TEMELJNO SODIŠČE V LJUBUANI       ,                                 '
ENOTA V LJUBLJANI                                     .¦¦,-¦">'   ' ; '"
POROČILO
o delu temeljnega sodišča
v Ljubljani — enota v Ljubljani
za leto 1981 — izvleček
Osnovna značilnost, ki se kaže pri delu temeljnega so-dišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, je v primerjavi z letom 1980 ponovno povečanje pripada zadev. V letu 1980 je znašal pripad zadev 97.795, v letu 1981 pa 106.664, to je za 9% več kot v preteklem letu. Kljub temu, da je bilo rešenih 102.018 zadev ali 7,55% več kot v preteklem letu, je število nerešenih zadev ob koncu leta naraslo na 30.308 zadev. V navedenem številu ni zajetih 14.000 pred-logov za izdajo plačilnih nalogov, ki so prispeli na sodišče v zadnjih dneh decembra 1981 in katere sodišče še ni evidentiralo zaradi pomanjkanja administrativnega kadra. Povečal se je pripad mladinsko kazenskih, pravdnih, Pl zadev, zapuščinskih, izvršilnih in zemljiško-knjižnih zadev. Pripad drugih zadev se ni bistveno povečal. Glede na večji pripad zadev je število sodnikov na enoti v Ljub-Ijani premajhno, vendar v letu 1981 nismo vztrajali pri predlogu za povečano sistemizacijo zaradi prostorskih težav in pomanjkanja administrativnega kadra. Pomanjka-nje sodniškega kadra smo skušali omiliti z dodelitvijo sodnikov zunanjih enot na enoto v Ljubljani, kar pa stanja
i    na Ijubljanski enoti ni bistveno izboljšalo.
Prostorske in kadrovske težave, ki jih je imela enota v Ljubljani v letu 1930 so se v letu 1981 še povečale. Pri-družile pa so se jim še finančne težave. Preselitev mest-nega javnega pravobranilstva, planirana za leto 1979, še vedno ni izvršena in tudi za preselitev Javnega pravobra-nilstva  SRS   ni   nobenih   izgledov.   Enota  v   Ljubljani   še
¦ vedno nima zadovoljivih osnovnih pogojev za delo, pred-vsem manjka prostorov za sodnike, strojepiske, strokovne sodelavce in pripravnike in tudi prostori za pisarne niso zadovoljivi. Še večje težave pa predstavlja pomanjkanje administrativnega kadra. Zaradi omejitev pri zaposlovanju, kot tudi finančnih omejitev, enota v Ljubljani še vedno nima ob reorganizaciji od leta 1979 določenega števila potrebnih administrativnih delavcev. Razen tega je pri administrativnih delavcih od 10—15% izpad zaradi bole-zenskih in porodniških dopustov. Sistematizacijo delno rešujemo z zaposlovanjem delavcev za določen čas. Za-radi majhnega odziva na objave prostih delovnih mest, nimamo nobene možnosti selekcije. Delavci, ki jih dobi-vamo, so začetniki, ki po kvaliteti in kvantiteti ne zadovo-Ijujejo. Zato smo v letu 1981 vložili veliko truda v siste-matično strokovno izpopolnjevanje strojepisk.
Občinske skupščine so sporazum o višini sredstev za pokrivanje finančnega načrta temeljnega sodišča v Ljub-Ijani za leto 1981 le delno upoštevale. Dosegli smo le 98% realizacijo ob dogovorjenem indeksu 121 na porabo v letu 1980. Prav tako niso bila zagotovljena sredstva po posebnem dogovoru Ijubljanskih občin za plačilo nadur za izdajo plačilnih nalogov s stanovanjskega področja, razen od občine Ljubljana-Center. Ob koncu leta 1981 se je celo zgodilo, da sta dve Ijubljanski občini svoje, sicer tekoče poravnave obveznosti do temeljnega sodišča v Ljubljani zmanjšali za 2 %. Materialni stroški so rasli nad dinamiko zagotovljenih sredstev, tako da smo morali del terjatev (iz naslova izvedenin) prenesti med obveznosti za leto 1982. Ker so izčrpane tudi vse rezerve materiala, bo tako stanje pri sedanji dinamiki cen nujno v kratkem pri-vedlo do pomanjkanja sredstev za tekoče poslovanje.
Poudarek na podružbljanju sodne funkcije z jačanjem elementa sodnikov-porotnikov pri sojenju je bil pri delu naše enote viden. Do posebnih težav s porotniki ni prišlo, njihova aktivnost je bila zadovoljiva.
Delo v poravnalnih svetih, kolikor ga spremljamo po zadevah, ki jim jih pošiljamo v obravnavanje, ni zadosti učinkovito, saj po opravljenem postopku pred poravnal-nimi sveti v zadevah iz sodne pristojnosti skoraj ni po-ravnav, postopek pred poravnalnimi sveti pa je sorazmerno dolg.
