DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Ithaja kot priloga „SLOVENCU» vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan prašnih, izide „DOMOLJUB« Jan poprej. Cena mu je 80 kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastonj. - Spisi tH dopisi naj se pošiljajo: Uredniku „DOMOLJUBA" Ljubljana Trnovo; naročnina in inserati pa opravništvu v semeniskih ulicah št. 2. — Naznanilo stane 8 kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, in 15 kr., če te tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje. Štev. 1. V Ljubljani, 2. januvarija 1890. Letnik XII. Srečno novo leto! Šlo je staro leto za svojimi predniki in ne povrne se več nikdar. Spomine na rainolo leto ohranila bo zgodovina; žal, da so ti spomini bolj žalostni nego veseli; ako se ozremo po svetu okrog, ali po naši Avstriji ali po dragi nam slovenski domovini, prepričali se bomo, da nam ni treba vzdihovati po preteklem letu. — Stoletni spomin francoske prekucije, ki je imela važne nasledke za vso Evropo, obhajalo je leto 1889, spomin, ko so ljudje v svoji slepi ošabnosti hoteli Boga odstaviti od vlade in ko so razglasili človeške pravice, enakosti prostosti in bratoljubja, a pri tem na tisoče nedolžnih pomorili in milijone tujega imetja pograbili. Francoska je slavila v preteklem letu ta spomin s slovesno svetovno razstavo, ter prisezala na nauke iz 1. 1789. V spomin na to stoletnico so tudi brezverci kar nenadoma v Braziliji odstranili cesarja ter sklicali vlado ljudstva ali republiko. Cesaričinja-naslednica se je namreč kazala povsod dobra katoličanka, ki je dosegla, da so v njeni državi dali prostost ubogim sužnjem in zato prejela od papeža zlato rožo; to pa je bilo brezvercem preveč, in zato so izgnali s pomočjo vojakov cesarjevo družino iz države. — Tudi v Rimu so se papežu razmere obrnile zelo na slabo. Brunova slav-nost pred očmi sv. Očeta je bila osnovana v zasmeh Boga, cerkve in papeža, pa tudi v zaničevanje vladarjev, a vlada italijanska je toliko slaba, da ni mogla zabraniti take slovesnosti. Dokler bo papež, v katerem spoznavamo namestnika Kristusovega na zemlji, trpel tolike krivice, dotlej se ljudje brez-vspešno vesele srečnejše prihodnosti. Pa tudi v naši Avstriji je zapustilo preteklo leto zelo žalostne spomine; nad truplom nesrečnega cesarjeviča Rudolfa zagrnil se je grob in narodi avstrijski so vstrepetali in s strahom se vprašali: kje smo ? — Želja katolikov avstrijskih po verski šoli ni se jim spolnila in kakor kažejo razmere, je nimamo še pričakovati v bližnji prihodnosti, ker ji sedanja vlada ni prijazna. Katoličani so mnogo seveda temu sami krivi; ko bi se namreč zavedali svojih dolžnostij, pošiljali bi v deželni in državni zbor poslance, ki bi imeli razum in srce tudi za versko šolo, in veselo znamenje boljše prihodnosti je, da so se prav v preteklem letu vzbudili katoliki avstrijski iz spanja ter na slavnem katoliškem shodu na Dunaju dvignili svoj glas za svoje zatirane pravice. A ker se z enim mabljejem ne poseka hrast, treba bo še boja in znoja, predno pridemo do svojih pravic. Slovenci tudi nimamo vzroka žalovati po minolem letu, doneslo nam je več bodečega trnja nego lepega cvetja, in še tega rožice so se koj osule. Kakor črni madež bo zapisano v slovenski zgodovini preteklega leta, da so hoteli nekateri zaslepljeni in zapeljani Slovenci odpovedati se naši katoliški veri iz prav ničevih vzrokov. Taki pojavi med Slovenci kažejo, kakšen duh se polagoma sili tudi med n^š narod in česa se imamo nadejati, ako ne bomo z večjim trudom in vspehom razširjali in vtrjevali med našim ljudstvom katoliške