Poftnia* plahma * jotorinl. 1. Tzdaja Q6fc. "8.IX. 1931 Cena Din ^ hteva neposredno pismeno ali. ustmeno od at,- ji sklep, prilepi na njenem .domu p tinskega odbora,' ali sreskega, odn. okrožnega pismenima priiaiiia, ki se podpiSeta Slike z odkrit ja spomenika kralju Petru kttk: . -v.pruO£> - „ .w » . - „ n'WjiMnwr-» * r Izhaja vsak dan zjutraj razven tfm Rokopisov ne v r a C a m o. v ponedeljkih po ^ ^ JT1I V A °°lasi in Posamezna 'V K/ J flf £ M« Jm V MB JV MB ^M BM m ■■ Mnk /M B Mg Mg v flV v AV ^LJf S ljani, Gregorčičeva 23. Telefon ^M V Celju: Slomškov trg uredništva 30-70, 30-G9 in 30-71. Po5t- fek- rač.: Ljubljana 15.621. St. 208 Ljubljana, torek, dne 8. septembra 1931 Leto II. Zakon o volilnih imenikih Stalni volilni imeniki — Volilno pravico ima vsak moški državljan, ki je izpolnil 21. leto starosti — Potrjeni imeniki bodo stalno izloženi v občinskem uradu in v sreskem in okrožnem sodišču — Važni roki za sestavo prvih imenikov, Beograd, 7. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog notranjega ministra in predsednika ministrskega svetj predpisal in proglasil zakon o volilnih imenikih. Čl. 1. — Volilni imeniki, po katerih se vrše volitve za narodno skupščino, so stalni. Kadar stopi ta zakon v veljavo, so občinski odbori (občinski uradi) dolžni, v roku 10 dni sestaviti prvi stalni volilni imenik, pri čemer jim bo služil za osnovo volilni imenik, po katerem so se izvršile volitve v narodno skupščino dne 11. septembra 1927. Nato ga morajo v roku nadaljnih 24 ur predložiti v dveh originalnih izvodih pristojnemu sreskemu sodišču v potrditev. V tistih krajih, kjer ni sreskih sodišč, se pošlje pristojnemu okrožnemu sodišču v potrditev. V mestu Beogradu izvrši potrditev volilnih imenikov okrožno sodišče za mesto Beograd. V stalne volilne imenike 6e vpišejo po uradni dolžnosti vsi, ki imajo volilno pravico, če bivajo najmanj 6 mesecev v dotični občini. Poslednje ne velja za državne nameščence. Državni in javni samoupravni nameščenci se vpišejo v volilne imenike tiste občine, kjer so v službi. V občinah, v katerih je več volišč, se bodo volilni imeniki izdelali v posebnih zvezkih za vsako volišče posebej. Na koncu imenika se bo s črkpmi izpisu'! > število vpisanih volilcev in število listov imenika. Nato se imenik opremi s številko in datumom, nakar ga občinski odbor z zapisnikarjem (bednikom) podpiše in opremi s pečatom. Sreska odnosno okrožna sodišča bodo v roku dveh dni imenik potrdila in en izvod spravila v svoj arhiv, drugega pa vrnila okrožnemu sodišču. Če volilni imenik ne bi bil dostavljen v zakoniti obliki, ga bo sresko odnosno okrožno sodišče prej vrnilo občini, da ga ona v roku dveh dni uredi po zakonitih predpisih. Volilna pravica Čl. 2. Volilno pravico ima vsak moški državljan po rojstru ali prirojstvu (naturalizaciji), ki je izpolnil 21. leto življenja. Čl. 3. — Aktivni oficirji in podoficirji in vojaki pod zastavo ne morejo vršiti volilne pravice in tudi ne morejo biti izvoljeni. Čl. 4. — Začasno izgubi volilno pravico: 1. kdor je obsojen na robijo ali zapor na več kakor eno leto dni, dokler se ne vrne v pravo, 2. kdoj je obsojen na izgubo državljanskih pravic, za dobo, dokler ta kazen traja, 3. kdor jp pod stečajem, 4. kdor je pod varuštvom, 5. kdor je pred sodiščem izgubil volilno pravico zaradi volilnih prestopkov. Evidenca volilnih upravižencev Čl. 5. — Občinski odbori (uradi) morajo po uradni dolžnosti vsako leto od vštetega 1. do 81. januarja izvršiti popravke teh imenikov m vpisati vanje s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pravico in dotlej niso bile vpisane, enako pa izpustiti one, ki 60 to pravico izgubile. Občinski odbori bodo vojake, ki so odslužili svoj rok, po uradni dolžnosti vpisali v volilni imenik po odsluženem roku. Prav tako bodo zapisali vojake, ki bodo v tem Jetu odslužili svoj rok. Čl. 6. — Najdelj do 5. februarja bodo občinski °dbori poslali tako popravljene volilne imenike Pristojnemu sreskemu odnosno okrožnemu sodišču v potrditev. Obenem bodo predložili v prepisu vse izpre-fiiembe volilnih imenikov, izvršene meseca januarja. Kadar sodišče dobi volilni imenik, se prepriča, ali se ujema z originalom, ki se nahaja v Njegovem arhivu, nakar ga v roku 15 dni ove-r°vi in vrne občinskemu odboru, pri čemer zabeleži v svoj originalni imenik izpremembe, ki M je napravil občinski odbor meseca januarja. Potrditev podpišeta predsednik in tajnik srepega odnosno okrožnega sodišča ali pa njuna z»stopnika. Cl. 7. — Če občinski odbor ne predloži v gori °nienjenem roku volilnega imenika pristojne-!l,u sreskemu odnosno okrožnemu sodišču, ga p'Jo pozove, da to naknadno stori v roku pet obenem pa izvrši po uradni dolžnosti, kar Je treba storiti po zakonu, da se odgovorne °®^be kaznujejo. te po tem roku občinski odbor ne predloži eskemu odnosno okrožnemu sodišču stalnega volilnega imenika, bo to sodišče določilo sodnega uradnika, da v roku enega meseca v smislu odredb tega zakona sestavi stalni volilni imenik za dotično občino. Do končne potrditve tega imenika bo v veljavi prejšnji imenik. Uradniku, ki mu je naloženo, da izvrši to de- lo, se takoj izdajo iz potne blagajne denar za potne troske in dnevnice, ki mu pripadajo po obstoječih predpisih o potnih troskih državnih nameščencev za uradna potovanja. Ti in ostali izdatki pridejo v breme odgovornega nameščenca. Pravica do vpogleda t imenike Cl. 8. — Tako potrjeni imenik bo stalno razstavljen v občinskem, sreskem in okrožnem sodišču in vsakdo ima pravico, volilni imenik pregledati, prepisati, objaviti in tiskali ter bodisi za 6ebe ali za koga drugega zahtevati uje-' ga popravek. Čl. 9. — Da je volilni imenik (dan v vpogled prebivalstvu, mora občinski odbor razglasiti isti dan, ko se to stori. Ta razglas se v mestih in megtomil (trgih! izvrši s pismeno objavo, prilepljeno v občinskih prostorih in po ulicah, v kmetskih občinam pa še na način, ki je v teh občinah v navadi. Vtem razglasu mora biti izrecno povedano, da bodo pri volitvah smeli glasovati samo tisti, ki so vpisani v imeniku. Popravki v imenikih Čl. 10. — Popravek volilnega imenika se za- sodišča, vendar od okrožnega sodišča samo pismeno. Sresko odnosno okrožno sodišče bo akt glede zahteve popravka y roku 24 ur poslalo občinskemu odboru' v postopek. Ustmeno zahtevo zabeleži odbor odnosno sodišče v zapisnik. Z zahtevo po popravku je treba predložiti dokazila. Za dokazila služijo lahko samo veljavni javni dokumenti. eč osebe, ki zahtevajo popravek, zahtevajo, da se jim o tem izda potrdilo, je sodišče dolžno to takoj storiti. Vsaka žahteva po popravku se isti dan zabeleži tako v tajniško knjigo, kakor tudi v ročni zapisnik ter v posfebni seznam zaradi lažjega pregleda. Če občinski odbor izvrši popravek v volilnem imeniku po uradni dolžnosti, mora svoj sklep, 3 katerim popravek odredi, obrazložiti z veljavnimi dokazili. Dolžnosti občinskih odborov glede popravkov Čl. 11. — V vsaki zahtevi po popravku volilnega imenika mora občinski odbor sprejeti sklep v roku pet dni. Če se to zahteva od katerega drugega sodišča, ga 4'zroči tudi le-temu, uradno, v istem roku. Izročitev sklepa se Izvrši zainteresiranim osebam p pismenim potrdilom sprejema, nepismenim osebam pa pred dvema pričama. Če ni mogoče najti zainteresirane čsebe, se dvema na odstav- Nastop Del zastav Perci nici obenem z zvaničnikom, ki je sklep prilepil na domu. Če ni znano, kje je dom zainteresirane osebe, da se mu izročitev ne more izvršiti na nobenega izmed navedenih načinov, se sklep prilepi v občinskih prostorih. Tisti, ki so bili odbiti, ker zahtevi niso priložili dokazil, kakršna zahteva čl. 10. tega zakona, lahko poonvno zahtevajo popravek s priloženimi dokazili, če rok za zahtevo po popravku ne bi bil potekel. Toda če občinski odbor v preostalem roku za zahtevo po popravku volilnega imenika ne izda nikakega sklepa, se bo smatralo, da jo bila osebi, ki je zahtevala popravek, zahteva odbita. Ta oseba ima pravico do pritožbe neposredno na pristojno sresko, odnosno okrožno sodišče. V tem zmislu bodo sreska, odnosno okrožna sodišča zahtevala od občinskega odbora potrebne akte in izdala sklep v skladu z dokazili, ravnajoč se po drugem odstavku čl. 10 tega zakona. Če 9e popravek zahteva za drugo osebo, je sresko odnosno okrožno sodišče dolžno istočasno tudi njo obvestiti. Občinski odbor je dolžan v tem primeru poslati sreskemu, odnosno okrožnemu sodišču potrebne akte v roku 24 ur od prejema zahteve (odgovora) sreskega odnosno okrožnega sodišča, ki to zahteva. Pravic« do pritožbe vsled odklonjenih popravkov. 1 Člen 12. Tako tisti, ki zahteva popravek, kakor tudi oni, za katerega se je popravek zahteval, se imata pravico pritožiti pristojnemu sreskemu ali okrožnemu sodišču v roku 3 dni po prejemu sklepa. Če občinski odbor odbije prošnjo tistega, ki je zahteval popravek volilnega imenika, mora oseba, katere se ta zahteva tiče, če ima kaj pojasniti ali izjaviti v svojo korist, to storiti j>ri občinskem odboru v roku 3 dni od prejema sklepa odnosno sodne dostave (čl. 11, odst. 7.), ker se po sklenjeni rešitvi sreskega odnosno okrožnega sodišča ne more ničesar več dodati. Pritožbe in prijave po 2. odstatku tega zakona se izročajo ustmeno ali pismeno občinskemu odboru. Pritožbe ali prijave bo sodišče sprejelo v za- isnik in izdalo vsakomur, ki to zahteva, po- rdiilo, da je predal pritožbo ali prijavo sodišču in katerega dne. Člen 13. Občinski odbor (opštinski sud) je dolžan vsak svoj sklep po čl. 11 tega zakona poslati po uradni dolžnosti v roku 2 dni po iztoku roka pritožbe pristojnemu sreskemu oziroma okrožnemu sodišču v oceno skupno z vsemi akti, ki se na sklep nanašajo. Ta sodišča so dolžna najdalje v roku 7 dni po sprejemu akta sprejeti sklep, s katerim odobrijo ali uničijo sklep občinskega odbora (opštinskog suda). V primeru pritožbe more srefeko ozitroma okrožno sodišče tudi spremeniti sklep občinskega odbora (suda). Takoj ko sresko oziroma okrožno sodišče sprejme sklep, ga pošlje istega dne s pripadajočimi akti občinskemu odboru, ko predhodno vpiše v volilni imenik oziroma .izbriše iz njega imena onih, katerih se sklep tiče. Sklep sreskega oziroma okrožnega sodišča je izvršen. Člen 14. Pri zahtevah popravila volilnih imenikov se ne bodo pobirale nobene takse, kakor tudi ne za delo, akte in potrdila o izvlečkih iz cerkvenih knjig, overovljenje potrdil itd., ki so potrebna kot dokazila za to zahtevo. Na takih potrdilih bo označeno, v kako svrho so izdana, ker se ne bodo nvogla uporabiti kot dokazila v druge svrlie brez taks. Oblastva so dolžna izdati v 24 urah vsa zahtevana potrdila, ki se zahtevajo v svrlio popravil volilnih imenikov. Popravki iniMiikov po razpisu volitev. Člen 15. Ko bo objavljen ukaz o volitvah narodnih poslancev, se morejo popravila zahtevati še 15 dni po duevu objave ukaza. Pozneje zahtevana popravila ne vplivajo na sestavo volilnih imenikov, na podlagi katerih se bodo vršile že razpisane volitve. Člen 16. Če pade dan volitev v čas od 1. januarja do 25. februarja vključno, se bodo preložili popravki po uradni dolžnosti na čas po volitvah. Rold, predvideni v tem zakonu, začnejo teči 10 dni od dneva volitev mesto od 1. januarja. Popravila na zahtevo poedincev se bodo tudi v tem primeru vršila po odredbah tega zakona. Kazenske določbe. člen 17. Kdor o priliki popravljanja volilnih imenikov, kakor je predvideno v členu 1. tega zakona, vpiše v imenik kako osebo ali jo črta dz imenika v nasprotju z označenim načinom, bo kaznovan z zaporom od 3 mesecev do 2 let. Ce število tako vpisanih ali zbrisanih oseb znaša več ko 10 za vsako volišče, bo dotičnik kaznovan z zaporom do 5 let. Clen 18. Kdor o priliki popravljanja imenikov hote izpusti osebe, ki jih je po uradni dolžnosti dolžan vpisati, se kaznuje z zaporom do 3 mesecev ali z denarno kaznijo do 3000 Din. Isto velja, če ne izbriše oseb, ki so umrle, ali pa so izgubile volilno pravico. Člen 19. Če občine ne predložijo stalnih volilnih imenikov sreskim oziroma okrožnim sodiščem v roku, odrejenem po tem zakonu, bodo odgovorne osebe kaznovane z zaporom 6 mesecev. Člen 20. Vse te krivde (čl. 17., 18., 19.) sodi senat okrožnega sodišča. Način sestavljanja in vzdrževanja imenikov. Člen 21. Posli, ki se nanašajo na delo in popravljanje volilnih imenikov v občinah, kjer ni občinskih odborov (opštinskih sudova), bo izvrševal občinski predstojnik, načelnik, knez ali njegov namestnik z dvema občinskima svetovalcema, ki jih izvoli občinski svet. Člen 22. Formularje volilnih imenikov predpiše minister za notranje zadeve. Člen 23. Poleg stalnih volilnih imenikov morajo imeti občine tudi po abecednem redu urejen imenik z indeksom vseh volilcev v občini, kjef se poleg imena volilca označi tudi stran in številka v volilne imeniku. Pri izdelavi prvega stalnega volilnega imenika so občine dolžne izdelati imenik v dveh izvodih, od katerih zadržijo en izvod sreska oziroma okrožna sodišča za svoj arhiv. Okrožno sodišče bo tam vpisovalo vsakega novega volilca v svoj imenik. Člen 24. Občinski odbor (opštinskj eud) bo vsakih 6 let prepisal original volilnega imenika ter pri tem vpisal nove ter izpustil volilce, ki nimajo več volilne pravice. V kolikor obstoja potreba radi nakopičevanja aktov, more oreško oziroma okrožno sodišče odrediti, da se ta prepis izvrši že preje in v dveh originalnih izvodih. En iavod je treba predložiti sreskemu, odroma okrožnemu sodišču v potrditev, tako da na ta način nastane nov stalni volilni imenik. Prehodne odredbe. 01.25. Za prve prihodnje volitve narodnih poslancev po uveljavitvi tega zakona se rok predviden v prvem odstavku čl. 7. tega zakona spremeni v »rok 2 dni«, rok v drugem stavku istega Člena v »rok 8 dni« in rok predviden v členu 13. 1. stavku v »rok 24 ur«, role v 2. stavku istega člena v »rok 2 dni«, rok v JSL 16 1. stavka pa Be spremeni v »rok 3 dni«. člen 26. Ta zakon stopi v veljavo in dobi ob-mhimi moč, ko se objavi v »Službenih novinah«. Imenovanje Prisega ministra Puclja Beograd, 7. septembra. AA. Davi ob pol 12. je minister brez portfelja Ivan Pucelj položil pred predsednikom ministrskega sveta generalom Petrom Zivkovičem v predsedništvu mini-sirskega sveta prisego. Beograd, 7. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen sa kontrolorja na postaji Uubljana - gor. kolodvor v 7. skupini g. Viljem Kelc, dosedanji kontrolor v isti skupini in šef postaje Škofja Loka. »Slehernik« pred Nunsko cerkvijo Kot druga gledališka predstava na prostem «r ciklusu prireditev z» kraljevi teden se je no* coj vršila pred nunsko cerkvijo predstava Hof-manstalovega Slehernika v režiji prof. fiesta In z Levarjem v naslov, vlogi. Zanimanje sa stvar Id pomeni novost v našem gledališkem življenju! In p« razmeroma ugodno vreme 8ta privabila lepo ttevllo tlaočev ljudi, ki so aasedU vrste se-detev In pripravljenih stojue, par tlsofi gledalcev pa se j« zadovoljilo, da so oddale« s Kongres* nega trga in a oken bližnjih hiš prisostvovali Igri. In upanje vseh se je Izpolnilo; s Slehernikom pred nunsko cerkvijo sta tako režija kakor dramski ansambel Izvršila živo, vsega spoštovanja vredno dejanje, ki za naše kulturno tlvljenje ne more ostati brez pomena. Hofmanstalova igra — o katere literarni in življenskl ceni sem že lani napisal nekaj kri' tičnih opomb — Je po svoji obliki in po svoji notranji težnji delo, kt v vsakem oziru zahteva širine, dimenzij in distanc: njega dejanje je prav tako odmaknjeno iz preproste realnosti v simbolnost, kakor Je njega zadnji namen, člo veku v sredo njegovega dneva priklicati misel na onostranstvo ln na poslednji reči ln ga z grozotno podčrtano primerjavo vsega časnega ln večnega pretresti ln osvojiti. Slehernik lahko računa na gotov uspeh samo tam, kjer ima do volj prostora za uveljavljanje vseh teh svojih notranjih in zunanjih razdalj, njemu je treba prostora, da se lahko afekt izživi ln da se mu lahko glas razlegne do tja, kamor seže. In tako so režiser in Igralci Sele nocoj imeli za Slehernika priliko, da dokažejo, kaj lahko dajo iz sebe — in bil je večer njehovega uspeha. Prof. Sest je smotrno priredil tekst, odmeril prostor notranjim In zunanjim stvarem ln de' janjem ter s skrbno, računajočo roko ves ogm men aparat spravil v sklad in red. Bile so scene, in minute, ki so človeka zavzele ln osvojile do dna. Levar je dal Slehernika i mogočno ge sto In živim doživetjem — nekateri prizori za bogato obloženo mizo in pa njegovo srečanje s skrinjo denarja na koncu so bili čisti biseri In v malem so mu pomagali držati tehtnico vsi predvsem Skrbinšek, Kralj, Debevec, Marija Vera in Cesar, potem Nablocka, Sari če va, Bol-tarjeva, Daneš, Lipah, Sancin, Potokar, Rakar jeva — ln vsi. Daleč okrog Kongresnega trga je ves čas vladala tišina in mir, kakor da so vse ulice prisluhnile zgodbi in dejanju. Občinstvo se je raz šlo pod močnim vtisom. FrL Otvoritev 12. glavne skupščine DN Skupščino je otvoril včeraj španski zunanji minister Lerroux — Titulescu drugič izvoljen za predsednika vse to so gotovo veseli znaki, da se je za-elo zopet resno delati v Evropi na gospodarskem zbližanju in medsebojnem zaupa- Ženeva, 7. sept. d. 2e dolgo pred počet-kom otvoritvene seje 12. zasedanja DN, ki 'e bila napovedana za pol 11. uro, je vladalo v hodnikih palače, kakor tudi po sosednih cestah živahno vrvenje. Zasedanje se je udeležilo 51 delegacij, trije ministrski predsedniki in 21 zunanjih ministrov je bilo iz različnih držav. Kot najpromi-nentnejše zastopnike navajamo Brianda, dr. Curtiusa, dr. Beneša, dr. Marinkoviča, Zaleskega, dr. Schobra, Venizelosa itd. — Točno ob pol 11. uri je otvoril španski zunanji minister Lerroux kot predsednik Sveta zborovanje s kratkim nagovorom. — Podal je kratek pregled čez dosedanji razvoj delovanja Društva narodov ter je poudarjal osobito