Za deželnega svetnika Igorja Gabrovca je v slovenski manjšini preveč petelinov Subida na svetovnem zemljevidu najboljših / /16 Devin-Nabrežina: Dežela kritična do uprave župana Giorgia Reta Marjan Černjava, zgodovinski spomin tehničnega urada v Zgoniku in na Repentabru /5 Primorski O »tihi državljanski vojni« na Slovenskem Martin Brecelj Na Slovenskem se bije tiha ali nekrvava državljanska vojna. Tako vsaj ocenjujejo mnogi vplivni komentatorji in ustvarjalci javnega mnenja, od Janeza in Justina Stanovnika mimo Jožeta Hrovata do Maje Sunčič in Spo-menke Hribar. Slednja je nedavno izjavila, da smo Slovenci danes paradoksalno manj spravljeni, kot smo bili pred tremi desetletji. Paradoks se v veliki meri razblini, če skupaj s Hribarjevo pojasnimo, da se danes v resnici le svobodno kaže sovraštvo, ki je bilo pred demokratizacijo Slovenije skrito. To sovraštvo pa po njenem korenini v tem, da na Slovenskem slej ko prej vlada paradigma absolutne resnice, ki naj bi jo nekdo imel v zakupu. Seveda obstaja pomembna razlika. Medtem ko se je pred letom 1990 eden izmed nosilcev omenjene paradigme identificiral z državo, se po njem ne more več: na oblasti se vrstijo različni subjekti, ki pa resda pogosto kažejo bolj ali manj izrazite sektaške ali hegemonistične težnje. Dejansko med pozicijo in opozicijo ni racionalnega soočenja, nad argumentiranjem prevladuje logika »kdor ni z nami, je proti nam«, ključne odločitve sprejemajo sile v zakulisju itn. Kakšne posledice ima vse to za skupno dobro, ni potrebno posebej razlagati. Tudi iz povedanega dovolj jasno izhaja, da izhoda iz tega stanja ni mogoče najti z vračanjem v preteklost, saj gre za to, da se preteklosti tako rekoč »rešimo«, oziroma da jo presežemo. Ko je France Bučar maja 1990 kot predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta razglasil, da je državljanske vojne konec, se kljub vsemu ni motil. Najbrž je le premalo upošteval dejstvo, da demokracija ni stanje, ki bi ga enkrat za vselej dosegli, ampak je proces, saj jo je treba vedno znova obnavljati in izpopolnjevati. V tem procesu se paradigma absolutne resnice postopno drobi in s tem se tudi sindrom tihe državljanske vojne lahko zdravi. V tem smislu ne bi bilo odveč med drugim kritično pretre-sti sedanjo ustavo in jo na osnovi dosedanjih izkušenj bolje prilagoditi posebnim slovenskim razmeram. Za lažje preseganje sedanje slovenske sprtosti bi kazalo nekatere strateške ustanove tako preurediti, da bi bile v večji meri »super partes«. Mar ne bi bilo smotrno, da bi npr. predsednika države volili s kvalificirano večino, tako da bi v večji meri odražal državno enotnost in jo hkrati pospeševal? dnevnik SREDA, 8. AVGUSTA 2012_ Št. 186 (20.509) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € italija - Ostremu napadu sicer sledilo opravičilo Monti zelo kritičen do Berlusconijeve vlade V parlamentu »maščevanje« poslancev Ljudstva svobode gorica - Na letališču razstrelili 29 starih granat Na Rojah spet »pokalo« Temeljni kamen nove Pipistrelove proizvodne hale bodo položili septembra m ■ . ; ' i ■ GORICA - Na letališču na Rojah pri Gorici je včeraj spet »pokalo«. Pirotehniki so razstrelili 29 starih granat, ki so jih našli med pripravljalnimi deli za gradnjo tovarne ajdovskega proizvajalca ultralahkih letal Pipi-strel. Z razstrelitvijo granat se za- ključuje bonifikacija zemljišča, med katero so imeli zaradi najdb neeksplodiranih bomb kar nekaj dela. Pirotehniki so že enkrat poskrbeli za njihovo razstrelitev; to se je zgodilo sredi aprila, ko so razstrelili več starih topovskih granat. V prihodnjih tednih se bodo nadaljevala pripravljalna dela za namestitev gradbišča in za izkop temeljev tovarne; njen temeljni kamen bodo predvidoma položili septembra, nato bodo gradbena dela stekla s polno paro. Na 15. strani RIM - »Če bi bil v Italiji še na oblasti Silvio Berlusconi, bi znašala razlika (t.i. spread) med donosnostjo italijanskih in nemških državnih obveznic kar 1200 točk,« je dejal premier Mario Monti v intervjuju za spletno izdajo uglednega ameriškega časnika Wall Street Journal (WSJ). Monti se je sicer opravičil Berlusconiju, njegove besede pa so sprožile veliko jezo v Ljudstvu svobode, katerega poslanci so v parlamentu volili proti vladnemu stališču o klestenju državnih izdatkov. Odlok je bil sicer na koncu odobren brez večjih težav. Na 2. strani Koroška brez sklepa o predčasnih volitvah Na 3. strani Harmonikarski orkester Synthesis 4 se je prepričljivo predstavil v Trevisu Na 6. strani V Solkanu fanta rešila utapljajočega Na 14. strani Tržiški rešilci z napravo za reševanje življenj Na 14. strani Derbija s Krasom ne bo, Triestina v elitni ligi Na 13. strani kakšna usoda nas čaka sirija Asad napovedal uničenje »teroristov« DAMASK - Sirski predsednik Bašar al Asad je včeraj sprejel glavnega svetovalca iranskega vrhovnega verskega vodje ajatole Alija Hameneja, Sajeda al Džalilija, s katerim sta med drugim govorila o dvostranskih odnosih med državama, ki veljata za zaveznici, pa tudi o razmerah v regiji. Asad je v pogovoru dejal, da bo z vsemi sredstvi zatrl 17-mesečni upor proti svojemu režimu in državo očistiti »teroristov«. Na 2. strani OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU Grenko slovo Vanesse Ferrari Italijanska telovadka Vanessa Ferrari se je morala v finalu na parterju zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom ansa 2 Sreda, 8. avgusta 2012 ITALIJA, SVET / italija - Intervju v ameriškem dnevniku Wall Street Journal Monti napadel Berlusconija, nato pa se mu je opravičil Jeza poslancev Ljudstva svobode v parlamentu, kjer so glasovali proti vladi RIM - »Če bi bil v Italiji še na oblasti Silvio Berlusconi, bi znašala razlika (t.i. spread) med donosnostjo italijanskih in nemških državnih obveznic kar 1200 točk,« je dejal premier Mario Monti v intervjuju za spletno izdajo uglednega ameriškega časnika Wall Street Journal (WSJ). Montijeve besede so žele odobravanje v levi sredini in sprožile veliko jezo v Ljudstvu svobode, katerega poslanci so v parlamentu volili proti vladi. Ne sicer proti odloku o klestenju državnih izdatkov (t.i. spending review), pač pa proti eni od priloženih vladnih resolucij. Predsednik vlade se je sicer takoj po objavi intervjuja opravičil svojemu predhodniku rekoč, da so bile besede o razliki med donosnostjo državnih obveznic izvzete iz konteksta. »Ko sem govoril o številkah, nisem mislil na Berlusconijevo vlado, pač pa na škodo, ki bi jo Italiji povzročila finančna špekulacija, če ne bi prišlo do sprememb v vladi,« je zadevo pojasnil Monti. Dejansko je premier samo z bolj elegantnimi in diplomatskimi besedami ponovil to, kar je direktno povedal ameriškemu novinarju. Intervju je sicer star že štiri mesece, WSJ pa ga je na svoji spletni strani objavil šele včeraj. Zelo jezen na Montija je bil Fabrizio Cicchitto, vodja poslancev Berlusconijeve stranka. Predsednikove besede je označil za nepotrebno in neumno provokacijo. Da je Monti povsem po nepotrebnem žalil Ber-lusconija in njegovo vlado je prepričan tudi državni koordinator Ljudstva svobode Angelino Alfano, po katerem Monti bi se moral opravičiti ne samo Berlusconiju, kar je že storil, temveč vsem državljanom. V levi sredini pa niso tega mnenja. V Demokratski stranki zagovarjajo ministrskega predsednika, češ da je ameriškemu časniku govoril le resnico. WSJ sicer ob robu intervjuja zelo hvali Montija in njegove gospodarske ter finančne ukrepe. »Čeprav predsednik italijanske vlade ni bil izvoljen neposredno od ljudstva se je doslej izkazal kot zelo moder politik, ki uživa ugled ne samo v Evropi, temveč po vsem svetu,« je napisal ugledni ekonomski časnik, ki je bil sicer v preteklosti zelo kritičen do Berlusconija in do gospodarske usmeritve njegove desnosredinske vlade. Mario Monti in Silvio Berlusconi ob predaji poslov 16. novembra lani ansa GOSPODARSTVO - Drugo četrtletje Italija še naprej globoko v recesiji RIM - Italija ostaja globoko v recesiji. Bruto domači proizvod (BDP) države se je namreč v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s predhodnimi tremi meseci skrčil za 0,7 odstotka, kažejo včeraj objavljeni podatki državnega statističnega zavoda ISTAT. Gre za četrto zaporedno četrtletje, ko se je italijansko gospodarsko skrčilo. V primerjavi z drugim lanskim četrtletjem se je BDP Italije skrčil za 2,5 odstotka, kar pomeni največje krčenje na letni ravni od konca leta 2009. V prvem letošnjem četrtletju se je italijansko gospodarstvo na četrtletni ravni skrčilo za 0,8 odstotka, na letni pa je beležilo 1,4-od-stotni padec. Če bo italijansko gospodarstvo nadaljevalo po doslej začrtani poti, se bo v celotnem letošnjem letu skrčilo za 1,9 odstotka, ugotavlja italijanski statistični urad Istat. Evropska komisija je sicer Italiji v maj- ski napovedi za letošnje leto napovedala 1,4-odstotno krčenje gospodarstva. Kljub temu pa so podatki nekoliko boljši od pričakovanj analitikov, vendar pa vsekakor kažejo, da recesija v tretjem največjem gospodarstvu z evrom ne popušča. Tudi sicer podatki o stanju italijanskega gospodarstva niso nič kaj spodbudni; industrijska proizvodnja v tretjem največjem gospodarstvu v območju evra se je junija na mesečni ravni znižala za 1,4 odstotka. Podatek je negativno presenetil analitike, ki so pričakovali samo enoodstotni zdrs. Na letni ravni je bil padec industrijske proizvodnje 8,2-odsto-ten. V mesecu poprej so sicer italijanska industrijska podjetja državi ponudila kanček upanja, saj se je po popravljenih podatkih njihova proizvodnja okrepila za en odstotek, a ugoden trend očitno ne traja. SLOVENIJA Od včeraj spet višje cene pogonskih goriv LJUBLJANA - Včeraj so se v Sloveniji znova zvišale drob-noprodajne cene pogonskih goriv. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je podražil za 2,5 centa na 1,507 evra, 100-oktanski bencin za 2,5 centa na 1,525 evra, dizelsko gorivo pa za 0,5 centa na rekordnih 1,387 evra. Gorivo se je včeraj podražilo tudi na Hrvaškem, a je še vedno cenejše od goriva v Sloveniji. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo lahko stal 10,69 kune (1,40 evra), liter 98-oktanskega 11,02 kune (1,45 evra), liter 100-oktanske-ga 11,23 kune (1,48 evra), liter dizelskega goriva pa 9,96 kune (1,31 evra). Hrvaška vlada lahko na vsakih 14 dni določi najvišjo ceno derivatov, ki pa je lahko tudi nižja in jo določi distributer sam. sirija - Na obisku v Damasku visok iranski predstavnik Sirski predsednik Asad poudaril, da bo zatrl upor in državo očistil teroristov DAMASK - Sirski predsednik Ba-šar al Asad je včeraj sprejel glavnega svetovalca iranskega vrhovnega verskega vodje ajatole Alija Hameneja, Sajeda al Džalilija, je poročala sirska tiskovna agencija Sana. Ob tem je objavila fotografije srečanja v Damasku, ki so prve fotografije Asada po 22. juliju, ko je sprejel novega načelnika generalštaba sirske vojske. Džalili in Asad sta med drugim govorila o dvostranskih odnosih med državama, ki veljata za zaveznici, pa tudi o razmerah v regiji, je poročala televizija. Džalili se je ob tem zavzel za to, da bi rešitev za konflikt v Siriji našle tamkajšnje sprte strani z dialogom, in izrazil nasprotovanje morebitnemu posredovanju tujine. Asad je v pogovoru dejal, da je odločen zatreti 17-mesečni upor proti svojemu režimu in državo očistiti teroristov. "Sirski narod in njegova vlada sta odločena očistiti državo teroristov in se boriti proti terorizmu brez prestanka," je dejal Asad. Med temami pogovorov v Damasku je bilo tudi nedavno zajetje 48 talcev, med nji- Sajed al Džalili in Bašar al Asad med včerajšnjimi pogovori ansa mi 47 Irancev in enega Afganistanca, v Siriji. Džalili je po pogovorih s sirskim predsednikom za iransko televizijo Al Alam poudaril, da si Teheran na vse načine prizadeva za izpustitev talcev. Dejal je še, da po mnenju Teherana za zajetje talcev niso krivi le sirski uporniki, temveč tudi tiste države, ki jih podpirajo. Brigada Al Bara, ki je del uporniške Svobodne sirske vojske, je v pone- deljek sporočila, da bo talce, ki so po njihovih besedah zagotovo pripadniki iranske revolucionarne garde, usmrtila, če režimske sile ne bodo prenehale z obstreljevanjem. Iran, ki je pomemben zaveznik Sirije, zanika, da so Iranci, ki so jih zajeli v soboto, ko so bili na poti na letališče v Damasku, pripadniki revolucionarne garde. Trdi, da gre za iranske romarje, odgovornost za njihovo usodo pa je pripisal ZDA. V Damasku naj bi se včeraj sešla tudi sirska vlada pod vodstvom vršilca dolžnosti premiera Omarja Galavand-žija. Ta je nujno sejo vlade vodil že v ponedeljek, ko je zatrdil, da so prisotni vsi ministri, poročajo mediji. Opozicija je namreč trdila, da sta poleg premiera Ri-jada Hidžaba v tujino v ponedeljek prebegnila še dva ministra, tretjega, finančnega ministra Mohameda Džalia-tija, pa naj bi aretirali med poskusom pobega. Vendar pa je na posnetku seje, ki ga je predvajala državna televizija, videti tudi ministra, ki naj bi pobegnila. (STA) Mistral Air bo Trst povezal z Mostarjem in Medžugorjem RONKE - Letalska družba italijanske pošte Mistral Air bo od 31. avgusta dalje dvakrat tedensko tržaško letališče povezal z Mostarjem v Bosni in Hercegovini in s tem z Medžugorjem, ki je zaradi domnevnega prikazovanja Marije, priljubljeno svetišče za številne italijanske romarje. Novo povezavo so predstavili včeraj na Ronkah skupaj z drugo novo linijo, ki bo Trst od aprila 2013 dalje enkrat tedensko povezala z Nišem v Srbiji.Obe novi progi sodita v evropski projekt Air.Net, pri katerem poleg letališča FJK sodelujejo še letališča iz Apulije (kot vodilni partner), Občina lAquila, Molize in letališči v Nišu ter Mostarju. Curiosity z Marsa poslal prve posnetke PASADENA - Vesoljsko vozilo Curiosity (Radovednost), ki je v ponedeljek pristalo na Marsu, je že prvi dan poslalo video posnetek o pristanku. V 2,5 minute dolgem posnetku nizke resolucije je videti, kako odpade zaščitni toplotni ovoj in kako se ob pristanku dvigne prah. Kasneje je rover poslal tudi nekaj fotografij. Na fotografijah je med drugim opaziti več kilometrov oddaljeno goro, domnevno visoko več kot 5000 metrov. Videti je tudi tla na Rdečem planetu. "Vidimo, da je zelo ravno, po tleh pa je veliko drobnih prodnikov," je dejala Nasina znanstvenica Joy Crisp. Dodala je, da na fotografijah za zdaj ni opaziti ovir, na katere bi lahko naletel Curiosity med vožnjo po Marsu. Rover v velikosti manjšega avtomobila, ki tehta 2,4 tone, je opremljen z orodji za jemanje in analizo vzorcev, poganja pa ga električni generator na plutonij, ki mu zagotavlja življenjsko dobo 14 let. Na dan naj bi prepotoval do 200 metrov po 154 kilometrov širokem Marsovem kraterju Gale. Nasa predvideva, da bo misija trajala eno marsovsko leto, kar je 22 zemeljskih mesecev. Pri Potenzi umrli V .t t I VI oce, mati in nci POTENZA - V prometni nesreči so včeraj približno ob treh zjutraj na avtocesti A3 v bližini Potenze umrli 48-letni Mario in 45-letna Caterina Fio-re ter njuna hčerka Federica. Druga hčerka, ki je bila skupaj z njimi v fia-tu punto pa je bila hudo poškodovana, vendar njeno življenje ni v nevarnosti. Kot se je izvedelo, je družina Forte že leta živela v okolici Vareseja, vsako leto pa se je vračal na počitnice domov v Viggianello (Potenza) v Bazilikati. Kot so ugotovili prometni policisti, naj bi vozilo z veliko hitrostjo nenadoma trčilo v zaščitno ograjo na avtocesti. ZLATO (999,99 %%) za kg 41.731,09 € -41,47 SOD NAFTE (159 litrov) 93,83 $ +1,77 EVRO 1,2436 $ +0,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. avgusta 2012 valute evro (povprečni tečaj) 7.8. 6.8. ameriški dolar 1,2436 1,2379 japonski jen 97,58 96,99 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,114 25,158 danska krona 7,4437 7,4422 britanski funt 0,79340 0,79500 madžarski forint 277,11 275,66 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6963 poljski zlot 4,0506 4,0345 romunski lev 4,5435 4,5798 švedska krona 8,3220 8,3401 švicarski frank 1,2015 1,2013 norveška krona 7,3575 7,3945 hrvaška kuna 7,5165 7,5135 ruski rubel 39,2407 39,2583 turška lira 2,2142 2,2035 avstralski dolar 1,1741 1,1727 braziljski real 2,5204 2,5130 kanadski dolar 1,2409 1,2385 kitajski juan 7,91 75 7,8904 indijska rupija 68,4840 68,7370 južnoafriški rand 10,1113 10,1156 / ALPE-JADRAN Sreda, 8. avgusta 2012 3 politika - Pogovor z deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem »V slovenski manjšini je veliko petelinov, ki samo kikirikajo« Nobene vloge v SKGZ in SSO, kjer ga ni nihče prosil za pomoč, čeprav jo je ponudil TRST - Igor Gabrovec se bo prihodnjo pomlad znova potegoval za mandat v deželnem svetu. Če ne bo kandidiral, bi bilo to veliko presenečenje, kot bi bilo isto tako presenečenje, če stranka Slovenske skupnosti, kateri pripada, ne bi obnovila volilnega sporazuma z Demokratsko stranko. Na zadnjih volitvah se je Ga-brovec predstavil kot človek dialoga v manjšini in tudi zbliževanja stališč med krovnima organizacijama SKGZ in SSO. Za začetek smo ga vprašali, če mu je uspelo sploh kaj premakniti. »Ostajam človek dialoga celo takrat, ko nimam sogovornika. Naj navedem primer. Za časa prejšnje slovenske Pahorje-ve vlade se je le enkrat zgodilo, da je slovenski minister stopil v deželno palačo. Bilo je takrat, ko je na mojo pobudo predsednik Renzo Tondo povabil na delovno kosilo ministra Boštjana Zekša. Pobuda je tako dobro uspela, da je menda iz zamejskih krogov v Ljubljano prišel nasvet, da je ne gre ponoviti. Lahko vam posredujem še en podoben primer.« Prosim. »Slovenski izvoljeni upravitelji so se na moje povabilo v teh letih večkrat sestali in razpravljali o aktualnih vprašanjih. Na zadnjem srečanju v Devinu je eden od običajno odsotnih povedal, da ni primerno, da srečanja sklicujem jaz. Drugi jih niso ne prej in niti potem.« Kaj pa nekaj bolj spodbudnega? »Deželni svetniki s Tržaškega smo spet na mojo pobudo zavzeli stališča v podporo razvojnih programov za tržaško podeželje. Rezultat tega je osnutek politično prečnega deželnega zakona za razvoj Krasa, katerega prvi podpisnik je predstavnik tržaške desnice. V Nabrežini sem vztrajno delal za enotnost leve sredine, ki je bila vse prej kot samoumevna. Rezultat je slovenski župan (po več kot dvajsetih letih) na čelu levosredinske uprave po desetletnem desnem oklepaju.« Kaj pa odnosi s krovnima zvezama? »V krovnih organizacijah nimam nobene vloge. Pa tudi me nihče ni nikdar prosil za posredovanje, čeprav sem javno ponudil svojo razpoložljivost.« Kako ocenjujete stanje v manjšini štiri leta po izvolitvi v deželni parlament? »Občutek imam, da je naša organizirana skupnost že več let preveč obremenjena s skrbjo za preživetje. Da ji naposled primanjkuje časa, energije in tudi miselne vedrine, ki so potrebni za načrtovanje razvoja ali pomembnih sprememb. Splošna kriza je to stanje še poglobila. In veliko je petelinov, ki kikirika-jo vsak z "višine svojega kupa'.« Danes ste deželni podtajnik SSk. Kako utemeljujeta to izbiro? »Vodstvo stranke me je prosilo za dodatno angažiranje, saj sem navsezadnje njen najbolj viden izvoljeni predstavnik. Pred tem sem bil deželni tajnik leve krovne organizacije in mi tega ni bilo nikdar treba utemeljevati. Svoje poslanstvo razvijam tako kot vedno. V izbire in stališča SSk prispevam čimveč umirjenosti, zmernosti in dialoško-povezovalnega pristopa. Nakar so na vrsti tudi drugi, znotraj in izven stranke.« Kako je s predlogom o izvedbi vse-manjšinskih volitev, ki ste ga iznesli skupaj s kolegom Igorjem Kocijančičem? »Po pravici povedano najin predlog ni naletel na pretirano navdušen sprejem, kar je po svoje razumljivo in je bilo pričakovano. Svoje delo sva po začetni informativni odmevnosti razvila nekoliko tiše.« In kako je potekalo to vajino delo? »V teh mesecih sva skupaj ali ločeno slišala številna mnenja in predloge, ki dopolnjujejo začetno sliko. Korak na tej poti bo tudi oktobrska deželna konferenca o Slovencih, ki sva jo zasnovala skupaj s predsednikom deželnega sveta in z drugimi. Zaključila bova, kot napovedano, z dodelanim zakonskim osnutkom za prihodnjo deželno zakonodajno dobo.« SSk se je zavzela za obnovitev volilnega dogovora z Demokratsko stran- Igor Gabrovec ima občutek, da smo Slovenci v Italiji preveč obremenjeni s skrbjo za preživetje kroma ko. Mislite, da za to sploh obstajajo pogoji? »Osebno sem mnenja, da pogoji so in da pravzaprav ni druge izbire. Stranki pa, vsaka nujno suverena, morata jasno Te razlike med SSk in DS res niso tako majhne... »Ko bi jih ne bilo, bi se bila SSk verjetno že zdavnaj stalila v Demokratsko stranko ali v katero od njenih predhodnic in tako postala njena "slovenska komponenta" z določeno specifično težo. Razlike torej so. Kot tudi so več kot očitna razlikovanja znotraj same DS, kaj šele med njo in koalicijskimi partnerji.« In kako naprej torej? »Na koncu bo, kot vedno, potrebna sinteza. In tu se bo pokazala spretnost najbolj verjetne predsedniške kandidatke Debore Serracchiani.« Do volitev manjka manj kot eno leto. Časa ni veliko, a dovolj, da lahko še kaj dosežete. Kakšne so vaše želje do izteka mandata? »Pravzaprav smo od leta 2008 do danes volili skoraj vsako pomlad in osebno sem se angažiral za vsako od volilnih preizkušenj. V pisarni imam kar nekaj stolpičev dokumentov z neštetimi odprtimi problemi posameznikov, društev, podjetij in krajevnih uprav.« Eno željo pa vendarle imate... »Pred koncem mandata bi res rad videl kak pozitiven premik glede spoštovanja deželnih obvez do razvoja podeželja na Tržaškem, pa tudi da napovedano krčenje javnih izdatkov ne bi prizadelo majhnih občin in šibkejših družbenih slojev. Za vse pa se bom trudil do zadnjega dne. Če se bodo volivci odločili za koga drugega pa bom svojemu nasledniku predal na srce kar lep zalogaj.« Marsikdo je prepričan, da imate deželni svetniki previsoke plače, da premalo delate in da ste predolgo na dopustu. Kako odgovarjate na te kritike? »Glede dopusta bi lahko na vprašanje odgovorila kar moja družina: v drugi polovici tega meseca gremo teden dni na morje, verjetno tudi letos v kamping na Hrvaško. Tržaški časopis je pisal o dveh mesecih dopusta, kar je preprosta laž. Delo izvoljenega predstavnika se vsekakor odvija tudi, rekel bi v glavnem ločeno, od deželne palače, na primer s stalno prisotnostjo na terenu.« Kaj pa plače in privilegiji politikov? »O plači in privilegijih sem že večkrat odgovarjal. Plače so zakonsko določene in si jih torej nismo samo določili. Nasprotno, jih že nekaj let znižujemo. Soglašam sicer, da je potrebno celotno poglavje t.i. stroškov politike od evropskega parlamenta pa vse do krajevnih uprav radikalno premisliti. Zdi se mi, da je sistem dejansko kolapsiral.« S.T. koroška - Deželni zbor o zahtevi za razpust in predčasne volitve Svobodnjaki spet preprečili sklep Svetniki FPK tudi tokrat zapustili dvorano - Kurt Scheuch namesto brata v deželni vladi - Sojenje se nadaljuje CELOVEC - Na Koroškem se zaradi korupcijske afere okoli prodaje deželnih deležev banke Hypo Alpe Adria nadaljujejo personalne spremembe v vladi, v deželnem parlamentu in v strankah. Včeraj se je na zahtevo svobodnjakov (FPK) sestal deželni zbor na izredni seji, na kateri je prišlo do zamenjave bratov Scheuch v vladi. Kurt Scheuch je bil z glasovi FPK in tudi enega glasa iz vrst ljudske stranke (ÖVP) izvoljen za prvega namestnika deželnega glavarja, potem ko je brat Uwe pretekli teden odstopil z vseh političnih funkcij. Zamenjavo bratov Scheuch v vladi je omogočila ljudska stranka s tem, da je vseh šest poslancev z udeležbo na glasovanju zagotovilo sklepčnost na seji. Socialdemokrati se volitev Kurta Scheucha, proti kateremu državno tožilstvo v Gradcu raziskuje zaradi suma žalitve sodnika, ki je vodil prvi proces proti Uwetu Scheuc-hu, niso udeležili. Drugače je bilo pri predlogu o predčasnih volitvah, ki jih zahtevajo socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni. Kot že prejšnji petek so glasovanje o predlogu vnovič blokirali svobodnjaki. Pred glasovanjem o predlogu so brez komentarja zapustili sejno dvorano in s tem preprečili za glasovanje potrebno dvotretjinsko navzočnost vseh poslancev. Kot je znano, imajo socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni z 19 (od 36) poslanci sicer navadno, a ne dvotretjinsko večino v deželnem parlamentu, ki je potrebna za razpustitev deželnega parlamenta in razpis predčasnih volitev. Včeraj se je nadaljevala tudi obravnava na deželnem sodišču proti davčnemu svetovalcu Birnbacherju in bivšemu predsedniku koroške ljudske stranke in članu deželne vlade Martinzu. Med drugim je bil zaslišan deželni svetnik za finance Harald Dobernig (FPK), proti kateremu je državno tožilstvo že pretekli teden sprožilo tudi postopek zaradi suma pranja denarja in suma nezvestobe pri finančnih poslih dežele v aferi Hypo banka. Kot je bilo pričakovati, je zatrdil, da ni nič vedel o prikritem financiranju strank BZÖ in ÖVP, kot je to razkril davčni svetovalec Birnbacher, zavrnil pa je tudi trditev, da bi - skupaj z Uwetom Scheuchom - od Birn-bacherjevega honorarja zahteval 500.000 za BZÖ. Sodišče je včeraj zaslišalo tudi deželnega svetnika v odstopu Achilla Rum-polda in bivšega klubskega predsednika Stephana Tauschitza (oba ÖVP). Oba sta zavrnila ponedeljkovo izjavo Stefana Petz-nerja (BZÖ) pred sodiščem, da bi se kdaj pogovarjala z Jörgom Haiderjem o financiranju strank v zvezi s honorarjem Birn-bacherju. Sicer pa se sodišče že dalj časa sooča s problemom, da povabljene priče ne pridejo na zaslišanje, ker tudi proti njim poteka pravni postopek. To se je včeraj zgodilo tudi v primeru dveh izvedencev, ki sta potrdila, da je Birnbacherjev honorar v višini šestih milijonov evrov sprejemljiv. Pozneje je nek izvedenec iz Nemčije ugotovil, da bi bil Birnbacher smel za svoje delo dobiti največ 200.000 evrov, Birnbacher sam pa je med obravnavo pred sodiščem priznal, da je bilo njegovo delo vredno največ 300.000 evrov. Ivan Lukan Prazne klopi svobodnjakov, ki so z odhodom iz dvorane spet preprečili glasovanje o predčasnih volitvah ivan lukan koper - Jutri v Pretorski palači Libris predstavlja filmsko Alojzu Rebuli ustvarjanje Aljoše Žerjala literatura Nadškof Stres čestital LJUBLJANA - Tržaškemu pisatelju Alojzu Rebuli je ob prejemu velikega častnega viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo včeraj čestital tudi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Po njegovih besedah je priznanje toliko večje, ker je Rebula s svojimi deli presegel meje slovenstva in se zapisal v kulturno in duhovno zakladnico evropskega krščanstva. "Kot plodovitemu pisatelju, poznavalcu klasike in sodobne ustvarjalnosti, predvsem pa izjemnemu krščanskemu mislecu, ki s svojimi kolumnami v Družini poglablja in širi obzorja slovenskega kristjana in slehernega dobromislečega rojaka, Vam iskreno čestitam, izrekam globoko zahvalo za Vaše delo in se zahvaljujem za velik prispevek k sodobni krščanski misli in utrjevanju vere," piše v čestitki, objavljeni na spletni strani Katoliške Cerkve. Obvestilo o odlikovanju Republike Italije je pisatelj prejel ob 88. rojstnem dnevu v drugi polovici julija. Kdaj bo vročitev visokega italijanskega odlikovanja, še ni bilo določeno. (STA) KOPER - V okviru prireditev Prisluhni Kopru je koprska knjigarna Libris za jutri ob 20. uri v atriju Pre-torske palače v Kopru pripravila pogovor z Aljošo Zerjalom in predstavitev njegove knjige »Filmsko ustvarjanje Aljoše Zerjala, od 8-milimetrske do digitalne kamere«. Pogovor z avtorjem bo vodila Ljuba Sušanj. Aljoše Zerjala, neutrudnega