zavesti. Zato pa treba, da se verni Slovenci zberemo v katoliškem političnem društvu, kjer se združimo, spoznamo, težavno delo pregledamo in razdelimo ter z združenimi močmi delujemo za duševni in gospodarski napredek našega ljudstva. Za to je tudi zadnji čas, kajti tudi v narodnem oziru smo Slovenci še vedno trpini; v pisarni in šoli nima naš jezik še svojih zagotovljenih pravic; ako hočemo v narodnem oziru kaj doseči, mogoče je le I tdrufcenim, edinim delovanjem. — Prav posebno pa bo treba, da se ranaprej bolj ko do sedaj pe-Jatuo Slovenci z gospodarskimi vprašanji: kako po-lajšatl Jalosten stan naših kmetov, rokodelcev in obrtnikov. Ravno v tem oziru smo novo leto začeli v zelo žalostnih razmerah. Naš kmet gleda s strahom v prihodnost; kaj bo spomladi, ko so ie sedaj žitnice in kleti prazne, in ako mu bo trda šla že za seme, kako bo pričakoval žetve in kdo v<* ali bo pač se obnesla zanj ali ne. Enako je z rokodelci. Nekateri nimajo skoro prav nobenega dela, kakor n. pr. vemo o ljubljanskih mizarjih; enake tožbe se slišijo od drugih rokodelcev in od raznih stranij. Kam bo s pomočniki, kam z ubogimi učenci, katerih je od dne do dne več, ako jim mojstri nimajo dati dela in zaslužka; pridobitni davek pa tolik, da ga ne vzmaguje rokodelec. V teh razmerah se seveda tudi obrtnik ne more veseliti živahne kupčije in trgovine Tukaj nič ne pomagajo lepe besede, tukaj treba pokazati, da se je res kaj storilo za delavski tUo Posebno v tem oziru bo imelo katoliško politično društvo za svoje delovanje prav obširno polje. Skrb zastopnikov naših v državnem zbora ns bo, da pridobe Slovencem polajšav glede davkov in jim naklonijo večjih del, da pride v dežele kaj zaslužka, skrb deželnih poslancev, posebno odborov pa, da varčno gospodarijo z deželnim premoženjem, da stroške omeje le za najpotrebnejše reči. Lepo torej, da si želimo srečnega novega leti' a dovolj to ni, treba da vsakdo na svojem mestu in po svojih močeh tudi pripomore, da sevresni-čijo te želje; zakaj, ako ni v naši moči zabraniti gospodarskega poloma, saj zavest bomo imeli, da smo storili svojo dolžnost! Kaj je novega po svetu? Božične praznike radi počivajo državniki in zato o zadnjem času ni posebnih novic. Na Dunaju se bodo posvetovali prve dni tega meseca, kako bi se doseglo sporazumljenje med Čehi in Nemci na Češkem, ker se nemški poslanci kujajo in nečejo priti v deželni zbor. Sporazumljenje bo težko, ker se Nemcem na Češkem ne godi nobena krivica, Čehi Listek. Božična. »No, otroci, zdaj pa pojdite počivat; povečerjali smo, pomolili tudi, prav je, da greste spat, ker o polunoči gremo skupaj v cerkev"; tako je rekel oče Bovič svojim otrokom na sveti večer. »Prosimo, oče, danes naj ne hodimo spat", hiteli so otroci eden vprek druzega, »sedaj bomo prižgali svečke pri jaslicah, posedli bomo okrog mize in vi nam bote povedali kako božično povestico, saj so nam mati že dolgo obetali, da boste povestice pravili na sveti večer." Tako so govorili otroci, bližali se očetu, božali jih in tako ljubko-proseč jih gledali s svojimi nedolžnimi obrazi, da so bili oče premagani; otroci niso Šli spat, in oče so jim povedali to-Ie dogodbo: »Otroci, vi veste, da se nam ni vedno tako fiobrd godilo, kakor sedaj; potikali smo se po stanovanjih okoli in mati niso pogosto imeli kaj v lonec djati? velikrat sva šla z materjo brez večerje spat, so so pa tudi naveličali biti nakovalo nemškemu kladvu. Taalle tukaj zopet kaže, da bi rad vstregel na vse strani in ne more spoznati, da pri tolikem nasprotju to ni mogoče. — Nekateri nemški katoliki v Avstriji hočejo osnovati nemško-katoliško