II.
Na vseh kazenskih oddelkih so se prioritetno reševale priporne zadeve, gospodarski in politični kriminal, ter sta-rejše zadeve. Pripad je bil sicer v upadanju, razen na mladinsko kazenskem oddelku, opaziti pa je povečano število obsežnih družbeno pomembnejših zadev, na ka-terih so sodniki delali mesec, dva ali celo več. Na prvem mestu so kazniva dejanja poneverbe, do katerih prihaja zaradi slabe finančne in materialne kontrole dela v skla-diščih, trgovinah in tudi kontrole delavcev, ki jim je zaupa-no samostojno razpolaganje, uporaba ali hramba družbe-nega premoženja. V več primerih je bil storilcem teh kaz-nivih dejanj že prej izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja del, kjer bi razpolagali z družbenim premože-njem, kljub temu pa so jih organizacije združenega dela razporedile na taka dela in naloge. Do tega prihaja zato, ker s predpisi ni določeno, da je za opravljanje takih del in nalog potrebno predložiti potrdilo o nekaznovanju, orga-nizacije združenega dela pa same tega ne zahtevajo. Po-večan je tudi porast kaznivih dejanj izdaje nekritih čekov, za kar je prav tako delni razlog v slabi kontroli in nepra-vočasnem obveščanju imetnikov tekočih računov o stanju na računih. Medtem ko so bila kazniva dejanja nezakonite vselitve v občutnem upadanju, pri čemer je prav gotovo pripomoglo hitro ukrepanje pristojnih organov in tudi za-ostrena kaznovalna politika.
Od pripada mladinsko kazenskih zadev odpade na Ijub-Ijanske občine 58%. Mladoletniki izvršujejo največ kaz-nivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje, pred-vsem na škodo zasebnega premoženja. V letu 1981 je odpadlo na taka kazniva dejanja kar 80% vseh kaznivih dejanj. Porast je opaziti tudi pri kaznivih dejanjih v zvezi s prometom. Zaradi odmevnosti nekaterih težjih kaznivih dejanj zoper življenje in telo, ki so jih storili mladoletniki na območju Ljubljane, je prišlo do vtisa o porastu agresiv-nosti med mladimi. Statistično gledano število takih zadev ni bistveno drugačno od števila podobnih primerov v pre-teklih letih.
Sorazmerno z velikim številom vloženih tožb za izdajo plačilnih nalogov se je občutno povečal tudi pripad pravd-nih zadev. Do povečanega pripada prihaja tudi zaradi v pogodbah dogovorjene krajevne pristojnosti sodišča v Ljubljani, čeprav so toženci s stalnim bivališčem izven Ljubljane. Enota v Ljubljani fizično ni več sposobna ažur-no registrirati celotnega pripada zadev, da o nemožnosti tekočega reševanja sploh ne govorimo. Tožb samouprav-nih stanovanjskih skupnosti zoper etažne lastnike zaradi plačila stroškov upravljanja in funkcionalnih stroškov smo v letu 1981 vpisali 3100, tožb za izdajo plačilnih nalogov 35.820, nevpisanih pa je še ca. 14.000 zadev. Namesto da bi sarnoupravne stanovanjske skupnosti same poskušale izterjati stroške upravljanja in funkcionalne stroške, vlagajo tožbe tako rekoč zoper vse etažne lastnike ter s tem pre-komerno obremenjujejo sodišče. Tudi na tem oddelku re-šujemo prvenstveo nujne zadeve, t. j. ugotavljanje očetov-stva, razveze zakonske zveze, preživninske zadeve in druge po zakonu nujne zadeve.
Pripad nepravdnih zadev se ni povečal, pripad zapuščin-skih zadev pa za 177 zadev. Prednostno se rešujejo za-deve za določitev odškodnine in druge po zakonu nujne zadeve. Pri zapuščinskih zadevah bi želeli opozoriti na netočnost in nedodelanost odlokov občin o določitvi za-ščitenih kmetij, kar povzroča težave pri delu sodišča. Kmetijske zemljiške skupnosti napake popravljajo z dopisi, kar ni možno. Potrebno bi bilo, da se ti odloki uskladijo z dejanskim stanjem in izpopolnijo.