popotnika, izjemnega opazovalca sveta in pravega umetnika svojega časa in prostora prav gotovo našim bralcem ni treba posebej predstavljati. Slovenec in Tržačan oz. Škedenjc je zaradi narave dela in še posebej zaradi notranje potrebe, prepotoval s svojo kamero domala ves svet. S prefinjenim umetniškim dotikom in strokovnim pristopom, je na filmski trak vtisnil življenje in svoje misli, kajti njegove pripovedi govorijo naglas, tudi kadar so zavite v tišino. Prijatelj Edi Šelhaus mu je leta 1954 posodil prvo kamero, s katero je uspešno posnel prve kadre in sledila so leta zagnanega ustvarjanja, ki so mu prinesla mnoge nagrade in priznanja. Njegov filmski opus je zbir dokumentarnega gradiva - od Škedenjske-ga portiča, domačega pusta in nacistične Rižarne, do kraških dragotin, od posebnosti Peruja do dubrovniških kal, od Patagonije do Sečoveljskega kroga, od tibetanske mandale do harfe Jasne Corrado Merlak, od Borisa Podrecce do Lojzeta Spacala, od Lor-cove Krvave svatbe do kotalkarice Tanje Romano. Založništvo tržaškega tiska je s knjigo »Filmsko ustvarjanje Aljoše Zerjala, od 8-milimetrske do digitalne kamere« med platnice ujela njegovo življenjsko delo. In ker je njegova umetnost, vselej dobila potrditev tudi v zapisani besedi, če omenimo samo Claudia Magrisa, se je organizatorjem v koprskem Librisu zdelo prav, da tega cenjenega ustvarjalca predstavijo tudi publiki na slovenski obali. Pogovor bo povezan tudi s projekcijo Zerjalovih filmov. / TRST Sreda, 8. avgusta 2012 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu URBANISTIKA - Dežela kritična do Retove uprave »V devinsko-nabrežinski občini • V • ■■•• •■ v« je preveč zazidljivih površin« Previdnost leve sredine, ki je volilcem sicer obljubila zajezitev novih gradenj V devinsko-nabrežinski občini je preveč zazidljivih površin, kar je v popolnem nesorazmerju s potrebami občanov in tudi kriznimi razmerami na nepremičninskem trgu. V to ni prepričana le leva sredina (včeraj opozicija, danes vodilna v občini), temveč tudi deželna uprava, ki je postavila pod vprašaj zadnjo spremembo občinskega pro-storsko-urbanističnega (regulacijskega) načrta. To je naredila v obliki pripombe na urbanistično varianto, ki nosi številko 27. Prejšnja uprava župana Giorgia Reta je s to spremembo uvedla nove gradbene površine v mnogih vaseh, ki jih je občinski svet nato nekoliko omilil na pritisk tedanje opozicije. Odbornik za urbanistiko in podžupan Massimo Veronese je potrdil, da je Občina dobila od deželne uprave omenjeno pripombo, ki pa je ni želel komentirati. Ocenil jo bo, potem ko jo bo natančno proučil. Pač pa je kritično stališče Dežele ocenil Maurizio Rozza, občinski svetnik SEL in predsednik občinske urbanistične komisije. »Mimo vseh tehničnih aspektov tega ugovora smo priča politični klofuti Dežele na račun takrat politično sorodni devinsko-nabrežinski upravi,« je prepričan Roz-za. Zastopnik stranke SEL Nichija Vendole je med tistimi, ki meni, da bi morala levosredinska uprava korenito spremeniti celoten regulacijski načrt, kar zahteva veliko denarja in veliko časa. To je sicer stvar politične presoje odbora župana Vladimirja Kukanje, ki se je znašel s kar nekaj žgočimi urbanističnimi problemi. Ret je na začetku svojega županskega mandata (pred desetimi leti) kar zadeva »gradbeno politiko« postavil na glavo usmeritev uprave svojega predhodnika Marina Voccija, ki je padel zaradi Sesljanskega zaliva. Retov odbor je »sprostil« veliko zazidljivih površin. Sam pravi, da je hotel predvsem pomagati domačinom, ki so hoteli obnoviti hiše ali zgraditi nove za družinske potrebe, v resnici pa je v de-vinsko-nabrežinsko občino želel pritegniti tudi nove prebivalce. To je Re-tu le delno uspelo, saj so mnoga nova stanovanja prazna, ker zaradi krize ne najdejo kupcev. S.T. Devinsko-nabrežinski občinski svet čaka v naslednjih tednih veliko dela, zlasti na področju urbanistike in prostorske politike kroma DANES OB 18. URI Obrtna cona ■ v v* • na skupščini v Nabrežini Občina Devin-Nabrežina bo danes ob 18. uri v rojstni hiši Iga Grudna (tudi Kamnarska hiša) v Nabrežini predstavila načrt za obrtno-trgovsko cono, ki jo avtoprevozno podjetje Cos-sutta načrtuje med Nabrežino in Križem. Gre za območje nekdanjega kamnoloma (pred leti je bil zasut) kamor sodijo tudi delavnice za kamnoseško dejavnost. Devinsko-nabrežinska uprava vabi na današnjo javno razgrnitev načrtov tudi prebivalce Križa, saj sodi to območje pod Križ. Načrt bosta predstavila občinski odbornik Massimo Veronese in predsednik občinske urbanistične komisije Maurizio Rozza. Projekt na območju nekdanjega kamnoloma sodi v podrobni občinski urbanistični načrt, ki ga je devinsko-nabrežin-ski občinski svet predhodno že sprejel, v teku pa je postopek za njegovo dokončno odobritev. Do 14. avgusta lahko občani in t.i. zainteresirane skupnosti vložijo pripombe in ugovore, načrt pa je na ogled na županstvu v Nabrežini. DEVIN-NABREŽINA - Odbornica Marija Brecelj odgovarja na kritike opozicije »Upoštevali bomo dobre predloge« Romita je novi upravi očital pomanjkljivosti pri izvedbi poletnih kulturnih prireditev pred županstvom Nova občinska uprava bo prisluhnila vsem resnim predlogom na kulturnem področju, posebno tistim, ki bodo prišli s strani mladih. Odbornica za kulturo Devina-Na-brežine Marija Brecelj takole odgovarja nekdanjemu podžupanu Mas-simu Romiti, ki je občinskemu odboru župana Vladimirja Kukanje očital nekaj pomanjkljivosti pri izvedbi poletnih prireditev pred županstvom. »Izvedba 11 vsebinsko razvejanih in kvalitetnih pobud pomeni za upravo, ki je bila komaj izvoljena, nezanemarljiv dosežek,« pravi Brecljeva, ki podčrtuje, da so vrata kulturnega odborništva na stežaj odprta za vse, ki imajo dobre predloge in hkrati sveže ideje. Marija Brecelj Nedavna prireditev pred županstvom je po prepričanju od-bornice žela odobravanje občanov, kar je razvidno tudi od zadovoljivega obiska. »Za to nosijo zaslugo vsi, ki so se angažirali pri tem projektu, katerim se zahvaljujem. Za- Massimo Romita čenši z občinskim osebjem in vsemi sodelujočimi,« pravi odbornica, ki je sicer v novi upravi odgovorna tudi za šolstvo, kmetijstvo in politiko dela. Kulturni programi občinske uprave se vsekakor ne smejo ome- jiti na poletno obdobje. Brecljeva podčrtuje, da nima predsodkov do nikogar in da bo vse predloge, ki jih bo prejela, pozorno proučila, pri čemer bo treba sicer upoštevati finančne zmogljivosti Občine. »Nekaj predlogov smo zavrnili, ker so bili predragi, ali zato, ker so prišli z zamudo,« dodaja odbornica, ki je bila imenovana v občinski odbor na predlog stranke Slovenske skupnosti. V pojasnilu nekdanjemu podžupanu in sedaj predstavniku občinske opozicije se je Brecljeva tudi obvezala, da bo prisluhnila vsem predlogom, ki bodo na njeno od-borništvo prišli s strani občinske mladinske konzulte. ŽELEZARNA SEL kritično o vladni nameri Koordinator foruma za delo stranke Levica, ekologija svoboda (SEL) Waldy Catalano in pokrajinski koordinator stranke Fulvio Vallon sta izrazila veliko zaskrbljenost zaradi predloga italijanskega ministrstva za gospodarski razvoj o bodočnosti škedenjske železarne. Vlada je pozvala tržaško občino, pokrajino in deželno vlado, naj opustijo načrt o gospodarski preos-novi obrata in naj dovolijo nadaljevanje železarske proizvodnje. Ministrstvo za gospodarski razvoj naj bi se odločilo za ta korak, potem ko je naveza Jindal-Sertubi izrazila zanimanje za prevzem železarne. Catalano in Vallon ocenjujeta, da občina ne more sprejeti tega diktata, ker bi se tako odpovedala eni od temeljnih točk levosredinskega volilnega programa. PRISTANIŠČE - Pretovor julija Zabojniki: +7% V prvih sedmih mesecih letos plus 17 odstotkov Pretovor zabojnikov na Sedmem pomolu se je julija povečal za 7 odstotkov. Tako je sporočila pristaniška oblast, ki pa ni objavila, koliko je znašal promet zabojnikov v številkah. Tako ni možno opraviti primerjave s kontejnerskim prometom v sosednjem koprskem prista- V prvih sedmih mesecih letos se je pretovor povečal za 17 odstotkov. Predsednica pristaniške oblasti Marina Monassi je ob tem izjavila, da se je pretovor zabojnikov v prvih šestih mesecih letos v Italiji znižal, izjemo predstavljata le Trst in Genova, ki sta v tem težkem gospodarskem trenutku edina zabeležila porast. Na Proseku ustavili 23 mladih Somalcev Tržaška policija je včeraj sporočila, da je prejšnji konec tedna zasačila novo skupino ilegalnih pribežnikov. Tokrat je šlo za triindvajset Somalcev med 14. in 34. letom starosti, ki so v manjših skupinah hodili ob pokrajinski cesti 35 med nakupovalnim centrom Lanza in kampom Pian del Grisa. Ob prihodu policijskih agentov naj ne bi pobegnili; utrujeni od dolge poti, ki bi se morala zaključiti v skandinavskih državah, a se je na italijanskem severovzhodu, so jim brez upiranja sledili v urade obmejne policije, kjer so jim nudili najnujnejšo pomoč. Vsi ilegalni pribežniki so bili brez osebnih dokumentov. Mladoletne Afričane so sprejeli v pristojni mestni center, ostale pa so odpeljali na tržaško kve-sturo, kjer so jim, kot predvideva zakon, izročili dekret o izgonu. 17-letna skavtinja se ponesrečila med sestopom V kraju Claut v Pokrajini Pordenone poteka v teh dneh državno skavtsko srečanje federacije FSE, ki se ga udeležuje okrog dva tisoč roverjev in popotnic. Včeraj zjutraj je veselo razpoloženje skalila vest, da se je sedemnajstletna tržaška skavtinja G. G. ponesrečila med sestopom s sedla Feron. Med zdrsom je dobila močan udarec v glavo in izgubila zavest, zaradi česar so jo s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico. Njeno zdravstveno stanje naj ne bi vzbujalo prevelikih skrbi. Slovenski porsche podrl policijsko zaporo Tržaška policija je prejšnji konec tedna postavila cestno zaporo v mestnem središču in ustavljala avtomobiliste. Med temi je bil tudi avtomobil znamke Porsche s slovensko evidenčno tablico, voznik pa je pritisnil na plin in zavozil mimo. Prometna policija je zato postavila novo zaporo pri Žavljah, kjer pa se porsche ponovno ni ustavil in pri tem tudi zavozil preko agento-ve noge. Avto so naposled našli v bližini Doline, o šoferju in morebitnih sopotnikih pa ne duha ne sluha ... / TRST Sreda, 8. avgusta 2012 5 zgonik - Vodil je tehnični urad zgoniške in repentabrske občine Marjan Černjava, 35 let v službi kraških ljudi Zgodovinski spomin delovanja kraških občin - »Boj« proti črnim gradnjam v zgoniški občini Pod streho je spravil prostorska načrta v Zgoniku in na Repentabru ter se poslovil. Marjan Černjava, zgodovinski vodja tehničnega urada obeh kraških občin, je takoj na začetku pogovora opozoril, da trditev ni točna. »Repentabrski prostorski načrt še ni dokončno pod streho. Občinski svet ga je sicer odobril, končno besedo pa bo morala izreči še deželna uprava, predvsem kar se tiče nekaterih njenih obvezujočih zadržkov, ki jih repentabrska skupščina ni sprejela. Če ne bo prišlo do presenečenj, bo načrt začel veljati tja novembra ali decembra,« je napovedal. Černjavi se je iztekla vloga konzu-lenta za tehnična vprašanja na repenta-brski občini prav na dan, ko je skupščina odobrila prostorski načrt. Takrat je - po 35 letih delovanja - dokončno izpregel. Uradno se je bil - po skoraj 35 letih službovanja - upokojil konec lanskega junija, a ostal je »na položaju«, najprej, da bi v posel uvedel naslednika, nato da bi kot konzulent do konca sledil postopku repentabrskega prostorskega načrta. V tehničnem uradu v Zgoniku se je bil zaposlil 1. januarja 1977. V pogovoru je večkrat stresel iz rokava razne datume, dogodke, okoliščine. »Spomin je tisti, ki mi je še najbolj "pomagal" pri delu. V vseh teh letih je bilo toliko razno raznih postopkov, da bi se brez dobrega spomina "izgubil" v morju dokumentov,« je priznal. In takoj opozoril na eno od značilnosti »svojega« tehničnega urada: »V veliki občini ima vsak sektor, vsaka panoga, svoje osebje, svojega izvedenca; v majhni občini, kakršni sta zgoniška in repentabrska, je število zaposlenih v tehničnem uradu zelo omejeno, zato moraš opravljati vse, biti strokovnjak za vse: za urbanistiko, javna dela, za šole, za pogrebe. Obenem moraš poznati zakone, obvladati norme.« Kar se zakonov tiče, je imel Černjava odličnega mentorja: »Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bil občinski tajnik v Zgoniku in Repetabru Miro Ci-bi, sedanji repentabrski podžupan. On me je "naučil", kako je treba brati italijanske zakone. Tako sem lahko razumel sistem dela, kar mi je olajšalo službovanje.« Služba? Delo? Repentabrski župan Marko Pisani je pred nekaj dnevi poudaril, da bi bila ta izraza zelo omejevalna za opis delovanja Marjana Černjave v tehničnem uradu. Bolj primerno bi bilo govoriti o poslanstvu. Sam Černjava se je otepal tako zahtevnega izraza. »Skušal sem biti v službi ljudi in občinskih uprav,« je skromno pripomnil. V treh desetletjih in pol je Marjan Černjava »služil« sedmim županom: kroma štirim v Zgoniku (Josipu Guštinu, Milošu Budini, Tamari Blažina in Mirku Sar-doču) ter trem na Repentabru (Pavlu Co-lji, Aleksiju Križmanu in Marku Pisaniju). Pa še pet deželnih komisarjev ad acta se je nabralo. »Imenovani so bili, ko je bilo treba rešiti nekatere zadeve, povezane s črnimi gradnjami,« je njihovo prisotnost utemeljil Černjava. Črne gradnje so bile ena od žalostnih značilnosti uvodnega obdobja njegovega delovanja v tehničnem uradu. »V zgoni-ški občini so zrastle konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat ni bilo občinskega prostorskega načrta. Na črno so gradili predvsem ljudje iz mesta: majhne hišice, vikendice. Kakih sto jih je bilo. Občina je zahtevala, naj jih porušijo, pa so se zvrstili trije gradbeni odpusti, leta 1984, leta 1994 in leta 2004. Številni lastniki, tisti, ki so ga imeli največ pod palcem, so se pritožili na deželno upravno sodišče, nato na državni svet, pa tudi na predsednika republike. Nekateri postopki so trajali kar dvajset let, nekatere zgradbe pa še sedaj stojijo. Občina je vložila v spoštovanje zakona toliko sredstev, da bi lahko z njimi zgradili pet telovadnic,« je ves ta trud, vse to delo in izgubo časa praktično »zaračunal« Marjan Černjava. »Potem so občine pripravile prostorske načrte, in črnim gradnjam je od-klenkalo,« je vodja tehničnega urada izpostavil pomen urbanističnih norm. Skrb za ozemlje je bila eno od glavnih vodil tehničnega urada. Na tem področju se je od njegove zaposlitve sem marsikaj spremenilo. Predvsem kar se tiče omejitev. »V začetku sedemdesetih let so obstajale le krajinske in hidrogeološke omejitve. Potem je prišel na vrsto park, nato še evropske zaščitne norme s 25 kvadratnimi kilometri zaščitenega območja. Sprva je kazalo, da je hotela Dežele le zadostiti evropski zahtevi po zaščiti, a deželni funkcionarji so začeli tako striktno obravnavati zaščitne norme, da je bil postavljen pod vprašaj razvoj tega območja.« Marjana Černjavo v Zgoniku in Re-pentabru poznajo domala vsi. Kdor si je hotel zgraditi, popraviti ali razširiti hišo, vzpostaviti katero koli dejavnost, je imel opravka z »njegovim« tehničnim uradom. Ob delih posameznikov pa so bila v obeh občinah opravljena tudi številna javna dela. Balinišče v Samatorci, knjižnica v Sa-ležu, razširitev občinskega sedeža v Zgo-niku, vinoteka v Saležu, razstavišče v Zgo- niku, Športno-kulturni center v Zgoniku, sedež civilne zaščite v Gabrovcu, obrtna cona pri Proseku, Kulturni dom v Repni-ču, ureditev županstva na Colu, repenska telovadnica, razširitev šole v Repnu, ureditev nogometnega igrišča v Repnu, Bub-ničev dom, ureditev repenskega Placa nosijo tudi njegov pečat. O njegovi predanosti delu zgovorno pričata dva podatka: v enem letu je opravil 2.400 delovnih ur (namesto predvidenih 1.400); ob upokojitvi se mu je nabralo 6 mesecev neizkoriščenega dopusta. Sedaj ga čaka drugo, bolj umirjeno življenje. Poleti kopanje, pa pospravljanje vrtička v Gabrovcu, od jeseni dalje nogomet. Černjava je bil nogometaš, dolgo let je igral pri proseškem Primorju, na levem krilu, imel je strahovit "šus". Po televiziji bo sledil Fiorentini, kot domala velika večina Gabrovčanov. Kajti v Gabrovcu navijajo za Fiorentino že od začetka šestdesetih let. Černjava je pojasnil, zakaj. »Takrat je bila Fiorentina močna ekipa, osvojila je italijanski naslov. Eden od njenih navijačev je bil Slavko Štrekelj, poznejši predsednik Primorja. 28.januarja 1962 nas je z vlakom popeljal v Videm, kjer je Udinese gostil Fio-rentino. Zmagala je Fiorentina s 3:2.« Kakšen spomin! A najlepše še pride. »Gole za Fiorentino so dali Milani, Hamrin in Marchesi, za Udinese dvakrat Selmosson. Fiorentina je igrala s postavo: Albertosi, Robotti, Castelletti, Malatrasi, Gonfiantini, Marchesi, Hamrin, DellAn-gelo, Milani, Rimbaldo in Petris.« Tako izjemen spomin ima Marjan Černjava, »živeči arhiv« zgoniškega in re-pentabrskega Krasa. M.K. Obrtna cona pri Proseku, eno od del izvedenih v času, ko je Marjan Černjava vodil tehnični urad zgoniške občine kroma mir na kolesu - V organizaciju Blaženih graditeljev miru Po tridnevnem kolesarjenju se mirovniki približujejo cilju Skupina mirovnic in mirovnikov, ki se udeležuje kolesarske ture Mir na kolesu, je včeraj zapustila tržaško pokrajino in se dodatno približala cilju - ameriškemu vojaškemu oporišču v Avianu. Mirovniško akcijo, ki poteka v dneh, ko se svet spominja atomskega napada na Hirošimo, prirejajo Blaženi graditelji miru v sodelovanju s svetovno organizacijo Župani za mir. Potem ko so se kolesarji v ponedeljek na Velikem trgu srečali s pod-županjo Fabiano Martini, jih je včeraj čakalo novo »institucionalno« srečanje. Karavana, v kateri so plapolale mavrične zastave miru, se je namreč po postankih v mestu odpravila na Obalno cesto in pri-kolesarila v Štivan. Ob izlivu Timave sta jih pričakala domači župan Vladimir Kukanja in njegova tržiška kolegica Silvia Altran, ki sta razgretim kolesarjem čestitala in zaželela srečno nadaljevanje ture. Mirovniki so pot nadaljevali proti Fiumicellu in Cervignanu, od koder bodo danes odpotovali proti Avianu: jutri ob 11. uri bo pred oporiščem USAF svečanost v spomin na žrtve atomskih bomb. V Štivanu sta jih pričakala županja Altran in župan Kukanja kroma občina trst Slovenski vzgojitelji, pozor! Tržaška občina išče vzgojiteljice in vzgojitelje z znanjem slovenskega jezika, ki bi v prihodnjem šolskem letu za določen čas zaposlila v občinskih vrtcih s slovenskim učnim jezikom. V ta namen tačas, ob že obstoječih lestvicah, pripravljajo posebne občinske sezname. Vest so včeraj sporočili občinski uradi, ki opozarjajo, da so na spletni strani Občine Trst www.retecivica.trieste.it (v sekciji Razpisi, pod geslom Lestvice) na voljo vse informacije. Tu lahko učno osebje dobi tudi obrazec, ki ga je treba izpolniti in v dveh kopijah oddati pristojnim občinskim uradom v Palači Zois (Ul. Punta del Forno 2). Kandidati morajo oddati tudi kopijo osebnega dokumenta. Pojasnila nudijo tudi na telefonskih številkah 040 675 4675/4841/8469/4312. Izgubljeni predmeti na ogled v občinski palači Na tržaških ulicah so julija našli denarnico, mobilni telefon, avtoradio, zapestnico, zapestno uro, očala in več ključev. Na ogled so v sobi št. 37 v pritličju tržaškega županstva, in sicer od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30. Dodatni najdeni predmeti so na ogled v prostorih prevozniškega podjetja Trieste Trasporti v Ulici dei Lavoratori. Študentom statistike štipendije Generali Tržaška univerza sporoča, da se je zavarovalnica Generali ponovno odločila štipendirati mlade študente ekonomske fakultete. Kdor se bo odločil za študijski program Statistika in informatika za podjetja, finance in zavarovalnice, lahko zaprosi za triletno štipendijo (v vrednosti 1000 evrov letno). Prošnje je treba vložiti do 31. avgusta, 7. septembra pa sta predvidena pisni test in kolokvij, na podlagi katerih bodo izbrali pet najboljših in najbolj motiviranih študentov, ki jih bo zavarovalnica Generali finančno podprla. Humorističen večer v Štivanu SŠKD TIMAVA Medjavas-Štivan vabi na s humorjem obarvan večer, ki bo danes pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Za smeh in dobro voljo bosta poskrbeli humoristki Rita in Helena (Tatjana Turko in Valentina Štrajn), ki bosta nastopili v vlogi čistilk, zaposlenih pri avstrijski firmi Putzenfrau. Začetek ob 20.30. Pozdrav soncu na Pomolu Audace Na Pomolu Audace bo nocoj na sporedu predstava Al sogno della stella - Sanjam zvezde. Prireditev sodi v okvir revije Trieste estate 2012. Alfredo Lacosegliaz in Cristina Verita bosta opravila obred ob sončnem zatonu. V vabilu je zapisano, da je predstava namenjena predvsem mistikom, estetom in radovednežem. Začetek točno ob 20.07. Sledil bo vodeni obisk po mestnem središču na temo »Trst in morje«, vodil ga bo Lu-ca Bellocchi. Gledališka predstava na Trgu Verdi V okviru poletne revije Trieste estate 2012 bo nocoj ob 21. uri na Trgu Verdi gledališka predstava Chi e di scena, prosto povzeta po angleški komediji Noises Off. Režija Marco Solda. Glasbeni večer v muzeju Sartorio V mestnem muzeju Sartorio bo nocoj četri večer prireditve Musei di sera (Muzeji zvečer). Čelist Massimo Favento bo s svojimi kolegi instrumentalne skupine Lumen Harmoni-cum (sestavljajo jo pianista Corrado Gulin in Jan Grbec ter violinist Marco Favento ter recitator Adriano Gi-raldi) izvajal dela Guida Cimosa. Začetek ob 20.30, ponovitev ob 22.15. Kino za ostarele Dom za ostarele Bartoli bo jutri priredil filmsko predstavo za svoje goste. Ob 14.30 bodo v okviru revije Cineforum predvajali italijanski film I soliti ignoti. Pravljica o grdem račku za otroke pri Sv. Jakobu V okviru ciklusa Na potovanju s ... poletno knjižnico, namenjenemu otrokom, bodo jutri v knjižnici Qua-rantotti Gambini v Ulici delle Lodo-le pri Sv. Jakobu predstavili pravljico o grdem račku, in sicer v tržaškem narečju. Pripovedovala jo bo Cristina Marsi ob ilustracijah Ingrid Ku-ris. Začetek ob 17.30. 6 Četrtek, 9. avgusta 2012 TRST / GLASBENA MATICA - Prof. Claudio Furlan je predal dirigentsko paličico Fulviju Jurinčiču Z novim dirigentom Harmonikarski orkester Synthesis 4 stopa v novo obdobje Po koncertih v domačem okolju je pred nedavnim uspešno nastopil v Trevisu - V načrtih tudi sodelovanje z zborom Jacobus Gallus Na šoli Glasbene matice je pouk harmonike že dolga desetletja na odličnem nivoju: pod mentorstvom prof. Elijane Zajec in nato prof. Claudia Furlana so se izoblikovali številni solisti, ki so se lepo uveljavili na mednarodni ravni, vedno pa je bila pozornost usmerjena tudi v skupno igranje in nastopanje. Najprej orkester Miramar, ki je žel veliko uspehov pod vodstvom prof. Zajčeve, in nato Synthesis 4, ansambel, ki ga je Claudio Furlan ustanovil ter zanesljivo vodil celih trideset let, sta ime Glasbene matice ponesla v širni svet, kot pričajo številne nagrade in priznanja. Imenitni pedagog in dirigent je po upokojitvi predal dirigentsko paličico Fulviju Jurinčiču in za orkester se je začelo novo obdobje, po eni strani vezano na tradicijo, po drugi pa željno prenove. Če je nekoč zanimanje za harmoniko izviralo predvsem iz navdušenja do narodnozabavne glasbe, se je v letih slika dokaj spremenila: mnogi skladatelji so obogatili repertoar in postopoma vključili harmoniko v klasičen okvir ter ji odvzeli občutek manjvrednosti. Tako solisti kot ansambli se lahko soočajo z novimi izzivi, kajti paleta je dovolj široka za vse okuse. Fulvijo Jurinčič je svoje delo z ansamblom GM Synthesis 4 začel v lanskem septembru in zabeležil vrsto uspešnih nastopov: najprej na Colu, nato na božičnici v Pevmi, kjer je sodelovala igralka Elena Husu, pa na osrednji Prešernovi proslavi v Čedadu, na zgoniški razstavi vin in v Bri-ščikih. Od 20.do 22. julija je ansambel pokazal svojo kvaliteto tudi izven domačega kroga: udeležil se je 15. mednarodnega srečanja harmonikarskih ansamblov, ki ga je organiziralo društvo Armonia iz Trevisa. Orkester je oblikoval kar tri koncerte - 20.julija v mestecu Marcon, naslednjega dne v občinskem gledališču Mario del Monaco v Trevisu, uspešno turnejo pa je sklenil z nastopom v kraju Monastier pri Trevisu.Program koncertov zrcali pestrost in živahnost ter brez predsodkov zajema iz najrazličnejših žanrov: Brahms, Anderson, Offenbach, Buscaglione, Galliano, Podgorny in Piazzolla so zazveneli v priredbah, ki jih je za ansambel pripravil Jurinčič. HO GM Synthesis šteje danes trinajst članov in je lep primer čez-mejnega sodelovanja, kajti poleg se- danjih in bivših učencev GM vključuje tudi glasbenike iz Slovenije. Redne vaje potekajo ob sobotah, dosedanji uspehi so spodbuda k resnemu študiju in ne manjka novih načrtov, ki jih dirigent snuje: v prvi vrsti sodelovanje z MPZ Jacobus Gallus, dokaj originalna kombinacija, za katero Jurin-čič in zborovodja Marko Sancin pripravljata zanimiv program, ki bo med drugim vseboval tudi nekaj odlomkov iz Orffove kantate Carmina Burana. Kot se spodobi za ugledne ansamble, je v načrtu tudi nova zgoščenka: projekt je sicer star že par let, CD bi bil moral l. 2010 obeležiti 30-letnico delovanja, zaradi tehničnih težav pa ga ni bilo mogoče posneti v napovedanem terminu. Tudi zgoščenka želi prikazati današnjo sliko ansambla, nekoliko spremenjenega in pomlajenega, ki pod vodstvom prof. Jurinčiča nadaljuje uspešno pot svojih predhodnikov, obenem pa išče novo, razpoznavno identiteto. Katja Kralj Harmonikarski orkester Synthesis s svojim dirigentom Fulvijom Jurinčičem v Trevisu OPČINE - Pridružila se jim je njihova nekdanja učiteljiva Stanka Hrovatin Nekdanji sošolci v osnovni šoli Bevk so se po treh desetletjih znova srečali Pred kratkim so se v restavraciji Diana na Op-činah zbrali nekdanji učenci openske osnovne šole France Bevk, katere prag so kot nadebudni prvo-šolčki prestopili v šolskem letu 1975/1976 in jo zapustili v šolskem letu 1980/81. Od skupaj 21 sošolcev se jih je veselega snidenja uspelo udeležiti 13, po telefonu se je oglasila še sošolka, ki živi v tujini, med večerom pa so počastili spomin na sošolca Andreja Spacala, ki ga je prezgodaj vzela bolezen. Srečanja se je udeležila tudi njihova nekdanja učiteljica Stanka Hrovatin, ki jih je uvedla v šolo in se z njimi štiri leta kasneje tudi poslovila od učiteljevanja. Večer je minil v sproščenem vzdušju ob obujanju spominov na osnovnošolske čase, razposajenem smehu ob nizu posrečenih šal in medsebojnem seznanjanju z življenjskimi potmi in uspehi nekdanjih sošolcev. Ob dobri hrani in žlahtni kapljici so se udeleženci v mislih za trenutek vrnili za šolske klopi in spoznali, da so se fantje medtem morda nekoliko umirili (ali pa tudi ne), punce pa so kot dobro vino postale samo še lepše, vendar so vsi nekje v sebi še vedno isti paglavci, ki so takrat hiteli življenju naproti. In za slovo so si obljubili, da naslednjič res ne bodo pustili, da spet mine trideset Bivši sošolci za dobro obloženo mizo v restavraciji Diana na Opčinah let do takega srečanja. ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE - Od osebne izkušnje do strokovnega znanja Moja obrazna joga - kako svoj pristop do negovanja sem spoznala in razvila tega ključnega dela telesa Obrazna joga ... kako eksotično ime, kajne? Bila sem stara samo 28 let, ko sem že iskala rešitev na svoje obrazne težave ... mogoče se bo večina vas zgrozila, da sem obsedena z videzom, če sem se že v tako mladih letih se odpravila v kliniko, kjer sem samo obisk oziroma dvominutni »pregled« plačala dobrih 50 evrov. Vendar se ni bilo česa čuditi pri nesrečnem življenju, ki sem si ga tedaj ustvarila, da je bil moj obraz okraden vse življenjske energije. Negativni odnosi, napetosti in visoka pričakovanja, ki sem si jih ustvarjala zaradi visokoletečih ciljev, ter posledična nespečnost so ustvarile negativno povratno zanko, v katero sem bila dlje časa vpeta. V spletu negativnih dogodkov se mi je le utrnila srečna zvezdica in preko nekega časopisa sem prvič prebrala članek, ki je ponujal vadbo obrazne joge. Brez pomislekov sem poklicala, se vpisala in začela tečaj. Ta tečaj je nato postal osnova za moje nadaljnje raziskovanje obraza. Obrazna vadba, ki so mi jo ponudili v Sloveniji, pa me pa ni čisto prepričala, ker je bila predstavljena brez vsakršnega strokovnega ozadja, zato sem se podala v Združene države Amerike, kjer sem se izobrazila in certificirala kot inštruktorica te di- scipline. V svojih tečajih združujem še znanje klasične iyengar joge, obraznega branja in obrazne diagnostike. Kaj pa je srčika te vadbe, za katero so navdušeni predvsem prebivalci velemest in je pravi hit v ZDA, še zlasti v New Yorku? Že samo ime »obrazna joga« pove, da gre za vadbo, ki ima temelje v jogi. To je ena izmed praks, ki temelji na poznavanju dejstva, da obraz sestavlja več kot 50 mišic, ki jih vsak dan uporabljamo za izražanje različnih čustev: vse od jeze, začudenja, veselja, žalosti itd. ... Čeprav je smeh pol zdravja, s smejanjem obrazne poteze počasi tudi staramo, saj se nam z leti okrog oči in ustnic začnejo delati gubice, najbolj izrazit izdajalec staranja pa je gubanje kože na vratu. Videz kože slabšajo tudi onesnažen zrak, slaba kozmetika, škodljive snovi v prehrani, kajenje, alkohol in druge telesu tuje snovi. Da bi obrazne mikro mišice ostale napete in naša koža sijoča, si lahko pomagamo na različne načine: s kozmetiko, nekateri se odločijo za lifting ali botoks, najbolj naravna oblika pa je masaža obraza oz. obrazna joga, ki je zelo preprosta. Vaje pa ne pripomorejo zgolj k pomlajenemu videzu kože, saj gnetenje in napenjanje po- skrbi za prekrvavitev in s tem sprotno izločanje strupenih snovi iz celic, temveč masaža obraznih mišic preprečuje oz. lajša glavobole, zmanjšuje stres itd. Z malo dobre volje in pravimi vajami lahko v domačem okolju poskrbimo za lepši videz in dobro počutje. Vaje so medicinsko zasnovane: zgladijo se gubice, dvignejo obrazne mišice, okrepi se mišični tonus, odstranijo se podočnjaki, dvignejo se zgornje veke, učvrsti se vrat, odstrani pod-bradek, dvignejo se ličnice, odstranijo se sme-jalne gube, dvignejo se povešeni ustni kotički, gladijo gube na čelu, brišejo se gube med obrvmi, predvsem pa se aktivirajo žleze (zlasti epifiza, hipofiza in ščitnica). Sama sem se prepričala, da obraza ne izboljšuje samo obrazna vadba. Spričo dejstva, da so na našem obrazu »napisana« vsa naša življenjska področja, podobno kot na dlani, naši obrazni elementi imajo pravi tonus in »žarijo« samo takrat, kadar smo sami srečni in poskrbimo za svoje zdravje in se »očiščujemo« od znotraj ven. Zato je moj pristop zasnovan na zunanjem pristopu in na notranjem uravnovešanju ter iskanju vsakodnevnega ravnotežja. Vse tiste, ki bi hoteli zvedeti kaj več o obrazni vabdi, vabim na predstavitve delavnic meseca septembra, več info na masha.pregarc@ gmail.com. Maša Pregarc / TRST Sreda, 8. avgusta 2012 7 Včeraj danes Danes, SREDA, 8. avgusta 2012 MIRAN Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.23 - Dolžina dneva 14.26 - Luna vzide ob 23.02 in zatone ob 12.52 Jutri, ČETRTEK, 9. avgusta 2012 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,2 stopinje C, zračni tlak 1020,1 mb raste, vlaga 64-odstotna, severnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,8 stopinje C. EI3 Lekarne Od ponedeljka, 6. avgusta, do sobote, 11. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 830 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino AMBASCIATORI - 16.15, 20.15 »La congiura della pietra nera«; 18.00, 22.00 »The Way Back«. ARISTON - Poletna arena: 21.00 »Il pes-catore di sogni«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Contraband«; 16.20, 19.05, 21.50 »The Amazing Spider-Man«; 18.25, 21.10 »The Amazing Spider-Man 3D«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 16.30, 19.05, 21.40 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.40, 20.00, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri 3D«; 16.30, 20.00, 22.10 »Bed time«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Dream house«. Loterija 7. avgusta 2012 Bari 32 76 55 57 41 Cagliari 33 72 27 6B BB Firence 75 34 32 74 B6 Genova 10 25 22 B7 21 Milan 24 11 12 33 B4 Neapelj 4B 63 B6 B0 3 Palermo 37 41 4B 60 19 Rim 33 39 62 16 27 Turin 30 51 15 4B 19 Benetke 65 B B2 52 34 Nazionale 1B 63 23 10 B5 Super Enalotto Št. 94 24 50 57 62 72 77 jolly38 Nagradni sklad 1.865.124,71 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 6.212.006,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 5 dobitnikov s 5 točkami 55.953,75 € 732 dobitnikov s 4 točkami 385,50 € 26.822 dobitnikov s 3 točkami 20,95 € Superstar 75 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 3B.550,00 C 148 dobitnikov s 3 točkami 2.095,00 C 2.136 dobitnikov z 2 točkama 100,00 C 14.497 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 33.399 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € FELLINI - 16.50 »Lorax - Il guardiano della foresta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Contraband«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.50, 20.45 »I colori della passione«; 16.30, 19.25, 22.20 »L'estate di Giacomo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Dream house«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.10, 17.20, 19.30, 21.50 »Ledena doba 4 (sin-hro.)«; 20.30 »Neverjetni Spider Man 3D«; 17.10, 20.20 »Vzpon viteza teme«; 17.00, 19.20, 21.40 »Na varnem«; 16.00, 18.30, 20.50 »Ted«; 18.00 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.20, 18.40, 21.00 »Vroči Mike«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Posti in piedi in paradiso«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30 »Diario di una schiappa 3 - Vita da ca-ni«; 18.20, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve e il cacciatore«; 19.00, 20.40, 22.15 »Bed Time«; Dvorana 3: 16.10, 20.25, 22.15 »La memoria del cuore«; 18.00 »Il cammino per Santiago«; Dvorana 4: 16.10, 20.00 »The Amazing Spider-Man«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.45, 22.00 »Biancaneve e il caccia-tore«; Dvorana 2: 17.30, 22.00 »Il cac-ciatore di vampiri 3D (dig.)«; 20.15 »L'estate di Giacomo«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »The Amazing Spider-Man«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.00 »Contraband«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Un anno da leoni«. 0 Prireditve SŠKD TIMAVA Medja vas - Štivan vabi člane in prijatelje na prijeten večer v družbi humoristk Rite in Helene (Tatjana Turko in Valentina Štrajn). S šaljivimi in komičnimi prizori se bosta predstavili danes, 8. avgusta, ob 20.30 na prizorišču pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Vljudno vabljeni! ZADRUGA NAŠ KRAS, Odsek za zgodovino pri NŠK in Inštitut za etnologijo vabijo v petek, 10. avgusta, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Maria Magajne »Portfolio«. O izboru in delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Glasbeno kuliso večera bosta ustvarila saksofonist Tomaž Nedoh in harmonikar Stefano Bembi. Prisrčno vabljeni! Postavitev bo na ogled do 16. septembra ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11.0012.30/15.00-17.00). OBČINA REPENTABOR v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo Repentabor in ob podpori Pokrajine Trst, v počastitev 500 letnice cerkve na Tabru, in ob praznovanju Velikega šmarna, prireja: v nedeljo, 12. avgusta, ob 20.00 v cerkvi na Tabru koncert Vokalne Akademije Ljubljana; v torek, 14. avgusta, ob 18.00 na Poti pesnikov na Krasu - Col recitacije poezij v sodelovanju s K D Kraški dom in Skupino 85; ob 21.00 v cerkvi na Tabru koncert iz niza »Med zvoki krajev«; v četrtek, 16. avgusta, ob 20.30 na Tabru koncert godbenega društva Nabrežina. Vabljeni! ZAME FEST - Mladinski festival Slovencev v Trstu: v soboto, 25. avgusta, mladi iz raznih slovenskih kulturnih društev v Trstu organizirajo festival mladih na Proseku na B'lancu pod pokroviteljstvom ZSKD. Odprtje festivala bo ob 14.00 s turnirom odbojke, z razstavo petih mladih umetnikov, projekcijo filmov z Martinom Turkom, delavnico z eko materialom in z odprtjem kioskov s pijačo in jedačo. Ob 17.00 nastop skupin Coloured Sweat, 9 10 11, Alter Ego, Wonder Noise in Domači zvoki. Proti koncu večera pa bo nastopila vzhajajoča zvezda in zmagovalka X-faktorja v Sloveniji Demetra Malalan. Vstop je prost! Vljudno vabljeni! DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnov-ca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.0012.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.0020.00. V topli poletni noči je prispel na svet mali Gabriel Mamici Sabrini in očku Daniju iz srca čestitamo, malemu Gabrielu pa kličemo "Dobrodošel med nami!" Sonja, Flavio, Erika, Andrej, Igor in Silvia ter nono Pino Sabrini in Daniju se je pridružil sinček Gabriel Srečnima staršema čestitamo, Gabrielu pa želimo vso srečo v življenju GZ in KD Skala ter MePZ Skala-Slovan H Čestitke Danes praznuje 70-let naš dragi MARIO PIPAN iz Šempolaja. Da bi ostal še dolgo let tako mladosten, delaven in veseljak mu iz srca želijo sestra Marica, Franco, Robi, Klara, David in Erik. Našemu iznajdljivemu in ko-rajžnemu režiserju IGORJU PISO-NU čestitamo za zelo pomemben življenjski uspeh. Teta Lili, Irina in Mitja. Draga KRISTINA! Ti sama veš za srečo, ki te danes obkroža. Da bi še dolgo uživala v zdravju in veselju se z navdušenjem pridružujemo objemu malih Jasmin in Mateja, vsi tvoji. H Šolske vesti NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da bo šola v mesecu avgustu zaprta ob sobotah ter v torek, 14. in petek, 17. avgusta. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. & Izleti DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na potovanje v Lourdes. Odhod 24. avgusta. Še nekaj prostih mest. Prijave na tel. št.: 00386-31372632 (Metka). ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA prireja od 27. septembra do 4. oktobra izlet »Balkanski krog«: Sežana, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Drač, Budva in Sarajevo ter povratek. Tel. št.: 00386-31372632 (Metka). HB Osmice DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Toplo vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! LISJAK ima odprto osmico na Konto-velu. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah 30. PRI MARKOTU REBULI, v Slivnem 6, je na prijetni domačiji odprta osmi-ca. Vabljeni vsi! Tel. št.: 347-5686191. V KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št.: 349-3857943. Toplo vabljeni. □ Obvestila ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. KMEČKA ZVEZA zbira podpise proti uresničitvi načrta hitre železnice Ronke-Trst na sedežu v Trstu do 10. avgusta. TPK SIRENA prireja tradicionalno »Kara-malado« od 10. do 12. avgusta. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. Toplo vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja vaško šagro na B'lancu od sobote, 11. do srede, 15. avgusta. Poskrbljeno bo s speciali-tetami na žaru, zabavali vas bodo ansambli Souvenir, Le mitiche pirie in Trio Turn. V nedeljo, 12. avgusta, bo nastopala godba Salež. Poskrbljeno bo tudi za godbeno presenečenje. MLADI, POZOR!!! Na šagri v Bazovici, v exo-tičnem kiosku, bo konec tedna in za Veliki Šmaren kar pestro dogajanje: sobota 11. avgusta, »Back To 90« (najboljši hiti iz de-vetdsetih let), nedelja 12. avgusta, »Fiesta Latina«, 14. in 15. avgusta, »Ferragosto party!«. Začenjamo že ob 18. uri. Pričakujemo vas polnoštevilne, pridite ne bo vam žal! OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo« 11. in 18. avgusta, na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040774586. TOPLO VABLJENI na praznovanje sv. Lovrenca na Jezeru, v nedeljo, 12. avgusta, ob 18.30. Po sv. maši, ki jo bo vodil msgr. Franc Vončina, bo srečolov in zakuska. Vabi župnija Boršt in vaščani na Jezeru! VELIKI ŠMAREN na Repentabru in 500. obletnica cerkve: v nedeljo, 12. avgusta, ob 20. uri v cerkvi na Tabru koncert Vokalne Akademije Ljubljana; v ponedeljek, 13. avgusta, ob 20. uri otvoritev razstave Branke Sulčič »Picolomini v naših krajih« in predstavitev knjige Majde Artač »Mozaik v kovčku«; v torek, 14. avgusta, ob 18. uri na Poti pesnikov na Krasu recitacije poezij v sodelovanju s Skupino 85, ob 21. uri koncert iz niza Med zvoki krajev; v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri bo g. nadškofG. Crepaldi ob 500-letnici cerkve razglasil repentabr-sko Marijino cerkev za svetišče; romarski shod ob 10. uri; v četrtek, 16. avgusta, sv. Rok - ob 18.30 otvoritev romarske poti, ob 19.00 večerno bogoslužje, ob 20.30 na Tabru koncert godbenega društva Na-brežina. Sodelujeta občina Repentabor in Tržaška pokrajina. KRU.T obvešča, da bo pisarna društva zaprta od 13. do 17. avgusta. Po 18. avgustu pa bo delovala s poletnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. Vsem lepe počitnice! OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta zaradi dopusta od 13. do 24. avgusta. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT -SLORI obvešča, da bo od 13. do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora. SV. MARIJA NA PEČAH vabi na praznik Vnebovzetja v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri k sv. maši. Odhod iz trga v Boljuncu (Gorica) ob 15.45. Zdrav duh, v zdravem telesu! KRIŽ župnijska skupnost vabi na praznovanje drugega zavetnika kriške fare sv. Roka. Slovesna maša bo v četrtek, 16. avgusta, ob 19. uri, ob cerkvici sv. Roka v Križu (saj je cerkvica še nedostopna). Slovesno soma-ševanje bo vodil upokojeni tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. V slučaju neprimernega vremena bo obred v župnijski cerkvi. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Donizet-tijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do 17. avgusta zaprto zaradi dopusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt do petka, 17. avgusta. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« sporoča, da je še nekaj prostih mest za vpis v projekt »Šolski zvonec že zvoni«, ki je namenjen otrokom osnovnih šol. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo deželni urad na Ul. Donizetti 3 v Trstu zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ek-spresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, od 3. do 8. septembra. Namenjene so otrokom letnikov 2001-07 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Kosovac - karakterni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8. do 14. ure. Prijave in informacije na tel. 3294615361, baletna.igogruden@yahoo.it. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi MLADI FANT išče delo kot vrtnar v avgustu in septembru. Tel. 349-8406057. MOTOR APRILIA RS 125, letnik 2009, 10.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Pokličite ob večernih urah na tel. št. 334-3174852. PODARJAMO male mucke. Prosim kličite v popoldanskih urah na tel. št. 040229191. PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu, 1.156 kv. m. Tel. št.: 346-3019102. Prispevki V spomin na sošolca in prijatelja Livija Trampuža darujejo Slava, Neda, Dunja, Anka in Ana 50,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na dolgoletno pevko Emo Ur-dih daruje mavhinjski cerkveni pevski zbor 100,00 evrov za domačo cerkev. t Za vedno je zatisnila svoje oči Stanislava Calzi vd. Gregori Žalostno vest sporočajo hčeri Lucia in Luisa ter sin Peter z družinami Pogreb bo v petek, 10. avgusta, ob 10.50 iz ulice Costalunga v cerkev na Padri-čah. Padriče, 8. avgusta 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji hvaležni pozdrav dragi noni, tvoja Aleksandra Teti Stanki zadnji pozdrav. Sonja, Barbara, Caterina in Marco Ob smrti drage mame in none Stanke sočustvujemo z odbornico Aleksandro in vsemi ostalimi sorodniki vsi pri KD Slovan s Padrič 8.8.2007 8.8.2012 Vedno v naših srcih. Vsi tvoji 8 Petek, 10. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu moštvene panoge - Poraz odbojkaric v četrtfinalu proti J. Koreji Italijanke brez kolajne kolajne Slovenija krepko pred Kitajsko Že res, da Kitajska in ZDA prevladujeta na lestvici po številu kolajn, katera država pa je najuspešnejše, če upoštevamo število prebivalcev? Kitajska z milijardo in tristo milijoni prebivalcev in ZDA s tristo in več milijoni prebivalcev sta namreč neprimerljivi z manjšimi državami. Ameriški časopis The New York Times je zato objavil posebno lestvico, na kateri je države razvrstil glede na število kolajn in število prebivalcev (upoštevali so število kolajn, ki jih je osvojilo 68 držav do nedelje). Najuspešnejša država je na tej posebni lestvici je ... Slovenija, ki je v Londonu osvojila štiri kolajne. Upoštevali so, da živi v Sloveniji 2.057.540prebivalcev (146. država sveta po številu prebivalcev), torej gre ena kolajna na vsakih 513.385 prebivalcev. Na posebni lestvici je druga Nova Zelandija, ki je osvojila doslej osem kolajn, eno na 554.077 prebivalcev (skupno živi tam nekaj več kot 4 milijone prebivalcev). Tretja pa je Jamajka, ki ima kot Slovenija štiri kolajne -na otoku živi 2.705.927prebivalcev, povprečno torej 674.456prebivalcev na kolajno. Med najboljšimi petimi državami sta še Danska in Avstralija. Hrvaška je na 12. mestu, gostiteljica Velika Britanija pa 13. Od »velikank« je Rusija 30., ZDA - tretja najbolj obljudena država na svetu - 40. (62 kolajn, 5.054.548 na prebivalca) Kitajska z 1.347.350.000 prebivalci je šele 54. Najbolj obljudena državna na svetu je prejela kolajno na vsakih 21.052.343 prebivalcev. Indija, ki ima sto milijonov prebivalcev manj kot Kitajska, pa je glede na število kolajn in prebivalcev zadnja, 68. Italija, 23. po številu prebivalcev, je na posebni lestvici 32. - do nedelje je prejela 17 kolajn, eno na vsakih 3.575.090 prebivalcev. Newyorški dnevnik je objavil tudi lestvico, v kateri je upošteval število kolajn in bruto domači proizvod (BDP). Vodi Moldavija, druga je Jamajka, tretja pa Mongolija. Slovenija je 10., Kitajska 40., Italija 42., ZDA pa 53. Zadnja je Turčija, mesto pred njo pa Indija. Italijanke so proti Južni Koreji doživele hladno prho ansa LONDON - Z včerajšnjimi tekmami v ženski konkurenci so se v ekipnih panogah začele odločilne tekme, po katerih ni več popravnih izpitov. Vse, kar so moštva pokazala v pred-tekmovanju, ni več pomembno. Kdor zdaj izgubi, je izločen. To so včeraj na lastni koži že izkusile odbojkarice italijanske in ruske reprezentance, ki so bile med protagonistkami pred-tekmovanja. Italija je protu neugodni Južni Koreji veljala za favorita, a je izgubila s 3:1 (18:25, 25:21, 25:20, 25:19). Po gladko osvojenem prvem setu so se morale »azzurre« položiti orožje pred izvrstno obrambo in raznolikim hitrim napadom Azijk, ki niso delale napak. Razočaranje je za Italijanke veliko, četrtfinalna ovira, kot že v Atenah in Pekingu, je bila zanje previsoka ovira, pričakovanja pa letos večja. Rusinje, ki so po zmagi nad Italijankami v skupini A zasedle prvo mesto, so se v četrtfinalu srečale z brani-teljicami naslova v Pekingu Brazilkami. Te so v skupini B pristale šele na 4. mestu, a so pokazale svoj pravi obraz. Tudi proti Rusiji so sicer ves čas »plesale po robu«, zaostajale z 1:2 v nizih, a po pravi drami v odločilnem petem vendarle prišle do zmage. Rusinje, sicer svetovne prvakinje iz leta 2010, so imele v »tie breaku« pet zaključnih žog, a vse zapravile. Brazilke pa so izkoristile že svojo prvo in zmagale z 21:19. Takšne so tekme na direktno izločanje in nič čudnega ne bi bilo, ko bi tudi v današnjih tekmah v moških disciplinah beležili marsikatero presenečenje. Enega si nadejajo tudi italijanski odbojkarji, ki so sicer v četrtfinalnem dvoboju proti ZDA (ob 17.00) po sodbah poznavalcev povsem brez možnosti. Vse kar smo zapisali pa menda velja za vse, razen za košarkarski »dream team« ZDA. Ta zlate kolajne res ne bi smel zapraviti. ^ Al k ** KOLAJNE Država Z S B Skupno 1. Kitajska 34 21 18 73 2. ZDA 30 19 21 70 3. Vel. Britanija 22 13 13 48 4. J.Koreja 12 5 6 23 5. Rusija 10 18 20 48 6. Francija 8 9 11 28 7. Italija 7 6 4 17 8. Nemčija 6 14 7 27 9. Kazahstan 6 0 1 7 10. Nizozemska 5 3 6 14 11. Avstralija 4 12 9 25 12. Iran 4 3 1 8 1 3. Madžarska 4 2 3 9 14. S. Koreja 4 0 1 5 15. Kuba 3 3 1 7 11 33. Slovenija 1 1 2 4 Pridruži se nam /i nafacebooku 8-J Čeprav (zaenkrat) samo v času olimpijskih iger, se je Primorski dnevnik končno pojavil tudi na socialnem omrežju facebook. Vabimo vas, da si ogledate našo stran in se vanjo tudi aktivno vključite! www.facebook.com/OlimpijskiPrimorskiDnevnik gimnastika - Na parterju zasedla nehvaležno 4. mesto Nesrečna Vanessa Italijanka končala kariero z velikim razočaranjem - Izjemen nastop Nizozemca Zonderlanda LONDON - Italijanska odprava ima še eno tragično junakinjo. Po ponesrečenem nastopu skakalke v vodo Tanie Cagnotto, ki se ji je bronasto odličje s 3-metrske deske izmuznilo za manj kot pol točke, se je morala z nehvaležnim 4. mestom včeraj zadovoljiti tudi telovadka Vanessa Ferrari. Z njo je bila športna usoda celo še bolj kruta, saj je v tekmi na parterju dosegla enako število točk kot tretje uvrščena Rusinja Mustafina, ki pa je prejela boljše ocene za tehnično izvedbo. Čeprav je imela Ferrarijeva težjo vajo, je o vrstnem redu odločalo izvajanje. Takšna so pač pravila v gimnastiki. Slovo od gimnastike, konec kariere je najbrž neizbežna, za 22-let-no Ferrarijevo ne bi moglo biti bolj grenko, saj ji je zaradi poškodbe spodletelo tudi pred štirimi leti v Pekingu. »Že vrsto let osvajam leseno kolajno. Ne zdi se mi, da sem bila slabša od Rusinje,« je bila obupana in neutolažljiva Ferrarijeva. Ostaja ji naslov svetovne prvakinje iz leta 2006. Zlato kolajno je sicer osvojila Američanka Alexandra Raisman, ki je bila s tret- jim mestom uspešna tudi na gredi, na kateri je sicer zmagala Kitajka Deng Linlin.. Sicer pa je bil junak sklepnega dne tekmovanj v gimnastiki Nizozemec Epke Zonderland. INa drogu je izvedel življenjsko sestavo brez napak, med drugim z zaporednimi prvinami kolman, cassina in kovacs, in zanjo dobil oceno 16,533. Zonderland je osvojil šele drugo zlato olimpijsko medaljo za svojo državo v zgodovini - in od prve je minilo že precej časa, saj so bile najboljše telovadke v ekipni konkurenci davnega leta 1928. ■ > * - w ijdaljSa Wicya dobrega na Goriškem, z v, ^ pod kostanji . . M jf - . Kromberška cesta 2 Nova Gorica tel.: +386 5 302 72 10 tel.: +386 5 302 72 10 I ' *-Testenine, tradidormU WWW.gOStilna-prihraStU.Si Sedaj tudi prave leskovaeke mesne in ribjejedi ter speeialitete iz žara. izvrstne mesečne ponudb odprto vsak danj ^ OLIMPIJSKI MONITOR Nedeljsko večerno slavje Kaj imata skupnega Jamajčan Bolt in Slovenec Kozmus? Čisto nič, razen tega, da sta oba nastopila na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu in osvojila odličje v istem večeru z manjšim minutnim zamikom. Kozmus si je celo ogledal Boltov finale iz bližnje klopi v olimpijskem stadionu pred zadnjim metom svojega kladiva. Vendar to ni vse. Oba sta si po slavju, naj si bo to za zlato na 100 metrov ali srebro v metu kladiva, privoščila zasluženo praznovanje. Verjento je Usain Bolt večji showman, vendar se praznične podobnosti med dvema nadaljujejo vse do druženja z blon-dinkami. Bolt se je takoj vrnil v olimpijsko vas in preko twitterja razkazoval prijetno družbo švedskih rokometašic, ki so z njim proslavljale zlato kolajno, medtem ko je Primož Kozmus drvel proti šanku t.i. slovenske gostilne Camden Townu z željo, da si čim prej privošči penečo blondinko oz pivo. Za RTV Slovenja je Brežičan dejal: »Zdajle moram povedati, da sem žejen. Spili bomo kakšno pivo, potem pa bomo bolj trezno razmišljali.« Verjetno je bilo pivo več kot »kakšno«, tako da so ga moštveni kolegi naslednje jutro ujeli v objektiv kar s srebrno kolajno ob vzglavniku. O čem je trezno razmišljal ali sanjal srebrni Kozmus je prava skrivnost, mogoče o Riu 2016? (mar) Primorski LONDON 2012 Sreda, B. avgusta 2012 9 atletika - Alžirec Makhloufi upravičil vlogo favoritov Od izključitve do zlate kolajne ita-slo Di Donato, Greco in Ratej: zadnji aduti? Mateja Ratej ansa Fabrizio Di Donato ansa Italija in Slovenija imata v nadaljevanju atletskega sporeda v ognju zelo malo želez. Slovenija je s kolajno, ki jo je v nedeljo osvojil Primož Kozmus, svoj cilj pravzaprav tudi že izpolnila, Italiji pa se prav lahko zgodi, da bo po »samomorilski« izločitvi Ale-xa Schwazerja, ostala praznih rok. Med redkimi, ki lahko presenetijo, so metalka kopja Mateja Ratej in tekmovalca v trosko-ku Daniele Greco in Fabrizio Di Donato. Vsi trije so včeraj prepričljivo uvrstili v jutrišnji finale. Ratejeva je v drugem poskusu presegla kvalifikacijsko normo (62 m) in se v finale uvrstila z odlično daljavo 63,60 metra. Pred jutrišnjim finalom (ob 22. uri) pravi, da nima posebnih rezultatskih ciljev. »Prvi cilj v finalu je priti med osmerico, tako da bom šla že v prvem poskusu 'na polno', nič se ne bom 'špara-la'. Če ne bo šlo v prvo, bom korigirala toliko, da pridem med osem, potem pa bom spet napadala. Želim si šest metov, med njimi enega najboljšega. Super bi bilo, če bo najboljši v karieri, zadovoljna pa bi bila tudi, če bi bil najboljši letos.». 