. SEVER Marijin trg štev. 2 Zavese, odeje, perje puh. najfinejša delo prt Matek & Mikeš, LJubljana poleg hotela StrukeL Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnlc. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 7P ■ Štiri tekmovalke -zmaga pa samo en S 1 Trboveljska pretnogokopna družba naznanja tužno vest, da je preminul dne 18. aprila 1933 naš dolgoletni višji uradnik, gospod nž. Ivan Persoglio rudniški nadzornik in vodja rudnika Kočevje Truplo blagopokojnika se blagoslovi 19. aprila popoldne ob 3. uri v Kočevju in se prepelje nato v Trbovlje, kjer se bo vršil pogreb v četrtek dne 20. aprila. Nadvse zaslužnega uradnika in sodelavca ohranimo v trajnem, najlepšem spominu. 2ena as doeeže uspeha ▼ ar&ih t»devah, Se nima »veže, čist« ia bel* poRi brez zajeda lce v in razširjenih znoprio. Dandanes si lahko vsaka žena v 3 dneh pridobi divno polt s pomočjo nove kreme Tokalon, bele barve, ki ni mastna Ta nova krema Tokalon vsebuj« preparirano smetano, olivno olje in dodatke, ki kožo osvežijo in obelijo. Krema prodre ta- k«i v keie, tumri razdražene kota« ilece, to it raziiriene znoj niče m odstrani za j »delce. Z uporabo kreme Tokalon poetane mehka in bela tudi najtejnnej&a in najbolj r&skava koža. Stroški «o tako majhni, utpe-hi pa tako veliki, da ne bi smelo biti niti ene žene brez nove kreme Tokalon (bele barve). Poslrasita to kremo sami ie danes tn kmaln bo«t« opazili uspehe. V LJubljani, dne 18. aprila 1933. 11 :'■! mmm »M M V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pretužno vest, da je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa fina Keržin roj. Koloi/ič POSESTNICA V DOBRUNJAH dne 17. t. m. v 65. letu starosti po kratki muka potni bolezni previderta s tolažili sv. vere Bogu vdano preminila. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil ▼ četrtek 20. aprila ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Dobrunjah št. 6 na pokopališče k Sv. Urhu. Dobrunje, dne 18. aprila 1933. 5182 Globoko žalujoča rodbina. v":1"-* n ■ Sllllii i&L - -v "-To - Neizmerno potrti naznanjamo, da je danes nenadno po kratki, mučni bolezni preminil naš dobri sin, brat in stric, gospod stCcfii 'šm spiin k j MM&T PP11 Kap.*}*** * Wm rudniški nadzornik Zemski ostanki pokojnega bodo prepeljani 19. t. m. ob 15. izpred kočevske župne cerkve v Trbovlje, odkoder se bo vršil pogreb v četrtek popoldne. KOČEVJE, 18. aprila 1933. Globoko žalujoči ostali: Agata Persoglio, mati; Rozalija Ranzinger, sestra; Hubert Ranzinger, nečak; Ignac, bratranec, in ostalo sorodstvo. Hana išče poti Roman. Hana, ki je dotlej s čedalje večjim zanimanjem brala opis, se je nehote nasmehnila. Dva moža ljubosumna drug na drugega z~a-radi E!ze Vollscheidtove, ki sta ji neprestan-o dvorila? Ta predstava se je mogla poroditi pač le v njenih