velik pomen dela evropskega odseka. Slednjemu se je posrečilo tekom kratkih mesecev izdelati program o pomoči poljedelstvu in ustanoviti novo mednarodno agrarno društvo. Odsek za reparacije in plačilo vojnih dolgov, konference in pogajanja v Londonu, Parizu, Berlinu in Rimu, posredovanje reparacijske banke, sestanki strokovnjakov v Baselu — nju držav. S tem je končal Lerroux svoj otvoritveni govor in proglasil zasedanje za otvorjeno. Nato je sledila volitev predsednika zasedanja, ki se je zelo zavlekla. Dolgo se namreč niso mogli zediniti glede kandidata za to mesto. Končno je prišlo do ožje volitve med romunskim odposlancem Titu-lescujem in madjarskim zastopnikom grofom Apponiyjem, ki je končala z zmago Titulescuja, kateremu je pripadlo od 49 oddanih glasov 25. Tako je Titulescu tekom enega leta že v drugič predsednik zborovanja ND, kar se smatra v tukajšnjih krogih za izreden pojav. V svojem pro-gramnem govoru je postavil Titulescu smotreno in uspešno delo Društva narodov za vodilno geslo, katerega naj se vsi pri svojem delu v bodeč drže; kajti poznejšim rodovom moramo zapustiti že dograjeno, trdno stavbo miru. Medsebojno zaupanje, umevanje in odkritosrčnost nai bodo I podlaga našemu delu. Današnji sestanek angleškega parlamenta Po govorih zastopnikov vlade in opozicije bo parlament še danes glasoval o zaupnici vladi — Raču na se s 60 glasovi večine za vlado London, 7. sept. AA. Jutri popoldne se sestaneta 6 tednov prej, kakor je bilo določeno, obe zbornici angleškega parlamenta. Vlada bo predložila parlamentu takoj svoje predloge za štednjo. Spodnja zbornica bo na prvi seji poslušala kraljevo sporočilo. Nato bo ministrski predsednik predlagal izvolitev odbora za štednjo in imel važen govor o sedanji krizi, ki je imela za posledico sestavo narodne vlade. V imenu konservativne in liberalne stranke bosta govorila Baldwin in sir Herbert Samuel, v imenu opozicije pa Hen-derson. Nato bo zbornica glasovala o zaupnici vladi. Pričakujejo, da bo vlada imela 50 do 60 glasov večine. V sredo bo razpravljala zbornica v glavnem o formalnih zadevah. V četrtek predloži zakladni minister Snowden svoj zasilni proračun in potrebne predloge za izvedbo ukrepov za štednjo. Debata o zakonskem načrtu za štednjo bo v petek. Končna odločitev pade najbrž v ponedeljek ponoči. Sir Bolton Eyres Monsell je pozval vladne pristaše, naj bodo tekoin sedanjega zasedanja vedno prisotni; upa, da bo zasedanje kratko. Voditelj opozicije Henderson v sporočilu svojim pristašem priznava, da so njegovi bivši tovariši v sedanji vladi postopali tako iz prepričanja, vendar poudarja, da bo opozicija kljub temu energično zasledovala v parlamentu svojo politiko v skladu z obljubami delavske stranke pri zadnjih splošnih volitvah. Nove protifašistovske demonstracije v Parizu Panika v italijanskem paviljonu proti Italiji in zvrnjen kip Pariz, 7. septembra, n. Kakor poroča »Quotidien« naknadno, je prišlo o priliki poseta italijanskega kolonijalnega ministra De Bona do izgredov tudi v italijanskem paviljonu med zbranim ljudstvom, ki je prisostvovalo sprejemom in posetu. Ii gručo ljudi so se lačuli laški vzkliki proti Italiji. Tri osebe so začele deliti letake in zvrnile kip moia i fašistovskem kroju. Nastala je panika in povzročitelji demonstracij so zbežal' na kolonijalni razstavi — Vzkliki moža v fašistovskem kroju Rim, 7. sept. n. O Egidiju Cavalieriju, ki je napadel fašističnega kolonijalnega ministra De Bona ob njegovem prihodu v Pariz, pravi Tribuna, da je policija v Limanu dognala, da živita tam le dva Cavalierija in sta oba v Milanu. Fašistične oblasti so to sporočile pariški policiji in jo opozorile, da je atentator bržkone prijavil napačna ime in poreklo. i ♦' Monarhistične manifestacije na Španskem Madrid, 7. septembra, n. Včeraj so katoliki in monarhisti priredili velike demonstracije pred uredništvoma listov »Liberta« in »Heral-do«. Demonstrantje so hoteli vdreti v zgradbo. Klicali so kardinalu Seguri. Vodil Jih je neki duhovnik. Ko je nastopila policija, so se razpršili. Barcelona, 7. septembra, n. Generalna stavka je zaključena. Mir je ponovno vzpostavljen. Sindikati so pozvali svoje člane, naj gredo spet na delo. Izgleda, da bo delavstvo ta poziv sprejelo. Podmornica »Nautilus« Oslo, 7. septembra. AA. Tukajšnji krogi so sprejeli vesti h podmornici »Nautilus« z velikim veseljem. Ne vedo pa povedati, zakaj je Wilkims molčal S dni. Radiotelegrafist v Tromsoe, ki je bil z »Nautilusom« v zvezi 20 minut, pravi, da Wilkins ni povedal, zakaj je molčal, temveč le sporočil, da je na krovu vse zdravo in da plove podmornica v odprtih vodah. London, 7. septembra, n. Podmornica »Nautilus so vrača proti Spltzbergom, ker zaradi težkih poškodb ni mogla nadaljevati svoje poti. Ker je poškodovana, se je nagnila za 30 stopinj. Poročajo, da so znanstveni rezultati Wll-kinsonove ekspedicije zelo obsežni. Mednarodni šahovski turnir na Bledu Bled, 7. septembra Partija Spielmann-Aljeliin se je po 23 potezi končala remis, Tudi Vidmar in Pirc sta odigrala remis. Obe partiji sta bili otvorjeni z danskim gambitom. Tudi partija Maroczy-Kostič je bila remis. Kaslulan pa je premagal Stoltza v 31 potezi. Nedoigrane partije so se popoldne nadaljevale s tem uspehom. Astaloš je remiziral proti Flohru. Nicmcovič ni doigral svoje partije s Col-lc-om, enako je ostala nedoigrana partija Tar-lakower-Bogoljubov. Stanje po 12. kolu: Aljehin 10 (1), Kashdan 7 (1), Spielmann, Vidmar, Flohr 6 in pol, Bogoljubov 5 in pol (1), Kostič B in pol, Niemco-vič, Astaloš 5 (1), Stoltz, Maroczy 5, Tartakowe, Colle 4 n pol (1), Pirc 3 in pol (1). Jutri se odigrajo viseče partije. Letalske tekme za pokal Nj. Vel. kralja Beograd, 7. septembra. 1. Včeraj so se vršile velike letalske tekme za pokal Nj. Vel. kralja. Žirijo je zaključila smeje delo ob 10. in objavila končne rezultate, ki so: V tekmovanju vojnih dvosedežnih letal {e dosegel prvo mesto in si s tem priboril craljev pokal ter nagrado 20.000 Din tvrdke Rakovica pilot kapetan Mrak z opazovalcem poročnikom Mandraševicem, drugo nagrado 5000 Din aerokluba je dobil pilot podporočnik Teofanovič. V tekmovanju šolskih letal si je priboril zmago in prvo nagrado 12.000 Din letalskega poveljstva pilot podnarednik Korošec z opazovalcem poročnikom Rovškom, drugo nagrado 5000 dinarjev aerokluba pilot poročnik Akro z opazovalcem poročnikom Kranjcem, tretjo nagrado 5000 Din >Zmaja< pa pilot poročnik Delanski z opazovalcem podnaredni-kom Lazičem. Pri tekmovanju z lovskimi letali sta zmagala narednik Samulov, ki je dobil nagrado ministrstva vojske in mornarice 20.000 Din ter g. Dobnikar, 1, i je dobil nagrado 5000 Din aerokluba. Važno opozorilo za mlinarje Beograd, 7. septembra. AA. Privilegirana del ni sira družba za izvoz deželnih pridelkov kra ljevine Jugoslavije opozarja vse mline, ki se dozdaj niso prijavili privilegirani družbi, in to so vsi v vsej državi razen mlnov v Banatu ln Bački, da se morajo takoj prijaviti družbi z izjavo, ali hočejo pridržati trgovsko mletev ali mletev na merico (ušur), ker eden in isti mlin ne sme mleti na oba načina. Vsi trgovski mlini morajo kupovati pšenico od privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov. Ukinjena je omejitev za mletev sremske ln banatske pšenice ter se more mleti v neomejenih količinah. Isto tako morajo kupovati vsi mlini plombe pri omenjeni družbi ter voditi o njih knjigovodstvo kakor tudi o izvozu pšenice ali uvozu moke. Francija in vprašanje razorožitve Pariz, 7. septembra. Minister za letalstvo Dumesnil je, govoreč v imenu vlade o priliki proslave prve bitke na Marni, med drugim dejal: Vsak človek zdravega razuma odobrava plemenito akcijo Društva narodov za razorožitev. Toda če hočemo razorožiti fizično, moramo predhodno razorožiti tudi duhovno ter dobiti za razorožitev gotove garancije. Od dneva podpisa pakta Društva narodov je Francija izvršila veliko razorožitev. Dalje je 1. aprila 1923 znižala vojni rok na 18 mesecev, po podpisu sporazuma v Locarnu leta 1928 pa na 12 mesecev. L. 1921 je bila zmanjšana francoska vojska, ki bi mogla biti takoj mobilizirana, za celih 42 odstotkov. 1. januarja 1931 je francoska pomorska oborožitev znašala 628.000 ton, napram 750.000 tonam leta 1919. Francosko letalstvo je od dneva podpisa mirovne pogodbe efektivno mnogo manjše, kakor je bilo to predvideno. V ostalem Francija ne more iti mimo dejstva, da druge države povečavajo svojo oborožitev, medtem ko Francija vrši razorožitev. Druge države uporabljajo milijarde za svojo varnost, mnogo več kot Francija. Francija želi stopiti v mednarodno §odelovanje ter pričakuje od tega sodelovanja ugodnih rezultatov, hoče pa pri tem, da se spoštujejo mirovne pogodbe ter zakonite pravice do reparacij. Schober in Curtius sta dala v Ženevi izjave, ki sta bili sprejeti v Franciji lojalno in ki omogočata atmosfero evropskega sodelovanja. Na kraju je Dumesnil naglasil izjavo MacDonalda in Balwina. da vlada v Franciji miroljuben duh. Inozemstvo o naši novi ustavi Beograd, 7. septembra, o. »Tribune de Geneve« prinaša pod naslovom »K liberalnejšemu režimu« članek, v katerem pravi člankar med drugim: Rezultati režima, ki je bil vzpostavljen 6. januarja 1929, so popolni, posebno v pomirjenju političnega strankarstva, poravnavanju sporov med posameznimi deli naroda, v sanaciji administracije, izenačenju zakonov in zboljšanju gospodarskega položaja. Ti rezultati so omogočili jugoslovanskemu suverenu, ki čuti demokratsko, da je izpolnil svojo obljubo, da je dal narodu ustavo, ki garantira popolno politično svobodo, da je rekonstruiral vlado, v katero «•> noile osebnosti, ki so igrale važno - oH- tičnem življenju Jugoslavije. Mati in sin pred kazer*«Trim senatom Morilec Rudolf Mohorko kot priča Maribor, 7. septembra. Pred tukajšnjim kazenskim senatom sla se zagovarjala danes Ana Kovačeva in njen sin Anton Kovač iz Kamnice, oba iz družbe ziiiineaa roparskega morilca Rudolfa Mohorka. Ana Kovačeva je bila obtožena, da je pred leti skrivala pri sebi Rudolfa Mohorka, ki so ga tedaj iskale oblasti, ker Je zbežal od vojakov, pa tudi zaradi drugih deliktov. Njen Bin pa Je bil obtožen, da je skupaj z Mohorkom okradel posestnico Marijo Rožič iz Šobra. Ana Kovačeva, ki je spočetka vse tajila, je danes svojo krivdo deloma priznala. Kot priča je bil zaslišan tudi Mohorko, ki je odločno trdil, da se je skrival pri njej. Na podlagi te ugotovitve Je senat obsodil Kovačevo na eno leto ječe. eina pa, kateremu so tatvino prav tako dokazali, na 2 meseca strogega zapora. Krvava borba stražnika z razgrajači v Ptuju En napadalec težko ranjen Ptuj, 7. septembra. Snoči je prišlo do razburljivega dogodka, ki bo imel še hude posledice. Po raznih goBtilnah je popivala družba fantov in mož, pa se je nazadnje zbrala v gostilni »Pri grajski kleti«, kjer pa so bili gostje tako nasilni, da jih je gostilničar vrgel na cesto. Razgrajači pa tudi na cesti niso nehali. Moral je intervenirati stražnik. Ko je od enega izmed njih zahteval, naj se legitimira, se je pričel vmešavati krojaški mojster Blagovič. Stražnik Rupnik ga je opozoril, naj se ne vmešava v uradne posle. Blagovič pa ga ni poslušal, marveč dvignil roko in ga e pestjo udaril po glavi. Za ostale je bil to znak za napad. Navalili so na stražnika, ga pretepli in skušali nazadnje vreči v Dravo, šele v zadnjem hipu se je stražniku posrečilo, seči po revolverju, pa je oddal proti nasilnežem tri strele. Z dvema je zadel Blagoviča v ledja in v 6tegno. Stražnikovi streli pa so opozorili njegove tovariše in kmalu mu je prihitelo na pomoč več stražnikov, ki so napadalce obvladali in aretirali. Poleg Blagoviča, ki je moral v bolnišnico, je bil najbolj agresiven delavec Haneršak. Stražnik je dobil k sreči le lažje poškodbe. Zaradi dogodka so uvedli obsežno preiskavo. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 7. sept. d. V Severnih Alpah pretežno oblačno, hladno, mestoma deževno. V Južnib Alpah megleno, dež, široko. Zveza mest Dravske banovine ustanovljena Včeraj se je vršil v Ljubljani I. kongres mest in trgov Dravske banovine — Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki izdela pravila nove organizacije Ljubljana, 7. septembra. V dvoran! mestnega magistrata se je vršil dopoldne I. kongres mest in trgov Dravske banovine. Na kongresu so bili zastopani poleg Ljubljane Maribor (župan dr. Juvan), Celje (direktor Šubic), Ptuj (župan Brenčič), Brežice (Igo Šupan), Črnomelj (Karol Miiller), Kamnik (župan Fran Kratner), Kočevje (Makso Kostanjevec), Kranj (župan Pirc), Laško (podžupan Elsbacher), Ljutomer (Janko Divjak), Lož (Jožef Ule), Metlika (Ivan Golia), Novo mesto (župan dr. Režek), Radeče, Radovljica (Florjan Janc), Škofja Loka (župan Hafner), Šoštanj (dr. Mayer), Višnja gora (Ivan Bregar), Braslovče (Josip Omladič), Cerknica (Anton Verli), Dol. Lendava (Geza Šifrer), Domžale (Matej Furk), Kostanjevica (blagajnik Bučar), Kropa (Fran Petrač), Mengeš (župan Hinko Lebninger), Mengeš (župan Peter Lipar), Mozirje (Goričar), Rajhenburg (Vranetič), Ribnica (Ivan No--abj 05{urA) at[Aoqjj, ‘(fojnjjj) BaiUAag ‘(M®* lin), Vel. Lašče (Ivan Hočevar), Vrhnika (Jože Brenčič), Sv. Jurij ob j. žel. (Josip Drofenik), Tržič (župan Lončar), Zveza slov. mest in trgov. Kongres je otvoril ljubljanski župan dr. Dinko Puc pozdravil bana dr. Marušiča in vse navzoče in nato razmotrival o razmerju občin do države. Občina je temelj države, zalo se ne smejo omalovaževati finance mestnih občin. Nemčija je izžemala svoja mesta in je prav radi tega danes v tako težkem položaju, ker so si morala inesla pomagati z zunanjimi krediti. Enako je v Italiji. Kjer državo podpira občina, le tam je država zdrava. Res je. da je podlaga državi kmet, vendar pa državo na zunaj reprezentirajo mesta. Tako smo videli na mirovnih konferencah v Parizu, da so državne meje določali glede na mesta in njih potrebe. Zelo važno vprašanje v novem občinskem zakonu je tudi obseg občin in koliko okoliških občin naj se priključi mestom in trgom. TJ vprašanje je za naše trge in mesta življenskega pomena in bo ugodno rešeno le s sodelovanjem združenih mest in trgov. Tudi v vprašanjih so-cijalue oskrbe je potrebna organizacija, zlasti za to, ker ni dosedanji savez mest agilen in imajo mesta v raznih banovinah tudi različne interese. Tudi so v savezu včlanjena le večja mesta. Po mojem mnenju bi bilo dobro, da se osnuje za Dravsko banovino posebna organizacija, ki naj daje saVezu pobude, da bo mogel uspešno vršiti svojo nalogo. Pred očmi nam je mogočna organizacija češkoslovaških mest, ki se razteza čez vso državo. Stavim predlog, da se danes osnuje pripravljalni odbor nove organizacije, ki naj doseže, da se naše želje ne bodo več omalovaževale, temveč da bomo povabljeni k sodelovanju in odločanju pri vseh vprašanjih, ki se tičejo življenja mest in trgov. Odločitev prepuščamo Vam sainim. Županov govor so navzoči živahno aklamirali, nakar je vstal, burno pozdravljen, ban dr. Marušič in izjavil, da ni prišel na kongres, da zborovalce pozdravi, temveč da skupno preštudiramo eno ali dve resnici. Iz svoje mladosti se sporni-« njam epičnih borb, ki so jih vodila mesta in trgi, da so prišla v roke domačinov. Tedaj je ves narod sodeloval v teh bojih za mesta, kar je dokaz, da so mesta središča vsega naroda in da torej med mesti in deželo ne sme biti razlik. Na tem, kako se mesta upravljajo, je intere-siran ves narod. Diferenc ne bi smelo biti, ker so vsi le deli naroda, in je krepak in lep razvoj celega naroda mogoč le tedaj, če korakajo mesta in podeželje paralelno za napredkom. Zato prav in dobro, da je bil kongres sklican v političnem in gospodarskem tako važnem času. V političnem, ker smo na tem, da uklonemo vse politične strasti, v gospodarskem pa, ker ves svet drhti v krizi in hočemo poiskati leka v složnem delu in gospodarski solidnosti. Pri sobotni bakljadi sem slišal pomembno vzklike: oživela složna Jugoslavija k Složna pa naj ne bodo samo plemena, temveč naj sloga vlada tudi med vsemi sloji in razredi. Če bomo vsi tako delali, potem je bil ta kongres velik kamen k temeljem naše države. In zato mu želim največjega uspeha! Ko se je poleglo odobravanje, ki ga je vzbudil banov govor, je župan dr. Puc predlagal, da se odpošlje kralj udanostna brzojavka. Predlog je bil sprejet z velikim navdušenjem. Nato je govoril podžupan prof. Jarc o današnjem položaju mest in trgov v Dravski banovini. Današnji kongres hoče utrditi vez med mest'; in vasjo Resnica pa je, da je razlika med njimi: naloge mest in vasi so različne. Največji problem mest in trgov je novi občinski zakon. Potrebno je, da se seznanimo z načrti o njem. Ostojita dva načrta: eden o občinah, drugi o mestih. Vprašanje je, katera mesta pridejo v seznam mest, če se bo odločalo le po številu prebivalcev. V Banatu n. pr. so ogromne vasi, pri nas pa mala mesteca in trgi. ki imajo popolnoma druge potrebe. Važno vprašanje je tudi prenešen delokrog. Vzdrževanje policije, šolstva in cest nam je naprtilo velika bremena. Dalje je zelo važen občinski volilni red, zlasti glede na sezonske delavce, ki niso navezani na stalno bivanje v občini. Najvažnejši pa je seveda proračun. Treba bi bilo, da imamo zakon o samoupravnih financah. Na jasnem moramo biti, kako je s trošarino, vodarino, tržnimi in kanalskimi pristojbinami. Izdatki neprestano naraščajo, dohodkov je pa vedno manj, zato moramo pazno zasledovati ves potek razprav o novih zakonih. Ustanovila naj bi se posebna centrala, kjer bi juristični, finančni in drugi strokovnjaki presojali razna vprašanja. Načrtal sem Samo par problemov, s katerimi bi se moral baviti pripravljalni odbor nove organizacije. Magistratni svetnik dr. Riko Fux je nato podal obris, kakšna naj bi bila ta organizacija: Mesta in trgi Dravske banovine