31-letna slovenska atletinja iz Loč je bila v zadnjih tednih na pripravah v Medulinu, kjer je še izboljšala tehniko, s katero je imela težave. V Pekingu se je leta 2008 uvrstila na 37. mesto. Daniele Greco se je v finale uvrstil s 4. daljavo, saj je dosegel znamo 17,00, Fabrizio Di Donato pa je skočila 16,86 metra daleč. Kvalifikacijsko normo sta dosegla le dva atleta: Američan Christian Taylor (17,21) in Leevan Sands iz Bahamov (17,17). Dokaj nizka raven uvodnega dela tekmovanja v troskoku je za oba Italijana dobra popotnica, da lahko morda presenetita. Finale troskoka se bo jutri začel ob 20.20. Nemški orjak Robert Harting je zlato kolajno v metu diska živahno proslavljal tudi tako, da je gibčno preskakoval že pripravljene ovire za ženski finale na 100 metrov ansa LONDON - Hladno in deževno vreme ni ustavilo atletskega spektakla v olimpijskem stadionu. Zelo ga je z odmevnim proslavljanjem zmage poživil metalec diska, Nemec Robert Harting. Ne brez razloga. Pred štirimi leti je v Pekingu zasedel »kruto« četrto mesto, včeraj pa je 28-letni svetovni in evropski prvak z izidom 68,27 končno prišel tudi do olimpijskega zlata. Skoraj v zadnjem trenutku je za pičlih devet centimetrov premagal odličnega Iranca Hadadija. Oba druži še nekaj: športno kariero sta začela kot ro-kometaša. Kolos Harting se je zmage veselil tudi tako, da je začel preskakovati že postavljene ovire za ženski finale. Zelo nenavaden je bil razplet v moškem skoku v višino. Zasluženo je zmagal dolgolasi Rus Uhov, ki je v prvem poizkusu preskočil bodisi višino 2,36 bodisi višino 2,38, nenavadno pa je to, da so podelili kar tri bronasta odličja, enega tudi domačinu Grabazu, ki je veljal za favorita in polni stolpce britanskega rumenega tiska zaradi svojega živahnega zasebne življenja. Kljub neugodnim vremenskih razmeram je tehnično odmeven izidi v teku na 100 m z ovirami dosegla Avstralka Sally Pearson. V času 12,35 je izboljšala olimpijski rekord. Američanka Lolo Jones, ki je vedno na naslovnicah revij, je ostala brez kolajne. V zadnjem finalnem nastopu dneva je 24-letni Alžirec Makhloufi upravičil vlogo favorita v teku na 1.500. Njegova Kitajec Liu Xiang in nesrečna številka 1356 LONDON - Olimpijski prvak iz Aten 2004 v teku na 110 metrov z ovirami, Kitajec Liu Xiang, se drugič zapored od olimpijskih nastopov poslavlja po kvalifikacijah. Kitajec je v Londonu podrl oviro, dobil udarec v Ahilovo tetivo in izgubil vse možnosti za preboj v nadaljnje tekmovanje. Liu je bil leta 2004 v Atenah prvi kitajski atlet, ki je osvojil zlato olimpijsko medaljo. Leta 2008 je v Pekingu veljal za enega od favoritov za zlato medaljo, a je moral zaradi poškodbe opustiti vse upe na ubranitev naslova. Tudi tokrat je sodil v krog favoritov. Pa še to:na dresu je nosil številko številka 1356, s katero je nastopil že v Pekingu.... glasba in igre Olimpijski »playlist« je zelo britanski Organizatorji poletnih olimpijskih iger v Londonu imajo za prizorišča tekmovanj oblikovan seznam 2012 pesmi, ki so glede na razpoloženje razvrščene v playliste. Glasba je pretežno britanska, a vključuje tudi mednarodno znana imena, kot so U2, Jay-Z in Britney Spears. Za zaključno slovesnost v soboto pa napovedujejo «simfonijo britanske glas-be».Olimpijski park je nenehno prežet z glasbo z namenom, da bi gledalce držali v navijaškem razpoloženju. Pesmi odzvanjajo po vsem parku in le redki se pritožujejo, da motijo tekmovanje. Zdi se, da so pesmi všeč veliki večini obiskovalcev. Posamični izvajalci so sicer povezani s posamičnimi prizorišči. Športe, kot so tenis, veslanje in jahanje, spremlja glasba izvajalcev, kot so Adele, The Rolling Stones ali Led Zeppelin v orkestralni različici. Wimbledon in druga prizorišča z nastopi v živo nenapovedano presenetijo, denimo, Pixie Lott in skupina Pet Shop Boys. Ekstremni športi, kot sta boks in kolesarstvo BMX, spremlja nekoliko trša glasba, kot jo izvajajo Foo Fighters, energični športi, denimo plavanje in košarka, so podloženi z ritmično, plesno in urbano glasbo. Eden najbolj popularnih dogodkov na londonskih igrah pa je tudi po zaslugi glasbe postala odbojka na mivki; tam je mogoče slišati pesmi, kot sta «Wake Me Up Before You Go-Go» in «My Sharona». Britanski premier David Cameron, čigar rezidenca na Downing Street 10 je le nekaj jardov stan od igrišča za odbojko na mivki, se je menda pošalil, da ga držijo budnega neprestani udarci v skladbi «We Will Rock You» skupine The Queen. Glasba je imela ključno vlogo že ob odprtju letošnjih iger. Britanski režiser Danny Boyle je uvodno slovesnost odel z glasbo, ki je segala od skupin The Kinks in Sex Pistols do raperja Dizzeeja Rascala. Sklepno dejanje 12. avgusta pa obljublja «simfonijo britanske glasbe», ki jo bo med drugim zaznamoval nastop legendarnih rockerjev The Who. medalja ima še posebno obeležje. V nedeljo se je na tej razdalji uvrstil v finale, nato pa je skušal v ponedeljek odpovedati nastop na 800 m, ker ga njegova zveza ni pravočasno odjavila, je moral nastopiti. Odstopil pa je še pred zaključkom prvega kroga in na podlagi mnenj sodnikov, "da se ni dovolj potrudil, da bi dosegel dostojen izid," zato so ga sprva izločili iz iger. Na podlagi zdravniškega izvedenskega mnenja pa je bila ta odločitev ovržena in Makh-loufi (očitno zelo zdrav) se je lahko tako okitil z zlatom na razdalji 1.500 metrov. To je bilo zlato, rezervirano za Kenijce, ki bodo v Londonu očitno osvojili manj zmag, kot so jim jih pripisovali poznavalci. Vsi izidi na 12. strani atletika - Dopinška afera Alexa Schwazerja »V treh tednih se je zrušilo vse« V Pekingu in tudi marca v Luga-nu, kjer je izboljšal italijanski rekord na 20 km, ni bil pod vplivom dopinga. Tako je zatrdil hitrohodec Alex Schwazer, ki je včeraj stopil tudi pred kamere televizijskega dnevnika TG1. V solzah je priznal, da je deset mesecev trdo delal, v zadnjih treh tednih pa porušil čisto vse: »Vse sem nabavil sam, po internetu pa sem se tudi poučil, kako si to vbrizgam,« je pojasnil zlati v Pekingu, ki se je za doping odločil, da bi bil v Londonu res najhitrejši. Nekateri sicer dvomijo, da je vse naredil čisto sam. Povezujejo ga tudi z zdravnikom Michele-jem Ferrarijem, športnim »gurujem«, ki ga preiskujejo tudi zaradi športne goljufije. Kazen bo Schwazerju izreklo državno protidopinško sodišče italijanskega olimpijskega komiteja, ki mu bo dosodilo prepoved nastopanja od dveh do štirih let in pol. Ne glede na to, je Schwazer že potrdil, da se na športna prizorišča nikakor ne bo vrnil. Ker je v Italiji uporaba dopinga tudi kazni- Objokani Schwazer sinoči na TG1 vo dejanje, pa bo Schwarzerjevo jemanje Epoja morda obravnavalo tudi tožilstvo v Bocnu ali nemško, kjer ga je Wada tam pregledala. Zgodba bo imela vsekakor tudi finančne posledice: glede na številne sponzorje, ki so ga podpirali, bo moral Južnotirolec zaradi žalostnega konca kariere, plačati vsaj milijon evrov. LONDONSKI DNEVNIK Ne klasično teniški, ne olimpijsko navijaški turnir Mario Gerjevič Finale posameznic in finale moških dvojic v Wimbledonu mi še vedno ne dajeta miru. Vzdušje je bilo res enkratno. Ne želim podcenjevati ostalih teniških turnirjev, ampak tukaj sta se združila dva izjemna športna dogodka. Finale olimpijskih iger na eni strani in finale wimbledonskega turnirja na drugi. Zato niti atmosfera ni bila klasično teniška in niti prav navijaško olimpijska. Mešanica enega in drugega, ki je morda dala najboljše, kar bi športni navdušenec želel. Navijanje podobno tistemu, ki ga poznamo z Davisovega pokala z zastavami, bobni, trobentami, glasnim spodbujanjem posameznic med točkami, v barvah nacionalnih zastav pobarvanimi obrazi in vse to polito z angleško uglajenostjo, jagodami s smetano, lepimi, včasih kičastimi ženskimi klobuki, in starejšimi gospodi v Armanijevih oblekah. Pred začetkom dvoboja so odprli streho. Kljub nekoliko lepšem vremenu, soncu, ki so ga večkrat prekrili oblaki, je največja težava bil veter. Pihalo je močno in mrzlo, da ne bi kdo slučajno mislil, da smo sredi poletja. To je bil velik problem za Marijo, Serena ni imela problemov, igrala je vrhunsko. Na koncu lahka zmaga Američanke, lopar visoko v zrak, poklon publiki, nekaj opreme vržene med gledalce in priprava za razglasitev olimpijskih zmagovalcev. Organizacija res vrhunska. Med tem, ko so punce še hodile proti izhodu, so fantje prinesli na sredino igrišča podlago, na katero so postavili oder za zmagovalce, montirali vse skupaj in lahko se je začelo. Primerna glasba in na igrišče prikorakajo vojaki ,zadolženi za dvigovanje zastave, za njimi nosilci medalj in šopkov cvetja in na koncu S. Williams, M. Ša-rapova in tretje uvrščena Belorusinja V Azarenko. Vse poteka brez posebnosti. Na koncu uradni napovedovalec prosi gledalce, da vstanejo ob predvajanju himne zmagovalke in glasba se začne. Zastave se dvigujejo počasi, vojaki jih enakomerno spuščajo iz rok, dokler ne zavihrajo v vetru. Nacionalni simboli potujejo proti vrhu premične strehe in nekje malo nad polovico, ameriška zastava se odpne in počasi, kot listje v jeseni, zaplava proti travi. Himna se konča brez zmagoslavne zastave na vrhu. Vse skupaj je podobno nasmejanemu boksarju, ki so mu zbili sprednji zob. Tudi take stvari se dogajajo. Tekma moških dvojic je bila naslednja finalna tekma. Za primerjavo, če je igra posameznic turistična vožnja v kabrioletu, so dvojice dirka ferrarija za Veliko nagrado Anglije v Silverstonu. Res hitro in atraktivno. Tudi tu so zmagali Američani, ampak ne toliko zaradi tega, ker so igrali dobro, bolj zaradi tega ker je Tsonga, prvi igralec Francozov, igral res slabo. Po tej tekmi so med dodelitvijo medalj zastave dvignili samo do polovice, za vsak slučaj. Da, in še nekaj, usnjeni stoli na centralnem igrišču so tako dobri, da bi lahko cel dan spremljal dogajanja na igrišču. Po ogledu tekme sem več kot eno uro vzel za meditacijo po Wimbledonu. Ogledal sem si vsa igrišča, na katerih se igra, vrgel oko tudi na igrišče številka ena, kjer so še igrali. Olimpijske igre in Wimbledon - neprecenljivo. Pozdrav vročemu Krasu iz hladnega Londona. IG Sreda, B. avgusta 2G12 LONDON 2012 Q5B3BM' TUDI PHELPS IMA TEŽAVE Z LULANJEM LONDON - Ne le ameriški plavalec Ryan Lochte, tudi njegov reprezentančni kolega Michael Phelps ima težave z lulanjem v bazen. »Mislim, da vsak lula v bazen,« je dejal najuspešnejši olimpijec vseh časov. To je za plavalca, tako Phelps, popolnoma normalno. »Če si dve uri v vodi, ne greš ven lulat,« je dejal 27-letni superzvezdnik in dodal, da to zaradi klora ni nič slabega. Če to pravi veliki Michael Phelps, mu gre verjetno verjeti. SENSINIJEVA LE DEVETA LONDON - Španka Marina Alabau je osvojila zlato olimpijsko medaljo na jadralni deski RS:X (26 točk). Alabau-jeva je imela praktično nedosegljivo prednost 12 točk pred tekmicami že pred regato najboljše deseterice za medalje, z zmago v finalnem plovu pa je svoje vodstvo povečala na 20 točk. Italijanka Alessandra Sensini, ki je od leta 1996 v Atlanti vedno osvajala olimpijska odlična (v Sydneyju 200 je bila prva), se je morala zadovoljiti z 9. mestom. ITALIJANSKA POSADKA V BOJ ZA KOLAJNO WEYMOUTH - Na jadralnem prizorišču v Weymouthu so včeraj zaključili kvalifikacijske regate v razredu 470 (moški). Italijana Gabrio Zanodna' in Pietro Zucchetti bosta v jutrišnji regati za kolajne napadala s 4. mesta: včeraj sta zbrala 11. in 3.. Od tretjega mesta ju ločijo samo tri točke, bolj oddaljena pa sta prvi dve uvrščeni posadki - Avstralca Belcher in Page ter domačina Bithell in Patience. V ženski konkurenci pa je italijanski dvojec Conti/Micol (na fotografiji ANSA) predzadnji dan kvalifikacij zdrknil na 8. mesto, nazadovali pa sta tudi Slovenki Mrak/Černe, ki sta zdaj 19. (predzadnji). ekipni športi - Košarkar Jan Budin o vrednostni lestvici ekipnih športov v Veliki Britaniji V parkih igrajo • •• rugby Velika Britanija ima kot gostiteljica letošnjih olimpijskih iger pravico do nastopa v vseh panogah. Tudi ekipnih, pa čeprav v nekaterih športih sploh ne nastopa na velikih tekmovanjih. Na svetovni rokometni jakostni letvici Velike Britanije na primer sploh ni, ne pri moških ne pri ženskah, na svetovni lestvici FIBA so košarkarji 43. (med 82 državami), košarkarice 49. (med 72), odbojkarji in odbojkarice pa so prav tako na dnu lestvic (moški 92., ženske 96.), vaterpolisti pa na letošnjih evropskih kvalifikacijah niso zbrali niti zmage in jih torej na rankingu ni. Razumljivo je torej, da so bili v teh ekipnih športih čisto na dnu lestvic tudi na letošnjih olimpijskih igrah. Izjema so nogometaši in nogometašice, ki so se prebili v četrtfinale, kjer pa so izpadli, najboljši pa so doslej igralci in igralke hokeja na travi. Britanke so v polfina-lu, Britanci pa na vrhu skupine A. Zakaj pa Britanci ne vlagajo v športne panoge, ki so v večini evropskih držav dobro razvite in tudi ekipe prednjačijo na vrhu svetovnih lestvic? To vprašanje smo zastavili košarkarju Janu Budinu, ki je v sezoni 1996/97 igral pri London Towers v angleški A-ligi in torej okusil tudi nastopanje v športu, ki v Veliki Britaniji očitno nima tradicije. »V Veliki Britaniji so razvili druge ekipne športe, kot sta nogomet in rugby ter druge klasične kolonialne ekipne športe, kot je na primer kriket. Čeprav imajo strukturo, možnosti in tudi igralce, da bi razvili tudi drugo, so se osredotočili na tradicionalne športe. Spominjam se, da so v parkih igrali ob nogometu rugby, kar je na primer pri nas nenavadno.« Nastopa si v londonski košarkarski ekipi. Je bil torej nivo zelo nizek? Ko sem pred petnajstimi leti živel v Londonu, so skušali vlagati v razvoj košarke. Potencial je tam namreč ogromen, saj se v London naseljujejo prebivalci nekdanjih britanskih kolonij. Če pa ni tradicije in niti trenerjev in če želiš vse to speljati prehitro - čeprav so imeli na razpolago tudi veliko denarja, ne gre. Kakovostni igralci obenem nimajo interesa, da bi se nastanili v Veliki Britaniji, saj tam ne vlada veliko zanimanja za košarko. Je peščica navdušencev, splošna zanimanja pa so druga. Britanci so nasploh zelo ponosni na tisto, kar je njihovo, kar izhaja iz njihove tradicije, z viška pa gledajo na ostalo, kar tja ne sodi. Tudi ta odnos jim ne dovoljuje, da bi razvijali druge športne panoge. Ali letos spremljaš olimpijske igre? Sploh ne. To pa prvič v mojem življenju. Misli so usmerjene v mojo prihodnost, ki je prvič nešportna in zato sem dobesedno odklopil. Na Hrvaškem (kjer je Budin na počitnicah, op.a.) obenem nimamo ne televizije ne časopisa. Kaj pa najraje spremljaš na olimpijskih igrah? Individualne športe, predvsem atletiko in pa tiste športne panoge, za katere po olimpijskih igrah sploh ni zanimanja. Imam pa zelo dober spomin in nekateri atletski dogodki so se mi kar zatisnili v spomin. Zelo dobro se spomnim na primer svetovnega rekorda Calvina Smitha leta 1983, ko je tekel 100 metrov v času 9,93 (na US Olim-pic Festival, op.a.). Takrat sem bil še otrok in presenetilo me je, da je on najhitrejši človek na svetu. Ne bom pozabil šprinterja Edwina Mosesa, ki je nastopal v teku 400 m z ovirami. Spominjam se Powella, ko je v daljino skočil 8,95 metrov. Sploh ne vem, zakaj se vsega tega spomnim ... Bil pa sem povsem zasvojen s tem. Atletiko sem natančno spremljal vse do Michaela Johnsona, tekača na 200 in 400 metrov. (V.S.) Britanci uspešnejši v nogometu in hokeju na travi, na dnu lestvic pa v košarki, odbojki, vaterpolu in rokometu. Zgoraj Jan Budin ansa Jan Budin: »Načelno končujem košarkarsko kariero« Potem ko so pri Jadranu že večkrat napovedali, da je na spisku želja tudi tačas najboljši slovenski košarkar Jan Budin in celo potrdili, da so pogovori že v teku, kaže, da se njihove želje niti letos ne bodo izpolnile: »Načelno sem se odločil, da zaključim kariero. Dokončna odločitev bo padla 29. septembra: z ženo sva namreč že odločila, da bi življenjsko pot nadaljevala v Braziliji, vendar bo to odvisno od rezultata razpisa, na katerega sva se prijavila. Šlo bo za skupno službeno pot,« je včeraj povedal Budin, ki je lani nastopal v državni diviziji B (ligo više od Jadrana) v Vidmu. Kaj pa, če v Brazilijo, ne bosta odpotovala? »Šele potem bi se lahko spet pogovarjal z Jadranom, ki mi je vsekakor že letos hotel čim bolj ugoditi, zakar se jim tudi zahvaljujem. Vendar sva se z ženo odločila, da se usmeriva v novo življenjsko dobo. Ali se bom potem pridružil ekipi, pa seveda ne bo odvisno samo od mene, ampak tudi od kluba, ki bo v tem mesecu sestavil ekipo, ne da bi računal name.« (V.S.) polemika - Spomin na žrtve terorističnega napada pred 40 leti v Muenchnu Rogge spet tarča kritik Svojci ubitih Izraelcev vztrajajo, da bi bil moral MOK spominsko slovesnost vključiti v spored odprtja iger LONDON - V londonski srednjeveški mestni hiši London's Guildhall so sinoči pripravili spominsko slovesnost, s katero so počastili spomin na izraelske žrtve terorističnega napada pred 40 leti na poletnih olimpijskih igrah leta 1972 v Munchnu. Obletnica masakra, ki je za vedno spremenil olimpijske igre, je izzvala številne polemi-ke.Tako je tudi spominska slovesnost v starem londonskem rotovžu potekala v ospredju ogorčenja vdov ubitih pred štiridesetimi leti in kritik predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacquesa Roggeja, ki je zavrnil, da bi na osrednjem olimpijskem stadionu ob odprtju iger žrtve počastili z minuto molka. Minuto molka kot primeren spomin na 11 ubitih izraelskih športnikov med igrami v Nemčiji leta 1972 so zahtevali svojci žrtev, Izrael, ZDA in Nemčija, a Rogge minute molka ni uvrstil v ožji program ob odprtju igre, češ da odprtje iger in s tem povezano vzdušje nista primerno prizorišče za spomin na takšne tragične dogodke. Po mnenju vdove trenerja sablja-ške ekipe izraelske reprezentance Andrea Spitzerja, Ankie, so bili izraelski športniki ubiti na olimpijskem prizorišču, zato bi morali tam tudi počasti- ti njihov spomin in ravno odprtje igre bi bil najbolj primeren trenutek za takšno pietetno dejanje. Po njenem prepričanju je namreč prišel čas, da se Mednarodni olimpijski komite (Mok) javno pokloni njihovemu spominu. Spitzerjeva in Ilana Romano, vdova po ubitem dvigalcu uteži Josefu Romanu, sta sicer zbrali več kot 100.000 podpisov za peticijo «Minuta za München», s katero se zavzemata, da bi se enajstim ubitim izraelskim športnikom poklonili z minuto molka. A kljub mednarodnemu pritisku so na Moku prepričani, da slovesnost ob odprtju največjega športnega dogodka leta ni bilo primerno prizorišče za spomin na mrtve. In prav zato je Spitzerjeva med spominsko slovesnostjo, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP, zavpila: «Sram vas bodi v Mok, ker ste pozabili na 11 članov olimpijske družine. To ste jim bili dol-žni.» Spitzerjeva je prepričana, da Mok diskriminira Izraelce na podlagi njihove judovske vere, zato v vseh teh letih olimpijski komite ni zmogel narediti tega pietetnega dejanja ob odprtju iger. Predsednik Moka Rogge se je z minuto molka 11 ubitih Izraelcev spomnil med ogledom olimpijske vasi Jacques Rogge ansa pred odprtjem iger, bil pa je tudi med navzočimi na sinočnji spominski slovesnosti. Slednje so se udeležili še britanski premier David Cameron, nemški zunanji minister Guido Westerwelle, predstavniki izraelske olimpijske odprave ter predsednik organizacijskega odbora londonskih igre Sebastian Coe. Spominsko slovesnost je pripravila britanska judovska skupnost v sodelovanju z izraelskim veleposlaništvom v Londonu. Rogge se je kot olimpijec, tekmoval je v jadranju, udeležil olimpijskih iger leta 1972 in ne bo nikoli pozabil tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali igre. «Tudi po 40 letih je zelo boleče podoživljati najbolj boleče trenutke olimpijskega gibanja. Samo predstavljam si lahko, kako boleče je vse skupaj za svojce in bližnje prijatelje žrtev,» je na dogodku v starem londonskem ro-tovžu dejal Rogge. Dogodek, po katerem je veliki ameriški režiser Steven Spielberg leta 2005 posnel celovečerec, je pred 40 leti v Munchnu za 24 ur prekinil igre in pretresel ves svet. Skupina osmih palestinskih komandosov, ki si je nadela ime Črni september, je vdrla v olimpijsko vas, ubila dva člana izraelske ekipe in zajela devet izraelskih športnikov, sodnikov in trenerjev. Tragični dogodek je terjal skupno 17 življenj. Dva talca sta umrla med samo ugrabitvijo, medtem ko je bilo devet ubitih med neuspešno reševalno akcijo, ubitih je bilo tudi pet Palestincev in nemški policist. V povračilo tega terorističnega napada je Izrael sprožil operacijo Božji srd, ki so jo izvedle Mo-sad in izraelske posebne enote; med operacijo so pobili več ljudi, ki so sodelovali pri izvedbi napada. (STA) Tetovaže —j. Eni tistih, ki se v i času olimpijskih iger v Londonu ne pritožujejo nad obiski v svojih prostorih, so ponudniki tetovaž. \ V njihovih lokalih so vrste, ne obiskujejo pa jih le športniki, ampak tudi turisti. Glavni hit je tetovaža v obliki petih prepletenih olimpijskih krogov. Kot pravijo strokovnjaki, je največ zanimanja za tetovaže pri Američanih. «Tetovaža mi bo dala motivacijo, da izgubim nekaj kilogramov in da se vrnem v kondicijo,» je dejala ena od ameriških turistk. Federerjev dragoceni lopar Lopar švicarskega teniškega zvezdnika Rogerja Federerja, ki je v Londonu v posamični konkurenci osvojil srebrno medaljo, so na dobrodelni dražbi švicarskih olimpijcev prodali za 15.101 frankov (12.571 evrov). To je bil rekorden izkupiček. Za najdražja so doslej veljala kultna očala smučarskega skakalca Simona Ammanna, ki je iztržil približno tretjino Federerjevega uspeha. Ponovno snidenje Wu Chengzhang in Lionel Price sta se zadnjič srečala na košarkarskem igrišču na olimpijskih igrah v Londonu leta 1948. Danes 85-le-tni Price v vlogi vodiča 88-letnemu nekdanjemu tekmecu razkazuje britansko prestolnico, kije v minulih 64 letih doživela velike spremembe. Wu je bil član kitajske reprezentance na prvih olimpijskih igrah po drugi svetovni vojni, ki je štela le 33 športnikov. Kitajska košarkarska ekipa je izpadla v četrtfinalu V London se je vrnil s pomočjo diplomatov z britanskega veleposlaništva v Pekingu, ki so poskrbeli tudi za vstopnice za tekmo Velika Britanija - Kitajska. Ne najbolj eleganten skok v vodo Nemški skakalec v vodo Stephan Feck ni čutil samo psihične, pač pa tudi fizično bolečino ob svojem olimpijskem neuspehu. Pri drugem skoku v ponedeljkovih kvalifikacijah je skušal izvesti tri in pol obrat naprej, pri čemer mora na odskočni deski držati telo tesno ob nogah. A mu je pri tem spodrsnilo in je zgrmel v vodo z ne tako elegantnim skokom. Potem ko je v vodo priletel «na ploh» na hrbet, je občinstvo zadržalo dah, medtem ko je njegov trener preveril, ali je z Feckom vse v redu. Skakalec je sicer odnesel brez poškodb, a za svojo akrobacijo pričakovano ni prijel niti ene točke. Čeprav se mu je naslednji skok precej bolje posrečil, pa mu ni zagotovil napredovanja v naslednji krog. Irski knockout Prvi olimpijski nastop 26-let-ne irske boksarke Katie Taylor je v ponedeljek dvignil na noge njeno domovino. Več kot 6000 ljudi se je v ponedeljek, ko je v četrtfinalnem dvoboju sesula nasprotnico, Britanko Natasho Jonas, zbralo v domačem kraju Taylorjeve, mestu Bray, ki leži južno odDublina, da bi si dvoboj ogledalo na velikem platnu. Starejša gospa je med tekmo vztrajno kričala: «Dajmo, razbij jo do konca!» 26-letni boksarki v lahki kategoriji (pod 60 kilogramov), ki je znana po svojih težkih udarcih, dajejo največ možnosti za to, da Irska osvoji zlato olimpijsko kolajno. Poražena Jonasova je sicer po dvoboju dejala, da bi lahko v svojo nasprotnico vrgla kuhinjsko korito, pa ji ne bi pomagalo. Primorski BRITANCI NASLEDILI »VEČNE« ZMAGOVALCE LONDON - Velika Britanija je v konjeništvu osvojila zlato medaljo v ekipni dresuri (79,979). Drogo mesto je zasedla Nemčija (78,216), tretja pa Nizozemska (77,127). Britanska ekipa je tako na prestolu nasledila Nemčijo, kije v tej disciplini zmagovala na vseh OI od leta 1972 razen leta 1980 zaradi bojkota iger. Prvo mesto so osvojili Carl Hester (konj Utopia), Laura Bechtolsheimer (Mistral Hojris) in Charlotte Dujardin (Valegro). LONDON 2012 KAMERUNCEV NI VEČ LONDON - Vse kaže, da je sedmerica ka-merunskih športnikov, pet boksarjev, plavalec in nogometna vratarka, nastop na igrah v Londonu izkoristila tudi za pobeg v Evropo. Sedmerica je v preteklih dneh zapustila olimpijsko vas, kamor se ni vrnila, je potrdil vodja kamerunske delegacije David Ojong. Najprej je brez sledi izginila vratarka Drusille Ngako, nato plavalec Paul Ekane Edingue, ki je s seboj vzel tudi vse svoje stvari, v nedeljo pa jima je sledila še peterica boksarjev. Kamerunske oblasti domnevajo, da je razlog za beg ekonomske narave. Sreda, 8. avgusta 2012 1 1 BRATA NA ZMAGOVALNEM ODRU LONDON - Olimpijska triatlonska preizkušnja je bila spisana po notah organizatorjev iger. Za veliko zmagoslavje gostiteljev sta poskrbela brata Brownlee, ki sta poskrbela za pravo britansko triatlonsko pravljico. Zmagal je Alistair Brovvnlee, njegov mlajši brat Jonathan je osvojil bron, Španec Javier Gomez pa se je ovenčal s srebrom.Zmagovalec je po 1500 metrih plavanja, 43 kilometrih na kolesu in desetkilome-trskem teku izpisal čas ena ura, 46 minut in 25 sekund. OLIMPIJSKI DUH - Vesna Guštin Potočim tudi kako solzo NAKLJUČNI TURISTI - Tina s Tajske in Peter z Madžarske H • • M • • «V« • Tajci s pestmi in mišicami, Madžari stavijo na vaterpolo Ker med sodimi letnicami ne srečamo nikoli poletnega vrveža Kraške ohceti, je v Repnu dokaj mirno. Zmotili smo tako kar dušo številnih vaških pobud Vesno Guštin, ki poleg vodenja društva Kraški dom, že vrsto let poučuje na Glasbeni matici, v vlogi kulinarične izvedenke pa se posveča raziskovanju običajne kraške kuhinje. Preden bi se popolnoma posvetila glasbi in kulturni dejavnosti, predvsem v sklopu vaške tradicije, ste se posvečali kaki športni panogi? Pravzaprav ne. V otroških letih sem kot ostali vaški otroci veliko »trenirala« na gmajni med pašo živine, kar se je kasneje tudi obrestovalo med urami telovadbe, ko smo igrali odbojko ali igro med dvema ognjema. Ampak to ni bilo vse. Spomnila sem se še, da sem se za krajši čas srečala tudi z nogometom. Kar dve poletji smo se vaška dekleta podile za žogo ... Vse skupaj je bilo več za šalo kot zares. Aktivni pa ste še pri balinarskem odseku ... In to že več kot 20 let. V tem rekreacijskem sklopu se srečujemo in družimo predvsem s sosednjimi društvi, tudi onstran bivše meje. Ste kaj na vezi z Londonom te dni? Kljub temu, da nisem športnica, redno spremljam olimpijske igre, saj resno razumem koliko dela, truda in požrtvovalnosti vlagajo atleti v tako pomemben dogodek. Verjetno imam največ časa televizijo prižgano ravno med olimpijado, drugače jo vklopim samo za čas telednevnika. Zelo me je pritegnilo plavanje, zaradi raznih afer, predvsem ljubezenskih. Pozorna pa sem bila predvsem na slovenske nastope z Žol-nirjevo in Kozmusom na čelu . Omenili ste afere. Zadnja, ki zadeva italijansko atletiko, je žal dopinško obarvana. Kot kulinarična izvedenka mislite, da bi morali bolj skrbeti za naše zdravje in se manj podrejati prehramb-nemu dopingu oz. nezdravi prehrani? Vsi bi se morali veliko bolj zamisliti v to kar jemo. Sem med zagovorniki čim bolj pristne in biološke hrane. Morali bi se veliko bolj posvečati sezonskim pridelkom in zaupati kakšnemu manjšemu kmetu ali trgovcu. Žal smo v primežu multinacionalk in širših oglasnih kampanj, vendar s kančkom dobre volje se lahko otresemo tudi nezdrave prehrane. Bi se lahko, kot olimpijada, tudi Kraška ohcet vrstila vsaka štiri leta? Ko bi se Kraška ohcet odvijala vsaka štiri leta, bi verjetno s časom zvodenela. Mogoče bi se s časom nekatere malenkosti in organizacijski mehanizmi spremenili ali celo pozabili. Rekli ste, da ste se že ukvarjali z nogometom, poznate trenutno vodilno no- gometno državo v ženski konkurenci tega športa? Sploh ne, saj me vsa ta pozornost do nogometa predvsem v Italiji zelo moti! Če si lahko izposodim glasbeno metaforo, bi lahko rekla, da toliko je lepih instrumentov, kolikor je lepih športov. V italiji pa mislimo vsi samo na prve violine. To se mi zdi za tako razvito državo, kot je Italija nedopustno. Nasprotno velja za Slovenijo, saj slovenski športniki, kljub skromni populaciji uspevajo v številnih disciplinah, o teh uspehih pa bi rada dodala še nekaj . Prosim. Olimpijske igre so posebne tudi zaradi občutkov. Letošnja nagrajevanja so bila zelo ganljiva. Ob notah slovenske himne ali zakaj ne tudi ob italijanskem uspehu sem bila tudi sama ganjena. Najbolj pa so me prizadele solze dominikanskega tekača Sancheza (zmagovalca na 400 metrov op. av.), saj sem še sama potočila kako solzo. To so res enkratni trenutki tako za gledalce kot za samega športnika Tudi zgovorni Vesni Guštin gre zahvala za prijeten pogovor. Svarimo pa jo pred dejstvom, da bi se posvetila rezanju domače čebule za kak pristno domačo jed med podeljevanjem olimpijskih odličij. (mar) Njej je ime Tina in je iz Tajske, on se imenuje Peter in je Madžar. Skupaj potujeta v Benetke, med potjo pa sta se ustavila v Trstu. Kako sta zadovoljna z dozdajš-njim izkupičkom vajinih držav? Peter: Madžarska že ima nekaj medalj, zdaj čakamo še na vaterpoliste. Tina: Mislim, da Tajska nima velikih pričakovanj. Toda tudi Tajska je že prišla do kolajne ... Tina: Res je, dvigovalka uteži je dobila eno. Saj verjetno veste več vi kot jaz. Olimpijske igre spremljam na madžarski televiziji, zato si lahko predstavljate, kako malo vem o tajskih športnikih. V katerih športih ste dobri na Tajskem? Tina: V boksu in dvigovanju uteži. Morda še kje, a tega ne vem. Katere pa so madžarske paradne panoge? Peter: Tako kot vsakič smo tudi letos dobri v vaterpolu. Imamo pa na pri- mer tudi dobre plavalce. Laszlo Cseh je pri vas najbrž legenda ... Peter: Bolj od njega je zdaj Daniel Gyurta. Koliko medalj si obeta Madžarska na letošnjih olimpijskih igrah? Peter: Cilj je menda doseči več kot deset medalj. Kje si jih še obetate, če ne šteje- mo vaterpola? Peter: Ne spoznam se tako dobro, da bi vam lahko rekel. Tina: Kaj nisva včeraj gledala kajak? Tam ima Madžarska nekaj možnosti. Katerim športnikom madžarski mediji posvečajo največ pozornosti? Peter: Nikomur posebej. Nimate športnega junaka? Peter: Ne da bi jaz vedel. (p. v.) MOJA OLIMPIJADA Irina Počkar se precej zanima za olimpijske igre. 23-letna jahačica, ki bo tudi prihajajočo sezono tekmovala za Dolgo krono, spremlja konjeništvo, če-prav se sama ne ukvarja z nobeno olimpijsko disciplino. »Tekmujem v tre-ku, ki ga ni na olimpijskih igrah.