možganih! Hotela se je pokazati braioem kar moči zanimivo. Hana si je nehote predstavila pokom i črno koščeno, oglato postavo, njen upadli, nemikavni obraz z roženimi "naočniki in njen raskavi glas. ki je bil podoben hreča-nju ptice - uiede. Na to nai bi bila dva moška bubosumna? Da je bila Hana mož. se ne bi bila nikoli zmenila zanjo. Elza Vollscheidtova pa res ni bila taka lepotica, da bi se bila mogla Jim in Tom zaradi ne do smrti sovražiti. A zdarci se je zdrznila. Dognano je b?lo, da je bil Schroter FJzm prijatelj: Severin je bil to potrdil, in razen tega mu je bila pisala. Z druge strani je pa policija opisovala K ost ena kot tistega, ki je bil nazadnje pri njei. Kai je torej spajalo ta dva človeka? Elzina zgodba ni mogla biti sarno domišljija; vsekaiko se je skrivalo v n.ie.i zrnce resnice. Ko je prišla domov, ji je Wolgang razburjen pri hitel naproti. »Hvala Bogu. da si prišla.« je hlastno zušepetai. jo urno potegnil v svojo sobo in previdno zaklenil vrata. »Mislil sem že, da si tudi ti izginila. Danes je vse kakor začarano!« In povedal ji je, da ga je pred kako uro — na srečo ni Liza ničesar opaz-iila — poklical neznan človek in mu po telefonu povedal, da se odpelje Helga Dre-witzova za štirinajst dni v gore. kjer se misli pripravljati za zimsko smučarsko tekmo. »Zakaj mi je b:'o treba to sporočiti po telefonu? Zakaj nn ni davi ničesar omenila?« je šepni, tesnobno prisluškujoč. aii tri koga na hodnika. »In kje je Liza?« »V obedmci. Nisem je mogel pustiti same; čudno bi se ji bilo zdelo. Opraviči me, prosim, pri njej.« »Kam pa hočeš. VVolfgang? Ura je že deve»t. Sicer pa, ali si bral jutrišnji JVlorgenblatt'? Schroterja na bik) doma, ko sem prišla k njemu!« Podala mu je časopis. Razgrnil ga je m preletel podlistek z očmi. »Stvar postaja čedalje bolj prismojena.« je dejal. »A veš kaj, nekai čudnega mi je prišlo na um. Tu pripoveduje novinarka o namišljenem dogodku v gorah, ki me nehote spominja Schroterjevega vprašanja zastran železnice.« Tudi Hana je to izprevidela; a zdaj je stopila v sobo Liza. mi \Volfgang ni mogel nikamor več. In tako sta oba v pritajenem nemiru prebila nedeljski večer. Samo Liza ie bila neprisiljena. Saj ni vedela, kakšne novice ie bL1 dobil njen mož; prav ničesar m vedela o vsem, kar je težilo \Volf-gangu srce. In Hana Ji je tudi s svoje strani zamolčala to. kar .ie bilo v časniku, in to, da je sama pri sebi napravila s Schroterjem konec. 7. POGLAVJE. Nekai tednov je bilo minilo, ko je doMa Hana znuiraj, tile pred odhodom v pisarno, uradno pismo. Kar ustrašila se je, ko je stopila služkinja v zajtrkovaino sobo, kjer je sedela z \Voitgangom ! in Lizo pri kavi: »Gospa Rennholdova, zunaj je pistnenoša, ki ima i nekaj za vas, a najprej morate podpisati potrdilo.