danes niso organizirani kot samostojna korporacija, temveč so združeni deloma v Savezu gradova v Zagrebu, deloma v Županski zvezi, ki združuje Vse občine, po večini so pa neorganizirani. Za bivšo mariborsko oblast je bila ustanovljena Zveza mest, trgov in zdraviliških občin s sedežem v Mariboru. Tako opažamo v tem oziru veliko razcepljenost, ki je le v škodo mestom in trgom, ki tvorijo enako interesno skupino lahko rečem skoraj v vseh vprašanjih komunalne politike. Avtonomna mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj so pred leti ustanovila Zvezo avtonomnih mest, ki pa ni prišla do prave veljave in do dela. Ta razbitost v organizaciji mest in trgov je gotovo le v škodo mestom 'n trgom in nujna je potreba z ozirom na današnji položaj, da se izvede enotna organizacija vseh mest in trgov in se event. še priključi zdraviliške občine. Nova ustava jamči občinam avto- nomijo, to pa ne zadostuje, treba je, da jo tudi sami čuvamo in s tem delom gradimo in spo-polnjujemo. Načela organizacije naj bi bila približno sledeča: Ustanovi se zveza mest in trgov Dravske banovine s sedežem v Ljubljani. Zveza ima nalogo, gojiti koristi v njej združenih mest in trgov, dajuti jim nasvete v vseh vprašanjih komunalne politike in podpirati s skupnim delom njih razvoj in uveljavljati praktično skušnje v upravi in v javnem gospodarstvu. Upravni organi Zveze so: glavna skupščina, ki obstoja iz delegatov posameznih članic. Število delegatov se določi s pravili in predsedstvo zveze, katerega voli glavna skupščina. Vse tozadevne' podrobnosti in delokrog obeh določajo pravila. Predsedstvo mora skrbeti za organizacijo Zvezne pisarne,' ki izvršuje tekoče zadeve. Finančna sredstva za vzdrževanje organizacije določa vsako leto glavna skupščina s proračunom ter obstojajo v glavnem iz prispevkov posameznih članov. V zvezi naj bi bila zdiužena vsa mesta in trgi in event. zdraviliške občine, ako se izreče današnji kongres za to, in Zveza naj bi potem pristopila kot članica Save-za gradova, kot državni organizaciji. Ker imajo avtonomna mesta v mnogih zadevah drugačne interese, kakor manjša mesta in trgi, bi bila avtrnomna mesta poleg tega še direktno včlanjena v Savezu gradova, kar se bi uredilo sporazumno s Savezom gradova. Z ozirom na to predlagam: I. kongres mest in trgov skleni, da se ustanovi Zveza mest in trgov za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Piipravljalni odbor ima nalogo, da izdela pravila Zveze, ki jih razpošlje vsem prijavljenim članicam v izjavo. Po izvršenih predpripravah, ki morajo biti izvršene najkasneje do 15. novembra 1931, skliče predsednik ustanovno skupščino zveze. Debata V debati se je prvi oglasil k besedi župan dr. Režek iz Novega mesta in izjavil, da smatra vzpodbudo iz Ljubljane za prav umestno in da sprejema stavljene predloge. Opozarjal je na potrebo certralizacije mestnih denarnih zavodov in želel, da se osnuje centralni denarni zavod. Za predloge so se nato v daljših izvajanjih izrekli mariborski župan dr. Juvan, predsednik Zveze slov. mest in trgov Drolenik, ptujski župan Brenčič, blagajnik Bučar iz Kostanjevice, Krulej iz Sevnice, Vinko Pavlin iz Trbovelj in župan Lebinger iz Litije, ki je predlagal, da se osnuje nova organizacija v sporazumu z Župansko zvezo. Predlogi Na predlog župana Pirca iz Kranja je bila debata zaključena, nakar je dal župan dr. Puc na glasovanje naslednje predloge: 1. Ustanovi se Zveza mest in trgov za Dravsko banovino. 2. Izvoli se pripravljalni odbor, ki ima nalogo izvršiti vse priprave, zlasti pa izdelati zadevna pravila. Pravila se razpošljejo vsem članicam v izjavo in se predlože v potrditev prihodnji glavni skupščini, ki se mora vršiti vsaj do 15. novembra. 3. Pripravljalni odbor tvorijo pod predsedstvom župana dr. Puca zastopniki Mariboru, Celja, Ptuja, Kamnika, Novega mesta, Kranja, Sevnice, Radeč, Kočevja in Zveze slov. mest in trgov in zdravilišč na Štajerskem. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti. Perite vse Vaše fine stvari v blagi peni KI VARUJE BARVO IN TKANINE t x J <> Referat inž. Mačkovska Zalem je imel inž. Mačkovšck od mestnega Grabenega urada kratek referat o naših mestih in novem gradbenem zakonu. Na predlog novomeškega župana dr. Režka se bo ta referat razmnožil in poslal na vpogled vsem zainteresiranim občinam. Iz referata posnemamo naslednje glavno misli: Z uveljavljenjem novega gradbenega zakona dobi vsa naša kraljevina trdne in solidne osnove pri izgrajevanju naših mest in trgov ln tudi ostalih selišč. Novi gradbeni zakon je zagrabil vprašanje naših večjih selišč na široko, kajti ugotoviti je treba, da vsebuje vsa moderna dognanja urbanizma in sodobne principe o ureditvi in izgraditvi mest in trgov. Novi gradbeni zakon služi občemu socijalnemu blagostanju in skuša z raznimi preventivnimi ukrepi preprečiti ekonomske zlouporabe poedlncev na korist splošnosti: on hoče omogočiti skupnosti v naših krajih boljše, zdravejše, cenejše in lepšo življenje. Novi gradbeni zakon je okvirni zakon, t. j. predvideva le splošna načela in predpise, ki se dajo vpoštevati po vsej državi; posameznim pokrajinam in krajem pa je prepuščena svoboda, da v okviru in intencijah gradbenega zakona dobijo svoje posebne predpise in gradbene pravilnike z vpoštevanjem lokalnih prilik, razpoložljivega gradbenega materijala, klimatskih prilik itd. Novi gradbeni zakon sestoji iz 4 delov: Prvi in najobsežnejši del obsega mesta in trge, drugi del sela, tretji industrijska in rudarska naselja, kopališča in zdravilišča, klimatske in turistične kraje, četrti prehodne in končne določbe. Karakteristika novega gradbenega zakona je vsebovana v prvem delu. Na katere kraje, mesta in trge se bo nunašal, bomo izvedeli šele iz posebne uredbe, ki jo bo izdal gradbeni minister v soglasju z ministrskim predsednikom. Ker dobi novi gradbeni zakon obvezno moč 6 mesecev po razglasitvi, tedaj 16. decembra letos, je verjetno, da bo do takrat ta uredba že izdana. Razširjajte Jugoslovana! Claude Anct: 37 fltpijtma Roman ruske deklice. »Ljubezen, svetle sanje nedolžnih devic! Kar nas je pametnih, iščemo v čutnosti edino resnico in neusahljive radosti erotike ne potrebujejo nikake spojitve s tisto bolezensko rahločutnostjo, ki napravi iz naj razumnejših ljudi tepce.« Tako se je norčevala. Zato je bila posebno hvaležna svojemu ljubčku, ki je znal tako dovršeno izpopolniti njeno življenje na način, ki je utešil čutnost, ne da bi zmešal glavo in srce. Vendar pa je imela v prvem tednu njunega bivanja na morskem nabrežju toliko nežnočutja, da ni omenjala svojih prejšnjih doživljajev. Vse, kar je govorila o ljubezni, je bilo zgolj splošno razglabljanje. Te pretrezne modrosti iz njenih otroških ust so bile v tako očitnem nasprotju z njeno osemnajstletno mladostjo, da se Konstantin ni mogel prečuditi. In tako je med resnimi pogovori in'blaženo opojnostjo prišel dan desetega junija, ko bo morala biti Arijana že doma! Nekoč je pač omenila, da mora odpotovati domov, ker jo veže neki dogovor, ki se ga mora točno držati. Ni pa hotela nič natančnejšega povedati, dasl je Konstantina silila radovednost, da bi o tem kaj več zvedel, posebno ker je mislil, da ve o njej vse. Odgovarjala mu je nejasno in namenoma dvoumno, kakor da gre za neki častni dolg, ki ga mora poravnati. Iz nekih namigovanj je sklepal, da gre tudi za denarna vprašanja. Ce Je začel o tem govoriti, je postala zamišljena in nervozna in ga končno prosila, naj ji ne omenja te mučne zadeve. Umolknil je, toda čutil je, da se skriva za tem nekaj resnega, in dal bi bil ne vem kaj, da bi razkril to tesnobno skrivnost. Nekega večera je na hotelski terasi v Jalti vnovič izjavila, da se morata ločiti, zdaj pa prav zares. »Ti boš zopet zablodil v širni svet in Iskal novih doživljajov, jaz pa bom v jeseni nadaljevala svoje vseučiliške študije v Moskvi. Po prvem semestru pojdem v tujino, v London ali Pariz.« »Tedaj se tam dobiva,« je vzkliknil Konstantin vzradoščen, »videla boš, kako lepo si bova tam uredila življenje!« »Nikoli več te ne bom videla,« je rekla mirno in ravnodušno, »čemu tudi? Pogrete radosti niso nič prida. Krasne dneve sva preživljala in pri tem naj ostane. — In vrhu tega,« je pristavila z dražestnim smehljajem, »sem imela nezaslišano srečo, da se vendar nisem zaljubila vate, dasi je bila nevarnost velika, ker ti si v resnici nevaren! Ali bi hotel, da bi bilo drugače? Ali bi hotel, da bi trpela zaradi tvoje odsotnosti?« »Da,« je rekel preprosto, »hotel bi.« »Dobro, toda jaz ne! Imam še vso mladost pred sabo in ne bi je hotela tebi žrtvovati. Hitro me boš pozabil; tako dekletce, kakor mi praviš, pač ne šteje pri tebi kdovekaj, ali ne? Hvala Bogu, da se je med nama vse tako izteklo, kakor sva se dogovorila. Pač ne bova začela nove igre, ki bi se ne prilegala ne tebi ne meni. Priznaj, da sem nesposobna igrati vlogo sladkoginjene ljubice. Ne, ne, čez nekaj dni se posloviva ...« Konstantin je opazoval Arijano in prevzemal ga je silen nemir. Njena veselost in njen ravnodušni glas sta ga globoko užalila. Se dolgo sta se tako dražila. Smehljajoč se in navidezno ravnodušno je vsakdoi zmed njiju iskal šibko mesto pri nasprotniku, da mu zapiči vanje zastrupljeno puščico. Kdor ju je opazoval, bi bil rekel, da si dva zaljubljenca govorita sladke besede! Končno je Konstantin zaključil pogovor: »Midva sva si prav blizu, vendar pa je med nama brezno, ki ga ne morem premostiti. — Pojdiva.« Na Arijaninih ustnah se je pokazal bolesten nasmeh. Vstala je in šla peš domov. Mesec je plesal po valujočem morju in oblil dremajoče sadovnjake z miglajočo svetlobo. Arijana je molčala, Konstantinovo srce pa je prevzela trpka bolest. Molče sta šla k počitku. Toda v postelji se je Arijana privila k njemu, prijela z rokami njegovo glavo in jo pokrila s poljubi. »Odpusti!« je zatrepetal slabotni glas na njegovo uho. »Bilo je grdo od mene, ne bom več.« In Konstantin je zopet našel oni otroški, pohlevni, slabotni glasek, ki ga Je njegovo uho samo enkrat, slišalo, takrat, ko je bila Arijana prvič njegova. — VIII. Dva dni po tem večeru je prispela ob času obeda brzojavka. Konstantin jo je odprl in jo podal Arijani. Bil je nujno pozvan v Moskvo. Brez obotavljanja, in ne da bi Arijano vprašal — to je ona dobro opazila — je telegrafično naročil kupe za naslednji dan. Arijana ni izpregovorila besede obžalovanja in zvečer Je bila prav tako vesela ln zgovorna kakor običajno. Jz Dravsike banovine ‘Pozdrav pevcem Danes se zbere v naši metropoli izredno število pevcev, ki pridejo iz vseh delov naše banovine. Daleč od Ljutomera (Sv. Križ), doli izpod Gorjancev (Stopiče), Čatež ob Savi, izpod Maribora (Hoče) in iz divjega Bohinja jih žene k nam ljubezen do naše pesmi. Ta njihova ljubezen je občudovanja vredna, ker se ne ustraši niti največjih žrtev. Glejte, ko končajo delo v pozni nočni uri, gredo, se zbirajo uro in več daleč, krog svojega pevovodje, se vežbajo in vadijo, tako da po vaji ni časa za počitek, ker jih kliče zopet nujno poljsko delo. V šestih tednih so se naučili svojega programa, preskrbeli si tako ali drugače potne stroške, ki niso majhni, in prišli, da nam pokažejo svojo vročo ljubezen do lepe slovenske pesmi. Ničesar nimajo od teh velikih žrtev drugega, kot samo zavest, da bodo v združeni armadi poklonili se svojim idejam. Zuljave so njih roke, ponošena obleka, njihovih čevljev se drži gorska ilovica težkih poti, a njihovo srce je prožno, polno, rahločutno, mehko in navdušeno obenem. Niti najmanjšega materijalnega dobitka ne bo imel nihče za svoj trud in velike žrtve. Pa jih je vroča želja po vzajemnosti na mah navdušila ir. jih zbrala v mogočnem zboru. Tej veliki ljubezni, tej brezprimerni idealni požrtvovalnosti, temu prelepemu misijonskemu delu na polju blažitve naših src — čast in slava! Dragi pevci, cenjene pevke, naša metropola Ljubljana Vam kliče najprisrčnejši: DOBRO DOŠLI! K programu današnjega koncerta pevske zveze Program obsega v bistvu dva dela. V prvem delu bo zbor izvajal pet umetnih pesmi, in sicer eno v ženskem (štiriglasno), eno v moškem in tri v mešanem zboru. Izmed teh naj omenimo zlasti dve. Svetkova »Ponte dei sospiri«, zložena leta 1910. v spomin na izlet pevskega društva Ljubljana v Benetke, ki je prepolna silne dramatike. Mozeg se strese človeku ob uvodnem in sklepnem stavku, ki slika strahoto »Mostu zdihovanja«. Kontrast neizrekljive sile mu je drugi in tretji stavek in še posebno četrti, ki riše v razigrani razposajenosti živo silo življenja. Pesem v literaturi zadnjih dvajset let nima para. Železnikovo »Jutro« je mogočen spev stvarstva, ki doni v prelestnih barvah s polnimi orgijami v porajajoči se zarji. Gozdno drevje se v popolni spoštljivi tišini klanja zarji, ki se razlije v vsem sijaju in objame vse stvarstvo. Je to spev, ki se kosa uspešno z najboljšimi nove dobe In bo izvajan prvič. Mogočni zbor bo pokazal, da je tudi v taki formi kos sodobni glasbi. V drugem delu bodo imeli užitka še prav posebno oni, ki si domišljajo, da nova glasba ni zanje, saj obsega ta del 10 narodnih pesmi iz vseh slovenskih krajev v najlepši obliki. Zastopani so: Adamič, Bajuk, Dev, Hubad, Kimovec, Marolt in Prelovec. Odpel jih bo moški zbor štiri, ženski dve, mešani pa štiri. Izredno pri tem koncertu je to, da bo pel ves program ves zbor 2433 pevcev. Takega koncerta ne nudi vsaka prilika. Zato opozarjamo nanjo še prav posebno. Malo statistike h koncertu Pri današnjem koncertu bo sodelovalo 112 pevskih zborov s 2433 pevci in pevkami. So to zbori, ki pripadajo cerkniškemu okrožju (pet zborov ali 112 pevcev), kamniškemu (9 zborov ali 235 pevcev), kranjskemu (6 zborov ali 136 pevcev), krško-poljskemu (10 zborov ali 191 pevcev), ljubljanskemu (16 zborov ali 372 pevcev), novomeškemu (4 zbori ali 84 pevcev), radovljiškemu (12 zborov ali 274 pevcev), savskemu (5 zborov ali 109 pevcev), stiškemu (7 zborov ali 148 pevcev), škofjeloškemu (2 zbora ali 37 pevčevi, trebanjskemu (8 zborov ali 156 pevcev), višnjegorskemu (3 zbori ali 40 pevcev). Izven okrožij je 21 zborov s 423 pevci. Seznam zborov je v obliki zemljevida priobčil Ilustro-vani Slovenec z dne 6. IX. 1931. Ti zbori so se vežbali za ves koncert, ki obsega v veliki večini nove pesmi, komaj šest tednov, nekateri celo samo 14 dni. Imeli pa so nekaj skupnih vaj po okrožjih. V Ljubljani bodo imeli eno vajo. Je to pri nas prvi poskus takega koncerta. če pa zmorejo take prireditve drugod, zakaj jih ne bi zmogli mi. Bomo videli. Razširjajte Jugoslovana! Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna Jos. Reich. 16. uri se oglase vsi učenci k razdelitvi učilih ur. V pondeljek, dne 14. t. m. je pričetek rednega šolskega pouka v vseh oddelkih. — Šolsko vodstvo. ■ Fotoaparate in potrebščine, gramofone in plošče kupite le pri »Jugošport« A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva c. 34. 1436 ■ Gremij trgovcev v Ljubljani sporoča vsem gg. učnim gospodarjem, da se prične reden pouk na gremijalni trgovski šoli v četrtek, dne 10. t. m. ob 2. uri popoldne. Vsi oni vajenci, ki se še niso vpisali, naj to store najkasneje do 10. t. m. Načelstvo. Za splošno ključavničarstvo se priporoča Ivan Kralj, Gregorčičeva ulica 5. ■ Posojila uradnikom daje Beogradska zadruga, Ljubljana, Mestni trg 25, I. 1986 ■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlenien« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577! , 1470 ■ Tatvine. Natakarici Dragi Borkovj je bil ukraden iz stanovanja na Sv. Petra cesti 83 en par čevljev, vrednih 250 Din. — Posestniku Francu Veberju iz Rožne doline, cesta XV./9, je bilo ukradenih iz kokošnjaka 7 kur, vrednih 500 Din. — Gostilničarki Frančiški Kolenčevi, Janševa ulica, je bilo ukradenih iz shrambe 3 kg prašičjega mesa, 6 klobas in steklenica hruševca. ■ Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči. 1896 ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Colja Ivanka, 5 mesecev stara, hči dohodninskega paznika, Švabičeva ulica 15; grofica Auersperg Ema, 63 let, i.asebnica, Gradišče 10; Cof Dušan, 4 mesece, sin delavke, Zelena jama; Kerševan Ivan, 51 let, zidar, Podmilščakova 29; Turk Pavla, 10 let, hči banovinskega cestarja, Rovte 137; Jarc Alojzij, mizarski pomočnik, 26 let, Podreber; Leben Miroslav, 1 mesec, sin zidarskega pomočnika, Stepanja vas 71; Vodnik Franja, 45 let, žena posestnika, Zaboršt 15; Černigoj Danica, 19 let, brezposelna bolniška strežnica, Zg. šiška 30; Kukoviča Anton, 29 let, kovač, Izlake 2; Meše Marija, 73 let, občinska reva, Vrbljenje 2; Juhant Matevž, 50 let, kaj-žar, Podboršt 33; Iršič Neža, 43 let, bivša služkinja, Vidovdanska 9; Ranberger Maks, posestnik, 32 let, Mirna peč 9; Lukas Matilda, žena izdelov. hamonik, 64 let, Dunajska 31; Burger Josip, 4 mesece, sin dninarja, Srednja vas 10; Jenko Vera, 21 let, navijalka, Jarše 17; No* votny Jan, 54 let, mojster, Kranj; Zupan Le-nard, 67 let, posestnik, Kokrca 1; Riss Josipina, 27 let, zasebnica, Švabičeva 15; Dolinšek Janez’ ob.činski revež, 73 let, Vidovdanska 9. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! B Pozor avtomobilisti! Ličanje, tapeciranje avtomobilov točno in po nizki ceni izvršuje Ignac Kastrin, Ljubljana, Karlovška cesta 22. ■ Ogenj v Dukičevi baraki. V nedeljo zvečer se je vnela radi kratkega električnega stika Dukičeva baraka ob mostu na Opekarski cesti. Ogenj so pogasili nekateri mimoidoči, tako da je.škoda na električnem števcu in deskali neznatna. ■ Žeparji na delu. Na velesejmu so se pojavili žeparji. Ključavničarju Francu Koblerju je bila ukradena iz žepa črna listnica s 300 Din, uradnici Josipini Kresakovj rjava denarnica s 150 Din, čevljarju Josipu Kmetecu pa denarnica s 140 Din. ® Konjske prireditve. Danes se bo vršil drugi del konjskih dirk na vojaškem vežbališču pri Ljubljani. Program bo vseboval kasaške in jahalne dirke. Razen ameriških konj bodo vozili tudi tukajšnji domači konji, katerih je prijavljeno veliko število. Jahalo se bo dvakrat brez zaprek in enkrat čez zapreke. Pričetek ob pol 3. popoldne. Zveza z vlakom ob 13-49 iz Ljubljane; autobusi vozijo vsake četrt ure izpred Figovca in Marijinega trga. ■ Poizkušen samomor. 