Pripad gospodarskih zadev je skoraj enak kot v pretek-lem letu. Na Ijubljanske občine je po obsegu odpadlo 91 % gospodarskih sporov in 82 % gospodarskih prestop-kov ter vse stečajne zadeve. Prednostno so se reševali gospodarski prestopki, ki so povezani s stabilizacijskimi ukrepi. Sem spadajo predvsem gospodarski prestopki s področja družbene kontrole cen, nelojalne konkurence in zavarovanja plačil. Pripad teh zadev v letu 1981 ni bil večji kot prejšnja leta, čeprav smo povečanje pričakovali glede na stabilizacijske ukrepe. Ker je bilo evidentno, da večje število organizacij združenega dela, zlasti enovitih ni uskladilo svoje organiziranosti z določbami zakona o združenem delu, smo v letu 1981 pregledali ca. 1.000 re-gistrskih vložkov organizacij združenega dela, skupaj z zbirko listin. Ugotovili smo, da 420 organizacij združenega dela ni uskladilo vpisa z določbami zakona o združenem delu, ter ni predložilo v zbirko listin novih samoupravnih
aktov, čeprav je rok za to pretekel že 31.12.1978. Pozvali smo jih na vložitev priglasitev in predložitev aktov v do-ločenem roku z opozorilom, da bomo sicer obvestili druž-benega pravobranilca samoupravljanja. V letu 1981 so pripadle 3 likvidacije in 3 stečajne zadeve. 2a vse tri za-deve velja, da je bilo poslovanje nepravilno in da je prišlo do stečaja zaradi subjektivne krivde vodilnih delavcev. Niti notranja, niti zunanja kontrola nimata nobenega učin-ka. Notranje kontrole največkrat ni, zunanja kontrola pa se opira na nepravilnosti v knjigovodstvu.
•                                                                Vodja enote
1   ¦ •        *           ¦                        Marija Domjan
Stališča in sklepi izvršnega sveta k poročilu temeljnega sodišča v Ljubljani za leto 1981:
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-šiška je na svoji 5. seji dne 24. 5. 1982 obravnaval poročilo o delu temelj-nega sodišča v Ljubljani za leto 1981 ter sprejel naslednja stališča in sklepe:
1.  Izvršni svet sprejema poročilo o delu temeljnega so-dišča v Ljubljani za leto 1981.
2.  Izvršni svet ugotavlja, da je bilo delo temeljnega so-dišča v Ljubljani kljub kadrovskim, prostorskim in finanč-nim težavam uspešno, čeprav se je povečal pripad zadev v primerjavi z letom 1980 za 9%.
3.  Izvršni svet poziva organizacije združenega dela in druge   upravljalce  družbenega   premoženja,   da   povečajo notranjo kontrolo svojega finančnega in materialnega po-slovanja ter pri sprejemanju novih delavcev za opravljanje del in nalog razpolaganja z družbenimi sredstvi zahtevajo od kandidatov potrdila o nekaznovanju.
4.  Poslovne banke, ki vodijo tekoče račune občanov, naj povečajo   kontrolo in zagotovijo   pravočasno   obveščanje imetnikov tekočih računov o stanju na tekočih računih ter na ta način vplivajo na zmanjšanje kaznivih dejanj izdaja-nja nekritih čekov.
5.  Občinska   samoupravna   stanovanjska   skupnost   naj v največji možni meri zagotovi povračilo stroškov upravlja-nja in funkcionalnih   stroškov s strani   etažnih   lastnikov rednim  potem  in z izterjavo ter na ta način  razbremeni sodišče za opravljanje njegovih temeljnih nalog.
6.  Sekretariat za občo upravo naj v sodelovanju s Ko-mitejem za družbeno planiranje in gospodarstvo in Komi-tejem za družbene dejavnosti posveča posebno pozornost uskladitvi   organiziranosti   organizacij   združenega dela z določbami zakona o združenem delu in njihovemu vpisu v sodni register.
7.  Postopke za izvolitev novih sodnikov je potrebno po-spešiti  pri  vseh,  ki  v njih  sodelujejo,  tako  da  bo  lahko skupščina   cbčine   dokončala   celoten   postopek   izvolitve v najkrajših možnih rokih.
8.  Poravnalne svete v krajevnih skupnostih je potrebno kadrovsko okrepiti z družbenopolitično uspešnimi in kraju priznanimi družbenimi deiavci ter na ta način prispevati še k večjemu uveljavljanju poravnalnih svetov v celotnem si-stemu sodstva.
9.  Na  podlagi   konkretnih   pripomb  temeljnega  sodišča v   Ljubljani  je  nujno   preveriti   ustreznost že sprejetega odloka o zaščitenih kmetijah v občini ter po potrebi pri-praviti predlog njegovih sprememb in dopolnitev za obrav-navo in sprejem v skupščini občine.
10.  Izvršni svet podpira nujnost rešitve prostorske pro-blematike temeljnega sodišča v Ljubljani in s tem izpol-njevanje sklepov, sprejetih  ob  ustavni  preobrazbi  pravo-sodnih organov.
11.  Izvršni svet poziva vse izvršne svete o.bčin Ijubljan-ske regije, da redno in pravočasno izpolnjujejo dogovor-jene obveznosti  za financiranje dela temeljnega sodišča v Ljubljani.
12.  Poročilo   temeljnega   sodišča   v   Ljubljani   za   leto • 1901   s stališči  in sklepi  izvršnega sveta se posreduje v
obravnavo in sprejem skupščini občine na junijskem za-sedanju.
-      ¦              Izvršni svet