« Kmalu nato je snala Hana na pohemnem hodnifku in obračala ; zalepljen« ovoj v roki. Pošiljalo jI ga je višje državno pravdništvo. j Kar prebledela je. Najrajši bi bila to pisanje skrila, ga vrgla stran ; ali ga sežgala. Ni se ga upala odpreti in se tudi ni upala vrniti v j sobo, dokler ni začula Lizinega glasu: »Kao pa je, Hafia? Kje si? Glej, da ne prideš prepozno t shtžbo.« Tedaj se je ohrabrila in s pobešeno glavo stopila v sobo. Liza je takoj uganila, da mora biti nekajj neprijetnega, Wolfgang se je s strani ozrl nanjo. »S sodiiije?« »Kako to?« je Liza prestrašena vprašala moža. A Hana je pokimaila. Zdaj je bik) vse eno. 2e dolgo se je bala trenutka, ki jo bo spet potegnil v vrtinec dogodkov, čeprav ni nikoli mislila, da bi se utegnilo oblastvo zmeniti za to, kar ona ve. Poslej je bilo vse skrivanje zaman. Od tiste nedelje, ko so bifli dokazi ki so se od dne do dne kopičili zoper Schroterja, zasuli njene komaj vzcvele ljubezenske sanje, se je zaman trudila, da bi spet našla svoj nekdamci mir. Svojega namena, da pojde na policijo izpovedat zastran Kosterja, rni bila izvršila, ampak narobe, zaklinjala je Uršulo, nai nikomur ničesar ne pove o njunem burnem razgovoru tisto soboto zvečer; da. še milo je prosila prijateljico, naj tega ne stori, čeprav jd je Uršula spet in spet telefonirala in prigovarjala. Zakaj, Hana ni ionela — razen pri enem svojih lečitvera.h rokov — niikoli opravka s sodnijo; in prav tisto neznosno trpinčenje, ki ga je bila pretrpela ob ločitvi, jj je bilo za zmerom pregnalo željo po nadaljnjih stiknh z boginjo pravičnosti. Hana tudi ni bila več iskala zveze z dr. Schroterjem in se je bila dala zartaiiti, ko jo je nekoč klical po telefonu. Liza je bila tega sama pri sebi vesela in je mislila, da je prijateljstva, kj si .ie pogosto očitala, da je nastalo prav za pravo po noenem posredovanju, enkrat za vselej konec. Marjana Dre\vitzova je bila od dne Helgi-nega odpeto vanj a zelo moičečna. Nerada je govorila o sestri, in Hana ji je prizanašala z radovednimi vprašanji. Tako ni niti vedela, ali je Helgi.no in Kosterjevo izginienje v kaki medsebojni zvezi. Sicer pa sploh ni hotela ugibati o tem. Vse to je bila izrinila iz svoj.h misli. Cene malim oglasom Zenftve tn dopisin-anja. vsaka beseda L>in t*- ter enkratne pri- a*o;btna t» tttro ob m dajanj« naslove f>»* i.—Oglasi trgovskega tn reklamnega mai"-ata. vsaka bteseda Dm J.-', Po Din i.--" ca besede te zaračunalo nmlalfc vsi oglasi, ti tpadafe pod rubrika »Kam pa kam*, »Avto-rmttu*. »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali* »Sta oovnnia oridn* »Strnil« »Vmrfnote* »Informacije* »Živali*, »Obrt* tn f»v potf rvbrikarrra »Trgovski potniki* tn »ZmsIo- tčk*. ia *a a wgod — nved-jn [>r; ljubljanskih »'avbe«ni.k:h. — Dopise o« o:' a-. Oii-fli-l-f-k »Jutra« pod »<.jra'*ro-nr«a ag.