34-letni skladiščni (IV lavec državne železnice na glavnem kolodvoru Kristan Alojzij, doma iz Gradca pri Litiji je bil včeraj v substituciji na direkciji železnic. V nenadni duševni zmedenosti si je zasadil dvakrat nož v prsa. Zmedenost je baje dedna posledica. Rešilni avto je Kristana odpeljal v bolnišnico. Na vprašanje, zakaj je izvršil samomorilni poizkus, je odgovarjal v popolni zmedenosti, da je izdajalec. ■ Vpisovanje v umetniško šolo »Proliuda« v Ljubljani v vse oddelke se vrši dne 10., 11. in 12. t. m. vselej od 18. do 19 30 ure v poslopju Tehniške srednje šole v pritličju, soba št. 6, desno. Dohod iz Gorupove ulice št. 10, čez dvorišče. Reden pouk se prične v pondeljek, 14. septembra ob 18. uri. Pouk v javni risarski šo- li, ki je ob nedeljah od 9. do 12. ure, pa se prične v nedeljo 4. oktobra. Umetniška šola »Probuda« nudi priliko vsakemu brez razlike starosti in predizobrazbe, da se izobrazuje v umetnosti in umetni obrti. Letošnji program sestoji iz sledečih tečajev in oddelkov: Oddelek za figuralno risanje. Oddelek za dekorativno risanje in narodno ornamentiko. Javna risarska šola. Slikanje po naravi. Grafika. Fotografija. Mala plastika in medaljerstvo. Kiparstvo. Slikanje na tkanino. Opisna geometrija in perspektiva. Usnjerez. Tečaj za deco, ki bi rada gojila elementarno risanje. Na ta tečaj opozarja vodstvo starše, ki so že lani želeli za pouk. Na razglasni deski umetniške šole »Probuda* v Ljubljani v vestibulu Tehniške srednje šole so razvidne vse podrobnosti. Informacije o šoli daje vodja šole profesor Sever Anton. Jz dlvucfih. fo&ncvin Samomor Slovenca v Sarajevu V Sarajevu je služil pri vojakih podnarednik Maks Česnik iz Maribora. Znano je, da se v vojski vsaki nediscipliranost kaznuje strogo po pravilih. Česnik je bil še mlad fant, star komaj 21 let, zato se ne smemo čuditi, če je prišel večkrat v nasprotje z disciplinskimi pravili in bil radi tega tudi večkrat kaznovan. V zadnjem času je spet zagrešil težji disciplinski prestopek in je vedel, da bo zanj kaznovan. Temu se je sedaj ognil s samomorom. V četrtek okoli 10. ponoči je prišel iz svoje sobe v vojašnici Vojvode Stepe, kjer je služil pri telegrafistih in vzel na hodniku puško in se vrnil z njo v sobo. Kratek čas na to pa so čuli stražarji iz njegove sobe strel. Prihiteli so v sobo in ga našli na tleh s puško v desni roki in končno rano na levi strani prvi. Vsaka pomoč je bila izključena, kajti nesrečni Cesnik je v nekaj hipih umrl. škoda za mladeniča, ki je bil sicer pošten, pa je našel radi mladostnih nepremišljenosti tako nesrečno smrt. Umor v Gornjem Bukovcu V Gornjem Bukovcu pri Zagrebu je našel danes v pretepu žalostno smrt neki kmet, oče petero otrok, med tem ko so nekega drugega kmeta prenesli težko ranjenega v zagrebško bolnico. Obeh žrtev je bil kriv demon alkohol. V neki gostilnici sta pila kmeta 32-letui Zvonko Potočič in 20-letni Blaž Jupar-Pavlinek. Oba sta precej pila, vendar ne toliko, da bi bila popolnoma pijana. Okoli 10. ure zvečer pa sta se odločila, da gresta domov. Kmalu nato, ko sta odšla, so začuli gostje v gostilni strašen krik. Odhiteli so takoj iz gostilne in našli nedaleč od nje vsa v krvi Potočiča in Jupar Pav-lineka. Prvi, ki je bil zaboden z nožem naravnost v prsa, je bil že mrtev, med tem ko je bil Pavlinek le težko ranjen. Odpeljali so ga takoj v bolnico. Kako se je vsa zadeva odigrala, nihče ne ve, najbrže pa sta se umorjeni in njegov tovariš s kom" sporekla, ali pa ju je celo mogoče kdo napadel iz maščevanja. Več za enkrat orožništvo še ni moglo zvedeti, ker je Pavlinek tako težko ranjen, da ga do sedaj še niso mogli zaslišali. Otroke prodala V Subotici se je pred dnevi dogodil naravnost neverjeten slučaj. Na trg je prišla neka ženska in začela klicali, da proda svoja dva otroka. Ljudje so prvotno mislili, da je pijana, ko pa so spoznali, da gre zares, je hitro dobila kupca. Triletnega fantka je kupil neki gospod za 300 dinarjev, 8-mesečnega dojenčka pa neka gospa za 40 dinarjev. Po kupčiji je ženska hitro izginila. Subotiška policija je zdaj začela poizvedovati, kdo da bi bila. ker sumi, da je najbrže otroka kje ukradla. JWar/bor Proslava prestolonaslednikovega rojstnega dne Kakor vsa Jugoslavija, tako je tudi naš Maribor proslavil včerajšnji rojstni dan Nj. Vis. kraljeviča Petra na najslovesnejši način. Mesto se je že v soboto okrasilo z državnimi zastavimi, včeraj pa so trobojnice vihrale z vseh hiš. Kljub dežju, ki je proslavo znatno oviral, se je kmalu po 7. uri zjutraj razvil po mestnih ulicah veličasten sprevod celokupnega vojaštva, ki je nato z godbo na čelu odkorakal na prostrano vojaško vežbališče na Tezno, kjer je bila izvršena revija in parada, kateri so prisostvovali tudi zastopniki civilnih oblasti gg. okrožni inšpektor dr. Pr. Schaubach, okrajna glavarja Makar in dr. Vrečar, magistratni svetnik dr. Rodošek, policijski predstojnik svetnik Gerzinič in drugi. Prav tako so bila zastopana tudi naraodna društva s predsednikom NO prof. Robertom Kendo na čelu. K paradi in reviji so se uredile vse čete mariborske garnizije s svojimi častniki in podčastniki, katerim je poveljeval poveljnik 45. pehotnega polka g. polkovnik Viljem Lubič, do-čim je sprejel raport in pregledal čete mestni poveljnik g. general D. Pavlovič. Služba božja na prostem, ki je bila tudi nameravana, se pa zaradi silne plohe ni mogla vršiti, Več tisoč Mariborčanov je odšlo tudi v Ljubljano k proslavi odkritja spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. # m Pogreb višjega sod. svetnika Stergarja. V nedeljo popoldne je bil na mestnem pokopališču na Pobrežju položen k večnemu počitku višji sodni svetnik g. Stergar. Pogrebne obrede je vodil župnik pater g. Landergott. Pogreba so se udeležili okrožni inšpektor g. dr. Schaubach, predsednik sodišča g. Toplak, podpredsednik g. dr. Pihler, državni pravdnik g. dr. Zorjan ter številni sodniki, sodnijski uradniki in nameščenci, odvetniki, notarji, sorodniki, znanci in pokojnikovi prijatelji. Po cerkvenih obredih so bili položeni na grob številni venci. m Nesreča. Pri prižiganju plina se je na glavnem kolodvoru opekel v nedeljo železničar Franc Lah iz Studencev. Moral je v bolnišnico. m Ceneno meso. Jutri, v sredo 9. t. m. se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo od 8. ure dalje 64 kg svinjine po 8 Din in 2 goveja jezika po 10 Din. m Današnji šport. Na igrišču Rapida bo danes ob 16. uri prijateljska nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. V predtekmi ob 14'30 se bosta srečali rezervni moštvi. m Samomor. V nedeljo zjutraj se je na neki ostri ograji na Pobrežju obesil 52 letni Franc Cvetko iz Spuhlje pri Ptuju, ki je bil v poslednjem času zaposlen pri nekem tukajšnjem stavbenem podjetju. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Vzrok ni znan. m Zastrupljenje. V nedeljo popoldne se je po nesreči zastrupila z lizolom ga. M. Zupan iz Studencev. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v« bolnišnico, kjer so ji izprali želodec in ji rešili življenje. m Smrt zaradi poškodb. V tukajšnji bolnišnici je na poškodbah, zadobljenih pri padcu z nekega kozolca, umrl v soboto pripravnik finančne kontrole Anton Debevc. Postal je žrtev svoje velike vestnosti. Naj v miru počiva! m Usoda izgubljene listnice. V petek popoldne je državni nameščenec A. M. izgubil sredi mesta denarnico z legitimacijo in večjo svoto denarja. Denarnico je kmalu nato nekdo našel, si prisvojil denar, 'denarnico z legitimacijo pa Vrgel v nek pisemski nabiralnik v Magdalen-skem predmestju. Uvedena preiskava je že ugotovila prvo sled. m Tatvina aktovke. Franc Grželj, zasebnik iz Ruš, je v soboto pozabil na nekem hodniku okrožnega sodišča 100 iDn vredno aktovko z raznimi dokumenti, srečkami itd. Ko se je čez četrt ure vrnil, je ni bilo več. m Tatvina kolesa. Francu Postraku, zidarju s Pobrežja je v soboto neznanec ukradel iz veže okrožnega sodišča 1700 Din vredno kolo znamke »Opel«. m Čigav je pes? K zasebnici Konstanci Freh-movi, stanujoči v Maistrovi ulici 17 se je v soboto zatekel poldrugo leto star pes volčjak. Lastnik ga najde pri imenovani gospej. m Tihotapstvo. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu so finačni stražniki zasledili neznane tihotapce, na katere so tudi streljali, a so kljub temu pobegnili. Odvrgli so na begu 7 kg saharina. Tu so pa izsledili neko Katarino Kodermanovo, ki je nosila več kilogramov saharina, užjgalnih kamenčkov in cigaretnih papirčkov. Oddana je bila v zapor. m Himen. Včeraj sta se poročila sodnik dr. Miroslav Dev in gospodična Anica Kacova, hčerka zobozdravnika dr. Viktorja Kaca. Mlademu paru želimo obilo sreče. m Pevska vaja. Pevski zbor Glasbene Matice ima jutri ob 20. uri skupno vajo. m Odlikovanje učiteljice. Z redom sv. Save IV. vrste je bila te dni odlikovana zaslužna narodna delavka ga. Franja Conceva, upokojena učiteljica v.Jarenini. čestitamo! m Konjske dirke. Za nedeljo 13. t. m. napovedane konjske dirke na Teznu so se odgodile na poznejši čas. Ge I#e Proslava prestolonaslednikovega rojstnega dne Proslava rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se je vršila samo v cerkvah, ker se radi dežja parada na Glaziji ni mogla vršiti. Ob 8. je v župni cerkvi opravil opat gosp. Jurak slovesno mašo ob številni asistenci. Po maši so se v slovenskem jeziku pele molitve za prestolonaslednika. Službi božji so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti, oficirski zbor, rezervni oficirji, Sokoli v kroju ter mnogo občinstva. Nato sta se vršili službi božji v pravoslavni kapeli ter v evangeljski cerkvi. Mesto je bilo vse v zastavah, zvečer pa se je vršila po mestu bakljada vojaštva. * Smrtni padec z drevesa. V soboto je 43-letna posestnica Einsiedler Frančiška v Trnovljah pri obiranju hrušk padla z drevesa. Nesrečnica si je pri padcu zlomila lobanjo. Njeni svojci so hitro pozvali rešilno postajo, ki je v nekaj minutah prispela z rešilnim avtom. Ponesrečenka pa je medtem že izdihnila. * Smrtna kosa. 6. t. m. je v javni bolnici umrl 80-letni Cvtkel Lovrenc iz Gaberja. — V nedeljo je na Teharjih umrla ga. šah Helena roj. Nidorfer. Pokopali jo bodo danes dopoldan ob 10. na teharskem pokopališču. Preostalim naše sožalje! * Nezgoda. Nogo si je zlomil, pa je šel peš v bolnico. V nedeljo zvečer je s savinjskim vlakom prišel v Celje 30-letni delavec Bastl Franc, ki si je opoldan pri padcu zlomil desno nogo. Kljub poškodbi se je kar peš odpravil v javno bolnico. Pred mestnim načelstvom pa mu Je nenadoma postalo slabo in se je zgrudil na tla. Moštvo rešilnega oddelka, ki je nameščen v poslopju mestnega načelstva, ga je takoj opazilo ter z rešilnim avtom prepeljalo v bolnico. * Zopet podtaknjen požar. V noči od sobote na nedeljo je začelo goreti pri posestniku Drču Vinko na Gomilskem. Gorelo je gospodarsko poslopje, ki je bilo polno sena. Prišli -so gasilci iz več krajev, vendar pa poslopja niso megli več rešiti in so mogli le varovati sosedne hiše Domačini pa se niso upali iz svojih hiš, ker so s strahom pričakovali, kdaj da bo začelo goreti tudi pri njih. V tej okolici je mmreč v kratkem času že desetkrat gorelo in še ni bilo mogoče prijeti zločinskega požigalca. * Današnje prireditve kmetske mladine se začnejo ob 2. popoldan z odhodom povorke z Glazije skozi mesto na tekmovališče na Spodnji Hudinji. Tekma koscev se začne ob 3. popoldne. Izdelujemo raznovrstne predmete iz vseh vrst kovin (baker, med, aluminij itd.) po meri ali risbi. Dalje raznovrstno bakreno in aluminijasto kuhinjsko posodo za zavode, hotele itd. 1465 Prevzemamo vsakovrstna popravila Jos. Otorepec, d.zo.z. v Ljubljani Za Gradom 9 (ob koncu Streliške ul.) Ptuj Popravila v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla ter odkritje znamenite slike Kristusa kralja. Naše poročilo o popravilih v notranjosti minoritske cerkve sv. Petra in Pavla smo primorani — radi širše javnosti — nekoliko izpopolniti. P9pravila v notranjosti cerkve so bila, kakor smo se prepričali, res nujno potrebna. Stene so bile že tako vlažne, da se je omet odbil v celi cerkvi že 3 m visoko. Vlažni deli so se morali kolirati z mastikom in zopet ometati. Ker se je pokazala potreba tudi preslikovanja, so se očetje Minoriti odločili za temeljito restavracijo cerkve. Delo so poverili slikarskemu mojstru Petru Železniku iz Ljubljane, ki z mojstrsko umnostjo vodi delo. Cerkev bo preslikana v treh tonih prav okusno. Kipar Zoratti iz Maribora strokovnjaško popravlja altarje po navodilih konzervatorja dr. Steleta. Cerkev dobi tudi nove reliefe križevega pota, kakor tudi novo električno napeljavo. Pri popravljanju levega oltarja sv. Frančiška je dr. Stele odkril znamenito sliko Kristusa kralja, ki datira iz prve polovice XIII. stoletja; je to ena najstarejših slik Slovenije in velikega zgodovinskega pomena. Prihodnje dni pride v Ptuj akademski slikar Sternen, ki bo sliko renoviral in jo po možnosti skušal izločiti iz zida za tukajšnji muzej. O uspehu tega dela bomo poročali. Tombola. Odbor za popravilo cerkve sv. Pe- tra in Pavla v Ptuju priredi v nedeljo 4. oktobra ob 15. uri tombolo na Florjanskem trgu Tombola bo vsebovala bogate dobitke. Požar. Dne 4. t. m. je izbruhnil požar v Dra-žencih ter uničil 2 hiši z gospodarskimi poslopji vred. škoda je precejšnja. Kdo je zanetil ogenj, se ni moglo dognati. f Franjo Lovšin V Ljubljani je po kratki, a mučni bolezni umrl g. Franjo Lovšin, šolski upravitelj na Vinici. Pokojnik si je stekel na šolskem polju obilo zaslug, posebno delaven pa je bil za napredek učiteljstva ter bil zato tudi izvoljen za častnega člana učiteljskega društva v Črnomlju. Ni se pa pokojnik udejstvoval le na šolskem polju, temveč bil redno v prvih vrstah narodnih borcev. Kot Sokol in kot član drugih narodnih društev je bil pokojnik vzor kulturnega delavca in kot teh znan širom naše domovine. Prav v tako odločnem narodnem duhu pa je vzgojil pokojnik tudi vso svojo rodbino, ki ja vedno bila v ponos svojemu narodu. Slava spominu odličnega narodnega delavca! Naše sožalje težko prizadeti rodbini! Pogreb zaslužnega pokojnika bo v sredo 9. septembra ob 16. izpred mrtvašnice (Stara pot št. 2). Borzna poročila dne 7. septembra 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 7. sept. Amsterdam 2279'30 do 2280-14, Bruselj 78771—790-07, Curih 1103-25 do 1106-55, Dunaj 795-43—797-83, London 274-90 do 275-72, Newyork 5645-87—5662-87, Pariz 221-83—222-49, Praga 167-58—168-08, Trst 295‘85 do 296-75. Zagreb, 7. sept. Amsterdam 2279-30—2286-11, Dunaj 795-43-797-83, Bruselj 787-71—790-07, Budimpešta 274-96-275-72, Milan 295-85-296-75 Newyork kabel 56-5687—5673"87, Ne\vyork ček 56-4587-56-7387, Pariz 221-58-168-08, Praga 167-58-168-08, Curih 11-0325-11-0655. Curih, 7. sept. Beograd 9-05, Pariz 20-1075, London 24-915, Newyork 512-75, Bruselj 71'40, Milan 26-82, Madrid 45'45, Amsterdam 206-60, Berlin 121-40, Dunaj 72-10, Stockholm 137-25, Oslo 137-10, Kopenhagen 137-075, Sofija 3'72, Praga 15-10, Varšava 57-50, Atene 6'65, Carigrad 2-43, Bukarešta 3-045, Helsingfors 12'90. Vrednostni papirji Zagreb, 7. sept. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70-50—72, voj. škoda 319—321 (320), kasa 319-321 (321, 322, 323), december 328—330 (330, 332, 334), 4% agr. obv. 43 bi., 7% Blaire 61-50-64 (62, 63, 64), 8% Blaire 76 bi., 7% pos. hipot. b. 62—64 (65), 6% begluške obv. 48—50 (49). — Banke : Hrvatska 50 d., Pra-štediona 957"50—965, Union 150—155, Poljed. 53-50 d., Kredit 121—126, Jugo 67—68, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 68 d., Narodna 5200 d., Obrtna 36, Srbska 190—191, Zemalj-ska 110—115. — Industrije: Šečerana Osijek 211—215, Trboveljska 213—214, Vevče 120—122, Drava 192-50, Danica 65—70, Brod-vagon 30 bi., Tobačne srečke 25 bi., Isis 30 do 40, Jadr. 460—480, Dubrov. 300 d., Oceanija 190—200. Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču za koruze neenakomerna, brez prometa. Novi Sad, 7. sept. Pšenica, moka in pšenični otrobi ne bodo več notirali. Tendenca: neodrejena. Promet: koruza 37 vagonov. Budimpešta, 7. sept. Tendenca: prijaznejša Promet: sreden. Pšenica: 9"90—10'01 (9'92 do 9-94), marc 11-04-11-21 (11-08-11-09). -Rž : dec. 10-35—10-40, marc 11-35—11-50 (11-35 do 11-40). — Koruza: maj 11-80—11-90 Q1-80-11-85). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa. Svo/im čifafel/em pfipcpcčamc sledeče iiovezneifee lv2?dfee: Franc Forsek vedno sveže pecivo Trg kraljeviča Petra 2071 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCI A. Pauser zaloga špecerijskega J blaga in železnine. § ioooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo« i<5C5St9G3©63©S«Sa96lSa9i Udovič & Lampe strojno in stavbno ključavničarstvo v Novem mestu iS635l961>R9(5CSJ9SC5Sk9i Autotaksi 205 FERDO ZGAGA Telefon 18 Novo mesto Avtobusno podjetje ‘Fvanc Mlinci v? otvori v kratkem progo Novo mesto—Ljubljana ,Kje kupite potne koučšge, palice itd.?1 mmammaammm pri mmmmmmmmm Ciril Dular-ju 2009 Urban Horvat NOVO MESTO Prodajalna knjig, papirja, pisarniških, risarskih in šolskih potrebščin 1995 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC! Brezalkoholna gostilna I Beti Klepec I 200« Florjanov trg ^OOO 30000000000000000000000000000000OOOOOOOOOOOC Stavbno podjetje Martin Hočevar 2007 Novo mesto STANE VOVK E?1""** i" gostilna KAIDI1AZSS5S5555 Za obisk gostilne Pod Trško goro na Ločenski cesti se priporoča 2003 REZIKA GODINA OOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC Eksport lesa | Anton Petrič 1 kupuje vedno gozdove vsakovrstnih c sestojin za posek 8 ^000000000OUOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXXX)OOOOOOOOOOOOCOO Lesna trgovina in parna žaga 2062 // FRANC KUMP n== Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico r. z. z n. z. v Kandiji pri Novem mestu sprejema hranilne vloge tudi od nečlanov ter obrestuje po najvišji obrestni meri. 2028 Največja posojilna zadruga na Dolenjskem. 