« Kje si v času olimpijskih iger? Največ doma. Koliko ur dnevno spremljaš olimpijske igre? Eno uro gotovo, tudi dve. Ko sem doma, gledam vedno olimpijske igre. Preko katerih medijev? Preko televizijskih omrežij sky, rai in slovenskih, pogledam kar objavljajo na facebook in novice preberem v Primorskem dnevniku. Katere panoge te najbolj zanimajo? Spremljam malo vsega, kar je po televiziji. Gledala sem plavanje, sabljanje, kajak kanu, lokostrelstvo, konjeništvo seveda. Gledam rade volje vse kar predvajajo, predvsem športe, ki jih ne gledamo vsak dan. Katere pa najmanj? Nogomet, ker ga imamo vsak dan toliko, da ga je preveč. Tudi košarke in tenisa nisem gledala. Panog, ki jih predvajajo skozi celo leto, ne gledam. Za koga boš najbolj navijal med športniki? Navijala sem za Usaina Bolta, ker navdušuje vse, tudi tiste, ki se ne ukvarjajo s tekom in športom nasploh. In športnicami? Za Tanio Cagnotto, ker mi je všeč kot športnica in sem navijala za Valentino Vezzali. In ekipami? Ekip ne poznam. Vsekakor bom navijala za italijanske in slovenske ekipe (slovenskih ekip ni v Londonu op.a.) in tudi za posameznike nasploh. Preverjanje znanja: V kateri panogi je na olimpijskih igrah tekmovala Claudia Coslovich? Tekmovala je v atletiki, mislim v metu kopija ali kaj podobnega, točno? Da, točno, v metu kopija! Andreja Farneti Razstavni prostori fundacije Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia 21. april - 30. september 2012 Ulica Carducci 2, Gorica II TEMPO SOSPESO GORIŠKA ZASTAVLJALNICA SKOZI CAS (1831 - 1929) URNIK torek - petek 16/19 sobota - nedelja 10/19 (ob ponedeljkih zaprto) vstop prost info@fondazionecarigo.it tel. 0481 537111 Vodeni ogledi v slovenskem jeziku s predhodno rezervacijo za skupine vsaj 20 ljudi Ič 19 9 2 MED DOBRODELNO IN KREDITNO DEJAVNOSTJO s* l ."1 FondazionE Cassa di Risparmio di Gorizia Konjušnice Palače Coronini Cronberg 22. april - 2. september 2012 Drevored XX. septembra 14 / ulica Coronini 1, Gorica "DELLE MlE GIOIE ED O G G E T T I D'OR 0...r MODE IN ČUSTVA V DRAGOTINAH GORIŠKIH GROFOV CORONINI CRONBERG URNIK torek - sobota 10/13 - 14/19 nedelja 10/13 - 15/20 (ob ponedeljkih zaprto) info@coronini.it tel. 0481 533485 Vodeni ogledi v slovenskem jeziku s predhodno rezervacijo za skupine vsaj 20 ljudi . « c >. O FONDAZIONE FWLAZZO CoroniniCronberg 12 Sreda, 8. avgusta 2012 VREME, ZANIMIVOSTI TEŽA NE POMENI DEBELOSTI Ameriška dvigalka uteži Holley Mangold je s 157 kilogrami najtežja udeleženka olimpijskih iger v Londonu. A tega se 22-letnica na sramuje, prav nasprotno, s svojim videzom je zelo zadovoljna. »Nisem debela, ampak sem močna. Dokazujem, da je lahko tudi 157 kilogramski človek športnik. Rada imam svoje telo, pa tudi življenje, ki ga živim,« je dejala Američanka, ki se na tekmovanju ni posebej izkazala. V kraljevski kategoriji do 75 kilogramov je dvignila 240 kilogramov, kar je zadostovalo za deseto mesto. NEKAJ ČASA BO JEDLA NEZDRAVO Britanska športna junakinja Jessica Ennis, zmagovalka sedmeroboja, je priznala, da se je v pripravah na igre marsičemu odrekla, med drugim se je morala držati tudi stroge diete. Zdaj bo vsaj za nekaj dni na te napore pozabila, tudi tako, da se bo vedla v nasprotju z zapovedmi športnega življenja. Tabloid Sun je namreč poročal, kako bo proslavljala uspeh: »Sprostila se bom, si privoščila nezdravo hrano in spila kakšen kozarec vina. Predvsem pa bom skušala kar najdlje uživati v zmagi,« je dejala Ennisova. 1iv «v •• • • g • Včerajšnji izidi OLIMPIJSKA SNUBITEV Britanska skakalka s palico Holly Bleasdale na tokratnih olimpijskih igrah ni osvojila nobene žlahtne kovine, pač iz iger odhaja z dragim kamnom. V ponedeljek jo je namreč zasnubil njen fant Paul Bradshaw. Medtem ko je Bleasdalova po ponedeljkovem nastopu, kjer si je priskočila šesto mesto, na socialnem omrežju Twitter izrazila razočaranje nad dosežkom, pa je čez nekaj ur objavila pozitivnejšo novico, in sicer da je zaročena. Kljub razočaranju nad svojim skokom je 20-letna Bleasdalova označila dan za «epskega». Končni izidi ATLETIKA SKOK V VIŠINO, MOŠKI Izidi: 1. I. Uhov (Rus) 2.38, 2. E. Kynard (ZDA) 2.33, 3. M. E. Barshim (Kat), D. Drouin (Kan) in R. Grabarz (VBr) 2.29, 6. J. Nieto (ZDA) 2.29, 7. B. Bondarenko (Ukr) 2.29, 8. M. Mason (Kan) 2.29 DISK, MOŠKI izidi: 1. R. Harting (Nem) 68.27, 2. E. Hadadi (Iri) 68.18,3. G. Kanter (Est) 68.03, 4. V. Alenka (Lit) 67.38, 5. P. Malachowski (Pol) 67.19, 6. M. Wierig (Nem) 65.85, 7. Y. F. Casanas (Spa) 65.56, 8. V. Gowda (Ind) 64.79 100 M OVIRE, ŽENSKE Izidi: 1. S. Pearson (Avs) 12.35 (olimp. rekord), 2. D. Harper (ZDA) 12.37, 3. K. Wells (ZDA) 12.48, 4. L. Jones (ZDA) 12.58, 5. N. Yanit (Tur) 12.58, 6. P. George (Kan) 12.65, 7. J. Zelinka (Kan) 12.69, 8. B. Schrott (Avt) 13.07 1.500 M MOŠKI Izidi: 1. T. Makhloufi (Alž) 3:34, 08; 2. L. Manzano (Zda) 3:34,79; 3. A. Iguider (Mar) 3:35, 13; 4. M. Centrowitz (Zda) 3:35,17; 5. H. Ingebrigtsen (Nor) 3;35,43; 6. M. Gebremedhin (Eti) 3:35,44. GIMNASTIKA BRADLJA, MOŠKI Izidi: 1. Z. Feng (Kit) 15.966, 2. M. Nguyen (Nem) 15.800, 3. H. Sabot (Fra) 15.566, 4. K. Tanaka (Jap) 15.500, 5. D. Corral Barron (Meh) 15.333, 6. E. Garibov (Rus) 15.300 In V. Tsolakidis (Grč) 15.300, 8. Y. Tanaka (Jap) 15.100, 9. C. Zhang (Kit) 13.808 DROG, MOŠKI Izidi: 1. E. Zonderland (Niz) 16.533, 2. F. Hambuchen (Nem) 16.400, 3. K. Zou (Kit) 16.366, 4. C. Zhang (Kit) 16.266, 5. D. Leyva (ZDA) 15.833, 6. J. Horton (ZDA) 15.466, 7. E. Garibov (Rus) 15.333, 8. J. Kim (JKo) 15.133 GRED, ŽENSKE Izidi: 1. L. Deng (Kit) 15.600, 2. L. Sui (Kit) 15.500, 3. A. Raisman (ZDA) 15.066, 4. C. Ponor (Rom) 15.066, 5. K. Afanaseva (Rus) 14.583, 6. L. A. lordache (Rom) 14.200, 7. G. Douglas (ZDA) 13.633, 8. V. Komova (Rus) 13.166 PARTER, ŽENSKE Izidi: 1. A. Raisman (ZDA) 15.600, 2. C. Ponor (Rom) 15.200, 3. A. Mustafina (Rus) 14.900, 4. V. Ferrari (Ita) 14.900, 5. L. Mitchell (Avs) 14.833, 6. K. Afanaseva (Rus) 14.566, 7. J. Wieber (ZDA) 14.500, 8. S. R. Izbasa (Rom) 13.333 JADRANJE RS:X MOŠKI Izidi: 1. D. van RIJSSELBERGE (Niz), 2. N. DEMPSEY (VBr), 3. P. Miarczynski (Pol), 4. T. Wilhelm (Nem), 5. J. Bontemps (Fra), 6. B. Kokalanis (Gre), 7. J. Tobin (NZL), 8. Z. Plavsic (Kan), 9. R. Santos (Bra), 10. R. Stauffacher (Švi), 34. F. Esposito (Ita) RS:X ŽENSKE Izidi: 1. M. Alabau Neira (Špa), 2. T. Petaja (Fin), 3. Z. Noceti-Klepacka (Pol), 4. O. Maslivets (Ukr), 5. M. Delle (Nem), 6. L-E. Korsiy (Izr), 7. B. Shaw (VBr), 8. C. Picon (Fra), 9. A. Sensini (Ita), 10. N. Girke (Kan) KOLESARSTVO OMNIUM, ŽENSKE Izidi: 1. L. Trott (VBr) 18, 2. S. Hammer (ZDA) 19, 3. A. Edmondson (Avs) 24, 4. T. Whitten (Kan) 37, 5. J. D'Hoore (Bel) 45, 6. K. Wild (Niz) 50, 7. J. Kiesanowski (NZL) 55, 8. M. Mejias Garcia (Kub) 57. KEIRIN, MOŠKI 1. C.Hoy (Vbr) ; 2. M. Levy (Nem), 3. S. van Velthooven (Nzl) in T. Mulder (Niz), 5. S. Perkins (Nzl), 6. A. Awang (mas) RIS Moška košarka: kdo bo zmagovalec tekme Francija - Španije in s kolikšno razliko v točkah? Moška odbojka: kateri bo izid tekme ZDA - Italija? Moški vaterpolo: kateri bo izid tekme Italija - Madžarska? Pravilnik: pravilna napoved izida oz. uvrstitve velja 3 točkem; pri košarkarskem turnirju velja 3 točke pravilna napoved zmagovalca in intervala izida (možni intervali: od 1 do 5 točk, od 5 do 10 točk, od 10 do 20 točk, 20 točk ali več). Pri vseh ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko. IFVir.AR.II SARA CERNICH Italija težko do kolajne 21-letna Sara Cernich iz Trsta bo tudi v prihajajoči sezoni igrala odbojko pri združeni ekipi Zalet. V poletnih mesecih se rada ukvarja z nogometom in se udeležuje turnirjev v malem nogometu. »Kaj lahko delam z desno roko? Hm, nič. Samo pri nogometu igram z desno nogo,« je povedala študentka biodiverzitete na Primorski univerzi v Kopru. Na olimpijskih igrah spremlja skoke v vodo in občasno odbojko, gledala je tudi plavanje. Nima priljubljenih športnikov, te panoge spremlja, ker so ji pač všeč. »Mislim, da bodo Italijani, tako pri ženski kot pri moški odbojki, težko prišli do kolajne.« Napoved Sare Cernich Košarka: Španija za 10 Odbojka: ZDA - Italija 3:1 Vaterpolo: Italija - Madžarska 7:5 SKUPNO 27 VČERAJ (Nicholas Privileggi): Gimnastika: Ferrari 2. Jadranje: Sensini 6. Odbojka: Japonska - Kitajska 3:2 3 TOČKE nFSMf.AR.II KEVIN SEGULIN Presenetila ga je Bolgarija 23-letni Kevin Segulin iz Gročane pravi, da z levo roko ni zelo praktičen. »Z levo roko lahko le odgovorim na telefon.« Politično se uvršča v levo sredino. Nogometaš pri Zarji bo že danes začel s pripravami za novo sezono. Za druge športne dejavnosti nima veliko časa, saj je vsak dan v službi v trgovini Sky service do 19.ure. Na olimpijskih igrah je doslej spremljal plavanje in lokostrelstvo. »Sedaj bom bolj pogosto spremljal atletiko, saj se s to panogo začnejo prave igre. Ogledal si bom tudi kakšno odbojkarsko in nogometno tekmo.« Pri atletiki ne pozna tekmovalcev, spremlja pa , ker je zanimivo. Meni, da je v nogometu Brazilija za stopnico nad drugimi, pri odbojki ga je presenetila Bolgarija. »Borijo se kot levi in za vsako žogo.« Napoved Kevina Segulina Košarka: Španija za 9 Odbojka: ZDA - Italija 3:0 Vaterpolo: Italija - Madžarska 9:7 SKUPNO 26 VČERAJ (Mia Kraus): Gimnastika: Ferrari 5. Jadranje: Sensini 9. Odbojka: Japonska - Kitajska 3:1 5 TOČK SPRINT Izidi: 1. A. Meares (Avs), 2. V. Pendleton (VBr), 3. S. Guo (kit), 4. K. Vogel (Nem), 5. S. Krupeckaite (Lit), 6. L. Guerra Rodriguez (Kub), 7. L. Shulika (Ukr), 8. O. Panarina (Ukr) TRIATLON Izidi: 1. A. Brownlee 1:46:25, 2. J. Gomez +0:11, 3. J. Brownlee +0:31, 4. D. Hauss +0:49, 5. L. Vidal +0:56, 6. J. Frodeno +1:01, 7. A. Bryukhankov +1:10, 8. S. Riederer+1:21, 9. J. Silva +1:26, 10. A. Fabian +1:38, 29. D. Uccellari (Ita) +3:44 KONJENIŠTVO DRESURA, EKIPNO Izidi: 1: Velika Britanija; 2. Nemčija; 3. Nizozemska; 4. Danska, 5. Svedska, 6. Spanija, 7. ZDA. DVIGANJE UTEŽI NAD 105 KG, MOŠKI Izidi: 1. B. Salimikordasiabi (Ira) 455 kg; 2. S. Hamlabad (Ira) 449; 3. R. Albegov (Rus) 48; 4. JG. Jeon (JKo) 436, 5. I. Turmanidze (Gru) 433, 6. I. Simrečko (Ukr) 429. SINHRONO PLAVANJE PARI Izidi: 1. Išenko/Romašina (Rus) 98,900; 2. Carbonll Ballestrero/Fuentes 96,900; 3. Huang/Liu (Kit) 96,770; 4. Boudreau/Marcotte (Kan) 94,620; 5. Iniu/Kobajaši (Jap) 93,540; 6. Iuško/Sidorenko (Ukr) 92,670 NAMIZNI TENIS EKIPNO, ŽENSKE Finale: Kitajska - Japonska 3:0, za 3. mesto: J. Koreja - Singapur 0:3 ROKOBORBA, GRŠKO-RIMSKI SLOG 66 KG, MOŠKI Izidi: 1. K. Hyeon-Woo (JKr); 2. T. Lorincz (Mad); 3. S Guenot (Fra) in F. Chadaia (Gru) 96 KG, MOŠKI 1. G. Rezeai (Iran), 2. R. Totrov (Rus), 3. A. Aleksanya (Arm) in J. Lidberg (Sve) SKOKI V VODO, MOŠKI 3-METRSKA DESKA Izidi: 1. I. Zakharov (Rus) 555.90, 2. K. Qin (Kit) 541.75, 3. C. He (Kit) 524.15, 4. P. Hausding (Nem) 505.55, 5. T. Dumais (ZDA) 498.35, 6. Y. Castillo Huerta (Meh) 492.70, 7. E. Warren (Avs) 488.95, 8. I. Kvasha (Ukr) 462.25 OSTALA TEKMOVANJA ODBOJKA NA MIVKI Moški, polfinale: Cerutti/Rego (Bra) -Plavins/Smedins (Lat) 2:0 (21:15, 22:20), Brink/Reckermann (Nem) - Nummerdor/Schiil (Niz) nočna tekma. Ženske, polfinale: May-Treanor/Walsh Jennings (ZDA) - Xue/Zhang (Kit) 2:0(22:20, 22:20); Franca/Silva (Bra) - Ross/Kessy (ZDA) nočna tekma. KOŠARKA, ŽENSKE Četrtfinale: ZDA - Kanada 91:48, Avstralija -Kitajska 75:60, Turčija - Rusija, 63:66 Francija -Češka nočna tekma NOGOMET, MOŠKI Polfinale: Mehika - Japonska 3:1, Brazilija - J. Koreja 3:0 ROKOMET, ŽENSKE Četrtfinale: Brazilija - Norveška 19:21, Spanija -Hrvaška 25:22, Rusija - J. Koreja 23:24, Francija -Črna gora 22:23. Polfinalna para: Spanija - Črna Gora in Norveška - J. Koreja HOKEJ NA TRAVI, MOŠKI Izidi 5. kroga, skupina A: Avstralija - Pakistan 7:0, Argentina - Južnoafriška republika 6:3, Spanija -Velika Britanija, skupina B: J. Koreja - Nizozemska 2:4, Indija - Belgija 0:3, Nemčija - Nova Zelandija 5:5 ODBOJKA, ŽENSKE Četrtfinale: Japonska - Kitajska 3:2, Rusija -Brazilija 2:3, ZDA - Dominikanska republika 3:0, Italija - J. Koreja 1:3. Polfinalna para- J. Koreja -ZDA in Brazilija - Japonska VATERPOLO, ŽENSKE Od 5. do 8. mesta: Italija - Kitajska 10:14, Rusija - Velika Britanija 11:9, polfinale: ZDA - Avstralija, 11:9, Madžarska - Španija 9:10 Pridruži se nam /l nafacebooku Čeprav (zaenkrat) samo v času olimpijskih iger, se je Primorski dnevnik končno pojavil tudi na socialnem omrežju facebook. Vabimo vas, da si ogledate našo stran in se vanjo tudi aktivno vključite! www.facebook.com/OlimpijskiPrimorskiDnevnik Britanec Chris Hoy je na kolesarskem velodromu ubranil zlato medaljo v disciplini keirin in je s šesto zlato medaljo postal najuspešnejši britanski olimpijec doslej ansa Današnji spored Končne odločitve (16) Odbojka na mivki - 20.00 ženske -tekma za 3. mesto, 22.00 finale Kajak kanu - 10.30 K1 1000 m moški; 10.48 C1 1000 m moški; 11.16 K2 1000 m moški; 11.44 K4 500 m ženske Atletika - 22.15 110 m ovire moški; 22.00 200 m ženske; 21.45 400 m ovire ženske; Konjeništvo - 13.00 skoki - posamično (2 kroga), 15.55 končni vrstni red Rokoborba - prosti slog 18.45 - 48 kg, ženske - repasaži, tekma za 3. mesto, 20.03 finale; 18.45 - 63 kg, ženske - repasaži, tekma za 3. mesto, 20.48 finale Jadranje - 14.00 49, moški Taekwondo - 21.00 - 49 kg, ženske - repasaži, 22.00tekma za 3. mesto, 23.15 finale; 21.00 - 58 kg, moški - repasaži, 22.00 tekma za 3. mesto, 23.30 finale Namizni tenis - 12.00 tekma za 3. mesto Nemčija - Hong Kong (Kit); 16.30 Kitajska - Južna Koreja A. i Hokej na travi - ženske - polfinale: 16.30 Nizozemska - Nova Zelandija; 21.00 Argentina - Velika Britanija. OSTALA TEKMOVANJA Boks - ženske, 14.30 mušja (-51), polfinale; 15.00 lahka (-60), polfinale; 15.30 srednja (-75 kg), polfinale; moški: 21.30 polmušja (-49), 22.30 polvelterska (-64) (ITA: Vincenzo Mangiacapre), 23.30 poltežka (-81 kg) - četrtfinale Rokomet - moški - četrtfinale: 12.00 Islandija - Madžarska; 15.30 Španija - Francija; 19.00 Švedska - Danska; 22.30 Hrvaška - Tunizija Atletika - 11.00 palica, moški - kvalifikacije; 11.00 kladivo, ženske - kvalifikacije, skupina A (ITA: Silvia Salis)/B (SLO: Barbara Špiler); 11.10 desetero-boj, moški - 100 m; 11.45 5000 m, moški - predtekmovanje; 12.10 desete-roboj, moški - daljina; 12.35 800 m, ženske - predtekmovanje; 13.50 de-seteroboj, moški - krogla; 19.00 dese-teroboj, moški - višina; 20.05 kopje, moški - kvalifikacije, skupina A/B (SLO: Matija Kranjc); 20.15 110 m ovire moški, polfinale; 20.45 1500 m ženske, polfinale; 21.10 200 m moški, polfinale; 22.30 deseteroboj, moški - 400 m BMX - 16.00 ženske - predtekmovanje; 16.40 moški (ITA: Manuel De Vecchi) Rokoborba - prosti slog: 14.00 - 48 kg, - 63 kg, ženske - kvalifikacije; 14.25 osmina finala, 15.25 četrt-, 16.00 polfinale Plavanje - skoki v vodo 20.00 stolp 10 m, ženske - predtekmovanje (ITA: Brenda Spaziani in Noemi Batki) Jadranje - 13.00 470 ženske, 9 regata; 14.15 10 regata Taekwondo - 49 kg, ženske; - 58 kg, moški: 10.00 predtekmovanje; 16.00 četrt-, 18.00 polfinale Odbojka - moški - četrtfinale: 15.00 Argentina - Brazilija; 17.00 ZDA - Italija; 20.30 Poljska - Rusija; (22.30 Bolgarija - Nemčija Vaterpolo - moški - četrtfinale; 15.30 Španija - Črna Gora; 16.50 Avstralija - Srbija; 19.40 Italija - Madžarska; 21.00 Hrvaška - ZDA. Košarka - moški - četrtfinale: 15.00 Rusija - Litva; 17.25 Francija - Španija; 21.00 Brazilija - Argentina; 23.15 ZDA - Avstralija w / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 137. avgusta 2012 1 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik nogomet - Sklep državne nogometne zveze Triestina le v elitni ligi Preplah amaterskih društev Burelli (FIGC): »Skupina Unione per sempre ni predstavila tehtne dokumentacije « Zvezni svet državne nogometne zveze v Rimu, na čelu s predsednikom Giancarlom Abetejem, se je včeraj dokončno odločil: Triestina bo v sezoni 2012/13 igrala v deželni elitni ligi. Kras Repen bo prva ekipa v tržaški pokrajini. »Sodeč po besedah Ta-vecchia, skupina Unione per sempre (pod taktirko tržaškega podjetnika Pietra Irnerija), ki je do zadnjega hotela vpisati ekipo v D-ligo, sploh ni predstavila tehtne dokumentacije in jamstev za igranje v tej ligi,« nam je po telefonu povedal predsednik deželne nogometne zveze Renzo Burelli. Elitna liga 2012/13 bo tako štela 17 ekip. »Skoraj gotovo bodo na sporedu kar štirje med-tedenski krogi,« je še dodal Burelli. Podobno je že bilo pred kakim letom, ko je v elitni ligi znova začela ISM Gradisca. Letos bo tako na sporedu deželni derbi med Triestino in San Luigi-jem. D-ligaškega derbija z repenskim Krasom torej ne bo. Trener bo Fabio Sambaldi Novi trener tržaške ekipe je Fabio Sambaldi, ki je v sezoni 2004/05 treniral kriško Vesno, pri kateri je pred tem tudi igral nekaj sezon (igral je tudi pri Bregu). »Od danes (včeraj op. a.) je tudi uradno, da bom jaz trener, čeprav bi letos bil moral trenirati Zaule. Žal mi je za ekipo iz Žavelj, ampak izziv, da bi vodil Triestino, je bil enostavno prevelik,« nam je včeraj povedal Sam-baldi, ki bo prvi trening vodil mogoče že danes, ali najkasneje jutri. »Definirati moramo še veliko stvari. Seznam igralcev, ki imajo svoje izpisnice, je že sestavljen. Pobrali jih bomo malo naokrog po Tržaškem. Ne vemo pa še, kje bomo trenirali. Igrišča na razpolago so na Opčinah, ob državni cesti 202, ali pa začasno bejz-bolski trikotnik ob Ervattiju,« je dejal Sambaldi. Nekateri nogo- metaši trenirajo pod njegovo taktirko že od ponedeljka na atletskem stadionu na Kolonji. Domače prvenstvene tekme naj bi igrali na tržaškem stadionu Nereo Rocco. Vsaj tako je pred časom obljubil tržaški župan Roberto Cosolini. Sinoči se je sicer sestalo vodstvo novega kluba Triestina 2012, ki ga vodi pooblaščeni upravitelj Andrea Puglia. Vključitev v deželno elitno ligo je zaskrbljujoče odmevalo v tržaških nogometnih krogih. Nova Triestina že snubi igralce, na katere so v novi sezoni računale druge ekipe. »Začela se je vojna za igralce,« so nam povedali pri kriški Vesni, ki bi lahko bila v prihodnji dneh tudi neposredno oškodovana. Triesti-na naj bi namreč snubila vsaj enega Vesninega nogometaša. Šu-šlja se, da se pri tržaškem klubu zanimajo tudi za nogometaša proseškega Primorja. Kras v soboto na Rogli proti Oplotnici Kras (D-liga) bo jutri zjutraj odpotoval na petdnevne priprave na Roglo v Slovenijo. Rdeče-beli bodo v soboto ob 17. uri igrali prvo prijateljsko tekmo proti Oplotnici, ekipi četrte (štajerske) lige. Cagliarija ne bo na Roccu Kot poroča tržaška spletna stran sportest.it, Cagliari v prihodnji sezoni v A-ligi ne bo igral v Trstu. Vodstvo sardinskega kluba je namreč pred časom napovedalo, da bo Cagliari v uvodnem delu prvenstva igral domače tekme na tržaškem Roccu. Predsednik Massimo Cellino je za časopis Unione Sarda izjavil, da bodo prvenstveno tekmo (2. septembra) proti Atalanti že igrali na prenovljenem igrišču Is Arenas. Fabio Sambaldi, zdaj pri Triestini, je že treniral tudi Vesno kroma atletika Ruzzier devetič avstrijski prvak v hitri hoji Konec tedna je bilo na dunajskem Praterju odprto avstrijsko Državno Prvenstvo v atletiki. V hitri hoji je bil na startu 5000m dolge proge tudi naš Fabio Ruzzier. V konkurenci 28 tekmovalcev iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Italije in Rusije je zasedel absolutno prvo mesto in tako že devetič v karieri osvojil naslov avstrijskega državnega prvaka. Dosežen čas 25:55,76 sicer ni nič posebnega, toda vremenski pogoji so bili res ekstremni. Poleg vročine je zaradi deževne noči bila vlaga neznosna tako da so vsi startali izjemno previdno in se je tekma odločila le v zadnjem krogu. Na absolutno drugo mesto se je v času 25:59,20 uvrstil Ruzzierjev klubski tovariš Vladimir Veršec, tretji pa je bil v času 26:12,23 Madžar Ferenc Major. Čez slaba 2 tedna pa čaka Ruz-zierja po Svetovnem Pokalu v Saran-sku, na katerem je nastopil v maju drugo letošnje najvažnejše tekmovanje in sicer veteransko Evropsko Prvenstvo, ki se bo odvijalo na tromeji med Nemčijo (Zittau), Poljsko (Zgor-zelec) in Češko (Hradek nad Nisou). www.primorski.eu1 košarka - Prijateljska tekma danes ob 20.30 v Trstu Italija proti Hrvaški Preverjanje znanja pred začetkom kvalifikacij za Euro 2013 v Sloveniji - Morda bo lahko igral tudi Gallinari nogomet - Še pred začetkom sezone Zarja in trener Tul sta se že razšla! pall.trieste Dalmasson: »Thomas je pravi strelec« »To, da smo najeli igralca, ki je lani igral s Tre-visom v najvišji ligi in v Eurcupu, potrjuje, kako resno obravnava naš klub svojo vrnitev med profesionalce,« je trener Eugenio Dalmassons komentiral dogovor, ki ga je tržaški košarkarski klub Pallacanestro Trieste pred pri-četkom prvenstva Legadue dosegel z Američanom Jobeyjem Tho-masom. Thomas je 32-letni branilec, doma iz države North Carolina, ki je večji del kariere preživel v Italiji. Najbolj uspešno je igral za Montegranaro, kjer je imel povprečje 16 točk na tekmo, lani pa je pri Benettonu iz Trevi-sa dosegal povprečje 10 točk na tekmo. »Njegov zaščitni znak je met, vendar zna igrati tudi za ekipo. Za nas bo koristen v več pogledih. Pogovoril sem se z njim in se mi zdi zelo motiviran,« je košarkarja, s katerim je klub podpisal enoletno pogodbo, opisal Dal-massons. Košarkarska zveza je včeraj hkrati tudi objavila spored prvenstva Legadue. Tržačani se bodo v prvem krogu (7. oktobra) doma pomerili proti Imoli. Spored 1. kroga je sledeč: Monferrato - Basket Bologna, Pistoia - Ferentino, Veroli - Forli, Jesi - Brescia, Napoli - Verona, Trento 2009 - Sigma Barcellona, Pall. Trieste - Imola, Capo D/Orlando - Scafati. Po skoraj mesečnem obdobju poletnih priprav čaka varovance trenerja Pianigianija še zadnje preverjanje pred začetkom kvalifikacij za Evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v Sloveniji. Italijanska reprezentanca je s poletnimi pripravami začela že v prvi polovici julija, najprej v Milanu, nato se je preselila v Folgario, že dober teden pa trenira v Trstu. Med 3. in 5. avgustom so se italijanski košarkarji mudili za krajši čas na prijateljskem turnirju v Gdansku, kjer so se srečali z Litvo, Črno goro in Poljsko. Prvi dve ekipi so premagali z manjšo razliko, le Poljaki so jim v končnici prekrižali račune s končnim 66:62. V pričakovanju današnjega srečanja v tržaški športni palači, sta na včerajšnji tiskovni konferenci v hotelu Sa-voia Excelsior spregovorila kapetan izbrane vrste Stefano Mancinelli in pomožni trener Luca Dalmonte. Mancinelli, ki bo letos zapustil milansko Olimpio, je s poletno izkušnjo precej navdušen. Kljub porazu proti fizičnim domačinom je poljski nastop ocenil pozitivno. Poudaril je, da so v teh dneh na treningih izpilili še nekatere mehanizme, v katerih niso ravno blesteli bodisi v napadu kot v obrambi. Podobnega mnenja je bil tudi pomožni trener Luca Dalmonte, ki se je posvetil tudi vprašanju zvezdnikov NBA, predvsem Bargnaniju in Be-linelliju. Slednja sta se po naporni sezoni NBA odpovedala nastopu v reprezentanci, vendar, kot je povedal Dalmonte, so vrata za oba še vedno na stežaj odprta. Med zvezdniki ameriške košarkarske lige je na Pianigianijevem spisku le Gallinari, ki pa na Poljskem ni nastopil, saj ga pesti lažja poškodba desne rame. Včeraj je spet pristopil k rednim treningom, mogoče mu bo trener namenil tudi krajšo minutažo na današnjem nastopu proti Hrvatom. Ravno Hrvaška ekipa predstavlja najvažnejši test, pred začetkom kvalifikaciji, kjer so italijanski košarkarji vključeni v skupino s Portugalsko, Tur- čijo, Češko in Belorusijo. Kvalifikacijski turnir se bo za Italijane začel 15. avgusta v Sassariju proti Portuglaski. Na Sardiniji bodo Gallinari in tovariši igrali še proti Turčiji, 2. septembra pa bodo spet v Trstu, kjer se bodo najprej pomerili s Čehi, 8. septembra pa še z belorusko reprezentanco. Današnje srečanje v tržaški športni palači proti Hrvaški se bo začelo ob 20.30. Vstopnice bodo na voljo še danes do 17.00 v centru Ticket point na Korzu Italija, od 18.00 dalje pa pri blagajnah športne palače. Vstopnica za neoštevilčeno tribuno znaša 10 evrov, za oštevilčeno pa je treba odšteti 20 evrov. Otroci pod 12. letom si bodo tekmo lahko ogledali brezplačno. (mar) UNION OLIMPIJA - Ljubljanski košarkarski klub je sklenil enoletno pogodbo z ameriškim krilnim centrom Dylanom Pageom, ki je v zadnjih treh sezonah nastopal za francoski Roanne. V preteklosti je nastopal tudi za Pau Orthez, v Španiji za Granado in Mal-lorco, v Grčiji pa za Panelinios. V lanski sezoni je za francosko moštvo povprečno dosegal 14,5 točke in 5,6 skoka na tekmo. Union Olimpija je istočasno sporazumno prekinila pogodbo s krilnim centrom Deonom Thompsonom. NOGOMET Mura imela srečo MURSKA SOBOTA - Zaradi neupravičenega nastopa Erica Matoukou-ja v vrstah Arsenala iz Kijeva je UEFA tekmo evropske lige z Muro registrirala z izidom 0:3.Kamerunec si je leta 2010, ko je igral za belgijski Genk, prislužil rdeč karton, kazni pa ni odslužil, tako da v Kijevu, kjer so Ukrajinci zmagali s 3:0, ne bi smel igrati. Mura bo tako imela na jutrišnji povratni tekmi v Mariboru lepo prednost. MARIBOR - Nogometaše Maribora danes ob 17. uri čaka odločilnih 90 minut 3. kroga kvalifikacij za ligo prvakov. V Dudelangeu bodo branili rezultat 4:1, ki so si ga priigrali prejšnjo sredo v Ljudskem vrtu. Nogometaši bazovske Zarje bodo priprave na novo sezono začeli danes zvečer. »Rdečih« pa v novi sezoni ne bo vodil Miloš Tul, ki so ga v Bazovici angažirali po koncu lanske sezone. »Sporazumno smo se razšli zaradi nesoglasja med vodstvom kluba in trenerjem,« je diplomatsko izjavil športni vodja Zarje Robert Kalc. Miloš Tul (na sliki) je bil včeraj nedosegljiv. Novi trener Zarje bo Rajko Že-želj (doma iz Lucije), ki je v nogometnih krogih poznana in cenjena oseba. Žeželj je namreč veliko sezon treniral mladinske združene ekipe. (jng) Člani SK Brdina z Josefo Idem Tekmovalci Brdine se med poletnim časom na različne načine pripravljajo na zimsko sezono. Poleg običajnih suhih treningov na Padričah posvetijo čas tudi trening-kopeli v kriškem portiču, kjer se po številnih stopnicah podajo od spomenika v Križu do morja in surfanju v Žusterni v Kopru, kjer jim Vid Baruca omogoča, da se preizkusijo tudi s tem športom. Bili so seveda tudi na ledeniku v Val Senalesu, kjer sta se jim pridružila dva člana SPDG, kjer so na prve izhode izpilili tehniko in se uvajali v različne panoge. Popoldne so igrali na hokej ali pa sta bila na vrsti hoja in tek v naravo. Srečali so tudi druge vrhunske športnike. V zadnjem tednu junija pa so delili hotel tudi z mitično vrhunsko športnico Josefo Idem, ki letos nastopa že osmič na olimpijadi. Zelo prijazna Josefa se je rada fotografirala in poigrala z žogo z našimi tekmovalci, zato vsi navijajo zanjo. Novi trener Tomaž Baumkircher in demonstrator Vid Baruca sta skrbno pripravila delo na smučeh in dejavnosti po smučanju. Otroci obeh skupin oziroma mlajših kategorij »baby-cicibani« in večjih »dečki-naraščajniki« vneto vadijo ter se ob tem tudi oddahnejo in pozabavajo. Na fotografiji od leve strani: demonstrator Vid Baruca, Petra Kalc, Petra Sosol (SPDG), Alan Taucer, Nedir Peric, Ivan Sosol (SPDG), Josefa Idem, Katrin Don, Lorenza Jez in Matej Kalc. 1 4 Sreda, 8. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Nova pridobitev v bolnišnici San Polo Petnajst minut, ki lahko rešijo življenje človeku Rešilce opremili z napravo za prenos podatkov iz elektrokardiogramov Na Tržiškem so tri rešilce opremili z napravo za prenos podatkov iz elektro-kardiogramov v urgenco, kar bo omogočilo čim prejšnji prevoz v bolnišnico bolnikov s srčnim infarktom. »Lani smo v trži-ški bolnišnici skupno pomagali 140 bolnikom z miokardnim infarktom; približno trideset smo jih prepeljali v tržaško bolnišnico, ker so potrebovali revaskulariza-cijo za ponovno vzpostavitev pretoka krvi. Od prejema klica na pomoč do prevoza v bolnišnico je povprečno preteklo 40 minut, s pomočjo nove naprave za prenos podatkov iz elektrokardiogramov pa bomo potrebovali kakih deset do petnajst minut manj. Bolniki bodo namreč opravili elektrokardiogram že na rešilcu, po prenosu podatkov po telefonskih linijah pa bodo naši kardiologi takoj razumeli, ali je potreben prevoz v Trst za revaskulariza-cijo ali pa zadostuje hospitalizacija v Tržiču,« pojasnjuje odgovorni za kardiološki oddelek tržiške bolnišnice Enzo Barduc-ci, ki je včeraj novo pridobitev bolnišnice San Polo predstavil skupaj z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja goriškega zdravstvenega podjetj Marcom Bertolijem in z odgovornim za tržiško urgenco Alfredom Barillarijem. Z novo napravo za prenos podatkov bodo opremljeni en rešilec iz Gradeža in dva rešilca iz tržiške bolnišnice. Nakup naprav je omogočil prispevek tržiškega združenja Cardioclub, ki je od svoje ustanovitve leta 1986 naprej bolnišnici San Polo poklonil okrog 400.000 evrov za nakup raznih naprav za potrebe urgence in kardiološkega oddelka. Poleg novih naprav za prenos podatkov so včeraj v tržiški bolnišnici predali namenu šest novih ležišč v sobah za opazovanje, s katerimi je opremljena urgenca. »Doslej smo v Tržiču imeli na razpolago štiri postelje, zdaj smo jih dodali še šest, kar predstavlja pomembno pridobitev, saj zdravnikom omogočijo, da po opazovanju odločijo, ali so bolniki potrebni hospitalizacije ali pa se lahko vrnejo domov,« pojasnjuje Bertoli, medtem ko Barillari opozarja, da so sobe za opazovanje vse bolj razširjene po bolnišnicah, saj so izredno pomembne za čim prejšnje opravljanje diagnoz, kar olajša delo v vseh ostalih oddelkih bolnišnice. »V naši ur-genci se je v sobah za opazovanje zelo dobro odnesla uporaba ekografov, s katerimi takoj ugotovimo, kakšno obliko zdravljenja potrebujejo bolniki,« pojasnjuje Barrilari. Nova ležišča so pridobili z ureditvijo dveh novih sob in s preureditvijo že obstoječe. Vsa ležišča so opremljena za napravami z nadziranje življenjskih funkcij bolnikov, podatke si lahko bolničarji in zdravniki ogledajo tudi na ekranih računalnikov v svojih delovnih sobah. Ureditev novih ležišč in sob ter nakup vse potrebne opreme sta zdravstveno podjetje stala 280.000 evrov. Gradbena dela in opremljanje sob sta skupno trajala štiri mesece. »Povedati moram, da tovrstne sobe za opazovanje bolnikov še nimamo v Gorici, kjer pa z razliko od Tržiča že deluje soba za okrevanje po kirurških posegih. Tovrstno sobo za okrevanje bomo uredili tudi v Tržiču, saj je pravkar v teku njeno načrtovanje. Predvidevamo, da se bo njena gradnja začela prihodnje leto,« poudarja Bertoli. Na včerajšnji predstavitvi novih pridobitev tržiške bolnišnice je bil prisoten tudi Francesco Bratina iz Fundacije Goriške hranilnice, ki je pomagala združenju Cardioclub pri nakupu naprav za prenos podatkov iz elektrokardiogramov. »Lani smo zdravstvenemu podjetju skupno dali na razpolago 189.000 evrov; večji del zneska je šel za nakup zdravstvenih naprav in aparatur,« razlaga Bratina in zagotavlja, da bo Fundacija Goriške hranilnice tudi letos priskočila na pomoč zdravstvenim ustanovam. V tem smislu bo med drugim zagotovila 50 tisoč evrov, ki bodo šli za nakup tridesetih defibrilatorjev. (dr) Nova naprava v tržiškem rešilcu RONKE Zabodel prijatelja 39-letnik ni v smrtni nevarnosti Niso še povsem pojasnjene okoliščine krvavega dogodka, ki se je včeraj pozno popoldne zgodil v trinad-stropnem stanovanjskem bloku v Ulici Cotonificio v Ronkah. Sprla sta se domačina, enega od dveh pa so po prepiru sprejeli v bolnišnico zaradi rane v spodnjem delu trebuha. Okrog 17.30 je 39-letnega moškega obiskal 37-letni prijatelj, ravno tako iz Ronk. Srečala sta se v stanovanju, kjer je 39-letnik živel z materjo. Med njima je naenkrat izbruhnil prepir, ki se za las ni končal tragično. 39-letnik je namreč napadel obiskovalca, pri čemer je ta potegnil iz žepa nožič in sunil vanj. Ranjenec je kljub obilnemu krvavenju stekel po stopnicah na hišni vrt in s kričanjem priklical pozornost nase. Reševalci so ga nemudoma odpeljali v tržiško bolnišnico, znano je le, da ni v življenjski nevarnosti. Moška naj bi se sprla zaradi hude osebne zamere, so sinoči sporočili tržiški karabinjerji, ki okoliščine še preiskujejo. Žepni nož so seveda zasegli. bonaventura SOLKAN - Kopanje v Soči Fanta rešila utapljajočega Ponedeljkovo popoldansko kopanje v Soči v bližini solkanskega kajak centra se je za 35-letnega moškega iz Vrtojbe skorajda končalo tragično. Moški je že izgubljal bitko z brzicami, na tistem delu precej deroča Soča ga je namreč začela že odnašati, ko sta ga z brega opazila fanta, stara komaj 15 in 16 let. Loris Humar in Miha Figar sta se pognala za njim v vodo, ki ima te dni okoli 18 stopinj, in ga potegnila na varno, na desni breg Soče. Od tam so ga s pomočjo rafta in kajakašev gasilci prepeljali na levi breg. Po izčrpanega moškega so nato prišli reševalci in gasilci, prišli so tudi reševalci podvodne reševalne službe. Moškega so nato odpeljali v šempetrsko bolnišnico. Po besedah nekaterih očividcev bi se bil moški zagotovo utopil, če ga pogumna fanta ne bi rešila. Ostala pomoč, ki je sicer prišla v zelo hitrem času, bi bila kot kaže, vseeno prepozna. Kaj je botrovalo temu, da se je moški začel utapljati, zaenkrat ni znano. Morda ga je zalila voda ali pa obšla slabost. V ponedeljek je bilo ozračje razgreto na 34 stopinj Celzija, zato je skoraj 20 stopinj razlike lahko tudi prevelik šok za telo. Lahko pa je tudi podcenil moč Soče na tistem delu; tam ni urejenega kopališča, kopanje poteka na lastno odgovornost. Tisti, ki območje poznajo, vedo povedati, da je tam več brzic in vrtincev, če pa Soča naraste, postanejo še posebej nevarni, zato so jim kos le vešči plavalci. (km) Kajak center k.m. V kampu goljufiva turista 57-letni italijanski in 33-letni francoski državljan sta pred dnevi rezervirala bivanje v bungalovu v kampu v okolici Nove Gorice. Na počitnice sta res prišla, po enotedenskem bivanju pa sta se oba »naredila Francoza« in kamp zapustila, ne da bi plačala računa. Lastnika sta oškodovala za460 evrov. Ko se bodo z njima pogovorili tuji varnostni organi, jima bo slovensko sodišče odmerilo še primerno kazen, saj je bila za oba goljufiva turista na pristojno sodišče podana kazenska ovadba. (km) Italijanščina za azilante Goriška pokrajina je priredila tečaj italijanščine za azilante, ki prihajajo iz Afganistana, Somalije in Sirije. Skupno bo trajal 50 ur, zaključil se bo do konca tedna in omogočil priseljencem, da se bolje vključijo v novo okolje. »Sonce miru« še do jutri V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo samo še do jutri na ogled razstava »Sonce miru« v spomin na tragedijo atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem. Pianistka in flavtist Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici, kjer je na ogled razstava o mestni zastavljalnici, bosta danes ob 18.30 nastopila pianistka Sara Radin in flavtist Andrea Palumbo. Jutri ob 18. uri pa bo pod gazebom na plaži GIT v Gradežu predavanje o draguljih in zlatnini, ki so na ogled na goriški razstavi; vstop na dogodka bo prost. V Gradežu o Atlantidi Festival Lagunamovies bo nocoj ob 21. uri na nabrežju Sauro v Gradežu ponudil večer o raziskovalnem projektu Atlantide; izvedli so ga leta 1970, ko je dvanajst potapljačev preživelo en mesec v treh posebnih kontejnerjih na dnu jezera Cavazzo. TRŽIČ-GORICA - V kratkem odločitev o zaprtju Od usode porodnišnic odvisna prihodnost bolnišnic Vršilec dolžnosti generalnega direktorja goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli v teh dneh pričakuje novosti iz Trsta glede usode goriške in tržiške porodnišnice. Konec julija je v Gorici potekala še zadnja avdicija pred pristojno deželno komisijo, ki preučuje podatke o delovanju porodnišnic v Furlaniji-Julijski krajini, zdaj pa naj bi bilo njeno poročilo pripravljeno. »V prihodnjih dneh bomo izvedeli, kaj so člani komisije zapisali v svoje poročilo, pred koncem septembra pričakujemo, da bo sprejeta odločitev glede zaprtja enega izmed dveh porodniških oddelkov,« pravi Bertoli in ugotavlja, da je celoten postopek v zadnjih mesecih doživel pospešek, zato pa se trenutek težke odločitve hitro bliža. Po Ber- tolijevih besedah bodo morali zaprtje porodnišnice upoštevati pri delovanju vseh oddelkov bolnišnice, ki jo bo ta sklep prizadel. »Doslej smo si prizadevali, da bi z razpoložljivimi sredstvi maksimalno razvijali obe bolnišnici. Med njima nismo delali razlik, saj v tem smislu tudi z dežele nismo imeli posebnih navodil. Enostavno smo skrbeli, da bi oddelki obeh bolnišnic čim bolje delovali in da bi bila zdravstvena oskrba čim boljša. Seveda bomo te cilje še naprej zasledovali, nedvomno pa bo tudi treba okrepiti storitve bolnišnice, ki bo ostala brez porodniškega oddelka, saj nočemo, da bi ena izmed dveh bolnišnic nastradala zaradi izgube porodnišnice,« poudarja Bertoli. Dogovor med državo in deželami o reorganizaciji zdravstvenega sistema, ki so ga v FJK sprejeli v prejšnjih mesecih, predvideva zaprtje porodnišnic, v katerih se rodi manj kot 500 otrok. Goriška porodnišnica niti zdaleč ne dosega tega števila - lani se je v njej rodilo 324 otrok -, v Tržiču pa so bili lani bliže cilju, saj se je v bolnišnici San Polo rodilo 497 otrok. Ob nizkem številu rojstev je problem goriške porodnišnice tudi oddaljenost porodne sobe od operacijske sobe. »Po novih predpisih, ki še niso bili v veljavi, ko je bila zgrajena nova bolnišnica v Gorici, mora biti porodna soba ob operacijski,« je povedal Bertoli, po katerem tržiška porodnišnica že odgovarja temu kriteriju, medtem ko bi bilo treba v Gorici vložiti v dela kar nekaj denarja. (dr) TRŽIČ - WWF proti hitri železnici Vozlišče prioriteta »Načrt podjetja Italferr je zastarel« - Problem ozkega grla pri San Polu je treba rešiti na način, ki je prijazen okolju Znaki krvi v Ulici Cotonificio k.b. Sklad WWF na celi črti nasprotuje načrtu za hitro železnico, ki ga je pripravilo podjetje Italferr in o učinkih na okolje katerega so se v prejšnjih tednih izrekale razne občine iz goriške pokrajine. Okolje-varstveniki opozarjajo, da je načrt zastarel, saj gre dejansko za združitev štirih načrtov, ki so zelo podobni svojim od odbora CIPE zavrnjenih predhodnikov iz leta 2003. Iz sklada WWF zato opozarjajo, da predstavlja resen problem železniško vozlišče pri Ronkah, kjer se združujeta progi Videm-Trst in Benetke-Trst, zaradi česar se kapaciteta proge zniža za kakih petdeset vlakov dnevno. Po mnenju okoljevarstvenikov bi treba vozlišče čim prej prenoviti, seveda na način, ki bi bil prijazen okolju ter prebi- valcem tako Ronk kot sosednjega tržiške-ga rajona San Polo. »Če bi prenovili vozlišče, bi se občuteno povečala kapaciteta obstoječih železniških povezav, tako da gradnja hitre železnice sploh ne bi bila potrebna,« poudarjajo okoljevarstveniki in pozivajo kandidate za parlamentarne in deželne volitve, ki bodo prihodnje leto, naj razjasnijo svoja stališča o hitri železnici. »V zadnjih tednih so načrt podprli v Trstu, proti so bili v Zgoniku, Devinu-Nabrežini in Doberdobu, celo vrsto kritik, vendar ne pravega nasprotovanja so izrekli v Ronkah in Tržiču. V vidiku volitev, ki bodo prihodnje leto, bi morale stranke in kandidati odpraviti dvoumnosti in pojasniti svoja stališča,« poudarjajo iz sklada WWF. Vlak pri Ronkah / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 8. avgusta 2012 15 SOVODNJE - Razstrelili 29 granat Na letališču je spet »pokalo« Septembra temeljni kamen Pipistrelove tovarne »Pok« na Malih Rojah (zgoraj); pirotehnik se pripravlja na razstrelitev (levo); najdene granate (desno) bumbaca ŠTEVERJAN - Slovo od Zdenka Terčiča Svoje najboljše moči posvetil rodni zemlji Bil je družbeno in politično angažiran, štirikrat izvoljen v občinski svet V 88. letu starosti je za posledicami dolgotrajne, neozdravljive bolezni umrl Zdenko Terčič. Bil je zavezan briški zemlji in je vinogradniško posestvo v Števerjanu, ki ga je podedoval po svojem očetu Alojzu, povečal in predal sinu Matjažu, ki bo tudi s trudom svojih rok in z zadoščenji od svojega dela ohranjal pri življenju očetovo zapuščino. Zdenko Terčič je za vedno odšel v nedeljo v goriški splošni bolnišnici. Rojen je bil 13. junija 1924 kot drugi izmed desetih otrok v družini Alojza Terčiča in Frančiške Hlede. Dva otroka sta umrla takoj po porodu, sestra Katica pa je bila žrtev letalskega bombardiranja nad Števerjanom med drugo svetovno vojno. Zdenko je obiskoval osnovno šolo v Števerjanu, a je moral šolske obveznost usklajevati z delom doma in na polju. Med vojno je bil nekaj časa v partizanih pri Ročinju. Po koncu vojne je kot najstarejši izmed sinov prevzel družinsko kmetijo; preživljali so se s prodajo povrtnin, grozdja, mleka in živine, skrbeli so za košnjo trave v Zavodu sv. Družine v Gorici in tamkajšnje šolske sestre oskrbovali z mlekom, na goriški tržnici pa še prodajali domačo zelenjavo. Z Elizabeto Čuk je stopil v zakon 19. aprila 1966 v Logu pri Vipavi. Rodili so se jima trije otroci - Matjaž, Mojca in Vida. Starejši sin Matjaž se je po prevzemu kmetije v devetdesetih letih minulega stoletja usmeril izključno v vinogradništvo; oče Zdenko mu je vedno stal ob strani in mu pomagal. Mojca se je zaposlila kot vzgojiteljica v slovenskih vrtcih na Goriškem, najmlajša hči Vida pa se je leta 1992 odločila za redovniško življenje v Skupnosti Loyola. Zdenko Terčič Zdenko Terčič je izhajal iz narodno zavedne družine in je bil družbeno angažiran v vaškem življenju. Po očetovem zgledu je stopil v vrste šte-verjanske Kmečko delavske zveze (KDZ), ki se je leta 1975 preimenovala v Slovensko skupnost (SSk). Na listi KDZ je bil leta 1956 prvič izvoljen v občinski svet občine Števerjan. Na tem mestu je bil potrjen še trikrat, in sicer leta 1961, 1965 in 1970. V obdobju 1965-1968 je bil tudi predsednik števerjanske sekcije KDZ. Posebno rad je imel zborovsko petje. Iz ljubezni do slovenske pesmi in besede je bil vrsto let član domačega pevskega zbora in nato moškega zbora Mirko Filej iz Gorice; z zborom Filej je tudi opravil več gostovanj po Evropi, v krajih, kjer so živeli izseljeni Slovenci. Njegovo življenjsko pot sta zaznamovala trdo delo med briškimi brajdam ter družbeno in politično angažiranje v korist svojega rodnega kraja in naroda. V objem njegove tako drage zemlje ga bodo položili danes. Ob 10. uri bo pogrebna maša v župnijski cerkvi v Števerja-nu, sledil bo pokop na vaškem pokopališču. Na letališču na Rojah je včeraj spet »pokalo«. Pirotehniki, ki so nastanjeni v Vidmu in delujejo v okviru tretjega inženirskega regimenta pod okriljem goriške konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli, so razstrelili 29 starih granat avstrijske in italijanske izdelave, ki so jih našli med pripravljalnimi deli za gradnjo tovarne ajdovskega proizvajalca ul-tralahkih letal Pipistrel. Granate so bile težke okrog sedem kilogramov, potencialno so bile še vedno nevarne, tako da je bilo treba z njimi ravnati zelo oprezno. Vojaki so z bagrom izkopali tri luknje, globoke približno dva metra, in nato vanje položili granate. Okrog ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne so namestili eksploziv in tri luknje zasuli z zemljo in z gramozom. Za varnost na letališču in na vsem sosednjem območju je skrbelo osebje goriške kvesture, tri eksplozije, s katerimi so razstrelili stare granate, so si z razmahom nekaj minut sledile okrog 13. ure. Pirotehniki so pod vodstvom svojega polkovnika Stefana Venutija skupaj z granatami razstrelili še nekaj drugih bomb in uboj-nih sredstev, ki so jih našli v drugih krajih dežele. Od začetka leta so videmski pirotehniki po celi severni Italiji opravili preko 250 podobnih intervencij za razstrelitev neeksplodiranih bomb in granat. Z včerajšnjo razstrelitvijo granat se zaključuje bonifikacija zemljišča, med katero so imeli zaradi najdb neeksplodiranih bomb kar nekaj dela. Pirotehniki so že enkrat poskrbeli za njihovo razstrelitev; to se je zgodilo sredi aprila, ko so razstrelili več starih topovskih granat. V prihodnjih tednih se bodo nadaljevala pripravljalna dela za namestitev gradbišča in za izkop temeljev tovarne; njen temeljni kamen bodo predvidoma položili septembra, nato bodo gradbena dela stekla s polno paro. Pipistrelova hala bo po predvidevanjih načrtovalcev dograjena že prihodnje leto, ko bodo v njej že stekle prve dejavnosti; letala bodo začeli serijsko graditi leta 2014. Na Rojah bodo gradili Panthero, ultralahko štirisedežno letalo nove generacije, ki dosega hitrost med 270 do 370 kilometrov na uro in za katero vlada po svetu že veliko povpraševanje, največ v Južni Ameriki; veliko si pri Pipistrelu obetajo tudi od kitajskega trga, kjer bodo leta 2017 sprostili zračni prostor. (dr) GORIŠKA - Gasilci in civilna zaščita Požar ne more čakati na počasne birokratske mline Nedavni požar na Sveti Gori je bil že tretji primer medsebojne pomoči med Slovenijo in deželo Furlanijo-Julij-sko krajino ob naravnih nesrečah. Slovenskim gasilcem je pri gašenju na zelo nedostopnem in zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne nevarnem terenu na pobočju Svete Gore priskočila na pomoč Civilna zaščita FJK. »Odzvali so se takoj. Ob 13. uri je bila posredovana prva prošnja za pomoč, pol ure zatem je bil helikopter tu, še pred 16. uro pa je letalo Ca-nadair iz Genove že gasilo,« se spominjata Samo Kosmač, regijski poveljnik Civilne zaščite za severno Primorsko in poveljnik novogoriškega Javnega zavoda za gasilsko in reševalno dejavnost, Simon Vendramin. V praksi pomoč torej poteka, in to že več kot dvajset let, na papirju pa ni tako. Pri podpisu sporazuma, ki bi to ustrezno opredelil, se je namreč lani zataknilo. »Januarja 2006 je bil podpisan protokol o čezmejnem sodelovanju med Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje in Civilno zaščito dežele Furlanije-Julijske krajine. V tem protokolu so bile opredeljene osnove medsebojnega sodelovanja, znotraj tega pa bi morale biti izdelane tudi tehnične priloge - na kakšen način zaprosi ena ali druga stran za pomoč,« pojasnjuje Kosmač. »Ta delovna skupina, v kateri sem bil tudi sam, se je s tem ukvarjala od 2007 do lani, ko so bile priloge končno usklajene in tik pred podpisom, a do tega ni prišlo. Vzrok je bil na italijanski strani, točnih razlogov ne poznam. Ti obrazci so bili torej narejeni, način pomoči tudi opredeljen, a ne potrjen. Zato sem ob požaru na Sveti Gori uporabil pač ta način, ki je bil takrat dogovorjen,« dodaja Kosmač. Ustrezne obrazce so torej preko faksa posredovali na deželo, na tej osnovi se na sedežu Civilne zaščite v Palmanovi nato odločijo, ali posredujejo pomoč ali ne. Kot rečeno, je pol ure za tem helikopter že odletel. »Bistvenega pomena je naše medsebojno poznavanje. Podobno izkušnjo medsebojne pomoči imamo iz leta 2006 ob velikem požaru na Krasu, drugi primer pa iz leta 2007 ob novo-goriških dnevih zaščite in reševanja in skupne vaje gašenja na Trstelju v tem okviru. Tudi tedaj so sodelovala njihova letala in helikopterji. Intervencija na Sveti Gori je bil tretji primer. Vsi smo bili zelo presenečeni, da se je brez kakšnih birokratskih ovir pomoč hitro in učinkovito izvedla,« zaključuje Kosmač. »Na državni ravni ima ravni Slovenija podpisano pogodbo o čezmejnem sodelovanju z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko, z Italijo je nima, ima pa jo, kot rečeno, z deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Na lokalni skupnostmi pa je naš novogoriški javni zavod podpisal pogodbo o čezmejnem sodelovanju z poklicno goriško gasilsko enoto. Tu gre zaradi drugačne organiziranosti javne gasilske službe v eni in drugi državi za sporazum na nivoju občine in države,« pa pojasnjuje poveljnik novogoriškega Javnega zavoda za gasilsko in reševalno dejavnost, Simon Vendramin. Tudi na tej ravni je seznam medsebojne pomoči že dolg, še posebej odkar dveh sosednjih mest ne ločuje več državna meja: no-vogoriška stran je čez mejo že večkrat posredovala pri požarih v naravnem okolju, v Gradežu so leta 2008 pomagali odstranjevati posledice neurja, v dveh Samo Kosmač (levo) in Simon Vendramin primerih poskusa storitve samomora so na pomoč so odhiteli s posebno blazino, z goriške strani je pomoč prišla ob prometni nesreči na Soški cesti, ko se je pod vozišče zvrnil kamion in so goriški kolegi posodili ustrezno avtodvigalo ... Tudi opremo so že skupaj nabavljali s pomočjo evropskih razpisov, tak primer je teleskopska reševalna ploščad. V praksi sodelovanje torej teče, kljub togim birokratskim predpisom, političnim oviram in različni organiziranosti. V Italiji poklicne gasilske enote na primer, sodijo pod notranje ministrstvo, v Sloveniji pod ministrstvo za obrambo. Prostovoljni gasilci V Italiji so za svoje delo plačani, v Sloveniji ne. V Sloveniji pa je struktura organiziranosti precej zapletena in prepletena. »Gasilstvo je v Sloveniji organizirano na tri veje: kot poklicno gasilstvo v občinah -v tem primeru je ustanoviteljica občina ali več občin, ki dejavnost tudi financira, gasilci so odgovorni županom. Druga veja so industrijske gasilske enote, ki so lahko poklicne ali prostovoljne, ti so odgovorni upravam posameznih podjetij, družb. Tretja veja so prostovoljni gasilci,« pojasnjuje Vendramin. Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost Nova Gorica je ustanovilo šest goriških občin: Kanal, Šempeter-Vrtojba, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Brda in Renče-Vogrsko. Na severnem Primorskem pa deluje 46 prostovoljnih društev. Prostovoljni gasilci za delo v teh društvih in na intervencijah ne dobijo plačila. Katja Munih AJDOVŠČINA - Po stečaju Primorja Denarna nadomestila za nekdanje delavce Na Zavodu za zaposlovanje se je do sedaj prijavilo 543 delavcev Nekdanji delavci ajdovskega Pri-morja, ki so prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje, so včeraj prejeli prva denarna nadomestila. Do sedaj se je na zavodu prijavilo 543 nekdanjih delavcev iz podjetij skupine Primorje v stečaju, največ pri območni službi Nova Gorica. Delavci so prejeli sorazmerni del denarnega nadomestila za julij, celotno denarno nadomestilo za avgust pa bodo prejeli septembra, so sporočili z zavoda. Nekdanji delavci Primorja bodo prve tri mesece prejemali denarno nadomestilo v višini 80 odstotkov od osnove za odmero denarnega nadomestila, v nadaljnjih devetih mesecih v višini 60 od- stotkov, po izteku tega obdobja, to je po 12 mesecih, pa v višini 50 odstotkov. Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od trajanja posameznikove zaposlitve, tako bodo delavci denarno nadomestilo prejemali najmanj tri mesece in največ 25 mesecev. Skoraj polovica na zavodu prijavljenih nekdanjih delavcev Primorja, ki so večinoma slovenski državljani, je starejših od 50 let. Dve petini jih ima poklicno izobrazbo, ena četrtina je brez strokovne izobrazbe, sledijo delavci s srednješolsko izobrazbo (petina) ter delavci z višjo in visoko izobrazbo (15,5 odstotka). 16 Sreda, 8. avgusta 2012 VREME, ZANIMIVOSTI PLEŠIVO - Revija Newsweek objavila seznam 101 vrhunskih restavracij Subida na svetovnem zemljevidu najboljših Joško Sirk:»Obrestuje se nam trud, da bolj kot strukturi posvečamo pozornost gostu« Prepričani smo, da so včeraj pri Sir-kovih na Plešivem nazdravili. Samim sebi in svojemu delu, saj je ameriška revija Newsweek vključila Subido v seznam 101 najboljših restavracij na svetu. »Mali Relais hotel med griči, katerega lastnika sta Joško in Loredana Sirk. Stoji na čudovitem območju tik ob meji med Italijo in Slovenijo in izjemno okusna lokalna kuhinja pride v restavraciji do polnega izraza. Jeseni, ko se zrak ohladi, v Subidi sedete k ognjišču, kjer polenta brbota v kotlu. Servirali jo bodo z jurč-ki in s pečenim divjim prašičem.« Tako je doživetje pri Sirkovih opisala Lidia Bastianich, v Istri rojena gostinka, ki je zaslovela v New Yorku. Bila je ena izmed 53 kuharskih mojstrov, ki jih je Newsweek vprašal, naj sestavijo globalni seznam najboljših gostišč, od Avstralije do Združenih arabskih emiratov. Za specialiteto Subide, ki je gost ne bo zlepa pozabil, pa je Lidia Bastianich proglasila telečjo kračo. V gurmanskih krogih je Subida zakon, o čemer govorijo priznanja in laskave ocene v kulinaričnih vodnikih, in vendar je vključitev v Newsweekov seznam Joška Sirka presenetila: »Počaščen sem, ker so nas nagradili ravno za to, za kar se najbolj trudimo: bolj kot strukturi namenjamo našo pozornost gostu-človeku, tako da smo mu na razpolago, da ga pospremimo v Brda, na odkrivanje lepih krajev in ljudi, ki tu živijo. Ta naša intuicija se nam obrestuje. Nismo hotel in ne nameravamo tekmovati s hoteli. Naša naloga je ponuditi gostu alternativne oblike preživljanja časa. Ponujati moramo to, česar hotel ne more in kar imamo pri nas najboljšega.« S priznanjem za Subido Lidia Bastianich sledi načelu, da vrhunski lokal mora biti izraz teritorija: »Tako je, mora biti geslo in zastava svojih krajev. Za nas so to Brda, ki ne poznajo ločitev ne meje.« Kaj pa priznanje za telečjo kračo? »To je naš tradicionalni krožnik, ki ga nismo nikoli spremenili in mu posvečamo veliko pozornost,« je še povedal Joško Sirk. Ob njem daje lokalu dušo njegova družina, zlasti žena Loredana in 34-letna hči Tanja z možem Alessandrom. »28-letna hči Erika se je odpravila iskat srečo v Milan, 20-letni sin Mitja pa je letos zaključil študij enologije in nabira pomembne izkušnje na področju gostinstva. Zaradi njegovega izrednega znanja o vinih upam, da bo dobil tudi zase mesto v naši restavraciji,« pravi hišni gospodar in dodaja: »Imamo srečo, da smo v življenju uresničili to, kar smo sanjali. Edina senca pri vsem tem pa je, da si ne moremo vzeti niti časa, da bi ob uspehih uživali. To je naša usoda.