-ntin.je a.ngr,ži-r% >I'ico«, TjTŠova štev. :V>. 12501 5 jv> nr-Tuio-tii. kt se je 1 1-et.o uči . iščem ta 'a lili. o k ril« proti ii >.g-(v t-tu. V.C "ir^-M je o^ehno « f»:«meu-» pn J'i?ipu OKvMiin. pt-ks.rna. Crmoš-n. -e. liSM-44 Vaienca p-;'lm<>o. s hrano in et.aii>o-vanjeJutr*<. 12143 1 Poslovodjk) P'»frebni« trgovino ln (r^sUno. Naii-ov t ocrlas o-i.loii« »Jnt.ra«. 11S79-1 Mesto gostilniške kuharice n'Ti. oiMaai p-ota "kavtrljr JO.CKH1 Di.n. F^milSe nj. oir'ie. odde!e.k »,Ii!.tira« pd >:/iV'anac 124731 Kroj. pomočnika za v-e-i''k-o delo sprejni-e M. Zupančič. Vlžjr.arje-št. V:.d 12:)*ja-l Prodajalko za trafiko Tn-f-m t Brežicah it. 26 — ponudl>e do 21». aprfla. 12393-1 Pletiljo p>poiTM)oi« iBurje&o na le-vo-r^Tii motorni (-'troj — eiprejimp tovarno »Zla'« ja-n-je«. Sermazeva iw. It. 4. 12408-1 Mojstra čistilca (Aii9put.z.mei£>tOT) išče tovarna čeivlj-ev v velikem moeiu Ju^oa'av-i;-e, ki je perfekten od freze do fi-— Neporočeni imnjo prednost.. Ponu-dbe r>a Ju -S"om»fv«ie. Za?re^>. Jei'h»rioo. podknhsneo, eUSčičarja. vi$;e?a riflta.kar-•a, sobari-oo. l;ka.ri. Ponudbe D« oddelelc »Jiitira« pod šifro »Dobra iiuib«c. 12404-1 Plačil, natakarja s ka-rojo 10.000 Din. za poletn« sezon« i5če botel »Central«. Makars-ka. 12406-1 Samostojno kuharico doh.ro, rorejmem k družini 2 o»eb v sredimi meeta. — Ponudbe z nsvedh« dosedanjega i!ilužlx>v.ain.ia na oddelek »Jutra« pod »Dobra p'.«6a«. i24l50-l Gospodično k< is-a harmomk.o. im inia d.iTl>er g-'as zj petje, sprejme za «i;on6k-o sod^bo S:\vko R-T»kaj, ka.pelmk. hotel »Cnion« v KranMi. 12-470-1 Frizerko •Iffešme t 29. t. m. ▼ »talno sliizlbo Po'de Habkht, ifcikl<«;čeva Ce^ta štev. 4. 12400-1 Čevljar, pomočnika -t>re;ire m k oj Z«m:k Al-'ottz, G a jeva ulica š'pt- 9. 12450-1 Stalno zaposlitev d.obi «a.m»?ki modenič — č*-prit;tJw>i kot tllri družabnik š ka.pitalo-m 30.000 Din.. — 7>najiije n.i po.trebrhO. ker je po*e! lahek. Priložnost za dežplane. Vi Jtel-e »talno v mpf>t.o. Ponudbe na ožkinia prdna in zanesljiva, vni*-na vseh h'šn'h del i.n kuhe. dobi takioj mesto. Ponudbe na oglasni oddelek ».Tntra« r^»d 12VV4-1 G Th. Rotman: Vrtismrčsk in Šilonoska spet nz de!« šiviljsko vajenko marlji.-ro in ix>štpno — ter pomočnico sprejme modroi atelje M. ?iire. u 3 jeva u'"'ea — palača P. Z., poleg trgovine Spredtzer. 12503 1 Dekle pridno in pošt en o. ta tfs hišna dela- jprejniem imkog k 2 otrokoma, proti mlečni plači 200 Din. X«slov v Offiainem oddelku »Jutra«. 1249«-1 Kdor I i 6 « u.siužka, plača m vsak<; besedo 50 par; ia nasl-ov ali Si-fro 3 Din. — Kdor and! zaslužek, pa za »*»ko bosttdo 1 Din. za dajanj« naslova ali 6-ifr« p« 5 Din. (3) Zalogo in samoprodajo za bivSo mariborek-o oblast o-ddamo. Po-trebua kavcija po dogovoru. Ponu-dbe po siati na tovarno keksov Kern. Kranj. 