2500 zadružnikov Oglaiutf* v »Jugoslovanu !« Novo ustanovljeni kiparski, pozlatarski in rezbarskt atelje STANE VIDMAR Ljubljana Galusovo nabrežje 33 Izdeluje vsakovrstne a 1 tar j e, kipe. okvirje, okraske pohištva in ra/na druga rez-barska doia po na i nižjih cenah 1797 Stavbeno, galanterijsko in umetno kleparstvo LJUBLJANA Kolodvorska ul. 18 Pocinkanje in pocinjenje vsakovrstnih železnih izdelkov Točna postrežba Cene solidne ib43 Harmonike in vsa glasbila popravlja najceneie in solidno 1849 Karol Janc Llubliana Bohoričeva ulica 9. USUJE vsakovrstno in vse 1872 čevljarske potrebščine najnižje cene — nudi FRANC EEE ERJAVEC LJUBLJANA, Stari trg 11 a Pisarne. Tri dvosobne pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda v najem, ostale s 1. novembrom t. 1. Reflektanti dobe pojasnila v upravi. 1977 Brivski 1 salon za gospode. Solidna postrežba. Striženje bubifrizur. Mirko Zaietelj Brivski salon za gospoda. llubljana, Rimska cesta 24 na križišču Bleiweisove, Rimske in Tržaške ceste. ZALOGA ioos KOLES pnevmatiko in rezervnih dolov. Vsa popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov izvršuje točno in solidno tvrdka Siane RaLoš mehanična delavnica LJUBLJANA-MOSTE Društvena ulica št. 2 Splošno mizarstvo stavbeno, pohištveno, zlasti za vse pisarniške opreme za tape-cirarsko stroko. Specijalni oddelek za vsakovrstne zaboje, trgovske zaboje, zaboje za premog, pod nožnice (prukce), tudi najmanjša naročila izvršujem po zmernih cenah. Albert Černe, miz. mojster, Ljubljana Zg. Šiška (poleg re-mize). 1675 Spalnice I smrkave, p oljubno pleskane £o Din 2.900'— in raatove spalnice, polirane po Din 5700 nudi v najsolidnejši izdelavi pohištveno mizarstvo Anton Bizovičar Ljubljana GHnce, cesta II./l Postaja cestne ielezn SploSno čevljarstvo za izdelovanje vsakovrstnih čevljev, goi-zerc, škorenj kakor tudi za vsa popravila se priporoča Anton Brecelj Ljubljana Vodovodna cesta št. 5 nasproti topniške vojašnice v lastni hiši. Cene najnižje 1 1856 Vse vrste HARM01IK kakor tudi kromatič-ne, najbolje in najceneje kupite pri iz-delovatelju harmonik Franc Kucler postajaDrenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija Priznano najboljfa domača Izdelovalnica. ■ Nizke cene. Prr......... Bukova drva I trboveljski presni I pri tt. ,.KURIVO" IJUBLIANA Dunajska cesta 33 (na Balkanu) Telefon št. 34 84 • OJ gi?, jt m ° «* VI »jjSČ ■ (D »o — mn fl J * c • ‘S is ®> C 50 -!8 ■- ® S o - oj o ~ " * E ar Mt ^ m «»t« -mS'1 z x-- I s « 5 Jd > - Ss S1 .2, « o ,"7 •*-> 75 S " 3 8 ea a 4.3 > J2 ® O £| 5 D Q > 2 s ■ ^ 00 Nogavice, roka« vice, volna in bombaž v aajceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica Ui &Uri Lek. Stavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 570 Kieoinia Zurova prekrasni ljubavni ro man. Cena Din 30'—, v platnu vezan 35'—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče št. 10 L. Ornik manufaktura Maribor Koroška cesta 9 Plačilno olajšave! 697 Ce se slikale za 6 kart v ateljeju Josip Pogačnik dobite zraven brezplačno krasno, natančno podobno risbo. Oglejte si iste neobvezno v ateljeju Ljubljana, Mesini irg »lev. 17 1685 »Auiobus« Ljubljana VII Zg. Šiška 50 kakovost domačega izdelka uspešno tekmuje s tujim blagom Strojna delavnica vseh vrst karoserij 1507 L SLANOVIC 800 Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2 Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno pOniklovana. KROGLE (lignum santum) keglje za kegljišče, krogle za balinanje, vsakovrstne lesene igrače, razno šatulje v luksuzni izdelavi in vse predmete v leso-strugarski stroki, nudi Vam najceneje leos LOVRENČIČ VIKTOR strugar, LJUBLJANA Zalokarjeva ulica 13. Kovinska industrija JAKŠA S C«. Ljubljana VII izdeluje rlnčlce, kljukice In podkvice za čevlje, vlusnice, kovlnaste gumbe, rlnčlce za nahrbtnike, naramnice, bičev nike, okovice za trakove, plombe in krempone za gra* vuro firme, spojke, sponke, ploščice, zaklopke za regi* siralorje in mape 1. I. d. Karionažna lovoma Izdelu e škatle za zaklopnlce, in pomične, signature, tekture, kuverte za recepte, vrečice Iz papirja, kartone za zalogo, bonbonjere, konfeti, karto-nažno embalažo za industrije, lekarne, drogerije, parfume* rije itd. Na zalogi razne mape Dobavo točna. Telefon 31-42 1841 KONCESIONIRANO IANO 5>r _ S® HAVLIČEK FRAN LJUBLJANA - 5V.PETRA C.5 - TELEFON 3*i21 Kompletne inštalacije za električno luč, moč in hišne telefone. Popravila vseh elektrotehničnih aparatov, špecijalnih motorjev i. t. d. 1924 Oglejte si okna, vrata, roloje na ljubljanskem velesejmu — Paviljon E, katere je razstavila tovarna gradbenega in umetnega mizarstva Jožef Senica, Lfublana, Bežigrad, Tel. 28-71 1911 $$?«>111 'roVl”e Oi l0u«v,"a"'a Ta voA° 08 - . rt* • Sode vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osoblto Izdelujem sode za transportlra-nje vina, kakor tudi za hrambo. — Solidna in trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih eenah. Postrežba točna! Delo solidno! Franjo Repič 1157 sodarsko podjetje Ljubljana-Trnovo, Kolesijska ulica 18 COMMERCE OTVARJA JESENSKO PRODAJO Naše cene jasno šivane koton-odeje, ročno delo........... Šivane saten - odeje, fina vata............. Fino češko sukno za ženske plašče 140 cm Fina umetna svila............................ Jugoslovanski ceflr za srajce................ Šlfon 80 cm................................ Najfinejši šifon brez apreture 80 cm....... Moderno sukno za ženske obleke 130 om • Gladko volneno blago 110 cm.................. Angleško sukno za moške obleke............... Češki štofl za moške obleke.................. Pralna bombažna tourist-flanela............ Velour pralni barhend........................ D r i ia j o: • • • • komad ci Din NOVOST: Moderni trpežni čevlji, kolosalno niike cene. pri spomladanski prodaji, a še bolj boste sedaj. COMMERCE delniška družba LjubljjBflB, Tavčarjeva (Sodna) ulica 2 80’— „ „ 165-- m „ „ 55-- " »> »» TO*—- H )» 19 450 M 11 6' m 11 11 10*-— ii ii 11 48'— n ii n 20*— * Od 150 — 250-— ii i, 60 - 120' — ci Din 6 00 »» ii ii Zadovoljni ste bili 2046 Pozor! Za kraljev teden okrasite svoja okna. — Oddati imam lepe dekoracijske rastline, lovorje, palme, in veliko množino manjših rastlin. Se priporoča Pa.el Šimenc, vrtnarsko podjetje Sv. Križ-Ljubljana, cvetličarna Sv. Petra cesta 33, Telefon št. 27-29. 1910 Splošno mizarstvo Podpisana tvrdka se vljudno priporoča za vsa mizarska dela kot stavbena, pohištvena, Izložbena in vsakovrstne prodajalniške opreme Solidno delo! Nizke cene! Proračuni in načrti brezplačno! AL. TRINK strojno mizarstvo LJUBLJANA Linhartova ulica 8 Telefon 28-56 Drva za Lurivo, deske, remeljni nizka cena Ljubljana Gubčeva ulica štev. 23 1829 DOBAVA [polaganje ro K Ali 1959 Oglejte si Velesejem paviljon E 67-75 Egidij in Karol ERJAVEC, mizarstvo BROD / POLEG TACENSKEGA MOSTU / P. ŠT. VID n/Lj. Stalna zaloga pohištva — Samo domači, solidni, zajamčeni izdelki Priznano nizke cene — Kadar kupujete pohištvo, oglejte sl našo zalogo — Ogled tudi ob nedeljah — Autobus-zveza z Ljubljano P |s lo> Prepričajte se o veliki izbiri ter o nizkih cenah vsakovrstnega manufakturnega blaga, ki je na ogled v novi hiši trgovca ANTONA MACUNA V MARIBORU Gosposka ul. 10 in to ne le v izložbah ob ulici, temveč tudi v 16 metrov dolgem hodniku V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod Franjo Lovšin Šolski upravitelj, častni član Srezkega uči-čiteljskega društva J. u. U. v Črnomlju, častni član Gasilnega druStva, ustanovitelj Sokola in drugih druStev na Vinici dne 7. t. m. po kratkem, velikem trpljenju, v 69. letu svoje starosti, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 9. septembra 1931 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Ljubljana-Vinica, dne 7. septembra 1931. Frančiška soproga. Ltijiza in Poldka Lovšin sinahi. Avgust Kravos zet. Cvetka, Marko, janko, Saša vnuki in vnukinje. Alfonz Berta Evgen hči. Mirko Marija Teodor sestra. sinovi. 2077 Službene objave Razglasi osrednje vlade Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za mesec september 1931. Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je gospod minister za finance glede na dejstva, da se menjava vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju, določil z odločbo br. II. 95.850 z dne 24. avgusta 1981. leta nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki se glasd na zlato ali inozemsko valuto, ter se morajo po tem znesku pobirati takse po zakonu o taksah in sicer: 1 napoleondor............................ 1 turSka zlata lira.................> 249-— 1 angleški funt ....... > 274-50 1 dolar 1 kanadski dolar............. 1 nemška zlata marka . . . 1 zlat zlot ......... 1 avstrijski Šiling ...... » 1 belg...................... > 1 pengo ................... . 1 braziijakj milreis . . . , 1 egiptovski funt . . . . < J uruguajski pezos .... 1 argentinski pezos ... 1 turSka papirnata lira . . 100 'turških papirnatih piastrov 100 albanskih frankov . . . 100 zlatih francoskih frankov . . 100 francoskih frankov...............» ^21-45 100 Švicarskih frankov ... 100 italijanskih lir .... 100 nizozemskih goldinarjev . 100 bolgarskih levov .... 100 romunskih lejev............... 100 danskih kron.....................> 1610-— 100 Švedskih kron ....... » 1511-60 100 norveških kron > 1510'50 100 pezet ................... 100 drahem.................... 100 čeikoelovaSkib kron . . 100 finskih mark............. 100 Letonskih lat..........., Ti kurzi veljajo za čas od dne 1.do dne 80. septembra 1981. ter se marajo uporabljati tudi v nastopnih primerih: 1. ko se sprejema kovano zlato — napoleon-dori in zlate turške Ure - pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo luške takse, o čemer izda oddelek aa davke potrebna navodila; 3. bot obračumavalni tečaji ta angažiranje in potrofaje po proračunu za leto 1931./1982. pn vseh državnih Izplačilih v tujih valutah; in 4. ko se sprejemalo za kavcijo obveznice na-5ih povojnih državnih zunanjih posojil v zlatil, 7%no in 8%no Blaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitiranih v New Yorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. Ib oddelka i> državno računovodstvo in proračun ministrstva za finance v Beogradu, 24. avgusta 1981., br. 11—95.850. Razglasi kraljevske banske uprave 2494 Izpremembe ▼ imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Matejčič Andrija, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške »bornice ta Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 26. avgusta 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Din 218-60 > 249-— > 274-50 » 56-50 > 5620 T> —■— 6-33 ■» 7-94 > 7-87 > 9-89 > 5-20 » 281-50 > 32-30 » 15-90 ■» 26-76 » 26-76 > 1077— > 1098-95 ■» 221-45 > 1098-95 > 295-50 » 2279-25 40-90 > 83-60 > 1610-- > 1511-60 > 1510-50 > 500-60 > 7310 > 167-40 > 142-20 > 1082-35 C 465/31-1. 2501 Oklic. Tožeča stranka dr. Prus Anton, odvetnik v Konjicah, je vložila proti toženi stranki Gobec Josip-u,. bivšemu posestniku in oskrbniku v Studenicah pri Poljčanah, radi 4932 Din 80 p s prip. k opravilni številki C 465/31 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 29. septembra 1931 ob devetih pred tem sodiščem v izbi št 4. Ker je bivališče tožene stranke nepiano, se postavlja g. Fink Mihael, hranilnični uradnik v Konjicah, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II., dne 13. avgusta 1931. Nc 285/31—2. 2498 * Amortizacija. Na prošnjo Šoštarič Marije, posestnice v Kraljevcih, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi v teku šestih mesecev, počenši dne 28. avgusta 1931, svoje pravice, sice# bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložne knjbžice: a) št. 4695/6230 po 4550 Din 71 p, b) št. 5210 po 8057 Din 11 p, c) štev. 5403 po 209 Din 05 p. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. I., dne 28. avgusta 1931. $ 1590/31—12. 2504 Dražbenl oklic In poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Savinjske posojilnice v Žalcu bo dne 2 0. oktobra 1931 ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga: 1. k.o.Sv. Pongrac vi. št. 206, označba nepremičnin: hiša, cenilna vrednost Din 80.000'—, gospodarsko poslopje s kozolcem, svinjakom in drvarnico 148.000-— Din, zemljišče: njive, travniki in gozd 119.610'40 Din, pritikline 27.265'— dinarjev, 2. k. o. Zabukovca, vi. štev. 545, gozd s kamnolomom 38.171- —Din, pritikline 4455 — Din, skupaj 417.501'40 Din; najmanjši ponudek: 278.334-28 Din. Vadij 41.75014 Din. K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Sv. Pongrac, vi. št. 206, spadajo sledeče pritikline par konjev, dve kravi, 8500 hme-lovk, 1 mlatilnica, razna posoda in drugo gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 27.265*— Din. K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Zabukovca, vi. št. 545, spadajo sledeče pritikline: dva težka voza in razno kamno-lomno orodje v cenilni vrednosti 4455-— dinarjev. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 18. avgusta 1931. »gg E 352/31-14. 2499 Dražbeni oklic. Dne 3 0. septembra 1931 ob pol-devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vas, vi. št. 25, 26, 65 in 67, in zemljiška knjiga Sv. Janž I., vi. št. 35 in 36. Cenilna vrednost: 866.516 Din. 16 p; vrednost pritikline: 31.114'— Din; najmanjši ponudek: 244.344 Din 10 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Marenbergu, dne 26. avgusta 1931. * E 117/31-28. 2506 Dražbenl oklic. Dne 8. oktobra 1931 ob enajstih bo na licu mesta v Semiču štev. 61, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Semič, vi. št. 125, in zemljiška knjiga k. o. Semič, vi. št. 1920. Cenilna vrednost: Din 59.800’—; najmanjši ponudek: Din 39.866'—. Prodaja se vrši v treh skupinah parcel. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, dne 1. septembra 1931. * E 1250/31—10. 2503 Dražbenl oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Zdolšek Jakoba, trgovca v Marčavasi, bo dne 2 5. septembra 1931 ob desetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Pletovarje, vi. št. 38 hiša z gospodarskim poslopjem št. 23, klet, cenilna vrednost 5600-— Din, zemljiške parcele: njive, vinogradi, pašniki, travniki 10.436-80 Din; vi. štev. 164 zemljišče-hosta 20.31550 Din, pritikline 264-— Din, skupaj 36.616-30 Din; po odbitku prevžitnih pravic Karmuzel Kristine 10.000-— Din, v ostanku skupaj 26.616-30 dinarjev, najmanjši ponudek 17.744-20 dinarjev. Vadij 2661-63 Din. K nepremičnini zemljiška knjiga Pletovarje vi. št. 38 in 164 spadajo sledeče pri- tekline: 1 sod 156 litrov, 1 sod 56 litrov, 10 motik, 6 lesenih grabelj, 2 kosi, 1 lopata, 1 gnojne vile, 2 sekiri v cenilni vrednosti 264-— Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 19. avgusta 1931. * E 337/31—12 -505 Dražbenl oklic. Dne 2 9. oktobra 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Vid, vi. št. 141 in 215. Cenilna vrednost: Din 25.023-50 po odbitku vrednosti preživitnih pravic Tovornik Neže v znesku Din 600-—, čista cenilna vrednost Din 24423-50; vrednost pritikline: Din 398-70; najmanjši ponudek 16.283-— dinarjev. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki jfe nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 5. septembra 1931 * E 674/31-5. 2500 Dražbenl oklic. Dne 2. decembra 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velka, vi. št. 3. Cenilna vrednost: 79.463-57 Din; vrednost pritikline: 6.500 Din; najmanjši ponudek: 57.310 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Prevalje, dne 2. septembra 1931. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge; 952. Sedeži: Bizeljsko, Žiče, Mislinje, Špitalič, Rogatec, Gorjane. Dan vpisa: 19. avgusta 1931. Besedila: I. Pašniška in gozdna zadruga v Bizeljskem, reg. zadr. z om. zav. Firm. 434/31 — Zadr. IV 14/2. II. Pašniška in gozdna zadruga v Žičah, reg. zadr. z om. zav. Firm. 435/31 — Zadr. IV 16/2. III. Pašniška in gozdna zadruga v Zrečah, reg. zadr. z om. cav. Firm. 436/31 — Zadr. IV 18/2. IV. Pašniška in gozdna zadmiga v Misli-njah reg. zadr. i om. zav. Firm. 437/31 — Zadr. IV. 20/2. V. Pašniška in gozdna zadruga v Špitaliču, reg. zadr. z om. zav. Firm. 440/31 - Zadr. IV 22/2. VI. Pašniška in gozdna zadruga v Rogatcu, reg. zadr. z om. zav. Firm. 441/31 — Zadr. IV 24/2. VII. Pašniška in gozdna zadruga v Gorjanah, reg. zadr. z om. zav. Firm. 442/31 — Zadr. IV 26/2. A) Vsem navedenim zadrugam je isti namen: 1. združevati kmete v. pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;. 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. junija 1931, to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.; 4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo,; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva. B. Pri vseh navedenih zadrugah jamči zadružnik s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom. C. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s potrebnimi obvestili posameznih članov C. Pravico zastopati zadrugo ima načel stvo po predpisih zadružnega zakona. D. Besedilo firme pa podpisujeta skupno po dva člana nčealstva. E. Zadružna pogodba z dne: pri I. z dne 19. julija 1931; pri II. z dne 11. avgusta 1931, pri III. z dne 12. avgusta 1931; pri IV. z dne 5. avgusta 1931; pri V. z dne 13. avgusta 1931; pri VI. z dne 24. julija 1931; pri VII. z dne 14. avgusta 1931 F. Člani načelstva so: a) pri I.: Dernikovič Vinko, posestnik v Orešju št. 26, načelnik; Pinterič Karl, posestnik v Drenovcu 58, podnačelnik; Smeh Andrej, posestnik v Orešju št. 9; Berkovič Alojz, posestnik, Novavas št. 11, in Iljaž Jože, posestnik v Spod. Sušici št. 106 kot odborniki; b) pri II.: Gosak Anton, posestnik Žiče št. 24, načelnik; Klokočovnik Ivan, posestnik, Žiče št. 45, podnačelnik; Hlastec Miha, posestnik v Žičah št. 25; Olup Franc, pos., Žiče št. 40 in Sattler Franc, posestnik, Draža vas št. 34, kot odborniki; c) pri III.: Verčnik Ivan, posestnik, Zreče št. 53, načelnik; Hren Martin, posestnik, Dobrova št. 20, podnačelnik; Pačnik Jožef, posestnik, Resnik št. 19; Sadek Ivan, pos., Sv. Kunigunda št. 4, in Kangler Franc, posestnik, Sv. Kunigunda tš. 20, kot odborniki; č) pri IV.: Langeršek Avgust, posestnik, Straže, načelnik; Gornjak Franc, posestnik, Straže, podnačelnik; Škof Ferdo, pos. in trgovec, Straže, Goljat Rudolf, posestnik in trgovec, Dovže, in Kranjc Franc, posestnik, Št. IIj, kot odborniki; d) pri V.: Ambrož Martin, posestnik Špitalič št. 6, načelnik; Kropej Franc, posestnik Tolsti vrh št. 40, podnačelnik; Iskrač Janko, posestnik, Tolsti vrh št. 1; Oprčkal Jakob, delavec Tolsti vrh št. 8, in Pančič Alojz, posestnik, Stare Slemene št. 12 kot odborniki; e) pri VI.: Turk Luka, posestnik v Rogatcu št. 123, načelnik; Turk Jožef, posestnik v Rogatcu št 108, podnačelnik; Gobec Jakob, posestnik v Rogatcu št. 4, tajnik; Osvaldič Jožef, posestnik v Rogatcu St. 73, blagajnik, in Tepeš Konrad, posestnik v Rogatvu št. 82, odbornik; f) pri VII.: Sobotka Karl, posestnik, Poklek št. 30, načelnik, Hribar Jernej, posestnik, Gorjane št. 13, podnačelnik; Novak Janez, posestnik, Gorjane št. 34; Pribožič Jožef, posestnik, Vojsko št. 9; Kunej Ivan, posestnik, Železno št. 11, kot odborniki. Okožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 19. avgusta 1931. * 953. Sedež: Sromlje. Dan vpisa: 24. avgusta 1931. Besedilo: Pašniška in gosdna zadruga v Sromljah, registrovana zadruga c omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene paSnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., te je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, 8 potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevf itd.; 4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvof živinorejo in gozdarstvo,; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba (statut) z dne 15. av gusta 1931. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom. Javni razglasi zadruge se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov. Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačel-nika in še nadaljnih treh odbornikov. Člani načelstva so: 1. Bertole Ivan, posestnik, Sromlje 20 — načelnik; 2. Knez Martin, posestnik, Gornja Po-hanca 19 — podnačelnik, 3. Molan Franc, posestnik, Silovec št. 5; 4. Kos Gregor, poses., Curnovec št. 58, in 5. Keržan Franc, posestnik, Okljukova gora. Pravico zastopati zadrugo ima: načelstvo. Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva. V svrho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. štev. 183 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih »a-drug v Ljubljani. Okrožno kot trgovsko sedišče v Celja, odd, I., dne 24. avgusta 1931. Firm 443/31 — Zadr. IV 28/2. Kapitan podmornice »Nautilus« Hubert Wilkins. Zadnjih 6 dni o usodi podmornice »Nautilus«, ki plove pod ledom na severni tečaj, ni bilo nobenih vesti. Sedaj pa so se zopet javili in pravijo, da nadaljujejo svojo pot. Agitirajte za »Jugoslovana«/ Aljehin Spielmann Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! Moderni klobuki Humor. brez peresa ne gre. P. Ripson: Marsove skrivnosti (Roman.) Z bakljo prodirati v podzemsko centralo bi bilo naravnost neumno, treba je bilo svetiljke. Zato se je Robert vrnil v svoj stolp ter si napravil kolikor toliko dobro svetiljko. V shrambah v stolpu je bilo ogromno olja v velikih steklenih posodah. Iz ene teh posod je vzel seboj olja ter ga nalil v čisto primitivno svetiljko, ki si jo je bil napravil iz velike konservne škalje s pomočjo stenja, katerega je sam sesukal iz neke tkanine. Napravil je svetiljko tako, da je mogel regulirati velikost plamena in z njo se je podal v centralo. Vedel je, da mora majhen dinamo nekje biti stalno v obratu, kajti drugače ne bi bilo mogoče, da bi deloval lift v stolpu. Enako je morala dobivati svoj tok od tu električna peč in električna hladilna naprava. Šlo je za to, da najprej najde ta dinamo in eventuelno vključi luči, ako dobivajo tok od njega. Dva dni je stikal po ogromni podzemski napravi in slednjič je razumel nje načrt in sistem delovanja. Ako ne bi bil poprej preštudiral knjige o elektriki, ki se je nahajala v knjižnici, nikoli ne bi bil mogel spraviti naprave v pogon. Tako je pa tretji dan zabrnela najprej prva, in nato ostalih pet turbin, dinami so se zavrteli in Robert je bil gospodar nad tokom, ki ga niti Niagara ne proizvaja. Toda kaj sedaj? Najprej je Robert vstavil stroje. Saj mu vsa energija zaenkrat ni nič koristila, ko je ni vedel uporabljati. Treba je bilo najprej najti brezžično oddajno postajo. To ni bilo ravno težko. Sledil je daljno-vodu, ki je bil napeljan iz centrale in po polurnem sprehodu prišel do čudne naprave, ki prav nič ni bila podobna ze- meljskm brezžičnim postajam. Mesto anten so bili ko-vinasti oboki, visoki kakšnh dvajset metrov. Teh oko-kov je bilo več sto in iz njih je uhajala brezžična pogonska energija preko vsega planeta. Robert je pri preiskovanju te postaje spoznal, da je zgrajena tako, da zadostuje za njeno obratovanje en sam človek, enako kol pri električni centrali. Sedaj je vedel vse. Vrnil se je v centralo, spravil spet vodo na turbine in stroje v pogon in nato je vključil tok v daljnovod k radio postaji. Nato se je podal tja in tudi tu vključil stroje. Sedaj je imel energije dovolj za avto in za letalo. Zato se je vrnil nazaj k stolpu. Bil je silno radoveden, ali bo elektromobil funkcijoniral. Potegnil ga je iz garaže na cesto, sedel vanj, vključil tok v motor in v svoje največje veselje je začul značilno brnenje, kot ga vsi poznamo od motorjev cestne železnice. Nato je pritisnil na gumb za prvo hitrost. Zavriskal bi bil od veselja, kajti elektromobil je počasi, a brezslišno začel drčati po cesti. Robert je vključil drugo brzino, nato tretjo in kot bi bil vedno vozil takšno vozilo, je s hitrostjo osemdeset kilometrov brzel po cesti naprej. Nato je spet šel polagoma z brzinami nazaj in slednjič ustavil vozilo. Zdelo se mu je, da je v kraljestvu sanj. Voziti se z električnim avtomobilom, ki dobiva svojo pogonsko silo iz oddaljene centrale potom radijskega prenosa, to je bil vendar vedno ideal vseh iznajditeljev, po-čenši od Edisona. Ta problem je bil na Marsu že zdavnaj rešen. In na kako idealen način! In kakšne gume, kakšne ceste, kolika udobnost v vozul Da bi mogel vzeti seboj timilijonar, samo če bi si dal patentirati to iznajdbo. In kaj šele z drugimi stvarmi, ki se jih je bil naučil iz knjig! Računal je, da bi s temi iznajdbami postal tako bogat, da bi svojega bogastva sploh ne mogel napisati s številkami. 4. poglavje: Up in strah. V transkontinentalnem ekspresu, ki dirka med New Yorkom in San Frančiškom, sedita v klubskem vozu dva moža. Enega izmed njiju naši čitatelji dobro poznajo. Ralph Pint, newyoršlti naravoslovec, spremljevalec miss Alberte na njenem potovanju v Indijo je prvi, med tem ko je njegov drug, ki je z njim v živahnem razgovoru, simpatičen, mlad človek, ki izgleda kot kakšen univerzitetni dijak. Oblečen je elegantno in izgleda prijazno, inteligentno in energično. Vlak je bil pred pol ure zapustil Centralni kolodvor v New Yorku, hitel je skozi dolgi tunel pod reko Hudson in bežal skozi predmestja ven na prosto, v lepo zeleno naravo. Bila je pomlad, solnce je sijalo in v jutranji rosi so se blestele šume in travniki. — Vse se mi zdi kot san, je dejal mlajši starejšemu. Toda povejte mi vse potankosti, mister Pint, kako ste me odkrili in na kakšen način sem pravzaprav na tem potu. — Stvar je jako enostavna, dragi gospod Garel. Kol veste, sem sotrudnik in prijatelj miss Alberte Jerkiss, zaročnice vašega gospoda brata, ki se danes nahaja na Marsu. Miss Alberta je, potem ko je doznala za signale z Marsa, ki so jasno pričali, kje se nahaja gospod Robert, odpotovala na svoji jahti iz Indije nazaj v Ameriko. Vodstvo svojega velikanskega podjetja in sploh vso administracijo svojega premoženja je poverila bivšemu angleškemu polkovniku Fitzvvilliamsu, ki ga je bila spoznala v Indiji kot energičnega, praktičnega in pred vsem poštenega moža, skratka zlata duša, ki je ni para. Polkovnik je zapustil svoje službeno mesto in odšel z nami v Ameriko. Sedaj se nahaja v New Yorku, a ga boste kmalu spoznali, ker pride za nama. — Toda, kako ste zvedeli, da ima Robert brata, in kako ste me našli v Parizu? Zdravniški pouk le iz knjig V današnji Rusiji silno primanjkuje zdravnikov. Zato je ljudski komisarijat za narodno zdravje sklenil začeti akcijo, da poviša število medicincev na zdravniških šolah. Posebna no- vost bo to, da se bodo mogli medicinci učiti zdravljenja samo iz knjig, tako da se bodo lahko tudi daleč od šole pripravljali za' izpite. Na ta način upajo vzgojiti okoli 4000 medicincev, v prihodnjih letih pa še 15.000. Podmornica »Nautilus«. O podmornici dolgo ni bilo nobenih poročil;zadnje vesti so prišle od nje 30. avgusta. Sedaj se je zopet javila. I. mednarodni šahovski turnir na Bledu Stanje po 11. kolu Stoltz Vidmar Kashdan Maroczy 3500 žrtev linčanja Neke čudne vrste »strah« je vznemirjal več dni prebivalce predmestja Warringeu pri Kol-nu. »Strašilo« je na grajščini Krebelshof. Na gradu je služil konjski hlapec, ki je nedavno pri kopanju vtonil; hlapčevega trupla pa niso našli. Tako je ostala njegova soba prazna, ker se nihče ni hotel vanjo vseliti. Tisto noč po hlapčevi smrti so pa zaslišali iz hlapčeve sobe neko čudno trkanje, nato pa drsanje, kakor da nekdo hodi v copatah po sobi. Trkanje in drsanje so slišali v kratkih presledkih, dokler ni vse utihnilo. Ponavljalo pa se je trkanje in drsanje tudi naslednjo noč. Ljudje so bili vsled teh zagonetnih pojavov tako preplašeni, da je moral sam g. župnik poseči vmes: odšel je v sobo in jo je blagoslovil. »Strašilo« je pa kljub blagoslovu še dalje, tako da se je moral lastnik grajščine končno obrniti na policijo za pomoč, da se ubrani nočnega straha. Kriminalna policija v Kolnu je res odposlala na lice mesta nekaj svojih ljudi, ki so se v sobi nastanili. Pa tudi kriminalni organi so slišali okoli polnoči zagonetno trkanje in drsanje, toda ugotovili so, da prihaja ta šum iz nekega stranskega prostora v sosednji hiši. To je bila kuhinja, ki 6e je držala hlapčeve sobe. Ko so uradniki kuhinjo preiskali, so našli za pečjo velikega psa. Pes je ležal na veliki železni skledi; kedar pa se je pes premaknil, je skleda udarjala ob tla. Če se je pa čehal, se je skleda vrtela okoli same sebe in to je bilo drsanje. Kljub temu, da je bila stvar popolnoma jasna, pa ljudje še 'edno verujejo, da hlapec »nazaj hodi.. .« Straši Iz Washingtona poročajo, da je neka posebna komisija pravkar končala svoje poročilo o organizaciji amerikanskih jetnišnic, v svojem poročilu pa se izjavlja komisija jako ostro o ravnanju z zamorci v Zedinjenih državah. »Med krivicami pa, ki se gode zamorcem«, pravi poročilo, »ni nobena večja in hujša kakor tisti zločin, ki mu ljudje pravijo linčanje. Od leta 1882. do leta 1930. so linčali na zverinski način natančno 3533 zamorcev. To število pa bi bilo še znatno večje, če se ne bi bila od leta 1919. naprej propaganda proti linčanju zamorcev v Ameriki vedno bolj širila. V jetnišnicah pa ravnajo z zamorci kakor s sužnji, ki morajo delati v fabrikah »belih« ljudi zastonj kot živina, pri tem pa morajo mirno prenašati naravnost nečloveško ravnanje ž njimi.« Kosftč J; J®!° II. kolo Tartakower AstaloS Colle Niemcovlč Flohr Bogoljubov Lepa poročna darila Poročna darila so postala dandanes med pri-prostimi ljudmi že precej redek pojav, toda premožni sloji to navado še vedno visoko čislajo. Tako je bilo tudi pri poroki na romunskem dvoru, ko se je poročila princezinja Ileana, ki je dobila od svojih sorodnikov, pa tudi iz drugih krogov jako lepe stvari v dar kot spomin na njeno poroko. Kralj Karol je daroval princezinji krasno brošo z briljanti; kraljica-mati je darovala ovratnico z briljanti in pa velik biser, vdelan v krog briljantov, in nenavadno velik safir; bivša grška kraljica Elizabeta: biserno ogrlico; jugoslovanska kraljica: vse perilo; vojvodinja Blanka: diadem iz briljantov in ogrlico iz briljantov; njen brat princ Nikolaj: škatljico z nakitom; romunska vlada: škatljico iz zlata, vredno 200.000 Din, v škatljici pa ček na pol milijona dinarjev; guverner Besarabije general Rascanu: starinsko sliko visoke vrednosti; huzarski polk št. 4: dragoceno sliko; erdeljslco žensko društvo: zlato hišico, vredno pol milijona dinarjev; občina Crnovice: kocko iz čistega zlata, vredno 80.000 zlatih kron. Takih daril so poklonile razne občine in društva itd. nevesti dolgo vrsto; med temi darili pa je veliko daril, ki so zelo praktična, kar dokazuje, da so pričeli tudi zelo visoki krogi ceniti vrednost denarja in varčevali. Kaj je »Snob«? Ta beseda je prišla v svet iz Anglije. Odkod prihaja beseda sama, ni prav jasno; verjetno pa je, da prihaja od latinskega »sine nobili-tate«. Ti dve besedi so okrajševali »s. nob.« V, angleških plgmenitaških šolah se je šolalo namreč navadno tudi nekaj »neplemenitih« dečkov, da so pa te razlikovali od »plemenitih«, so dostavljali k. njihovemu imenu »s. nob.«, to Ja »neplemenit« (brez plemstva). Ti dečki seveda niso bili enakopravni s »plemenitimi«, čeprav so jih ljudje imeli tudi za plemenite, ker so so šolali na istih šolah s plemenitniki. Mogoče so se tudi dečki sami izdajali iz baharije za »plemenite«, čeprav to niso bili. Tako je prišlo do tega, da šo žaČeli' imenovati »snob« tistega, ki se je izdajal za kaj veij kakor je bil, potem pa tudi tiste, ,kl. so delaJi, da nekaj znajo in vedo, čeprav ni5 ne znajo.. . »Snobov« je dovolj tudi pri nas. Treba jo lo pogledati na naših ulicah razne »fičfiriče«, kako bulijo s svojimi neumno-debelimi očmi v kakšen avtomobil, kakor da bi bili bogvo kako učeni strbjni tehniki ali kaj podobnega, pa o avtomobilu ne vedo drugega kakor da ga vozi šofer... Dovolj je pa »snobov« tudi za druge stvari. Glej skozi okno četrt ure na ulico, pa jih boi videl dovolj t Viktor Pirnat: jCefovisče JVovo znesfc Omalovaževana ln zanemarjana Dolenjska vstaja iz pozabljenja. Tujsko-prometna razstava naših mest jo je dvignila iz okorelosti, ki ni bila okorelost in ne zaspanost, katero so ji doslej pripisovali odločujoči tujsko-prometni krogi, ki sta jim Gorenjska in Jadran začetek in konec vseh lepot. Tudi dolenjska zemlja je lepa in nič manj mikavna od drugih privlačnih delov jugoslovanskih pokrajin, in ko stopa vnovič, takorekoč prerojena, pred domačina in tujca, ko razgali pred njegovimi vzhičenimi očmi vse svoje doslej skrite in nepoznane krasote in tajne, je še lepša in bolj zaželjena, nalik mladi nevesti, ki si snema poročni venec. Pogled na Kapitelj Ni več nočnega čuvaja, ki bi pel ure, zginil je starinski vodnjak iz prostranega trga, utihnil Je njegov pritajeni šepet, ki mu je prisluškoval nesrečni pesnik Kette, misleč na svojo nedosežno Angelo, ostal pa nam je spomin na vso skrivnostno romantiko starega Novega mesta v sladki pesnikovi popevki: »Noč trudna molči, nezamudno beži črez mestni trg luna sanjava; vse v mraku mirno, na vodnjaku samo tih veterc z vodoj poigrava ...