« Poleg Subide je Newsweek z omembo počastil še šest restavracij iz Italije; celotni seznam je objavljen na spletni strani www.thedailybeast.com/newsweek/2012/08 /05/101-best-places-to-eat.html. (ide) Subida (zgoraj) in Joško Sirk (desno), ki mu manjka le čas -tako pravi -, da bi delo ustavil in ob uspehih užival bumbaca ŠTEVERJAN - Petkov dogodek v organizaciji Vinoteke Števerjanski griči S čašo pod zvezdami Tržaški astrofizik Steno Ferluga bo spregovoril o zvezdnih utrinkih, skrivnostih vesolja in zadnjih odkritjih Evgen Komjanc, Robert Princic in Steno Ferluga vip V Števerjanu se pripravljajo na tretjo izvedbo prireditve »Zvezdnate čaše«, za katero upajo, da bo v petek, 10. avgusta, v briško vas priklicala množico ljubiteljev tako žlahtne kapljice kot astronomije. Večer s ča-šo v roki si je omislila Vinoteka Števerjanski griči, kot je na ponedeljkovi predstavitvi pobude povedal njen predsednik Robert Princic, ki je obenem tudi štever-janski podžupan. Zvezdnate čase se po njegovih besedah povezujejo s podobnimi prireditvami, kot sta Li-kof in udeležba Vinoteke na Okusih ob meji, priljubljeni kulinarično-vinski manifestaciji v Gorici. Števerjanska večerna prireditev s pokušnjo vrhunskih vin pod zvezdnatim nebom bo kot rečeno na sporedu v petek, 10. avgusta, na dan sv. Lovrenca, katerega noč slovi po številnih zvezdnih utrinkih. Znanstveniki sicer vedo povedati, da se je ta pojav pomaknil za dva dni naprej (več zvezd se utrne v noči 12. avgusta), vendar je noč sv. Lovrenca še vedno tista, ki je ostala vpeta v splošno zavest ljudi zaradi zvezdnih utrinkov. Podobno kot Li- kof bo tudi prireditev Zvezdnate čaše potekala na razgledni točki za gostilno na Dvoru. Pričetek srečanja z vinom in lepotami nebesnega svoda je predviden ob 20.45 uri. Pokušnjo raznih vrst vin - na voljo bo tudi kaj za pod zob - bo uvedla polurna znastveno-poljudna točka, ki jo bo prispeval tržaški astrofizik Steno Fer-luga, sicer profesor na Tržaški in Videmski. V besedi in s pomočjo projekcije na platno bo predaval o skrivnostih vesolja in o raziskavah, ki jih astronomi in strokovnjaki na sorodnih področjih opravljajo s pomočjo teleskopov in vesoljskih ladij. Prof. Ferluga, ki je med drugim sodelavec znane znastvenice Margherite Hack, je bil prisoten tudi na ponedeljkovi predstavitvi prireditve, na kateri je povedal, da so v zadnjih letih s pomočjo zapletenih aparatur uspeli pobliže spoznati kar nekaj daljnih nebeških teles. Moto prireditve naj bi bil: srečanje pod zvezdami gre doživljati z mikavnostjo večera in, zakaj ne, s kančkom romantičnosti v prekrasnem objemu vinorodnega okoliša. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481808074. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 2: 20.15 »L'estate di Giaco-mo«; 17.30 - 22.00 »Il cacciatore di vampiri« (digital 3D) - film prepovedan mladim izpod 14. leta starosti. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »The Amazing Spider-Man«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Contraband«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Un anno da leoni«. lumba (flavta) in Sare Radin (klavir); vstop prost. NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE ob 21. uri: danes, 8. avgusta, v baziliki Sv. Eufemije v Gradežu Ens. Orientis Partibus »L'umana virtu e la ricerca del vero«; vstop prost. M Izleti M Koncerti Q Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.45 ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca vabi ob praznovanju župnijskega zavetnika na orgelski koncert Mirka Butkoviča (Števerjan) in Mateja Lazarja (Koper); v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah v četrtek, 9. avgusta, ob 20.30. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE prireja danes, 8. avgusta, ob 18.30 v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici koncert Andree Pa- KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTI- NA« s sedežem v Ul. V. Veneto 173 v Gorici - poslopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-592883 ob ponedeljkih 13.0014.00 ter ob torkih in četrtkih 13.3015.00 ali po tel. 340-2496142. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se vpisovanje za 8-dnevni izlet na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra nadaljuje nepreklicno do 15. avgusta. Zato vabi društvo člane in prijatelje, naj se čim Ü3 Obvestila prej prijavijo po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 532092 (Emil D.). Na račun 300 evrov. Pohitite. V primeru nezadostnega števila udeležencev bo izlet odpadel. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja dvodnevni izlet z avtobusom 8. in 9. septembra do biserov Toskane; 1. dan: Siena, Montepulciano, Chiancia-no Terme; 2. dan: San Gimignano in Firence. Vpisovanja do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mameli 12 v Gorici bo od 13. do 25. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 10.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. Na Exacta Nomos novica je prišla, da naša Barbara punčko Nina ji je ime in osrečila je vse. Mamici Barbari in očku Martinu čestitamo Renco, Diego, Sebastiano, Angela, Jelka, Majda, Mara, Marko, Mari, Marta, Paola FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča, da bodo pisarne na njenem sedežu v Ulici Carducci v Gorici zaprte za javnost med 10. in 19. avgustom; spet bodo redno odprte od ponedeljka, 20. avgusta. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo med 13. in 17. avgustom predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 15. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici sporoča, da bo zaprta zaradi dopusta do 17. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča prebivalce, da bodo predvidoma od torka, 21. avgusta, za približno mesec dni, potekala popravila podpornega zidu na Bazoviški ulici v Rupi pri hišnih številkah 13. in 15. Za dela je dodeljeno podjetje s strani deželne civilne zaščite. Bazoviška ulica bo v tem obdobju zaprta za promet v višini hišnih številk 13. in 15. Za katerekoli informacijo se lahko obrnete na občinski tehnični urad ali pa direktno na podjetje, ki opravlja dela. PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE PALABRUMATTI na Rojcah: rok za vložitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci so na razpolago na spletni strani www.3.comune.gorizia.it/pa-labrumatti in v uradu za upravljanje športnih objektov goriške občine, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije. SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 18. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Gorici zaprt zaradi poletnega dopusta do 24. avgusta. KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta do 20. avgusta. ODHOD NA POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE NA LIVKU: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri, s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri; več na www.zskd.eu. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. 0 Prireditve FILMSKI VEČERI ZDRUŽENJA PAR MORAR na turistični kmetiji Al Diaul v Mo-raru: v petek, 10. avgusta, ob 21. uri »In-dagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto« (Elio Petri); v soboto, 11. avgusta, ob 21. uri »J. Edgar« (Clint Eastwood); v ponedeljek, 13. avgusta, ob 21. uri »La grande illusione« (Jean Renoir); v torek, 14. avgusta, ob 21. uri »L'ultima risata« (Friedrich Wilhelm Murnau) in »Il Codardo« (Reginald Barker in Thomas H. Ince); vstop prost. 0 Mali oglasi PRODAM KTM 125, opravljen tehnični pregled veljaven do julija 2014; tel. 3485856977 (Marko). Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Bruno Merzek v kapeli splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTEVERJANU: 10.00, Zdenko Terčič (ob 9.30 iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠTANDREŽU: 12.00, Rosalia (Zalka) Nanut vd. Marega (iz splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepe-litev. DANES V ROMANSU: 14.00, Maria Pers vd. Dibarbora (ob 12.30 iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 8. avgusta 2012 17 O NAŠEM TRENUTKU O luknjah v znanju in luknjah v čevljih Ace Mermolja W(£ Ne sodim med tiste, ki (morda) v določenih letih pričnejo opravljati osebne obračune, oziroma nekake preglede lastnega življenja. Življenjske bilance so lahko primerne za psihoterapijo, ki me trenutno ne zanima, ker pač ne nameravam opravljati revizije notranjih moterjev. Zanimiv pa se mi zdi manj »duhovni« pregled tega, koliko osnovnega znanja sem si v življenju pridobil in česa sem bili, ali pa smo bili kot generacija, prikrajšani. Verjamem v neko permanentno izobraževanje, ni pa moj cilj, da bi umrl na višku svoje »učenosti«. Zdi se mi dobro, če po poti kaj pozabim in ohranim, kar je bistveno za jesensko življenje. Ne nameravam npr. utrujati javnosti s svojim oglašanjem do konca svojih dni. Opažam pa, da sem bil tekom življenja prikrajšan za nekatera osnovna vedenja in jih nameravam, vsaj nekatera, našteti, da se podobno ne bi zgodilo mladim, čeprav vem, da nimam moči, da bi kaj preprečil. Moja generacija klasičnih gimnazijcev je bila npr. oropana za angleščino. Vsak se je potem lahko sam učil angleščine, vendar jaz v vsej šolski karieri nisem doživel niti minute pouka angleščine. Omenjen jezik je očitno postajal sredstvo mednarodnega, tudi turističnega, sporazumevanja, mi pa smo se v slovenski gimnaziji v Italiji in še prej na srednji šoli mučili z latinščino in v gimnaziji z grščino. Gre za častivredna predmeta, ki pa nista opravičevala popolne odsotnosti angleščine. Dokaz za pomanjkanje? Vidni italijanski politiki moje starosti (leto več ali manj) so se morali med opravljanjem visokih funkciji učiti angleščine. Ko je bil D'Alema italijanski premier in nato zunanji mini- ster, sem bral, da je imel med kosilom lekcije angleščine. Po mednarodnih hodnikih očitno ne moreš hoditi samo z italijanščino in starogrško slovnico v roki. Naslednja pomanjkljivost, ki me je spremljala desetletja, je bila osnovno (ne)poznanje zgodovine mo-noteističnih ver in krščanstva. Študiral sem v demokraciji, v državi s papežem, imel sem ure verouka, a so nas o nekaterih bistvenih stvareh krščanstva in še prej stare zaveze naučili malo ali nič. Veljal je tog katekizem. Nekaj sem s področja religij pozneje nadoknadil in spoznal, da je nepoznavanje velika »luknja« v posameznikovi izobrazbi, in to, ne glede če si veren ali ne. Na slovenistiki in primerjalni književnosti v socialistični Sloveniji smo seveda izvedeli malo ali nič o slovenski cerkvi, o pomembnih duhovnikih in škofih in podobnem. Programi so upoštevali Slomška, ne pa npr. Barage, ki je v svojem misijonskem delu med ameriškimi Indijanci postal pomembna osebnost v razvoju severne Amerike in Kanade. Pisal je prve knjige in slovnice v indijanskih govoricah, a je dal svoj prispevek tudi slovenskemu cerkvenemu slovstvu. Omenil sem le primer, s katerim sem pred kratkim mašil eno izmed svojih »lukenj«. Poznanje tako slovenskega protestantizma kot katolicizma (in tudi vprašanja judovske prisotnosti) ne pomeni kake verske ali politične opredelitve; gre za poznanje svoje kulture in zgodovine, ki ni last le enega dela Slovencev. Nadalje sumim, da šole še danes puščajo dijake tešče na področju državljanske vzgoje in seveda glede osnov gospodarstva. Berem pomembne knjige na temo politične zgodovine tega ali onega naroda (tudi slovenskega), pri čemer pa je večkrat očitno, da je pisec, ki drugače veliko ve, malo podkovan v osnovah gospodarstva in financ. Ločevati politično zgodovino od gospodarske je pri modernih državah zavajanje. Od tod tudi dokaj splošna nepripravljenost ljudi pri slutenju gospodarskih kriz, kot je današnja, ali pa pri razumevanju pojavov, kot je globalizacija. Takšne pomanjkljivosti v znanju je težje nadoknaditi. Seveda je nedopustno, če maturant ne ve, čemu služita senat in parlament, kaj so državni organi, kaj je država in kaj državljanstvo ter ne pozna vloge strank in ne tega, na kaj mislimo, ko govorimo o »civilni družbi«. Takšno neznanje je opora za vsa politična gibanja, ki uporabljajo kot primerno sredstvo demagogijo. Omenil sem nekatera področja znanja, ki niso le stvar specializacije, ampak bi morala biti del »prtljage«, s katero stopamo po poteh življenja. Lahko bi dodal še marsikaj. Učili smo se npr. računanja, kar je nujno. O pomenu znanosti in tehnike pa smo vedeli malo ali nič. V mojih časih problem morda še ni bil tako aktualen, upam pa, da mladi danes lahko vedo za spremembe v življenju, ki jih je prinesel Gutenber-gov tisk, da znajo, kaj je pomenil prihod televizije in kako lahko usmerjajo naša življenja računalniki (brez elektronskega omrežja bi si težko zamišljali ciklone, ki trenutno pustošijo finančna tržišča in majejo države). Prepričan sem, da so ta vprašanja predmet sodobne šolske vzgoje, vsaj mislim, da so. Določene luknje v znanju imajo namreč podoben učinek kot luknje v čevljih po planinski poti. zanimivosti - Od danes do nedelje v polhograjski graščini V Polhovem Gradcu meden in pravljičen začetek avgusta Polhograjska graščina in park ob njej bosta od danes do nedelje prizorišče medenih, pravljičnih in izobraževalnih dogodkov. Glavni dogodek so Dnevi medu, ki bodo med drugim ponudili predavanja o ekološkem čebelarstvu, čebelah v slovenski ljudski dediščini in o knjižni zbirki Čebelica, ki jo je urejala Kristina Brenkova. Naslovna tema letošnjega prodaj-no-izobraževalnega sejma Dnevi medu bodo Medene pravljice, je povedala organizatorka Malči Božnar iz Hiše medu Božnar. V graščini bodo postavili bralni kotiček in mladim obiskovalcem vsakodnevno prebirali pravljice. V sodelovanju z Osnovno šolo Polhov Gradec in Pionirsko - centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo Mestne knjižnice Ljubljana bodo pripravili predstavitev zbirke Čebelica, katere prva urednica je leta 1953 postala pisateljica in prevajalka Kristina Brenkova (1911-2009). O čebelah v slovenski ljudski dediščini bo predavala zbirateljica ljudskega izročila in etnološke dediščine Dušica Kunaver. Nekatere založbe bodo razstavile in prodajale knjige na temo medu in čebel s poudarkom na medenih pravljicah. Mitja Zupančič s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije bo predaval o ekološkem kmetijstvu in čebelarstvu. Sejem od leta 2002 poteka bie-nalno, po besedah Božnarjeve je leta 2010 pritegnil več kot 2000 obiskovalcev. V času sejma bo vse dni odprta tudi Knjižnica pod krošnjami. Do konca avgusta oziroma začetka septembra bo odprta še ob koncih tedna, je za STA povedala vodja knjižnice Tina Popovič. V graščini se nahajata Muzej pošte in telekomunikacij in Krajevni V polhograjski graščini in pred njo bodo zaživeli Dnevi medu muzej. V prvem so na ogled razstave o zgodovini pošte in telekomunikacij, o telefonistkah in telegrafistkah, postavljen je tudi Živin kotiček, ki je namenjen mlajšim obiskovalcem. Konec meseca, 30. avgusta, bodo v muzeju organizirali počitniške delavnice za otroke, na katerih bodo izdelovali poštni rog in štampiljke. V Krajevnem muzeju so predstavljene arheološke najdbe, ki pričajo o poselitvi Polhovega Gradca pred več kot 2000 leti, in vojaške opreme različnih vojsk, ki so zasedale Polhograjsko dolino. Na ogled so tudi predmeti, ki govorijo o življenju polhograjskih ple-mičev, predvsem predmeti iz njihove vsakdanje rabe v gospodinjstvu, kmetijstvu, obrti in trgovini. V času sejma Dnevi medu bo oba muzeja moč obiskati brezplačno. Javni zavod Polhograjska graščina ob prijavah v graščini pripravlja tudi srečanja Čaj z grofom Bla-gajem, na katerih lahko obiskovalci vstopijo v preteklost. Grof Blagaj in njegova žena Antonija vsak petek ob 15.30 gostom ob klepetu v salonu ponudita skodelici zeliščnega čaja, kraljevski kruh z okusi slovenskega medu in vrtnični liker. V tednu po 14. avgustu bodo v graščini odprli razstavo ob 70. letnici postavitve meje, ki je občino Dobrova-Polhov Gradec razdelila med dva okupatorja, Nemce in Italijane, kar je spremenilo in otežilo življenje ljudi ob meji. Ob tej priliki bo izšla tudi zloženka, je za STA povedala muzejska svetovalka Estera Cerar. (STA) PREJELI SMO Spominska slovesnost ob Ruski kapelici na Vršiču Zaradi določenih netočnosti, ki so vsebovane v sporočilu Vlade RS za javnost v zvezi z govorniki na letošnji spominski slovesnosti ob Ruski kapelici na Vršiču - največjem nedržavnem dogodku, dne 29. 7. 2012, želim predstaviti nekaj dejstev, ki se nanašajo na medijsko močno izpostavljen zaplet in ga Društvo Slovenija - Rusija (DSR) ni želelo in ga tudi ni povzročilo. Ob tem želim ponovno poudariti, da smo na seji Upravnega odbora (UO) DSR sprva sprejeli odločitev, da se komentiranja nastale situacije vzdržimo, ker smo menili, da bi to lahko ogrozilo izvedbo letošnje prireditve in bi tudi trajno škodovalo humanistični sporočilnosti tega vsakoletnega dogodka, ki je namenjen spominu na umrle ruske ujetnike in slo-vensko-ruskemu prijateljstvu. V zvezi z omenjenim vladnim pojasnilom ocenjujem, da molk ni več mogoč, saj je videti kot da sva si z prof. Pir-jevcem vse skupaj izmislila, obenem pa so polemike v javnosti močno presegle okvire delovanja Društva, ki je zasnovano kot prostovoljno, nestrankarsko in neprofitno združenje. V omenjenem pojasnilu Vlade RS sem na svoje presenečenje zasledil trditev, da vladna stran Društvu ni postavila nikakršnih zahtev glede predvidenih govornikov. Trditev je v nasprotju z resničnim potekom dogodkov v zvezi s pripravami na letošnjo prireditev, ki so se tako kot vsako leto odvijali ob našem spoštovanju ustaljenih praks in protokola iz preteklih let. Izbira govornika v imenu Društva je bila vseskozi avtonomna odločitev Društva, vendar usklajena z ostalima dvema so-organizatorjema, Veleposlaništvom Ruske federacije in Občino Kranjska Gora, ki sta vsakokrat predloge Društva brez zadržkov vzeli na znanje. Tako je bilo tudi letos, ko smo v sklopu priprav, v začetku julija, naše soorganizatorje obvestili med drugim tudi o odločitvi za govorca. Pri tem bi radi opozorili, da to ni bila državna proslava, ampak najpomembnejše nevladno srečanje med slovenskim in ruskim narodom, pri čemer se trije soorganizatorji svobodno odločajo o nastopajočih. Za razumljivejšo sliko o poteku priprav, navajam kronologijo zaključnih usklajevalnih korakov: - na skupnem sestanku, ki smo ga imeli v Ministrstvu za zunanje zadeve RS dne 16. 07. so bili ob prisotnosti predstavnikov kabineta predsednika Vlade RS, državnega protokola, MZZ RS in soorganizatorjev po običajni poti usklajeni vsi potrebni postopki in scenarij prireditve. Kot govornik v imenu društva je bil že takrat naveden g. Pirjevec; - 16. 07. (po sestanku) je DSR poslalo vabila članom Društva z organizacijskimi podrobnostmi in tudi najavo prof. Pirjevca kot govornika; - 18. 07. dopoldan smo v skladu z ustaljeno prakso izvedli končni pregled vseh dejavnosti na lokaciji pri Ruski kapelici, prav tako v prisotnosti predstavnika kabineta predsednika vlade. Na načrtovani potek spominskih slovesnosti ni bilo pripomb. - 18. 07. popoldne pa nam je Protokol RS posredoval zahtevo kabineta predsednika Vlade RS, da naj na prireditvi spregovori v imenu DSR le njegov predsednik, torej jaz. Zahteva je bila motivirana z domnevno potrebo, da se ob 20. obletnici zagotovi le najvišja raven govornikov, kar je za civilno-druž-beno organizacijo, kakršna je DSR popolnoma nesprejemljivo, saj Društvo deluje na demokratičnih načelih enakopravnosti članic in članov in enakovrednosti njihovih vsebinskih prispevkov, skratka nikakršna društvena hierarhija nikoli ni bila merilo pri naših odločitvah, kar potrjuje dosedanja praksa izbire govornikov iz vrst DSR; - še manj pa je merilo ali vodilo pri našem delovanju strankarska pripadnost, saj že bežen pogled na seznam naših članov razkrije pestro paleto osebnosti, katere spekter presega politične in ideološke delitve, ki so žal postale prevladujoča značilnost slovenske družbe; - vladna zahteva je bila postavlje- na zelo odločno in zahtevan je bil tudi takojšni odgovor; - s prof. Pirjevcem sva po temeljiti obravnavi položaja 20. 07. v Sežani sklenila, da v danih okoliščinah in v primeru, da kabinet predsednika Vlade RS ne bo odstopil od svojega stališča, v imenu Društva spregovorim sam, saj sva razumela, da bi v nasprotnem bila resno ogrožena izvedba tega dogodka, ki ima središčni pomen za Društvo; - istočasno me je prof. Pirjevec obvestil, da v kolikor ne bo govornik, namerava po končani slovesnosti o zanj in za Društvo ponižujočem zapletu obvestiti javnost; - 23. 07. zjutraj sem na srečanju s predstavnikom kabineta predsednika vlade, do katerega je prišlo na njihovo pobudo, ponovno obrazložil dosedanje načine določanja govornikov Društva na spominski slovesnosti. Kljub obširni in s podatki podkrepljeni argumentaciji, na srečanju nisem prejel konkretnega odgovora. Predstavnik kabineta mi je dal vedeti, da bo dokončno odločitev o tem vprašanju sprejel predsednik vlade; - v nadaljevanju so se vrstili formalni in neformalni kontakti v zvezi s prireditvijo, v katerih sem bil predvsem s strani vladnih predstavnikov opozorjen na nejevoljo kabineta predsednika vlade v zvezi z izbiro prof. Pirjevca kot govornika; - zatem so me v popoldanskem času istega dne obvestili iz državnega protokola, da kabinet vztraja da sem kot predsednik DSR jaz edini govornik v imenu Društva in da moram na svečanosti nastopiti prvi. Ponovil sem vprašanje ali to pomeni da Pirjevec ne bo govoril. Odgovor je bil jasen, »kabinet vztraja da ste vi prvi in edni govornik v imenu Društva«; - povedano mi je bilo, da v kolikor ne pristanem na ta pogoj, bo še istega dne na seji Vlade RS preklicano častno pokroviteljstvo in slavnostni nagovor predsednika vlade, iz organizacije pa se bo umaknil tudi državni protokol. Rok za odgovor - takojšen. Kot je znano, smo vladni pogoj spoštovali, jaz kot predsednik DSR, pa sem se, kot mi očitajo mnogi člani Društva, uklonil pritiskom. Prepričan sem, da javnost ne potrebuje posebnega komentarja k zgornji kronologiji. Vendar želim ob tem posredovati še svoje jasno stališče, da je takšno ravnanje vlade v odnosu do organizacije civilne družbe, popolnoma neprimerno in nesprejemljivo. Ker je javnost zdaj že seznanjena z vsebino predvidenega govora prof. Pir-jevca, je tudi jasno, da besedilo tega govora ne vsebuje nobenih referenc na dnevnopolitično dogajanje ali kakršnih koli za vlado spornih sporočil. Govor je bil v skladu s siceršnjim poslanstvom Društva v celoti namenjen osvetlitvi nekaterih zgodovinskih vidikov slovensko-ruskega prijateljstva in lahko samo obžalujemo, da je bil zavrnjen na takšen način. Društvo je bilo postavljeno pred izbiro, ki je v bistvu ni bilo - ali naj se odreče prireditvi v njeni dosedanji obliki, z vsemi državniškimi atributi, ki so z vidika dobrih odnosov z Rusijo izjemno dragoceni, ali naj iz programa izloči svojega spoštovanega dolgoletnega člana, ki se je seveda - razumevajoč nastali položaj - umaknil sam in govora ni imel. Spominsko svečanost smo po vseh omenjenih zapletih skupaj s soor-ganizatorji vendarle uspešno izpeljali, udeležba je bila rekordna, kulturni program zanimiv in bogat, stiki z ruskimi partnerji pa kot vedno pristni in iskreni (seveda jih v omenjeno dogajanje nismo vključevali in tudi oni zapleta diplomatsko niso komentirali). Vendar je bilo vzdušje med člani in prijatelji Društva pokvarjeno, zaradi incidenta pa je ostal grenak priokus. Sprožena je bila civilna iniciativa članice DSR ga. Nede Pa-gon, ki jo je podprla tudi vrsta naših članov, zvrstili so se komentarji v medijih. V DSR želimo polemiko s tem zaključiti in se ponovno posvetiti svojemu temeljnemu namenu - negovanju prijateljstva med Slovenci in Rusi, preko vseh političnih in ideoloških meja in predsodkov. Saša Geržina, predsednik Društva Slovenija Rusija 18 Sreda, 8. avgusta 2012 VREME, ZANIMIVOSTI europa cantat - Navdušujoč obračun desetdnevnega srečanja zborov Stare celine Festival potrdil visoko umetniško dostojanstvo zborovske glasbe Mesto Torino se je izkazalo - Madžarski Pecs bo gostil naslednji festival leta 2015 »Mesto Torino ne bo več kot prej« - je povedal občinski odbornik za kulturo Maurizio Braccialarghe na zaključni slovesnosti evropskega zborovskega festivala Europa Cantat. Tudi deželni odbornik Michele Coppola ni šte-dil z iskrenimi izrazi navdušenja nad dogodkom, ki je v zadnjih desetih dneh napolnil središče mesta s pevci z vseh krajev sveta, vsakodnevnimi koncerti na trgih, v cerkvah in v okviru umetniških in zgodovinskih znamenitosti. Verjetno nihče v mestu si pred dejanskim začetkom festivala ni predstavljal, da bo priča dogodku, ki so ga v Torinu označili kot najpomembnejšega po Olimpijadi leta 2006. Za italijansko državno federacijo zborovskih društev Feniarco, ki ji je evropsko združenje European Choral Association zaupalo organizacijo največjega zborovskega festivala v Evropi (in to prvič v Italiji od ustanovitve tega festivala leta 1961), je bila pomembna naloga velik izziv, uspeh pa je na koncu presegel vsa pričakovanja. Že od prvega dne je mesto pokazalo izjemno zanimanje do pobude in se je množično udeležilo številnih koncertov tudi sredi tedna in v popoldanskih urah, z enako radovednostjo do vseh zvrsti. Udeleženci festivala so vadili v tematskih ateljejih, kjer so imeli priložnost sodelovati z mednarodno priznanimi mojstri vseh narodnosti, skladatelji in zborovodje so imeli na voljo posebne izpopolnjevalne programe, sejem založnikov je ponujal vpogled v nove publikacije na zborovskem področju. Koncerti gostujočih zborov in skupin so z zelo visoko kakovostjo ponudili potrebno razmišljanje o visokem umetniškem dostojanstvu zborovske glasbe, ki je običajno premalo upoštevana v višjih strokovnih sferah. Koncerti Estonskega moškega zbora, britanske vokalne skupine The Real group, skupine La Compa- gnia del Madrigale ali združenih državnih mladinskih zborov z orkestrom italijanske radiotelevizije RAI so bili dokaz, da je zborovska glasba veliko več kot prijetna družabna dejavnost. Med gostujočimi skupinami je bila tudi furlanska vokalnoinstrumentalna skupina Ensemble Orologio, protagonistka enega od najbolj uspešnih koncertov z vrhunsko izvedbo Monteverdijeve mojstrovine Vespro della Beata Vergine. Tudi zaključni koncerti ateljejev so ponudili marsikatero prijetno presenečenje in so bili vsi deležni zelo dobrega obiska. Poleg koncertov renesančne, baročne, romantične in sodobne glasbe je festival ponudil več modernejših izrazov zborovske glasbe z etno, pop, jazzovski-mi prizvoki, saj je bil 18. Europa Cantat festival mladih, kjer je polovica preko štiritiročih udeležencev imela manj kot 27 let. V festivalsko vzdušje so se kot posebni gostje (v nekaterih primerih tudi kot avtorji novih zborovskih skladb po naročilu festivala) vživeli med drugimi skladatelji Fabio Vacchi, Jakko Mantyaarvi in Veljo Tormis. Glavni trg San Carlo v središču mesta je bil vsak večer prizorišče velikih glasbenih dogodkov in se je v soboto zadnjič napolnil za zaključno slovesnost, na kateri je sedanji predsednik Europa Cantat in državne federacije Feniarco Sante Fornasier sprejel madžarsko delegacijo z županom mesta Pecs na čelu, saj bo madžarsko mesto gostilo naslednji festival leta 2015. Za konec je večtisoččlanski zbor vseh prisotnih zapel arijo Nessun dorma iz Puccinijeve opere Turandot, v kateri je zaključni, zmagoslavni »Vincero« zadonel kot himna festivala rekordov, za katerega bi si težko lahko predstavljali večji uspeh. Rossana Paliaga Koncert je v Majano privabil okrog 3 tisoč poslušalcev glasba - V okviru svoje turneje »Dannato vivere« je minuli petek nastopila v Majanu Toskanska skupina Negrita o vpetosti posameznika v globalno dogajanje V kraju Majano pri San Danieleju je bil v petek zvečer koncert italijanske pop rock skupine Negrita, ki prihaja iz Arezza in ta čas nastopa v raznih mestih polotoka v okviru turneje »Dannato vivere«. Nastop v osrednji Furlaniji v okviru festivala, ki ga v tem času v Majanu prirejajo že več kot 50-tič zapored, je