13154-3 1 Din: u da Janje naslova aii ea iifno 6 Din. Dijaki, ki iS6ej« instrukcij«, pla-čajo rsako besedo 50 par j za šifro ali za dajanj* na*lov» 3 Din (4) Soier. šola E. Ceh lyrševa 'Dunajska) eesu it. ifi ?.»h'>-va lt<- • beeede 1 Din; 23. Požvižgal sem skozi zobe in se ozrl. Hoj, fantje, ali nisem zagledal dveh lepih sušilnih drogov? Z velikim trudom sem ju postavil pokoncu ob steno, tako da se je mogla šilonoska spustiti po njih. z« dajanj« naslov* ali za iifre pa S Din. (10) ttarley Davidson noto^keJ 1200 w.n> e pr ioMco prav d-ebro ohra ij-en. p-CKU Franc S^rš-b Ljutomer. 12162 10 Alfa Romeo (Oa.m,pe) štiricilfeders-ki, («e. le.msedeind. v zelo dobrem stanjn in pripraven za av totaksi, ugodno naprodaj. Ponudbe na o-glas. oddelek »Jutra« po-d šifro »Alfa«. 12431-10 Buick šeetoiiinder. limuzina, šti-rifedežen z^lo dobro ohra njen, radi nabave tovornega avtomobila ugodno naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Buiik«. 12422-10 Službe išče Vsaka beseda 50 par; za dajanja naslova sli za 7* vse«. 12085-2 Postrežnica žefli za.r>o^!fnie. Ponihdbe na ogiasni oddolefc »Jutra« >>od »Do.br« delavio«. l?4S3-2 Knjigo^"od?a bilaneisi — z dolgoletno prakso, večletni vo-dja ve-ietrg.vine. ve-^iran v vseh adm|in.istrati'vn.;h pMilih, z najboljšimi spričevali, iSče primerno mesto Cen1', p^ rvud.be na oglasni oddelek «.Tii*ra« pod »Agilen in za neeljiv«. 124! 1-2 Službo inkasanta »kladiščnika a'i ka.j p-imer nega iščem. Nnd'tn do D'n _fX>0 kavflij-e. Na«'o.v pove oglasni o« jfno.vej§e ob^ke, po ze1«) n.izikih cenah v trgovin M. Tomšič, Sv. Petri ces-n št. 52. 1138G-6 Otroški voziček g|..>bK>k. pleten, d.»bro ohranjen. prodam. Naslov pove o-gi&snd oddelek »Jntra«. 12497 Aparat »Hanau« sa obsevanje, ra 150 v«i-toT. prodom. Nasilov pove oglasni o-ldelek »Jntra«. 12 Vrednot? Kot siodeluloča družabnica >.e>i priwtocpt.i maša ien-<4 a k samostojni žens-k-i. v kake dobro idočo srostilno. restavracijo ali bufet. — Oett:. ponudbe na oglasni nd.leVk »Jutra« pod šifro »Kavcije smoitv« . 12t46-16 Kot družabnik pristopim k samoMojmi go »podičn1' a:š vdova, ki ima dobro trgovino a'i gostilm i Ponudbe na podruž. Jutra v ifaribom pod šifro »Go-eoc 5i>.0i)0«. 124S4-16 Brivski pomočnik m-lad. ki lahko ta.koj na stnipi. išče mesto. Ladisik: v Ogrizek, brivski pomočnik. Celi«, Ra.zlagova ulic-a 9. 124S2-2 Mesto šoferja želi samski, z dolgoletno prakso vseh vr«-t avtomobilov. vajen tudi trgovine in •nka-sa. Za vsako odgovor nost pologi kavcijo. Resne ponudbe na podr. »Jntra« v Mariboru pod šifro »Ah atinent 29« - 12483-2 Kolesa -» (naseda ] Dm. OtRtedo Oglasi •»-ctjalmega značaja po 50 oar beaeda. Za da janj« naslova aLi ra šifro 8 Din. osiroma 5 Din. (11) Vsaka beseda 1 DiJ! u dajanj« naslov« ali aa Mfro pa 5 Din. (12) Moško Rolo proda Raikos, Kodelievo — barake. 