stranko; iz te moke pa ne bo kaj prida kruha; zakaj pri katoliški stranki nimajo pravice samo nemški, ampak posebno odkar je v tovarnici (fabriki) zmanjkalo dela in so nas paznikov več odslovili. Ta hiša, ki je zdaj naša, bila je mojega brata, ki se je bogato oženil, a je na-me reveža popolno pozabil ter me v najhujši sili ni hotel spoznati za svojega brata. Bog mu bodi milostljiv, kar je živ zagrešil, to sedaj vrača, ker po smrti njegovi in njega žene podedovali smo obilno njegovo premoženje. Bilo je po božičnih praznikih pred petimi leti, takrat nam je bilo najhujše. Šel sem zjutraj zgodaj od vas, da s kakim delom preskrbim za vas živež«, a celi dan sem iskal dela zastonj; zmrzoval sera p« cestah popolno tešč in nisem si upal domu s P"1' nima rokama. Zvečer vendar se napotim proti domu ves obupan in slab; od lakote sem se opotekal in s»® nisem vedel kako, na voglu neke gostiluice zgrudi® se ob vogelni kamen hiše ter več nisem mogel # prevladala sta me lakota in mraz. Se sedaj W poznam hišo in tudi vi veste zanjo. V tem Prl žvižga mlad človek mimo mene, videlo se m« jj da je dobre volje in da je precej globoko pog|e v kozarec. Pred mano se vstavi, pogleda me ne«8' zaničljivo, rekoč: tudi slovanski katoliki. Narodna strast in prenapetost povsod napravlja nered in zmešnjavo. — Italijanski vladi so poslanci potrdili postavo, da sme prosto pograbiti cerkveno premoženje, namenjeno dobrim delom; sedaj pa pripravlja vlada zakon, po katerem bo zabranjevala razglase in pisma papeža in škofov ter s tem v težke verige vkovala cerkev na Italijanskem. Kako že pravijo: Ako preveč natezajo struno, rada poči. — Na Francoskem silno naraščajo stroški za bolnišnice in šole, od koder so izgnali usmiljenke in šolske brate; mladina je brez mere razuzdana in ne pozna nobene pokorščine; v bolnišnici pa strežniki bolj za-s<5 skrbe kakor za bolnike in nimajo nikoli dovolj plačila. — Ruska vlada hoče imeti povsod tudi na Poljskem in baltiških pokrajinah v uradih in šoli le ruski jezik. Nemški listi ženo silen krik zaradi tega, pa popolnem pozabijo, da nemški Bizmark ravno tako dela s Poljaki. Obsodbe je vredna taka krivica, naj se godi pri Rusih ali pri Nemcih, ki prezira zlato krščansko vodilo: Vsakemu svoje! — 28. decembra je novi kralj portugalski Karlos I. prisegel zvestobo državni ustavi. On jo bo najbrže bolj zvesto spolnoval, kakor mnogi njegovi podložni, ki sanjajo in delajo le za ljudsko vlado ali republiko brez kralja. — V Braziliji, kjer so pregnali cesarja, vladajo sedaj uporniki. Cesarsko družino so izgnali, in pograbili vse njeno premoženje; kar se jim noče ukloniti, kaznujejo z ječo ali smrtjo. To je republikanska prostost! — Na Angleškem v Londonu so se zopet jeli kujati delavci po tvornicah (fabrikah) in ne pridejo na delo, med njimi grozijo tudi delavci v plinovih tovarnah s štrajkom. Povsod torej nered in nezadovoljnost, ker svet prezira nebeške glasove lepih božičnih praznikov. Odrešenik je prišel med svoje, a njegovi ga nečejo sprejeti; od tod žalostne razmere na svetu vsepovsod. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. — V Ljubljani dobimo še drugo gimnazijo ali latinske šole; za leto 1890 je namreč v državnem proračunu postavljenih tri tisoč goldinarjev v ta namen. — Za vravnavo Save je odločenih 60.000 gld., da se prelože klanci na državni cesti Novo mesto-Zagreb 34.000 gld., za cesto čez Gor- »No brate, kaj si opešal; le nesi ga le, če si ga naložil." Menil je, da me je podrlo vino. Hudo mi je bilo, zato nevoljen rečem: »Pustite me pri miru, saj vem, da mi je umreti od lakote." „Oho", zakliče tujec, me prime