« čas beži, menjavajo se pokolenja in spreminja se lice zemlje. So pa še skriti kotički, ki jih moderna doba ni zasegla, ki jim je prizanesel tok časa in jim ohranil pečat njihove svojevrstne samobitnosti, jih pa pri tem vendar obdaril z vsemi sodobnimi pridobitvami, ki lajšajo in slaj-šajo človeku življenje. In taka je ljubka dolenjska metropola, starodavno Novo mesto, na mogočnem skalnem polotoku široke in globoke reke Krke, ki tiho in nemo se vije krog mesta in ga objema kot ljubica zvesta, kakor je zapel o njej novomeški pesnik Dragotin Kette. Da, tri Krke napajajo jugoslovansko zemljo, četrta pa boža bratski koroški rod, dolenjska Krka pa je le ena, in ta tajinstvena hčerka kraških jam in kotlin je za Novo mesto neprecenljive vrednosti ln v tujsko-prometnem oziru velevažna in nenadkriljiva, česar se Novome-Sčani doslej žal še ne zavedajo. Pod strmim mestnim obrežjem se njena struga razširi in vilu prebivalstva največ, to Je za 64'5*/» ter Je danes s svojimi 4045 prebivalci na osmem mestu v vrstnem redu naših mest. Poleg privatne Inl-cijative je tu pač velika zasluga sedanjega občinskega odbora, v prvi vrsti pa agilnega mestnega župana dr. Režeka. In tako nudi Novo mesto tujcu svoje pestro lice s položajem, ki je med najslikovitejšimi v naši ožji domovini, s svojo prelestno okolico pa brez dvoma med najlepšimi pokrajinami cela naše kraljevine. Srebrni pas reke Krke se ovija krog podolgovatega griča ter tvori polotok z mestoma zelo Mestni trg strmimi bregovi, vrh katerih kraljuje dolenjska metropola Novo mesto. Mogočna kapiteljska cerkev mu polaga krono, pod njo se na južnem koncu vije slikoviti Breg s starinskimi kočami, ki čepe kot pripete vrh obraslih skal nad skrivnostno strugo tihe Krke. Za Bregom vstajajo in se dvigajo vedno večje stavbe gori do kapitlja, na drugi strani pa se le v malo manj nagnjenem kotu spet spuščajo v dolino, ki Ja tudi posejana z ulicami in trgi ln cestami, ob katerih stoje velike in srednje, stare ln nov* zgradbe ter se preko senčnega drevoreda vlečejo spet navkreber, lezejo v nasprotni kapiteljski marof in se raztegnejo ob mogočnih šolskih stavbah ter se razgube v ljubki uradniški koloniji na dr. Režekovl cesti. Pogled na Novo mesto ln ozadje Je lz Kapiteljskega marofa edinstven, lkm dolg drevored, ki spaja novomeški glavni kolodvor črez hrib z Novim mestom (cesta gre okoli visoko nad Krko v ravnini), daje vzhičenemu potniku dovolj sence in prilike za počitek, vsaj so klopi kar posejane, in od tam se vidi vsa lepota dolenjske zemlje pod tajlnstveno Kuko goro, kot imenuje narod skrivnostne Gorjance. Njihova temna silhueta Je pač najlepša kulisa in najprimernejši okvir za toll ljubko ln mikavno sliko, kot se nudi radostnim očem. Novo mesto pod nogami, srebrni pas Krke, zeleni Ragov log, naravni mestni park onstran reke, tih in čudovit, zasanjan kot bajka, plodna polja, pisana naselja, bele cerkvice, skrivnostni gradovi, bujne gorice, ki že očitujejo pravo Jesensko razpoloženje, polno grozdja in cvička, ukan j a ln prepevanja tam okoli znane Trške gore z ljubko cerkvico, vse pisano in zeleno in prijazno in vabljivo, da človek ne ve, kje naj bi ustavil pogled. Oko pa le bega in srka ln se opaja do trudnostl. In kdor je užival to 'enkrat, pride še drugič in tretjič in pove drugim in vse se navdušuje za te dotlej nepoznane lepote, kojih odkritje pomeni za vsakega tujca doživetje. Nekdaj se je Novo mesto stiskalo le v ozka meje nategnjenega polotoka na levem bregu Krke. Zdaj ga Krka nekako razpolavlja. Preko predmestja Kandije se širi tja za kandljskl kolodvor, pa skoro do Šmihela, ln črez kmetijsko šolo na Grmu. To vse je zdaj veliko Novo mesto, ki se veča ln širi v treh smereh. Veličasten je fRestnl Glavni trg, imenovan »Trg kraljeviča Petra«. Ne severnem delu ga razbohoti ter nudi stotere možnosti uživanja zdravega vodnega športa. Kopališče. Tam je prihodnjost Novega mesta. Razširjeno je in povečano, pa še vedno premajhno. Trije bazeni za deco, male in velike plavače, več odskakovalnih desk v raznih višinah in zunaj široka in globoka Krka. Tako počasi teče, da se zdi kot mirno jezero. Sredi jezera podolgovat otoček, nasproti kopališča ka-menit otok v obliki mogočnega stebra železniškega mostu, ki veže tod Ljubljano z Zagrebom. Na kopališču vodovod in bufet, pred kopališčem senčni kostanji z zravnanim prostorom za soln-čenje. Ob kopališču čolnarna in malo nižje še ena, kjer se za mal denar dobi čoln ter se pohiti z njim doli do mestnega jeza mimo slikovitih pečin, vrh katerih kraljuje stari frančiškanski samostan, ali pa pet kilometrov navzgor do železniške postaje Straža-Toplice. Obrežje se polagoma znižuje, pestre slike pa se menjajo vsak trenutek. Marsikdo se spusti na to divno pot. S čolni in čolnički je Krka kar posejana. Za vodni šport pač ni nikjer lepše prilike. Tudi za ribarenje je možno izposlovati dovoljenje. Pred kopališčem se razteza obsežno nogometno igrališče. Nad njim tenišče. Pred kratkim Je bil tam teniški turnir. Igra se tudi hazena in vaterpolo. Vsakovrstne tekme niso redke. Baš danes praznuje Novo mesto svoj veliki športni dan, tekme na vodi in na suhem. Slovenski in bratski hrvaški športni svet je danes tam zbran. Novo mesto Ima tako srečen položaj, da Je enako prikladno za Slovence kot za Hrvate, ker leži skoro v sredini med Ljubljano in Zagrebom. Železniška in avtobusna zveza na vse strani. V bližini nekaj kilometrov kar dvoje toplic: radioemanacljsko kopališče Dolenjske Toplice v zapadni smeri, v vzhodni pa termalno emanacijsko kopališče šmarješke Toplice. Oboje razpolaga z mnogimi bazeni, stanovanjskimi prostori, lastnimi zdravniki, električno razsvetljavo, izvrstno prehrano, prelepo okolico, čistim zrakom in mirom. Poleti povsod vse polno. Tudi Novo mesto se dostojno pripravlja za sprejem tujcev. Trenutno razpolaga s štirimi hoteli, med katerimi je hotel »Metropola« baš dograjen 'modernejših principih. Pa tudi • hrane se giblje med 16 in 20 Din na dan, celotna penzija med 35 in 60 Din na dan. Tudi brez slaščičarne ni Novo mesto. Delikatesnih trgovin, kot tudi modnih in sličnega pa je na izbiro. Fotoamaterje poslužuje drogerija »Krka«. Ljubitelji filma najdejo zabavo v kinu »Meteor« in v najkrajšem času dobimo tudi zvočni film v Sokolskem domu, ki se ravno prenavlja. Dramskih odrov je več. Sokolski dom, Prosvetni dom, Rokodelski dom in šolski oder. Za muziko skrbita mestna godba na pihala in salonski sokolski orkester. Knjige izposoja sokolska knjižnica. Za zdravje je v polni meri poskrbljeno: moška in ženska bolnica, pet zdravnikov, trije zobozdravniki, dve lekarni in šolska poliklinika. Pa kdo bo govoril o bolezni, ko so doli ob bregovih Krke brezplačno na razpolago naj-blojši zdravniki, solnce, voda in zrak, ki je tam čist in mil, kot malokje, vsaj so se med svetovno vojno goriški begunci najlažje aklimatizirali baš v Novem mestu in njegovi neposredni okolici, kar bo pač najboljši dokaz za milo novomeško podnebje. Srednja letna temperatura znaša 9'4“ C ln zimska 0'7* C, kar znači, da je Novo mesto med najtoplejšlml kraji Dravske banovine. Isto je glede padavin, ki jih je komaj 1120 mm, kar je skoraj najmanj na slovenskem ozemlju. Ker v mestu ni tovarn, so le v obllžju kolodvora, oba kolodvora, Novo mesto ln Kandija, pa sta zunaj mesta, nima zraka kaj okužiti in razen ob prašnih cestah je mogoče povsod prosto in globoko dihanje. Kanalizacija Je prvovrstna, ne škodi pa kopalcem, ker je kopališče postavljeno nad mestom. Da ima Novo mesto prvovrstno pitno vodo, izpeljano po vodovodu iz podgorjanskih Stopič, da ima električno razsvetljavo, telegraf ln telefon, menda ni treba posebej povdarjati. Kratko povedano: tujec, ki ga bo morda le radovednost prinesla v Novo mesto, bo našel vse in odprte roke in odprto srce, če pa bo še kaj pogrešal, naj pripiše to na rovaš v tujsko-prometnem oziru še neizvežbanega občinstva, ki se bo gotovo potrudilo, ako bo našlo zanimanje za svoj ljubi domači kraj. Opozarjal pa bi pri tem tudi domače merodajne kroge, v prvi vrsti go- Kopahšre na Krkt hoteli Windischer, Koklič in Kondrič zadovolje tujca. Avtogaraž in mehaničnih delavnic za av-topotnike ne pogrešamo. Kavami Ima Novo mesto dve, dve brezalkoholni gostilni ter 27 restavracij in gostiln, med njimi znani gostilni »Pri štemburju« In »Pri Miškotu ali dolenjski železnici«. Skupno nudijo ta javna potniška zatočišča trenutno šestdeset tujskih sob s približno uto posteljami v ceni od 12 do 45 Din. Cena pre- stilnlčarje in trgovce, pa tudi privatnike in mladino, da bomo s solidnostjo in vsestransko uslužnostjo povdarill lepoto naše domačije ter tako trajno privezali nase, to je na mesto, tujce, ki nam bodo potem sami najboljša reklama, najverodostojnejša in najcenejša. Kakor je prej Novo mesto stoletja mirovalo ln takorekoč spalo, se je v zadnjem desetletju neverjetno dvignilo. V teku desetih let Je med vsemi 25 slovenskimi mesti napredovalo po šte- Viktor Pirnat: Po Gorjancih Gorjanci, čudežno ime, ob čigar zvoku zadrhti srce vsakomur, ki prebiva ob njihovem mehkem podnožju v prelestni dolini gradov to in onstran tihe, zasanjane Krke. Valovita njih krivulja s položnimi pobočji miče in vabi in težko je odoleti njihovim mamljivim konturam, težko je v teh solnčnih dneh ostati v dolini, čeravno se je treba ločiti od božajočih valov bistre Krke in od vsakdanje komoditete. Gorjanci so in ostanejo za nas dolince nerazdruž-ljivi s pojmom poletja in počitnic, in kdor le utegne, si utrga trohico dragocenega časa ter Pohiti v njihovo skrivnostno naročje. Tudi mene je izvleklo iz doline. In še nekaj °seb z menoj. Krasno poletno jutro, kot se paraj*, le med dolenjskimi holmi. Izza Opatove gore vstaja dan, z nami vred se dviga solnce, in ko mestni zaspanci šele lezejo iz svojih ležišč, smo mi že Pri svetem Miklavžu, nižjem vrhu zategnjene Kocjanske krivulje. Tropo mladine najdemo na obširni košenici. v jutranjem hladu vneto brcajo žogo in štejejo ?°le. Zastopana je starost od enega do treh kri-?ev. Složni so in zadovoljni in njihov prefekt Je med najvnetejšimi igralci. Ljubljana je pohitela na Gorjance. Napredek. Nismo več osamljeni dolenjski oboževatelji gorjanskih lepot, prihajajo že od drugod ter se prepričujejo, da je tudi na Dolenjskem lepo in prijetno in zabavno in krasno, da so tudi naše gore mikavne in zadovoljive, da je tudi njihov zrak opojen in tudi njihovo solnce žarko in zdravilno. Gazda Nace baš kliče k zajtrku. Tudi mi si privoščimo toplega čaja. Okrepčilu sledi počitek, med katerim se predamo planinskemu vzduhu in solncu in svojim sanjam. Prebudi nas klepetajoča pesem koscev, ki nabijajo svoja rezila v senci stoletnih bukev, da čim lažje in hitreje pospravijo gorjansko zeljad ter jo speljejo po izpranih kolovozih na svoje dolinske domove. Čas gorjanske košnje je zdaj, in Vse košenice so polne marljivih mož in žena, ki od zore do mraka vihte bridke kose in zobate grablje. In ta vzduli na solncu se pa-rečih planinskih trav! To je mogoče le na Gorjancih. Planinsko zavetišče, ki je improvizirano v bivši gorjanski mežnariji pod cerkvico, vedno bolj oživlja. Vedno novi obiski, pa jed in pijača, pa knjiga in časopis, pošta, in razgovor in sqieh. Neprisiljena zabava je tod doma. Podjetni šentjernejski Nace Hudoklin se je okorajžil in v sporazumu z novomeško podružnico SPD osnoval tam gorjansko zavetišč« in zatočišče za vse lačne in žejne romarje. Pre- belil je vse tri sobe v prvem nadstropju, do-čim je ostal spodnji prostor izključno SPD. Celodnevno nas je hranil za 12 Din, zajtrk, kosilo in večerja. Vina dovolj po kovaču liter in to dobrega dolinskega cvička. Pa se tudi še druge stvari dobe. Le za vodo je križ. Prvi izdatni studenec je pri »Gospodični«, gorjanskem studenčku, ki ga zdaj uklepajo v zidovje, da bi se ne izgubila niti kapljica te dragocene tekočine. Je pa »Gospodična« pol dobre ure po bregu navzdol. Z brento na rami tja in nazaj in natakanje počasi tekoče vode pa vzame ubogemu Nacku skoro dve uri časa in še kosti ga kar naprej bole. Saj mora vsak dan dvakrat »na vodoc. To je edina senčna stran Gorjancev. Pa še ta le za Naceta, za letovalce in turiste ne, ker njim ni treba po vodo, če sami nočejo. Tudi s prehrano je za Nacka težko, nam je bilo lahko. Vsak drugi dan jo je mož vsekal mimo Hude peči na Mihovo ali v Št. Jernej in včasih celo v Pleterje po živila. Lepšo solato smo jedli na Gorjancih, kot v dolini. Zanjo so poskrbeli očetje kartuzijani. Mesa nam ni manjkalo in kruh je bil vsak dan svež. In ker je Nacek hodil tolikokrat po isti poti črez Hudo peč mimo Minutnika po Pendirjevki, bi jaz predlagal, da se ona pot krsti na »Nac-kovo pote, zdaj ko so krstili vse gorjanske steze. Ninče je ni še tolikokrat prehodil in zaslug za napredek Gorjancev mu ob tolikih žrtvah tudi ne moremo odrekati. Ljubljančanov bi bre* njega ne bilo nikdar na Gorjance in še marsikoga morda ne. Nekaj korakov nad našim zavetiščem ljubka gorjanska cerkvica svetega Miklavža. 969 m visoko stoji. Skoro na robu silnih pečin, ki padajo skoro sedem sto metrov globino do strugo romantične gorjanske hčerke Pendirjevke. Rob so uvidevne roke malo obsekale, da se skozi redke vršace dreves vidi v podnožno dolino in preko nje na štajerske hribe in naše planine. Edinstven pa je razgled iz cerkvenega stolpa. Snežnik, Triglav, Grintavec, Boč doseza oko in se izgublja v nedogled Savske nižine. Za tem silnim obročem pa naši griči in holmi, kronani z rdečimi cerkvicami, belimi hrami in pisanimi naselji, med katerimi se zvija srebrni trak drage Krke, vmes se skrivajo temni gradovi in bogate graščine, samevajo zelene pristave in se smehlja plodno dolenjsko polje. Izplača se polez(i po strmih stopnjicah do sveto-miklavžkih zvonov. V nedeljo smo bili v cerkvi deležni službe božje. Na tistem prostoru to vse drugače vpliva na človeka, kot v dolinski vsakdanjosti. Tri oltarje premore sveti Miklavž. Sam se je naselil v glavnem in v enem stranskih oltarjev, naš umetnik Jakac pa ga je v gorjanskem razpoloženju prav ljubko upodobil kar s kre’’" 8e danes dičijo srednjeveški ostanki, arkade. Lepa Je mestna hiša ali rotovž sredi trga. V bližini stoji frančiškanska cerkev z gotskim prezbiterijem in renesančno ladjo. V cerkvi Je pokopan slovenski pisatelj Matija Kastelic. Na porti pod zvonikom je vzidan v steno kamenit relief slavnega poveljnika Vojaške Krajine, generala Ivana Lenkoviča skoro v naravni velikosti. Pa še več drugih odličnikov je našlo tam svoj poslednji dom. še zanimivejša je župna cerkev svetega Nikolaja, tudi kapiteljska cerkev imenovana. Poleg nje stoji stara proštija s kolegijatnim kapitljem. Tudi kapitelj diči gotski prezbiterij, zelo sličen frančiškanskemu, le da je mnogo lepši in bolj bogat. Impozanten je nad 60 m visok cerkveni stolp. Razgled raz njega je diven. In glavni oltar krije največjo dragocenost, najslavnejšo sliko Dravske banovine in morda cele Jugoslavije, Tintorettovo sliko sv. Nikolaja, ki je pravi biser slikarske umetnosti. Je to skoro dva metra široko in več metrov visoka slika slavnega italijanskega mojstra. V stranskih oltarjih je več slik umetnika Metzingerja: sv. Ana, sv. Barbara in sv. Janez Nepomuk. Pod glavnim oltarjem so shranjene relikvije svetega Feliksa, ki ga hodijo častit osobito Belokranjci. Pod prezbiterijem se boči mogočna kripta, kar je tudi redek primer. Ob Krki najdemo več značilnih poslopij. V gornjem delu mesta obširno okrožno sodišče, mestni mlin z jezom, slikoviti frančiškanski samostan, dalje za Bregom žensko in na nasprotnem bregu moško bolnišnico, za njo kandijski kolodvor, ob Krki malo višje od obeh že znano mestno kopališče, še višje ob Krki navzgor pa glavni novomeški kolodvor. Pod Kapiteljskim marofom še stoji hiša, kjer je stanoval pesnik Dragotin Kette, nad njo županova vila, kjer je nekdaj stala vila Angela, dom Kettejeve oboževanke, na bližnjem starem pokopališču sniva glasnik gorjanskih bajk, Janez Trdina, na šmihelskem pokopališču ob periferiji mesta pa je grob Peršernove Primicove Julije. Idilične kotičke se najde po krivih mestnih ulicah, od katerih nekatere že stoletja niso menjale svojega lica. Najlepši pa so izleti v novomeško okolico. Na izbiro so daljše in krajše ture, vse pa so prepletene s čarom dolenjske zemlje in z romantiko bližnjih Gorjancev, odnosno vinskih goric. Južno od Novega mesta so Gorjanci. Na njih najvišji vrh k razvalinam dveh cerkvic, na Trdinov vrh 1181 m visoko, ali na bližnji 969 m visoki vrh sv. Miklavža s cerkvico in divnim razgledom. Gorjansko Jezero, košeniee, studenček »Gospodična«, gorjanska tovarna, prelaz 571 m visoko v Belo krajino, Trdinova spominska plošča pri »Zajcu«, vse to so privlačnosti v tej smeri. Zapadno od dolenjske metropole se razprostira Kočevsko gorovje. K Sv. Petru nad So-gradom 889 m ali na Gače pri črmošnji-cah 942 m a bujno planinsko floro, na Rog 1100 m in na Mimo goro nad Semičem 1048 m, to so krasne izletne točke a nepopisnim razgledom. In ledena Jama pod Rogom. Svojevrstna zanimivost. Proti severozapadu Straško gričevje. Na Srebotnik 592 m visoko, pa za Mirno pečjo, prvo fcicmiavn postajo na progi Novo mesto—Ljubljana, na 408 m visoko sveto Ano. Pod njo dolg predor. Severno dolenjski raj, naše gorice. Na znamenito Triko goro 429 m in dalje doli na Vinji vrh 889 m. Pa še povsod vmes. Tu Je Jeseni edinstvena prilika za zdravljenje s grozdjem. Portugalka je že dobra, prvi mošt se že cedi. Torej poleg Krke in solnca in zraka in toplic še grozdje! In prvovrstno! Kasneje pa božan-stveni dolenjski cviček. Za ljubitelje umetnin pa baročni oltarji na Trški Pri. In med vsemi temi gorami in hribi in griči se bohoti prelestna »Dolina gradov«, kot Jo smemo in moremo po pravici nazivati, vsaj ni morda nikjer v celi domovini na tako majhnem koščku sveta toliko zanimivih zgodovinskih starin in srednjeveških gradov, kot baš v novomeški kotlini, ki doseza na novomeškem glavnem trgu 180 m ter se do kapitlja dvigne še dobrih dvajset metrov. Pomanjkanje prostora ne dopušča, da bi se podrobneje bavili z vsakim izmed 33 častitljivih starin, ki blizu in daleč obkrožajo Novo mesto, bodi le opozorjeno nanje, da so izleti k njim nepozabni. Najvišji, najstarejši in najlepši grad, HmelJ-nik, 507 m visoko. Pa edini jamski grad v domovini, srednjeveško zatočišče klativiteza Erazma Predjamskega, grad Luknja z mestno elektrarno. Obsežni in bogati grad Soteska in njegov narcisni naravni paradiž vsako pomlad, silne razvaline žužemberškega gradu, ali slikoviti ostanki Mehovega, kjer so ob kmečkem uporu leteli vitezi kar skozi okno na dvorišče, pa nepopisno lepi Otočec z bližnjo Strugo, razo-rani Stari grad, razsežni Klevevž s freskami in Metzingerjevimi slikami, v okolici znamenita šmarješka grobišča, vzporedna hallstattskim, pa podgorski gradovi, kjer so se rodile Trdinove bajke, kjer se je ženil Valvasor in kjer je veseljačil Prešeren, gradovi Tolsti vrh, Vrhovo, Prežek, in ne daleč proč tajinstvena kartuzija Pleterje, pa v najbližji mestni okolici ducat gradov ip graščin. Ni čuda, če je taka okolica opajala velike naše može, da so ustvarjali dela, ki bodo preživela stoletja njim v čast in nam v ponos, da so opevali lepoto naše podgorjanske zemlje in njej in sebi postavili trajen spomenik. Nista osamljena Kette s svojimi poezijami in Trdina s svojimi bajkami, Miran Jarc Je napisal v lanskem »Ljubljanskem zvonu« roman »Novo mesto«, davno je že nastal Tavčarjev »Otok in Struga«, pa Kordešova »Zgodba na Mehovem«, ki je Izhajala v »Dolenjskih novicah« leta 1915., Ganglov »Vinski brat« preživlja svoje mlade dni v Novem mestu, dr. Lahova zgodovinska povest »Brambovci«, Izdala »81ovenska matica«, se po večini vrši v novomeški okolici, po njenih gradovih, istotako njegova trodejanka »Noč na Hmeljniku«, Gorjance opisuje Hanna Bartsch v romanu »Frau Utta und der Jager«, v lanskem »Planinskem vestniku« Je tudi Izhajal njih opis, ki' se bo še nadaljeval, v zgodovinskem in prlrodopisnem oziru sta poročala o znamenitih krajih v okolici »Camlola« in »Glasnik muzejskega društva«, glavno delo pa je izvršil Ivan Vrhovec a »Zgodovino Novega mesta«, ki jo je založila leta 1891. Matica Slovenska. Da je o mestu monogo poročal tudi Valvasor, se razume; važno pa Je pripomniti, da se je druga izdaja njegovega velikega dela izvršila točno po originalu v novomeški Krajčevi tiskarni, ki obstoja še danes. Mnogo mnogo poročil in Člankov bo še raztresenih po revijah in listih, kdo bi vedel za vse, končno pa Je lani izdal »Progres« v Novem mestu« reklamno knjigo »Dolenjska metropola Novo mesto«. Literature o Novem mestu in okolici se torej ne manjka. V doglednem času se nam obeta še knjiga »Dolina gradov«, ki bo skušala prikazati tajinstvenl podgorski svet v oni luči, kot ga gleda človek, ki od rojstva vdihava njegov zrak, se opaja nad njegovo prelest jo in vedno znova uživa ob pogledu na solnčno dolenjsko metropolo in njeno oboževano okolico. In Novega mesta, čudo, ne more pozabiti nihče, ki 6e je tam rodil, ki Je s prvim požirkom pil sok okoliških trav, v daljni tujini pre-često zahrepeni po Krki in po Marofu in na stare dni se vrača umirat v rodno grudo. Da, vsakdo sili v svoj rojstni kraj, Novomeščan pa še posebno. Najdete ga pa tudi povsod. V Ljubljani se zdaj organizirajo v klub »Krka«, m velika Je njih krška vojska. Postavijo se Novo-meščanl že od srednjega veka dalje z mnogimi veljavnimi in odličnimi glavami, rojenimi ali vsaj vzgojenimi tam doli in tudi danes bi jih ne prešteli na prste. Ogledali smo si tako Novo mesto iz vseh vidikov, ogledali smo si ga tudi na ljubljanski tujsko-prometnl razstavi in ne bo se zdaj težko odločiti, komu velja prihodnji dopust. Divno Je morje, krasna Je Gorenjska, ne podcenjujmo pa Dolenjske! Poskusimo, poglejmo in brodili nam bodo po glavi spomini in Jezik bo njihov neumorni glasnik, ki bo pel s Kettejem: »Al veš, kako vsled solnčnega obiska žarno blešči dolenjska stolica, kako po rosi vsa okolica cvete, drhti, kako od sreče vriska!...