124*54-11 Damsko in moško kolo naprodaj: Studenci, Pobor -ka cesta št. 3. 124S6-11 r;euka prilika za neveste! popolnoma nova spalnica in jediiaiiioa, konnbi.tiira.no s kia^ko korenino, kuhi na n predsoba, vse na-jjnoder-nr:še obliik-e. poi»t..iaiiu — nadi premeščetvja zelo ugodno n-a.pr.xlaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12462-12 Oblačila Ujfia&i trg. značaja pa i Din beseda; za dajanj« oasi ova aii za šifr« 5 Dim — Oglas' socialnega značaja vsa ka beseda 50 par: ta dajanj« naalor« ilo ra iifre pa 8 Din. (1) Trg- oglasi po 1 Di« beseda; za dajanj« na ilova aili za šifr-o 5 Di' Oglasi socialnega zna-čaja vsaka bose.da 50 par; za dajanje naslova tli za Šifro 5 Dhs. (18) Hiša s posestvom in 4 stanovanji naprodaj. Naslov v ogiatsnem oddelku »Jutra«. 13166-20 Trgovska hiša « pekarno io ml^-kamo. 10 sob, fg»»v»»lM loka«, lepa -oiidna stavba, 5 jobov zemlje tik ob bi Si v ee-ii-r"kem sretn aa prod a j ze ceno 300.000 Din. Vzame jo s« kot piač-ilo oudr hra ntlno knjižitce. Ponudbe I>od značko »Solido-o 1933« na oglasni oddelek »Jutra« 12028 20 Novo vilo Sririsita no va n;»k o. prosim b iin sv. Jožefa. Naslov v oglasnem oddiikn ».Tu-tra«. 12436-20 Opekarno z električnim pogonom — bliru LlnMjane prodam za 18.000 Di.n. Nekaj lahko na knjižice. Naslov pove oglasni oddelei »Jutra«. 12425-20 Decimalno tehtnico okoli 150/250 kg. kupi Ko-midar. Ljubljana. Stari trg št. im. 12428-7 Daljnogled Iabkii. 8 X (ne 6 X) Zeie ali Giirz. kupim. Cenjene ponudbe na og:as. oddelek »Jutra« pod šifro »Sm>nt«. 12402-7 Gramofon ali samo m.ehan'7.om. le v ikibrein stanju ku-pim. Zunanjost n-i vasns. IVtmdbe ; na naslov: M.i^ko R.-lee, I Rad.oni'! je. 12472-7 i Dečio obleka dolgo, belo. za »tarost 7 do 8 let. prodam. — Kol--Ivorska 11. levo. pntlič;. 1192^13 Pridelki Lepa stavb, parcela 1180 m' v Kokttikem pred mest ju Kranja ugoilno pro dam — eveirt. tndi samo polovico. Informacije daje Cirs^jtr Otril. avtotak=i v K-s »V t?i<9 °o Enosob. stanovanje s frr-itttikiinanv oddam e 1. maiem v Trnovem, Svabi-ceva »lica 12. 124CJ8-21 Trisob. stanovanje moderno, k-omfort.no, solnčno, z vrtiom oddam z a»-pn.»tpjri v vili Last.va do-nja. K trnkov*. — Ogle.lau me-n, ovratnice iz čiste »vile 20 Din. čistilna. praii vsesa-vajoča kr tača, patentna, kombinirana nadomešča dragi sesalec prahn. 60 TVn. traja večno. »Sapira«, Tjrrševa ces'a 36. veža 12502 6 Hranilne vloge kupite in prodaste najbolje pri Komanditni družbi M. Jankole, Ljubljana, šeiea-burge-va ulica 6/IL Teiefo-n 30-52. 11875-16 Dru-žabnico s 2*>.000 Din kapitala »prej- m"tn za dnbro idočo se-ziljsko gos t^brt. — P.Mnudbe na og.as. oddelek »Juitra« pod »Družsib-irca«. 