za roke in vzdigne, »dokler bova midva skupaj, nič se ne bojte." Vlekel me je v gostilno, kupil mi tam vina in kruha, da sem se odteščal. Oj kako mi je bilo tedaj dobro; le misel na vas mi je grenila trenotke in potožil sem mla-deniču-prijatelju svojo revo. On mi je pripovedoval svoje življenje. Bil je rokodelski pomočnik pri ključarjih, zaslužek je bil lep, ker je bil dober delavec, a veliko napako je imel, da jo je v nedeljah in praznikih rad vozil — bil je ponedeljkar, kakoršnih je žal med delavci in rokodelci veliko in zato se je selil od mojstra do mojstra. Bil je izgubljen revež, a posebno dobrega srca. Prav dobro sva se imela v gostilni. Pozneje spremi me do mojega stanovanja ter mi pri odhodu dfi debel zavitek, rekoč: »Na-te, to naj bo nocoj za večerjo vašim domačim." »Kako vam bom vse to povrnil?" pravim mu poln hvaležnosti. jance pa 16.000 gld. — Umrla je v Ljubljani blaga gospa Permetova. Cerkvam, revežem, posebno ubogim šolarjem je bila velika dobrotnica. — Med Zagorjem in Trbovljami je zdrsnila skala na železniški tir ter poškodovala vagon pri brzovlaku, ki vozi iz Trsta na Dunaj. — V Planini so ustanovili čitalnico, ka- »Ej, kaj bote na to mislili, kadar bote bogati, spomnite se na ponočnega lahkoživca, ki ni veliko vreden, a ima vendar usmiljeno srce do trpečega svojega bližnjega." »Po teh besedah jo zavije urno okrog vogla nisem ga mogel vprašati, kdo da je in kje stanuje, jaz pa pridem k vam v sobo in sem vam prinesel —" »Kruha in klobas in vina", seže mu v besedo starejša hči. »Da, kar mi je oni rokodelec nakupil Se po vrhu. Veste, da sem težko sprejel miloščino, a sila ne pozna nobenega ozira. — Kmalu sem pozneje dobil stalno delo, da smo se preživili, in odkar je umrl brat ter nam zapustil svoje premoženje, godi se nam prav dobro. Toda vsaki dan mi pride misel — dasi je od tedaj že pet let — kje pač hodi in brodi moj lahkoživi dobrotnik, ker pozneje je kmalu izginil iz mosta in nikdo ni vedel, kedty in pa kam; še imena njegovega nisem mogel zvedeti. Oj, kako rad bi v teh božičnih dneh svojemu dobrotniku stokrat povrnil njegovo ljubezen." »Ali bi ne bilo pametno, pravi žena, ko bi po časnikih naznanil, da bi rad zvedel za onega hočemo t narodnem oziru kaj doseči, mogoče je le alidral$nim, edinim delovanjem. — Prav posebno pa bo #eba, da se zanaprej bolj ko do sedaj pe-'8®ino Slovenci z gospodarskimi vprašanji: kako po-l||žatt žalosten stan naših kmetov, rokodelcev in dfcrttiiio*. Ravno v tem oziru smo novo leto začeli v zelo žalostnih razmerah. Naš kmet gleda s strahom v prihodnost; kaj bo spomladi, ko so že sedaj žitnice in kleti prazne, in ako mu bo trda šla že za seme, kako bo pričakoval žetve in kdo ali bo pač se obnesla zanj ali ne. Enako je z rokodelci. Nekateri nimajo skoro prav nobenega dela, kakor n. pr. vemo o ljubljanskih mizarjih; enake tožbe se slišijo od drugih rokodelcev in od raznih stranij. Kam bo s pomočniki, kam z ubogimi učenci, katerih je od dae,,do ..dne več, ako jim mojstri nimajo dati dela in žasltfeka; pridobitni davek pa tolik, da ga ne vzmaguje rokodelec. "V teh razmerah se seveda tudi obrtnik ne more veseliti živahne kupčije in trgovine. Tukaj nič ne pomagajo lepe besede, tukaj treba pokazati, da se je res kaj storilo za delavski stan. Posebno v tem oziru bo imelo katoliško politično društvo za svoje delovanje prav obširno polje. Skrb zastopnikov naših v državnem zboru naj bo, da pridobe Slovencem polajšav glede davkov in jim naklonijo večjih del, da pride v dežele kaj zaslužka, skrb deželnih poslancev, posebno odborov pa, da varčno gospodarijo z deželnim premoženjem, da stroške omeje le za najpotrebnejše reči. Lepo torej, da si želimo srečnega novega leta; a dovolj to ni, treba da vsakdo na svojem mestu in po svojih močeh tudi pripomore, da se vresni-čijo te želje; zakaj, ako ni v naši moči zabraniti gospodarskega poloma, saj zavest bomo imeli, da smo storili svojo dolžnost! ------- iboiaa ni dov. : ilA$«iqv ino;i.