« Srce r drhtelo in »bo hvaležno tebi, ki mu ljubav deliš, o solnce jasno, roža, o sladki paradiž« doli ob tihih bregovih tajinstvene Krke. Propagandno prilogo o letovišču Novo mesto vsebuje današnja številka »Jugoslovana«, na kar opozarjamo! Športni dan je iz današnjega dne spet preložen na prihodnjo nedeljo 13. t. m. Ljubljanskih proslav se je v nedeljo udeležilo skoro vse Novo mesto. Na sobotnem večernem koncertu in na običajni nedeljski promenadi je bil prostrani trg kraljeviča Petra skoro prazen. Tudi gostilne so samevale. 6. september smo proslavili s slovesno službo božjo v kapitlju in z vojaško parado na glavnem trgu. Nagajal nam Je dež. 2egnanje na Trški gori, zibelki dolenjskega cvička, je danes. Od blizu in daleč hite pobožni romarji, osobito ženske, moški že otipavajo grozdje in pokušajo mošt, Turčin bo kuhal svojo crno, »na gori« bo živahno kot vsako leto. Toča je posipala v nedeljo proti jutru podgorske kraje in precej škodila cvetoči ajdi. Tudi proti Škocjanu in Raki je izgledalo, da bo nesreča. Grmelo in deževalo Je po celi dolini še vse dopoldne. Ciganke so lepe, najlepše oči pa pravijo da ima Ančka Brajdičeva. In Brajdičev je pri nas na ducate. Pa se je neki starejši gospod menda preveč zaveroval vanje, in ko črnooke ciganke že ni bilo več blizu, Je strahoma opazil, da je z njo zginila tudi njegova krasna srebrna ura. Minilo Je že več dni, pa ni ne Ančke ne ure. šala ni vedno na mestu. Lesni trgovec Oto Bernard si je pred dobrim letom zlomil nogo in dolgo trpel z njo. Zdaj je že dober. Pa je šel po trgovskih opravkih na bližnja Uršna sela. Ker mu za povratek ni kazalo čakati na vlak, je poslal svojega manipulanta telefonirat v Novo mesto po avto. Manipulant pa je hotel napraviti malo šalo in je telefoniral, naj nujno pošljejo avto, ker si je njegov gospodar spet zlomil nogo. To je bilo skakanje po mestu. Alarmiran je bil zdravnik in bolnica, poslanih kar več avtomobilov in obveze in kdo ve kaj še. Nič manjše ni bilo potem presenečenje ob svidenju na Uršnih selih. Pa je kljub temu vse veselo, samo da ni nič res. Prijetno presenečenje čaka naše meščane. Dolgo, dolgo že smo hrepeneli po javnem kopališču, ki se bo v teku nekaj tednov tudi resnično otvorilo povsem moderno, vsem higijen-skim predpisom odgovarjajoče, udobno in prijetno z več kabinami in prhami za navadne in zdravilne kopeli. Nameščeno bo v novi zgradbi Prosvetnega doma na Florjanskem trgu. Zvalo se bo javno kopališče »Sanitas«, družba z o. z. Pozdravljamo korak podjetne trojice s prepričanjem, da bo kopališče poslovalo dnevno kot je v načrtu, vsaj ga je naša metropola že tako težko pogrešala. Propagandna knjiga »Gorenjska« izide te dni iz založništva »Progresa«, tukajšnjega zavoda za pospeševanje mednarodnih trg. zvez, ki je izdalo pred časom tudi propagandno knjigo »Dolenjska — metropola Novo mesto.« Nova knjiga irna med tekstom nad 500 slik. Več o njej, ko izide. Tovarno metel imamo. Prošli mesec je nova družba prevzela od prejšnjega lastnika ves obrat, ki ga je močno povečala. Izdelki so prvovrstni, cene solidne. Opozarjamo na današnji oglas. Iz moške bolnice. Ključ, vajenec Jože Mišica je šel s prijateljem čez polje, pa je počilo v grmovju in fantu v levo roko. Doma Je z Čudnega sela pri Črnomlju. — Kurjač pri »Jugo-lesu« v Črnomlju Julij Zupanič je dobil močno železo na nogo, ki Je vsa potolčena. — Po stopnicah Je padel in sizlomil ključnico leve roke čevljarski pomočnik Vinko Vidrih iz Smolenje vasi. — S kolesa je padel Strmole Franc iz Zagradca ter si zmaknil levo roko v rami. — Hmeljniški drvar Janez Krese se je pri podiranju drevja vsekal v levo koleno. — Vsi našteti se zdravijo pri Usmiljenih bratih v Kan-diji. Svojim citat djem &vi&ovccamc sle* efeče novomeslse tvvdke: Franc Pelko krojač in trgovec z oblekami in perilom Kraljeviča Petra trg 2070 Franc Penca usnjarna in trgovina z usnjem Kraljeviča Petra trg Slikar in pleskar Valantič Alojzij 2068 SKdor še nima zanimive ilustrirane knjige, v kateri so v sliki in besedi opisani vsi dolenjski kraji in druge zanimivosti in ki ji je naslov: „2)olenjska—metropola SVoz/o mesto“ naj jo še danes naroči pri založništvu „PROGRES" Zavod za pospeševanje mednarodnih trgovskih zvez Novo mesto 2065 v zunanji slepi lini. Pa ga nista ne dež ne čas • še izprala. Ljubljančani so spali v hiši, mi smo si pa no daleč proč postavili šotor iz vej. Obširen, gost in zračen je bil naš gorjanski bivak in na mehkem senu, zavit v plahto, je vsakdo snival kot nikoli doina. Prvo noč se je bilo treba nekam privaditi, potem je šlo pa izborno, še vihar, ki je divjal z močnim pišem polna dva dneva, nam koče ni podrl. Ponoči pa sta nas stražila Nackova psa. Kadar je prispel Nacek s pošto, Je zavelo nOvo življenje v našo naselbino. Vmes pa karte in šah in žoga. Mnogo se je polegalo po solncu, ki nam je ožgalo kožo, da se zdaj v dolini levimo kot plazilci. Pridno smo Izrabljali Čas za izlete. K sveti Jeri na Trdinov vrh (1181 m) smo šli kar čez drn in strn. Sicer smo se dobesedno grizli v kolena, skrajšali pa smo si le pot za pol ure. Dobrih dve sto metrov je višji, ampak od sv. Miklavža pasje strm. Tudi tam kosijo. Bili smo pri razvalinah obeh cerkvic ravni tisti dan, ko se je vžgala Zagrebška gora. Prav dobro smo opazovali na hori-contu. silen dim, prihajajoč iz nižjega pobočja imenovane gore. In razgled zopet iz onih košenic. Divotal Cela sanjava Bela krajina se koplje pred opazo- valcem v solncu, zagrebške kupole se blišče, Kulpa vabi, Klek dremlje in tam v sinji dalji bosenske gore in skalni Velebit, ki zakriva očem biserni naš Jadran. Na »kranjsko stran« se radi visokega drevja od tam na žalost ne vidi. Kako bi bil na Trdinovem vrhu na mestu primeren razgledni stolpi NovomešČani in Belokranjci, zganite se! To nam bo privedlo na stotine občudovalcev našega sveta! Malo nižje pod Trdinovim vrhom na potu k tovarni je s košenic prelesten pogled v obe dolini h Krki in Kulpi, oko seže od Triglava do Velebita. Nepopisno! Nazaj smo Jo mahnili po košenicah do studenčka Koštenice. To je že vse v Savski banovini. Te ogromne košeniee so edinstvene za zimsko smučanje. Interesenti, le oglejte si, ne bo vam žal! Kaštenica ima izvrstno vodo kot »Gospodična«, le bolj zanemarjena je. Položaj slikovit. Pod dvema silnima bukvama, na vse strani bregovi, košeniee, obrobljene c mogočnimi bukvami. Tod je divjačina doma. Rogata in krilata. Tudi divjih prašičev je tam dovolj. Skozi gozd, pa smo v pol ure pri sv. Miklavžu. Spotoma na črešnje. Teh po Gorjancih kar mrgoli. In nihče jih ne obira. Mi smo se dnevno pasli po njih in po borovnicah, ki smo jih iztaknili v bližini gorjanskih jezer. To so bolj gorjanska blata. Le malo mokrote so še imela. Je pač suša. Sicer pa je tam mnogo vode in zelo umestno bi bilo, pobrigati se tam za dobro pitno vodo, ker je za Miklavževce važnejša od Gospodične. Prim ren vodnjak in dovolj bi bilo vode za vedno i, vilnejše posetnike sv.. Miklavža. Tam se lahko letuje, svet je raven in obširen, hiša, vse, do-člm svet pri Gospodični visi in za bivakiranje ni tako prikladen. Je pa vsekakor vsega priznanja vredna vnema novomeške podružnice SP D za obvarovanje in izlepšanje Gospodične, želeti bi bila le enaka briga za »jezero« pri Miklavžu. Potem bo nastala tam kar cela stalna poletna naselbina. Le skrb in želja po napredku Gorjancev in našega turizma mi narekuje te besede. »Gospodična« ima sicer diven položaj. 822 m visoko na severnem gorjanskem pobočju se postavi z izrednim razgledom na krško dolino. Novo mesto kot na dlani. In naše gorice in planine. Sijajnol Voda nebeška. Uredili pa bodo zdaj tam res lepo, da bomo mogli s ponosom to vsakomur pokazati. Zdaj letuje tam kopica novomeške mladine in nič manj odraslih prijateljev gorjanske prirode. Tabore malo nad studencem v gozdu, solnčijo sepo košenici pod izvirkom ter bodiio na maline doli proti tovarni. Na milijone jih je in ženske podgorke jih prid- no ubirajo ter hite z njimi v Novo mesto s tre-, buhom za kruhom. Ni baš lahek ta kruhek. V silni vročini po gostem grmovju ni šala. Do »tabrike« je še pičlo uro od Gospodične. Še vedno gori in tli tam žaganje in podobni lesni odpadki, napokano je vse kot na kakem ognjeniku, dim se vali in mestoma sikajo plamenčki. Ponoči mora biti to grozotno-divoten pogled, podnevi pa je sitno za tamošnjo naselbino, ker se ji kadi venomer pod nos. Drevje ob vsem dolgem pogorišču opalje.no. Žaga še teče, vode pa zmanjkuje. Po široki vozni poti in dalje črez košeniee nazaj h Gospodični. Mrači se. Večerja se kuba. Tudi za nas že skrbi dobra Mančka pri Miklavžu. Le urno dalje. Lepa pot. Tudi tračnice, izvirajoče iz tovarne. Koliko gorjanskega bogastva so že jrožrle. Mimo Krvavega kainna, kjer se cepi pot na Trdinov vrh, smo kmalu na naših košeninah. Kres že plamti, krog njega vsa gorjanaJta naselbina, Gorenjci in Dolenjci in Štajerci in Hrvatje. Harmonika škriplje, ogenj prasketa, oglaša se zategla pesem koscev, ki kurijo v bližini jezer. Govorica zastane, ko se oglasi ubrano petje Miklavževih zvonov. Kosci so, ki oznanjajo dolincem svoje zadovoljstvo in brezskrbno srečo, ki se ji vdajamo ob tabornem ognju, ob plahutanju netopirjev in zateganju sov tudi mi, oboževalci gorjanske narave ... NOVO MESTO HOTEL »METROPOLA-NOVO MESTO Pet minut od postaje Novo, moderno, vsem predpisom odgovarjajoče urejen hotel. Tik pred otvoritvijo. Higijenska naprava — Hladilnik „Frigidere“ Kopalnica — Centralna kurjava — Avtogaraža 5200 ::p{;;;8:;i8;tt;f»t?tKttnwwiKni»ii«8«»tMiw»HiHŽŽK«wm{i»nnt»HH8Mii»i8tii«žKit8iK»tK»K;w:: !! :: n Knjigarna mflmi Tiskarna Knjigoveznica KRAJEC nasl., Ljubljanska cesta Zaloga šolskih potrebščin, župnijskih, občinskih in šolskih tiskovin, devocijonalij i. t. d. Izvršuje vsa tiskarska in knjigoveška dela točno in prvovrstno. „ :: :: :: :: •e ee :: •• •• :: žMaBaHMSBggi^^ cc 30 lil v Novem mestu ### 8023 Sprejema vloge, daje posojila ln kredite Ugodno obrestovale Absolutna varnost AVTOPODJETIE Dvakratna dnevna avtobusna zveza NOVO MESTO-KRŠKO v obeh smereh. Sprejemajo se tudi izletniške vožnje. JOSIP KOS 2069 3E Josip Kobe Novo mesto Špecerija Delikatese Galanterija 2012 Velika izbira nahrbtnikov in damskih torbic Mestna hranilnica Novo mesto pupilarno varen denarni zavod. =—= Ustanovljena 1.1894. ■ - Pod trajnim državnim nadzorstvom. Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice In tekoči račun* Za hranilne vloge jamči mestna občina Novo mesto s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Rentni davek od obresti hran. vlog plačuje hranilnica sama. ge Lesna trgovina 2027 Josip Matko Avtotaksi ANTON KOKALJ Hotel KoklK Telefon 23 Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! p R I S T E M B U R 1 U Renomirana gostilna z vrtom tik nad Krko Kegljišče 2042 Foio gvidc 2000 99 Portreti, povečave Kandija Galanterija z lesnimi Izdelki, Igrale Franja %Ecbec Ljubljanska cesta I I Hotel Kondrič tujske sobe 2018 210 Generalno zastopstvo zavrnili Novo mesto Trg kraljeviča Petra 3 2024 Nudi vse vrste zavarovanja v najugodnejših kombinacijah! Edini slovenski zavarovalni zavod brez tujega kapitala! SC ELEKTRARNA „NOVOBOR“ Prodaja raznovrstnega elektrotehničnega materij ala, motorjev, kompletne montaže, instalacije. 2076 ŽA6R ..NOVOBOR". Špecerijska in galanterijska trgovina ALFONZ OBLAK Novo mesto Na drobno is na debelo! Vedno sveža žgana kava Velika zaloga najfinejšega ruma, čaja, čajnega peciva, kakao-va, čokolade in čokoladnih bonbonov! 2033 keramika tovarna peCI, štedilnikov, Kamenine in Samotnih izdelkov L KLEMENČIČ d. z o. z., NOVO MESTO SBž = Brzojavi: Keramika Novo mesto. Poštno čekovni račun Ljubljana Stev. 12.821. =1 Velika zaloga sobnih peči iz prvovrstne Samotne beložgane gline, vseh barv in mo- = dernih fason. Vedno v zalogi krušne kmečke peči, kompletni štedilniki, obloženi z =3 domačimi, češkimi ali nemškimi emajliranimi ploščami, oblaganje kopalnic, sten itd. Prevzema kompletne stavbe in sploh vsa v keramično stroko spadajoča dela in popravila po najnižjih konkurenčnih cenah. g Garantira za blago in delo. lltlltllllll)IIHIIIIllllt!!ilHIHilltl!llll!llllinill!IIIIIU!IIUIlllU!NIIIHIIIIIIHIIIHIHIIb1illil!lillllMHIHHIfflNIIIIPINIlll)MII:i 8038 Izdelovanje metel 3 WMETLA“ trgovsko - industrijska družba z o. z. prej Ivan Ko« NOVO MESTO g m I i m m m ni • • • NOVO MESTO FMNC KASTELIC. NOVO NESTO Zaloga traverz, cementa, vsakovrstnega okovja za stavbe, pohištva in orodja za vse obrtne sloje. Priporočam se tudi za nakup špecerijskega blaga. 1999 0$9®©®0G!©i INDUSTRIJA PERILA Joško Povh NOVO MESI O 30i9SS9S1S39<5CS5©GtS39G KAVARNA nasproti pošte — Proovrstna postrežba, godba Novo mesto g Radio-terma Šmarješke toplice Jesenska sezona od 1. septembra dalje šoto Štirinajstdnevna cela oskrba Din 560’- H MODNA TRGOVINA :: \\ || 2031 T. O GRINI Kraljeviča Petra trg Jakob AimanI kiparstvo I Novo mesto :: || 2029 Or. ReCekova c. I gllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIHIIlilllll^ | H cl el 2089 | ] Windischer( g avtogaraža, vrt, restavracija, hotelske sobe 1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii::: JiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Josip Ferlič 2036 Novo mesto avto - delavnica •i ee # TavCarjeva cesta || ________________ :i A. MIDOFER, KROJAŠKO PODJETJE NOVO MESTO Se priporočam za jesensko in zimsko sezono cenj. občinstvu, ker imam vedno v zalogi češko in angleško blago v nainovejših vzoroib. Točna izdelavaI Nizke oenet _______________________________________________ 1991 Avtotaksi IVAN DOLMOV1Č lllllllillllllllllllllillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllliiiiiiilllllllliliiiiil Teleton 11 nudi potujočemu občinstvu ugodno potovanje z dvema prvovrstnima limuzinama 202i Drogerija „Kvkct“ 8 Foto, Parfumerija. Droge. Kemi-2034 kalije. Bolniško-oskrbna sredstva raemi liasffii imeai vmim ligami masm imemi iiaera rami' iaa*r 2038 Urarsivo, zlatnina, optika Alojzij Reitz Najcenejši nakup in popravila v to svrho spadajočih predmetov. UliMRTl lUfMULI UUMRTl ITRMULI liUMRTl iinMUi! UilMTm ITRMSU! !Uii»R7n l7TS*iULl OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 2011 Modna trgovina IVAN PRIJATELJ Ljubljanska cesta ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Kumar Josip prodaja orožje, kolesa, otroške vozičke, šivalne stroje, gramofone in vrši vse i vrste popravila. 2006 Ljubljanska cesta ... 11 Hodno krojaitvo II Lado Šetinc II Trg kraljeviča Petra 2041 Strojno pletilstvo vseh,- vrst za zimski čas • Marija Medvešček Kandija 2026 Ul ~ jj.,,., „6.^ a„. f JOSIP KOS 1 W papirna trgovina In knjigoveznica S 1 ° ‘ NOVO MESTO J aIS)f3S15S519(5CSi©Sy®S>R£)SlSSil9SlSSaS65Q)G3 Priporoča se damam in gospodom Moana trgovina po najnižjih cenah Lina Barboric • Trg kraljeviča Petra 2030 brivec Ferdo Buk 2007 Dame! //)) Nastopila je \V( sezona vlažil)) ne jesen; in /#11 )e P°trebno, llII da si pustite /ll) v a ® ® lase \\f( trajno ondu-(fl) lirati v fri-))l\ zerskem ll JI salonu Jakob K r i ž L a Novo mesto 2022 1 • Prvovrstno pecivo pekarija Ivan Vovk Trg kraljeviča Petra 2017 Restavracija Poula Radio - HiSko pivo friSko! Petrina Rifelj steklo porcelan kolesarske potrebščine Pletenine 'Ilovo mesto 2010 Strojno kljuiavniiarstvo I•v n ■ i»v 2020 Sukljejeva cesta Avtobusni promet Novo mesto - kolodvor Redno k vsakemu vlaku tja in nazaj Se priporoča 2013 Ludvik Kondrič w --O._ _a 9_M mm •••••••••••••••••••••••••••••••• __ avtopodjetnik Novo mesto Arttort Koncilija Mesni izdelki vseh vrst, sveži in suhi, najboljše kvalitete, vedno na razpolago 2025 aao □c :aq Avtogaraža in mehanična delavnica [ Alojz Škedelf - Sukljejeva cesta □Dl 2019 I Brivski lxt damski salon