124(11-10 Družabnika « 150.000 in več Din «^r»j-mem v dobro vpeljano obn in trgovino v mestu. D >-bra eksistenca. — IVinndbi pod »Resen druiabnik« na oglasni oddelek »Jutra«. !23č»l-16 Vložno knlžlco Celjske poeojdlnice, z vlogo do TO.OOO Dliu, knpim v poni vrednositi. Pogoji po dogovoru. Dopise na o«:!. ,wt-!elt-k »Jutra« značko »Kapital«. 12406-16 Prodam vlogo (48.500 Dim) Ljm-btij. kreditne banike. z 20 % prupueta. — Naslov poive ogiaeni oddelek »Jutra«. 12494-16 Vsaka Oesv-Oa i Dm. m dajanj« naslova ali ta šifro p« 6 Din /19 Lep lokal n« Miklošičevi cesti takoj odda drogerija »Hermt*=«. Miklošičeva c«sta štev. 30 12444 19 Vinotoč vr>e<;an. radii bolet-ni 'a koj o>Wam. Naslov pov. oglasni oddeJ-ei »Jutra«. 12434-19 Pisarniški lokal takoj oddam. Poiave se na Miklošičevi cc«ti št. 18/1. 124)1-19 Svete! lokal (?4 m!) ob glavni res-ti. za deiavn/ico poceni oddam s 15. majem. Naslov pove og'aeni oddelek »Jutra«. 12424-19 Dvosob. stanovanje 5uho. l-ej»o in solnčno. oddam s 1. majem na Celovški ceisti 50. 12466-21 Dvosob. »starovprie s pririk'inam.i oddam z ma jem mirni in či?ti stranki v »o-vi vili v Bo-garsk.i ul. St. 32. 124S9-21 Dvosob. stanovanje s priti.k-li.na m i im vrto-m oddam tak-o-j a.'i z majem. — Hladnik, St-ežice. zadnja biša. naproti konruma. 12-I0"-'1' Stanovanja Dvoriščni loka! velik o m! oddam za pisarno ali »lično. Poitve se pri »Meia«, Tjrševa r. 20. 124,57-19 Avtogaražo konjski hlev l«p in Tielik pro»"«r. od dam takoj v nnjem na f^«1-lovški cesti .V). 124nT-P Stano Vsaka boseda 50 par: aa dajanje nasjov« ali za ftifro S Din. (21-al IJvosoti. stanovanie s kuhinjo in oven-t. s ko palmioo. :ščem s 1. ma.em na periferiji m.-s-ta. Naslov « oglasnem oddelku Jutra »*fci5-21/« Stanovanje dvo- ali enosobno. s kab^ neto-m išče štiričlanska urad-aiška d-ružina v bližnji periferiji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno 500«. 12417-21/a Stanovanje 1—2 "h im kuhinje iščem v dipsiu za jtunij a'i po-znp-je. Poirmd^be pod šifro »Pen-zrooAaoka« na ogl. oddelfk »Jutra«. 12481-21 a Sobo odda Prazno sobo ivibo z 2 posrt el ;n ma. elektriko T park eti cddam. Naslov pove ogla-n-i o'ldrlek »Jutra«. 12402 % Ooremiiero cobo zračno tako' oddam po'.-g Tabora v Vrhcvčevi u'ic.i it. 9T desno. 13500-33 Of»rernl»eno coi»o z 2 posteijam.n oddam. Na s'ov po.ve ogla.sni odde',>k »Jutra« 15493-23 Opremljeno «obo 'aPO. S posebn,;-!!] vbodom in '«:»'kciofl) eddatn pri Tivoli 5-kra.bčeva u'.:ca St. 6'T. 12499-23 Sobo s posebnrim vhodom i* veže v (»trogom centru, pripravno m t«s3rno a'i obrt in sobico z v>=o o-k ter kopaJnico oddam. N;is'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12491-23 r/Ji. Vsaka bnseda 50 par. za dajanj« naslov« aii za šifro S Din. (23-a) • Iščem sobo v ceni 300—3fiO Din. t po sebrulm vhodom, ponudbe na o?'a«rt oddelek »Jutra« pod zmačko »Slobnd«,. 12459-23/a Vsaka Meda 1 Din. aa dajanj« assiova aH «a šifro p« 6 Din. (31) Trisob. stanovanje s kabinetom in prrtik'iina mi oitdnni: Lj"iblijana VII. Krankoif lanska 9. 