- t; 1 Božične praznike radi počivajo državniki in zato o zadnjem času ni posebnih novic. Na Dunaju se i bodo posvetovali prve dni tega meseca, kako bi se i doseglo sporazumljenje med Čehi in Nemci na Češkem, ker se nemški poslanci kujajo in nečejo priti v deželni zbor. Sporazumljenje bo težko, ker se Nemcem na Češkem ne godi nobena krivica, Čehi Kaj je novega po svetu? so se pa tudi naveličali biti nakovalo nemškemu kladvu. Taaffe tukaj zopet kaže, da bi rad vstregel na vse strani in ne more spoznati, da pri tolikem nasprotju to ni mogoče. — Nekateri nemški katoliki v Avstriji hočejo osnovati nemško-katoliško stranko; iz te moke pa ne bo kaj prida kruha; zakaj pri katoliški stranki nimajo pravice samo nemški, ampak M 1.1 IIU ID<1 «« u l /. /j iivi od f.iluiJ .')iv<;ia il Listek. Božična. „No, otroci, zdaj pa pojdite počivat; povečerjali smo, pomolili tudi, prav je, da greste spat, ker o 1 polunoči gremo skupaj v cerkev"; tako je rekel oče Bovič svojim otrokom na sveti večer. »Prosimo, oče, danes naj ne hodimo spat", hiteli 'so otroci eden vprek druzega, »sedaj bomo prižgali svečke pri jaslicah, posedli bomo okrog mize in vi nam bote povedali kako božično povestico, saj " so nam mati že dolgo obetali, da boste povestice pravili na sveti večer." Tako so govorili otroci, bližali 111 se očetu, bdžali jih in tako ljubko-proseč jih gledali s svojimi nedolžnimi obrazi, da so bili oče premagani; btroci niso Sli spat, in oče so jim povedali to-le dogodbo: J i i ij ^OtrOdi, vi veste, da se nam ni vedno tako -» ljenca-otroka ter prišla v učilnico in se v pričo učencev postavila čez učitelja. S tem si je pa priskrbela zapor za šest tjednov. Kot vodilo bodi povedano : Kdor želiš z učiteljem kaj govoriti, stori to vselej zvunaj šolske izbe in spodobno, tako boš se ognil nepotrebnej sitnobi za sebe in za učitelja in za učence. Prvo adventno nedeljo smo slavili godovanje cerkvenega zavetnika ali patrona. Za ta praznik se je odločilo blagoslavljanje novih ali prenovljenih predmetov. Isto je izvršil veleč. gosp. dekan Gajšek. Za vse lepo in dobro nevtrudljivo skrbni gospod je v dotičnem nagovoru omenil, da je danes izpolnjena njegova srčna želja, ki jo je imel že celih 21 let, odkar je namreč tukaj prevzel vodstvo fare. Nam poslušalcem je pa za spomin in posnemanje razložil življenje sv. Nikolaja. O »Jožefu II.", ki je umrl leta 1790, ni bilo omenjeno še njegovo ime ne. A debelovesten časnikar celjski se čez tjeden dni pozneje predrzne cerkvi in cesarju vedno zvestim državljanom neosnovano podtikati namene, na ka-koršne živ krst pri nas nikdar mislil ni, česar še nobena duša slutila ni! — Braslovče: Pri volitvah v občinski odbor so prodrli možje, ki se zavedajo svoje matere slovenske in toraj imajo srce za ljudstvo. — Dekli Ivani Goropevšek je pa pri mlatitvi mla-tilnica zgrabila prste in siroti roko do lakta zdrobila. brez vsakega namena, kaj se mu je prigodilo na cesti, kako je gladnemu revežu rešil življenje. Ta edini je torej razen Boviča vedel za omenjeno dobro delo. Toda Petrič je to že davno pozabil, on je s svojim nerednim življenjem vhajal vedno pod pot in postal je navaden »baraba", ki se klati po cestah po dnevu in po noči, preži na ljudi na kolodvorih, tu in tam prime za