privabil okrog 3 tisoč poslušalcev. Skoraj dvourno dogajanje na športno-prireditvenem prostoru, ki so ga po potresu iz leta 1976, v katerem je bilo mestece do tal porušeno, pomagali graditi Američani, je udeležence navdušilo. Negrito označuje stil, ki zgleda banalen, čeprav to ni. Teksti skupine, ki jo sestavljajo glasbeniki - Paolo Pau Bruni (kitara, glas, bas), Enrico Drigo Salvi (kitara, glas), Cesare Mac Petricich (kitara), Franco Frankie Li Causi (bas) in Cristiano Dalla Pellegrina (tolkala) - govorijo predvsem o odprtosti in vpetosti modernega ter urbanega posameznika v širše svetovno družbeno dogajanje. Na ekranu, ki je stal za velikim odrom, so med izvajanjem predvajali zanimive posnetke, iz katerih je bilo razvidno, kako globalizaci-ja marsikaj ruši in poenostavlja. Besedila toskanskega benda niso z glasbenega vidika »kritična« ali, denimo, »jezna«, četudi pripovedujejo o tem, da so potrebne »miroljubne« vstaje ... Njihov rock ostaja v sozvočju s italijansko glasbeno tradicijo melodičen in všečen, način izvedbe v glavnem predvidljiv. V prvem delu nastopa je po izvedbi skladb Fuori controllo in Il libro in una mano še zlasti vžgala Salvation, ki omenja »revolucijo brez uporabe orožja za spremembo naše države«. Sledili so bolj inti-mistični komadi Che rumore fa la felicita, Il giorno delle verita, La vita incandescente in Brucero per te. S tematiko enakosti ljudi ne glede na raso, narodnost, spol in veroizpoved se je ukvarjala skladba In ogni atomo. Nove zemljepisne širine in dolžine je odkrivala dokaj poznana Rotolando verso sud. Ženski, njeni lepoti in naravi je bila posvečena Magnolia. Kot omenjeno, poleg lepe svetlobne in zvočne predstave so koncert popestrili zanimivi in v nekem smislu avantgardni video prispevki. Kopel zvoka, luči in gibljivih sličic, kateri smo bili v petek priča, se je sklenila z izvedbo poznanih Mama mae' in Gioia infinita. Glasbeniki so ob koncu zaželeli vsem, sedaj in v prihodnje, veliko radosti. Četudi so se od furlanskega občinstva poslovili brez dodatka, so poslušalci ob koncu zadovoljni zapustili prireditveni prostor. Matej Caharija filmska umetnost - Mednarodni festival kratkega filma Festival K3 tudi v Ljubljani Lokalna tekmovanja letos v Vidmu, Ljubljani in Beljaku, kjer bo novembra tudi finalni del Mednarodni festival kratkega filma K3 se je letos iz avstrijskega Beljaka in italijanskega Vidma razširil tudi v Ljubljano in tako »onstran meja in žanrov« združil kar tri države. Osrednji del festivala bo odslej vsako leto drugje, letos bo med 22. in 25. novembrom potekal v Beljaku, naslednje leto predvidoma v Vidmu, nato pa še v slovenski prestolnici. Potek letošnjega festivala so včeraj predstavili v videmski palači Morpurgo in izpostavili predvsem veliko novost letošnje izvedbe - lokalna tekmovanja. V vseh treh omenjenih mestih bodo namreč v naslednjih mesecih potekali lokalni festivali, kjer se bodo ustvarjalci iz Avstrije, Furlanije Julijske krajine in Slovenije potegovali za K3 lokalne nagrade, ki jih bodo deležni najboljši trije filmi. Ti se bodo nato potegovali za nagrado K3x3 v vrednosti 1500 €, ki jo bodo podelili na osrednjem festivalskem dogodku v Beljaku. Osrednji del Mednarodnega festivala kratkega filma K3 pa Ivan Ladislav Galeta bo seveda še dalje posvečen izboru najboljših kratkometražnih filmov; selekcije se je udeležilo preko 1.600 filmov z vseh koncev sveta! Že 22. in 23. avgusta bo v Vidmu na ogled kratkometražna filmska produkcija iz Furlanije Julijske krajine. Žirija, ki so jo sestavljali novinarja Elisa Grando in Gian Paolo Polesini, predstavnik Slovenske kinoteke Jurij Meden ter direktor festivala K3 Fritz Hock, je med preko petdesetimi filmi izbrala sedem kratkometražcev, ki se bodo potegovali za sodelovanje v velikem finalu v Beljaku. V Ljubljani bo lokalni K3 potekal 24. in 25. septembra 2012. Prvi festivalski dan bo posvečen tekmovanju kratkih filmov slovenskih avtoric in avtorjev, odvijal pa se bo v Kinodvoru. Drugi dan bo v Slovenski Kinoteki v prvem planu retrospektiva o luksembur-ški umetnici in filmski ustvarjalki Bady Minck ter seveda zaključek z nagrajevanjem najboljših slovenskih filmov. Festival K3 je lani posvetil večjo retrospektivo slovenskemu režiserju Karpu Godini. Letos bodo pozornost usmerili na Hrvaško in v fokus postavili Ivana Lavislava Gale-to; v Beljaku bodo predstavili njegovo preko štiridesetletno kariero, ki zaobjema različne žanre in umetniške govorice, od fotografije in instalacij do kiparstva, digitalne umetnosti in filmov. V duhu s konceptom festivala K3, ki izhaja iz prehajanja meja med filmskimi žanri, umetnostjo, tržno naravnanostjo in kinom (od tu tudi ime K3 - Kommerz, Kunst, Kino). (pd) književnost Pred 50 leti je umrl pisatelj Hermann Hesse Nemško-švicarski literat in Nobelov nagrajenec Hermann Hesse se je na zemljevid svetovne književnosti vpisal z okoli 40 knjižnimi deli. Za svojega ga še danes sprejemajo številni bralci po vsemu svetu, saj je med drugim v delih tematiziral upor proti etabli-rani družbi, hkrati pa ni pozabil na duhovno plat. Jutri mineva 50 let od njegove smrti. Hesse je bil rojen v mestecu Calw v nemškem Schwarzwaldu 2. julija 1877, že med letoma 1880 in 1886pa se je z družino prvič preselil v švicarski Basel. Njegova starša Johannes Hesse in Marie Gundert sta bila misijonarja in sta ga vzgajala v protestantskem pietističnem duhu. Za duhovnega očeta je imel deda Hermanna Gunderta, znanega misijonarja in indologa. Mladi Hesse si je od 12. leta srčno želel, da bi postal pesnik. Že tedaj je vedel, da zanj ne bodo prave uradne poti do uresničenja mladostniških sanj. Po šolanju v internatih je obiskoval evangeličanski teološki seminar v samostanu Maulbronn, od koder je leta 1892pobegnil. 'Nobena šola me ni hotela obdržati, v nobenem uku nisem vzdržal..., "je dejal. Učil se je iz bogate dedove knjižne zbirke, v kateri je mrgolelo del velikih svetovnih avtorjev. Denar si je med drugim služil kot mehanik, pri 19. letih pa je začel delati po knjigarnah in antikvariatih v Tübingenu in Baslu. Leta 1899je objavil drobno knjižico pesmi, ki ji je sledilo še nekaj objav, a so ostale bolj ali manj neopažene. Njegovi odločitvi, da bo življenje posvetil pisanju, je leta 1904 botroval uspeh, ki ga je doživel z ro-mantično-nostalgičnim romanom Peter Camenzind. V naslednjih letih je v svojih delih povečini upodabljal idilični svet in zdelo se je, da se mu je življenje uredilo, dokler ni začela divjati prva svetovna vojna. Hesse je vojni od vsega začetka močno nasprotoval, številni pa so mu ta pacifistični duh zamerili. Nemški mediji so ga označili za izdajalca domovine, knjigarnarji niso hoteli prodajati njegovih knjig, hrbet so mu obrnili tudi številni prijatelji. Prizadeti pisatelj se je nato tudi javno distanciral do rodne dežele in leta 1923 uradno prevzel švicarsko državljanstvo. So pa Hesseja kaj kmalu za svojega sprejeli mladi bralci. Še posebej se jim je prikupil s pripovedjo Sidd-harta (1922), v kateri je s pomočjo vzhodnjaških modrosti popisal svoje videnje o stopnjah, skozi katere mora posameznik, da postane človek z veliko začetnico. Pet let kasneje je izšel kultni roman Stepni volk, ki je zaznamoval številne generacije. Kot je v spremni besedi h knjigi, ki jo določa močna avtobiografska nota, zapisala Irena Samide, so nekateri v njej našli "potrditev lastnega mišljenja, drugi svetovalca in du-šebrižnika, spet tretji vodnika skozi življenjske labirinte". Delo je doživelo tudi številne napade. Med drugim so se bralci spraševali, navaja Samidejeva, "kaj je z zadnjim vitezom romantike, da je začel bljuvati ogenj in žveplo". Hesse je v Stepnem volku zapisal: "Čeprav se cilja učlovečenja zaveda bolj kot meščani, vendarle zapira oči in noče vedeti, da je najzanesljivejša pot k večni smrti, če se obupno oklepamo jaza, če se obupno upiramo temu, da bi umrli, medtem ko vodi k nesmrtnosti, če znamo umreti, odvreči lupine, večno predajati jaz preobrazbi." H koreninam se je skušal Hesse vrniti z deli Narcis in Zlatoust (1930) ter Potovanje v Jutrovo deželo (1932), a nista dosegli uspeha Stepnega volka. Tedaj se je pisatelj umaknil v samoto in začel z delom na svojem, po mnenju mnogih ljubiteljev Hessejeve literature po svetu, najboljšemu romanu - Igra steklenih biserov, ki je v dveh delih izšel leta 1943, sredi vihre druge svetovne vojne. V njem je skušal Hesse združiti zahodno tradicijo z vzhodnjaško modrostjo in po besedah Samidejeve v njem dosegel "veliko svetovnonazorsko sintezo". Poleg leposlovju se je Hesse posvečal pisanju esejev in potopisov, gojil pa je tudi strast do slikanja. Posebej so ga za likovno ustvarjanje navdihovale pokrajine in mesta, v katerih je živel. Naslikal naj bi okoli 3500 akvarelov. Hesse je Nobelovo nagrado za literaturo prejel leta 1946. Kot piše na uradni spletni strani Nobelove nagrade, so mu jo podelili za njegovo "navdahnjeno pisanje, ki je, hkrati s tem, da je z leti postajalo vse po-gumnejše in prodornejše, izražalo klasične človekoljubne ideale, hkrati pa izkazovalo tudi visoko kakovosten slog". Literat se podelitve Nobelove nagrade ni uspel udeležiti, zato pa se je častnemu zboru zahvalil pisno. Med drugim je zapisal, da je visoko priznanje, ki mu je bilo dodeljeno, hkrati tudi "priznanje nemščini in nemškemu prispevku v kulturi". V tem je videl "gesto spravljivosti in dobre volje, da ponovno obnovimo duhovno sodelovanje vseh ljudstev". Kljub vsesplošni priljubljenosti pa so kritiki Hes-seju, ki je v starosti 85 let umrl 9. avgusta 1962, očitali šablonskost, nerodno jezikovno strukturo, preveliko površnost ali celo pretiravanje. Samidejeva pa vseeno meni, da mu nikakor ne gre odreči "njegovega odkritega in iskrenega prizadevanja za boljši svet, pravičnejšo družbo in srečnejšega človeka, karkoli že to pač pomeni". Maja Čehovin (STA) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 8. avgusta 2012 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Pimpa - Izlet v Avstralijo 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.05 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in ekonomija 14.10 Nan.: Don Matteo 7 (pon.) 15.10 Nan.: Capri (pon.) 16.50 Rai Parlamento Telegiornale 17.00 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissa-rio Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Film: Una seconda vita (rom., Nem., '09, r. P. Sämann, i. C. Neubauer) 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Film: Terra d'amore (rom., Nem., '08) 0.45 Nočni dnevnik in vrme serie infernale (krim., VB, '89, r. A. Grieve) 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.25 Film: Scandalo al sole (dram., ZDA, '59, r. D. Daves, i. S. Dee) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Nan.: Chase 23.05 Nan.: Criminal Intent 0.05 Film: Delitto al ristorante cinese (krim., It., '81, r. B. Corbucci) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Film: Vitus (dram., Švica, '06, r. F. M. Murer) 10.20 Nan.: I Cesaroni 3 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Appuntamento a San Valentino (kom., ZDA, '11, r. M. Feifer, i. E. Donovan) 16.15 Film: La clinica tra i monti -una scelta pericolosa (dram., Avstrija/Nem., '09, r. M. Kreindl) 18.15 Igra: La ruota del-la fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Film: Meteor - Distruzio-ne finale (akc., ZDA, '09, r. E. Barbarash, i. M. Sokoloff) O Italia 1 Rai Due 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.00 Risanke: I Classici Disney 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 10.20 Art Attack 10.45 Dnevnik 10.50 XXX. Olimpijske igre London 2012: atletika; jahanje - skok čez ovire (individualno); jadranje - finale (kategorija 49 er); moška odbojka - četrtfinale 10.55 14.45, 16.50, 18.50 Dnevnik - Olimpijade 13.00 16.00, 20.30 Dnevnik 13.30 XXX. Olimpijske igre London 2012: atletika; jahanje - skok čez ovire (individualno); moška odbojka - če-trtfinale; skoki v vodo s ploščadi 10m (m); jadranje - finale (kategorija 49 er) 21.05 XXX. Olimpijske igre London 2012: atletika; skoki v vodo s ploščadi 10m (m); moška odbojka - četrtfinale; skoki v vodo s ploščadi 10m (m); odbojka na mivki - finale, 1. mesto (ž); vaterpolo - četrtfinale (m) 23.30 Dnevnik 23.45 Rubrika: Buonanot-te Londra (v. J. Volpi) 13.40 Risanka: Futurama14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Show: M&M - Matricole e Meteore 23.50 Aktualno: Speciale Live La 7 ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Mini ritratti 8.35 Film: Obiettivo ra-gazze (kom., It., '63, r. M. Mattoli) 10.10 Rubrika: La storia siamo noi 11.10 Dnevnik -kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.15 Igra: Per un pugno di libri (v. V. Pivetti) 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari 14.55 Nan.: La casa nelle prateria 15.45 Film: Mani di fata (kom., It., '83, r. Steno, i. R. Pozzetto) 17.15 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: La banda de-gli onesti (kom., It., '56, r. C. Mastrocinque, i. Toto, P. De Filippo) 23.05 Nočni in deželni dnevnik 23.45 Dok.: Doc 3 u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Di-stretto di polizia 4 13.50 Film: Poirot - la LA 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 9.55 Rubrika: In Onda (pon.) 10.35 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Variete: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Nan.: Iron Road 16.10 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda 21.10 Reportaža: Missione natura 23.15 Film: Disegno di un omicidio (triler, Kanada, '07, r. L. Bolduc, i. J. Capshaw) 0.55 Dnevnik in športne vesti ^ Tele 4 10.15 Poučna nan.: Pepi vse ve o filmu (pon.) 10.30 Poučna odd.: Zlatko Zaklad-ko 10.50 Nan.: Taborniki in skavti 11.00 Nan.: Vremenske uganke 11.05 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 11.10 Nan.: Enid Blyton - Pustolovščine (pon.) 11.40 Igr.-dok. nan.: Afna Friki - Pomorstvo, 1. del 12.05 Dok. odd.: Postaja Topo-love 2009, 2. del (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tedenik (pon.) 14.20 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 16.05 Kviz: Male sive celice (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Dok. odd.: Maščobe (pon.) 17.45 Pogled na... 17.55 Nan.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 7.00 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Glasb.: Mille voci 13.10 20.25 Aktualno: Tg Agenparl 13.15 Variete: Mukko Pallino 13.30 Dnevnik 14.00 Today we eat Sicilian 14.05 Dok.: Borgo Italia 16.00 Rubrika: Epoca... che sto-ria 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Ro-tocalco Adnkronos 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Paesaggi di... vini 20.15 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: La supertestimone (kom., It. '71, r. F. Giraldi, i. M. Vitti, U. To-gnazzi) 22.30 Aktualno: Musa Tv 22.45 Aktualno: Salus Tv 23.02 Nočni deželni dnevnik 23.30 Film: Captain Blood (pust., ZDA, '35, r. M. Curtiz, i. E. Flynn, O. de Havilland) |r Slovenija 1 6.40 22.50 Poletna scena (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.0015.45, 18.25 Risanke 9.20 Nan.: Ribič Pepe 9.40 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 10.00 Zlati prah: Šest služabnikov 20.00 Film tedna: Moje leto brez seksa (kom., Avstralija, '09, r. S. Watt) 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.25 Prava ideja! 0.05 Festival Radovljica - Ansambel Mikado (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.15 Studio 10.30 Olimpijske igre London 2012: Kajak/kanu na mirnih vodah; atletika 12.00 19.00 Rokomet - četrtfinale (m) 15.00 23.15 Košarka - četrtfinale (m) 16.30 Namizni tenis - finale ekipno (m) 17.00 Odbojka - četrtfinale (m) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.25 Olimpijske igre London 2012: atletika 22.00 Odbojka na mivki - finale (ž) 22.30 Boks - četrtfinale (t Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.35 20.00 Aktualno 8.10 21.30 Žarišče 11.00 20.40 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik Tvs115.30 Poročila Tvs117.50 Kronika 18.30 20.15 Tedenski pregled 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 22.00 Posebna ponudba Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 16.50 Olimpijske igre London 2012 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.25, 0.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 20.10, 22.35, 23.10 Olimpijske igre London 2012 Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 10.05 Odbojka - Salonit Anhovo sezona 2011/12 - 4 12.05 Vedeževanje z Magdaleno 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Evropski večer Lojzeta Peterleta 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Erozija v kmetijstvu 21.00 V poslanski pisarni - Patricija Šulin 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Odbojka - Salonit Anhovo sezona 2011/12 - 5, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5517.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.35 Misli zdravo 8.55 Risane in otr. serije 10.40 14.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Zvezde na sodišču 14.20 Nan.: Dobra mačka 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljube- zen skozi želodec - recepti 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Požarni zid (triler., ZDA/Avstralija, '06, r. R. Loncraine, i. H. Ford, P. Bettany) 21.55 24UR zvečer 22.15 Nan.: Na kraju zločina C.S.1.23.10 Nan.: Monk 0.00 Nan.: Enajsta A Kanal A 7.00 Svet (pon.) 7.45 Risane serije 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro TV 12.15 Zabavna serija: Naj posnetki z interneta 12.35 Tv prodaja 13.05 Nan.: Will in Grace 13.35 17.10 Nan.: Na kraju zločina - Miami 14.30 Film: Vrtinec izsiljevalcev (triler, ZDA/Kanada, '05) 18.00 Svet 18.45 Volan 19.10 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Modeli stare šole (kom., ZDA, '03, r. T. Phillips, i. L. Wilson, W. Farrel) 21.40 Film: Ozek prehod (triler, ZDA, '90) 23.30 Film: Vroči karneval (akc., ZDA, '06) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Alenka Florenin in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Vstala Primorska si v novo življenje; 12.00 Pet olimpijskih krogov: London 2012, vodi Joži Peterlin; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Danijel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric -Most na Drini, 40. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Poletne Olimpijade v Londonu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Poletne Olimpijade v Londonu; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik - Olimpija-de; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 11.00-12.00 Olimpijade; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Dogodki dneva - Olimpijade; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 21.00 Va pensiero; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.0019.00 In orbita summer edition; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album Charts; 21.30 Proza; 23.00 Quilisma; 23.30 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Spored; 9.35, 16.33 Po- pevki tedna; 10.00-0.00 Olimpijski val, studio Ljubljana - London, 12. dan; 10.05, 17.45 Olimpijski naval, pregled; 11.00 Časovni stroj; 11.35 Obvestila; 12.00 To so moje igre; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Hyde park; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Čaj za dva; 17.35 Novice in obvestila; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 21.00 Časovni stroj; 22.00 Novice; 22.30 Olimpijski naval, pregled; 23.00 Mnogo hrupa za nič, impresija. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 8. avgusta 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren °° dež ôVdëT nevihte veter megla vremenska slika V deželo bodo od srede dalje v visokih legah pritekali severozahodni tokovi, ki bodo v gorskem svetu bolj nestanovitni, medtemko bodo v nižjih plasteh pritekali bolj suhi in vedno bolj hladni „ severovzhodni tokovi. Nad srednjo Evropo in Alpami se krepi območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda priteka k nam nekoliko hladnejši in razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.23 Dolžina dneva 14.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.02 in zatone ob 12.51 BIOPROGNOZA Pri najbolj občutljivih se bodo pojavljale manjše vremensko pogojene težave. Sredi dneva in popoldne bo po nekaterih nižinah počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 3.16 najvišje -10 cm, ob 5.57 najnižje -12 cm, ob 15.22 najvišje 27 cm, ob 0.37 najnižje -23 cm. Jutri: ob 16.55 najvišje 22 cm. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 26,8 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........31 2000 m ..........15 1000 m ..........23 2500 m ..........12 1500 m ..........18 2864 m............9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 12/25 TRBIŽ O 11/24 O 12/18 KRANJSKA G. i > VIDEM O V-S 17/31 O PORDENON 18/30 ČEDAD O 18/30l^ GORICA O 20/31 ¿5 CELOVEC O 16/22 O TRŽIČ 15/24 O KRANJ o GRADEC 17/23 & O 14/21 S. GRADEC M. SOBOTA MARIBOR 018/26 017/24 PTUJ "îft.. CELJE 17/25 O O N. GORICA 21/29 O LJUBLJANA 17/26 N. MESTO 15/25 POSTOJNA O O 16/24 r^ KOČEVJE ' ZAGREB 20/29 o„ ÎNAPOVED ZA DANES V gorskem svetu bo pretežno jasno do spremenljivo, popoldne bo na Trbiškem in po zahodnih območjih možna večja oblačnost z možnostjo posameznih krajevnih ploh ali neviht. Po nižinah in ob obali bo jasno do pretežno jasno, zjutraj bo ob obali in po vzhodnih območjih pihala močna burja, ki bo čez ^dan oslabela, proti večeru pa se bo spet okrepila. Danes bo pretežno jasno, več oblačnosti bo občasno le v gorskem svetu. Ponekod bo pihal vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 24 do 29, na Primorskem do 32 stopinj C. 1 O GRADEC 16/23 CELOVEC O 16/22 TOLMEČ O 11/22 f\ VIDEM O ižfri 17/31 O PORDENON 18/30 TRBIŽ O 10/21 o 12/18 KRANJSKA G. O 13/21 S. GRADEC MARIBOR 015/23 M. SOBOTA O 16/26 .¿S ČEDAD O GORICA O ° N- GORICA 20/31 20/28 TRŽIČ C—„-> 16/23 O KRANJ O LJUBLJANA 16/25 POSTOJNA 16/24 KOČEVJE CELJE 15/24 O PTUJ O r, N. MESTO 17/26 O __ ZAGREB 19/28 O REKA 20/29 (NAPOVED ZAJUTRI V gorah bo spremenljivo oblačno, popoldne bodo možne plohe in nevihte, po nižinah in ob obali bo povečini pretežno jasno, proti večeru bo možna kakšna posamezna nevihta. Zjutraj bo ob obali in po vzhodnih območjih pihala močna burja, ki bo čez dan oslabela. Jutri bo v severni Sloveniji spremenljivo oblačno, nastale bodo posamezne krajevne plohe. Drugod bo povečini sončno. MOSKVA - Sojenje članicam punk skupine Pussy Riot SRBIJA - V komuni pri Loznici Tožilec hoče 3 leta zapora ddhovi?kk ■ c nalirn umi AHmcnilra Nadežda Tolokonikova, Jekaterina Samučevič in Marija Aljohina na sojenju V moskovski katedrali so Devico Marijo prosile, naj Rusijo reši Putina MOSKVA - Rusko tožilstvo je za članice ruske punk skupine Pussy Riot včeraj zahtevalo tri leta zapora. Kot je pojasnilo, so z neobičajnim nastopom proti ruskemu predsedniku Vladimir-ju Putinu v moskovski katedrali zagrešile tako hudo kaznivo dejanje, da si zaslužijo osamitev od družbe. "Gre za resno kaznivo dejanje in tožilstvo meni, da se lahko spreobrnejo le, če bodo izolirane od družbe. Kazen mora biti resničen odvzem prostosti," je pred sodiščem pojasnil državni tožilec Aleksander Nikiforov. Sodišče je pozval, naj glasbenice spozna za krive in jih kaznuje s tremi leti zapora. Po njegovih besedah je šlo pri nastopu v katedrali za versko sovraštvo in poniževanje ter žaljenje vernikov. "Njihova dejanja v cerkvi so vsi dojeli kot spodbujanje verskega sovraštva," je še pojasnil Nikiforov po navedbah ruske tiskovne agencije Itar-Tass. 24-letno Marijo Aljohino, 23-let-no Nadeždo Tolokonikovo in 29-letno Jekaterino Samučevič so aretirali potem, ko so 21. februarja na glavnem oltarju v osrednji pravoslavni cerkvi v Moskvi, katedrali Kristusa Odrešenika, v kratkih krilih in ob ozvočenih kitarah izvedle punk molitev, v kateri so Devico Marijo prosile, naj Rusijo reši Putina. Ta je sicer čez dva tedna na volitvah dobil še tretji predsedniški mandat. Zaradi tega so obtožene huliganstva. Glasbenice so se ob začetku sojenja 30. julija izrekle za nedolžne obtožb huli-ganstva, spodbujenega s "sovraštvom do religije". Izrazile so tudi obžalovanje, če je njihovo politično motivirano dejanje nekatere vernike užalilo, saj to ni bil njihov namen. Glasbenicam so v zadnjem času v bran stopili številni kolegi z vsega sveta, med njimi skupina britanskih glasbenikov in ameriška zvezdnica Madonna, ki so Putina pozvali k pravičnemu sojenju za članice skupine. Putin je prejšnji teden dejal, da sicer "ne vidi ničesar dobrega v tem, kar so dekleta storila", vendar jih po njegovem mnenju "vseeno ne bi smeli soditi preostro". s palico ubil odvisnika BEOGRAD - Srbski pravoslavni duhovnik je z udarcem s palico v glavo ubil odvisnika, ki je v komuno pri kraju Loznica prinesel drogo. 39-letni Nebojša Zarubac je bil na mestu mrtev. Policija je aretirala duhovnika Branislava Pera-novica, ki je bil že prej znan po svojih nasilnih metodah "prevzgoje" odvisnikov. Srbska pravoslavna cerkev je v preteklosti že obsodila početje Peranovica, ko so v javnost leta 2009 prišli posnetki, na katerih duhovnik z rokami in lopato pretepa mladeniče, ki so bili na odvajanju od drog v komuni Crna Reka. Pe-ranovicu so zaradi tega sodili, sam pa se je zagovarjal, da so udarci terapevtsko sredstvo in nujni za dobrobit varovancev. Sojenje se je končalo decembra lani, na izrek sodbe pa še čaka. Sinoda srbske pravoslavne cerkve je obsodila obnašanje Peranovica in pozvala k razpustitvi komune, ki jo je ustanovil duhovnik, vendar se je ta zgolj preselil v Jadransko Lešnico pri Loznici in se še naprej ukvarjal z isto dejavnostjo. "Udarcev ne odobravam, imam odpor do vseh vrst nasilja, vendar je včasih na žalost treba pretepsti varovanca za njegovo dobro. V Crni Reki nisem nikogar fizično kaznoval iz osebnega zadovoljstva, temveč izključno v dobro varovancev," je Peranovic pred meseci povedal novinarjem. Škofija v Šabcu se je tokrat takoj odzvala s sporočilom, v katerem je izrazila obžalovanje ob tragični smrti varovanca komune. ansa FRANKFURT - Protestna zasedba gibanja Okupiraj pred ECB od oktobra lani Policisti odstranili tabor gibanja Sodišče je razsodilo, da taborjenje ni več upravičeno, ker v taboru poleg aktivistov živijo tudi tujci, brezdomci in odvisniki FRANKFURT - Nemška policija je v ponedeljek odstranila tabor gibanja Okupirajmo pred sedežem Evropske centralne banke (ECB) v Frank-furtu. Pri tem ni naletela na večji odpor. Pred začetkom rušenja tabora so aktivisti vložili pritožbo proti odločitvi mestnih oblasti o odstranitvi, a je upravno sodišče v Frankfurtu njihovo pritožbo zavrnilo. Kot je pojasnilo, ni več moč govoriti o skupnem cilju živečih v taboru - poleg aktivistov so tam živeli tudi tujci, brezdomci in odvisniki od mamil -, zato njegov obstoj ni več upravičen. Aktivisti so pred stolpnico ECB kampirali od oktobra lani. V taboru je bilo ob začetku policijske akcije okoli 70 aktivistov, med njimi se jih je po navedbah policije večina umaknila brez izgredov. Ostali so svoje nestrinjanje izrazili z bobna-njem in piskanjem na piščalke. Policisti so šotore podrli in jih skupaj z vsebino odnesli. Vse, kar je bilo v taboru, bodo lastniki lahko prevzeli pri mestnih oblasteh. Prejšnji teden so oblasti odstranile podoben tabor aktivistov gibanja Okupiraj v Dusseldorfu in tudi tam niso naletele na odpor. Aktivisti gibanja Okupiraj so mirno zapustili svoja zasilna bivališča ansa