12415-21 Dvosob. stanovanje j kabinetom, moderno in komfortno, oddam z majem na Mirju. Verst/ovškovs 26 12147 21 Vstkt besed« 60 par, a« dajanje naslov« aii m iitr« S Din. (33) Opremljeno sobo svetlo in lei»>. z balken-n. ter elektriko, takoj oddam 1 ali 2 gospodoma na P» lian-ski cesti 13/11 — levo 15101 23 Prazno sobo večjo, s štedilnikom, poseb nim vhodom in elektriko od.iam takoj ali z majem na Mlrjii za obrtno šolo — Riharjeva 2. 124 49-23 Prazno sobo z vhodom s stopnišča. pri- jaino, z električno razs:vet-t'avo. išče miren in solide-n drž. uradnik. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik«. 12478-23'- Dopiši Vsaka beaad« S Din. za dajanj« oaakrra aii Sifr« pa 5 Dio. (24) Vtlada danih iače znanja t intelIgent.nAn gi^ejiio-in. v »vrbo akuip nega kolesarjenja. — Ponudbe po možnosti e sliko n» ogasini oddelek Jutra p-id »Pomlad 55«. 12462-24 Poročena dama stara 28 1«. prij«-m« m nan.josti. ®če diskr»*n*hče upravi-1 "*i 1»-. r poverien a vh tia-'vati. 124:15-$1 Dober pianino i«posid-:m pro-ti mesečn: od f ko« krtini. Nasi ov v ogl. rdflelku »Jutr-a«. 12441-26 Klavir dobro ohranjen, u^-.-d-no na prodaj. Naslov v ogasrt.n. oddelku »jnt.ra«. 12423-26 V.4U r»rtse pr*»U kurjun jče-">m »Claven« }4> m««' ^ iaJ» * Vsaks 0t»e Slava Gril Itd hi. 'nig. predmetov, ee jo preseji-a Iz Rmske oe-*t« v Bpetho•^■w1ovo n . 15, parter (vis-a-vis Del>y'ič.nt-kov.ih zeTadb). Koaoietičein sal.oo- 12477-30 3 »r lkrbue t ^ksrnah lr-. regija ti al! naravno«.' *.i '.vor-aic^ T gltvn^tre -»k al A^a ponar*-db! '.5 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Rohoričeva uli^a it 5 kupite razne lestence, svetilke. likalnik% kuhalne plošče ter vse druge potrebščina pri tvrdki: SLAVKA FETAN, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 25 Hotel Tratnik 5042 Vaše zdravje, življenjska sreča, velike denarne žrtve zavise od kvalitete. — Zahtevajte samo »O L L A«! Vaše zaupanje zasluži samo blago, čigar kvaliteta je preizkušena in ki je že de-cenije poznano po vsem svetu. RABLJEN KUPIMO. Navesti je znamko ter povečavo. Naprodaj imamo več analitičnih tehtnic rabljene, na novo justirane. Ponudbe na in v drogerijo »Sanitas« Celje. 5185 Kupim vsako množino ftmeip letnikov 1928—1931, ki odgovarjajo kemični analizi. Vzorec 5 dkg s kemično analizo vposlati z navedbo letnika in množine. — Kupi se le nemešan hmelj od producentov. Cene po kvaliteti Din 8.— do Din 15.— za kilogram. Ako nimate kejnične analize, priložite za isto Din 60.—; — »Araericanira-port« Juhart-Praznik, Zagreb, Trenkova 9. 5039 Lrejuje Davorin Ravljen. Izdaja lz. Konzorcij »Jutra« Adoil Ribmkai. Za Narodno tiskarno (L d. kol uskarnarja krstne Jezeršek. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak- Vs* v Ljubl.iam.