kako delo, a tudi vzame, kar dobi, ako se mu ponudi priložnost. Nekega dn<$, bilo je pred pustom, stopica Petrič počasnih korakov po ulicah in zagleda pred seboj debel papir, hitro ga pobere v misli, da je v njem kaj zavitega; toda ničesar ne najde, bil je prazen časnik; že ga hoče zopet vreči od sebe, ko na zadnji strani zagleda z debelimi črkami tiskano naslednje naznanilo: »Oni mladi mož, ki je pred petimi leti na voglu .. . ceste našel postarnega moža ter mu skazal posebno lepo delo krščanskega usmiljenja, naj pride na pogovor k J. Boviču v mesto B. cesta . . . št____" »Ha, ha, to bo pa nekaj za nas!" tako nenadoma vsklikne, »prijatelj France je v Meksiki, naj- brže že mrtev, nazaj ga gotovo ne bo; kaj ko bi šel jaz k temu gospodu ter mu naznanil, da sem mu jaz rešil življenje, bilo je po noči in od tedaj je že pet let, torej se gospod gotovo ne bo več dobro spominjal na obraz prijateljev; no, pa saj sva si bila tudi precej podobna, ko sva skupaj hodila." Uro pozneje potrka Petrič na vrata v Bovičevem stanovanju. »Gospod, ali ste vi dali v časnike neko naznanilo?" »Oj, prijatelj moj", zakliče Bovič vesel, hiti tujcu naproti ter ga natanko pogleda. »Ali ste vi?" »Da, jaz sem, gospod Bovič", odgovori Petrič. »Kaj me več ne poznate; seveda tema je bilo oni večer in zato ste že zgrešili moj obraz." »Tako", pravi Bovič, »res jaz bi vas ne bil več spoznal", pri tem pa je še bolj opazoval tujca in se popolno prepričal, da to ni njegov dobrotnik, katerega obraz in postavo si je zapomnil predobro, a vendar ni hotel tega precej razodeti, češ, se bomo že prepričali, kdo da je. »Kakor se vidi, se vam zelo slabo godi", vpraša Bovič tujca slabo oblečenega. Cerkev Slabi časniki. Večkrat smo že pisali, koliko kvar napravljajo med ljudmi slabi časniki, ki ljudstvu spodkopujejo vero, ki vabijo v lahkomiselno, brezskrbno in brezvestno življenje ter podirajo med njim veljavo gosposki duhovniški in svetni. Obetajo mu zlate gradove, pa so mnogokrat krivi, da ljudem tudi koče prodajajo, ker so zapeljani po slabih listih krenili s pravega pota. — Nedavno je škof v Lineu na Gornjem Avstrijskem spregovoril o slabih časnikih resno in važno besedo, ki se nam zdi vredna, da jo vsaj splošno podamo tudi svojim bralcem. V sedanjem času, tako po priliki začenja škof svoje pismo, prikazal se je cerkvi strašen sovražnik, katerega niso poznala prejšnja stoletja. Ta sovražnik so — slabi časniki. Znano je, kako malo se menijo mnogi ljudje za vero in življenje pri veri, kako so razbrzdani, zaničujejo duhovnike, kako nerodno žive in se ne menijo za drugega, kakor za svoje veselje in vživanje. Med drugim so temu mnogo krivi tudi slabi časniki; veste namreč, kako taki časniki zanič-ljivo pišejo o škofih in duhovnih, kako hujskajo proti katoliški šoli, smešijo cerkvene nauke in obrede. In število teh listov pomnožilo se je silno v zadnjem času; kamor pogledate posebno po mestih v gostilnah, kavarnah povsod najdete skoro same take liste. — Ali bi mogli in smeli vnemarno gledati, kako taki časniki preganjajo vero in nedolžnost iz kato- „Ej, kaj bi se mi ne godilo slabo; saj veste kakoršen sem bil nekdaj, tak sem še sedaj, pijem ga rad in zapijem vse, včasih tudi pamet. Gotovo bi ne bil prišel na vaše povabilo, ko bi me ne bila prignala potreba." »Dobro, dobro, pravi Bovič, jaz hvala Bogu imam dovolj in z veseljem vam stotero povrnem dobroto, ki ste mi jo skazali. Da se bova danes prav dobro imela, da se bova prav živo spominjala onega večera, ki ste mi rešili življenje, stavim vam ta-le nasvet: Midva greva skupaj v ono gostilno, kjer ste mene pokrepčali; naročili bote nama za kosilo ravno to, kar sva takrat večerjala in med tem si bova pripovedovala dogodke svojega življenja; tako se bo staro prijateljstvo zopet poživilo, ki naj naju druži do poznega groba." Petriču je pri teh besedah prihajalo vroče; precej je že poskusil na svetu, bil je že pri marsikaterih spletkah, a v takih kleščah ni bil še nikoli, kakor sedaj. Kako naj revež pelje gospoda v ono gostilno, ker ne ve zanjo, saj ni prijatelja vprašal, kje se je to zgodilo. Kako naj naroči ravno tako kosilo, ker ni vedel, kaj sta takrat večerjala. in šola. liških src? Ne na noge treba stopiti in sveti boj napovedati slabim listom. Len XIII. papež sam večkrat svari verne pred slabimi časniki; silno so razširjeni pravi v nekem nagovoru sv. Oče, in glavni namen jim je, da se vojskujejo proti pravici in resnici, sramote cerkev in ljudi begajo s krivimi nazori; s svojim strahom motijo duhove in pridijo srca svojih bralcev, ker jim vzbujajo grde strasti. In ta namen spolnujejo, da moramo žal reči: velik del napak in žalostnih razmer sedanjega časa gre na račun slabih Časnikov. — Kaj torej treba storiti? Odgovorim vam, kakor pravi Leon XIII. papež: Uprite se slabim časnikom z dobrimi! Torej je naša naloga, da slabe časnike namestimo z dobrimi. Dandanes ni dovolj, da bi duhovniki ljudem oznanjevali resnico le s prižnice, zakaj oni, ki so najpotrebnejši slišati resnico, odtegujejo se cerkvi. Do takih je mogoče priti le z dobrimi časniki. Potem škof v svojem pismu naroča duhovnom to-le: Svarite ljudi pred slabimi časniki, kedar le morete, povejte jim, kako taki listi sovražijo vero, tudi v spovednici opomnite ljudi, da se pregreše, ako bero ali posojajo slabe liste. Pri vsaki priliki pa priporočajte ljudem dobre časnike in pojasnujte jim, koliko zasluženja si tudi pred Bogom nabero, ako delajo kakor misijonarji v domačem kraju za razširjanje poštenih listov. — Kdor more in zna, naj tudi kaj piše za dobre liste; posebno novice iz Nekaj časa stoka, se izgovarja in izvija, a Bovič stopi pred vrata pozvoni za zvonec in mu reče z ostrim glasom: „Vi ste slepar in jaz imam pravico vas precej izročiti gosposki. Toda jaz tega ne storim, ker se mi smilite. Iz vašega govorjenja pa sem spoznal, da vi mojega pravega dobrotnika poznate; tukaj imate dva goldinarja, ako mi poveste, kje da sedaj živi in ako se vaše besede potrdijo, dobite za plačilo še deset goldinarjev po vrhu. Petrič se uda v vse in pripozna, da je hotel le slepariti; pove pa tudi, da je šel njegov prijatelj, ki se piše France Alič po svetu, da je sedaj, kakor je slišal, v Meksiki med radovoljci-vojaki. — Na to Petrič odide mrmrajoč sam seboj: „Ej, laž ima kratke noge; no dva goldinarja sta pa le dobra in deset jih še pride, he, he, to bo veselje!" Bovič pa takoj sporoči v Meksiko, je li res ondi med radovoljci France Alič in ali bi bilo mogoče, da bi se vrnil v domovino. V tem je ravno nekoliko okreval France v bolnici in s strahom gledal v prihodnost, kaj bo ž njim, različnih krajev zel6 mikajo bralca; ni treba, da bi bilo veliko; vsaka drobtina se prejme hvaležno; kjer se torej zgodi kaj novega, brž naj eden ali drugi to sporoči dobrim časnikom. Ako bi pa kdo tega ne mogel, naj vsaj moli v ta namen. Poprešnji škof v Lincu je vsaki dan pri sv. maši molil tudi za razširjanje poštenih katoliških listov; posnemajmo radi tudi mi ta lep vzgled. — Upam, pravi škof na koncu svojega pisma, da nisem teh besed govoril zastonj. Novo leto naj pokaže, da zavedni katoličani vspešno delujejo, da se razširjajo in ber6 dobri časniki. — Kaj nas uči to pismo? Iz tega spoznamo, da papež in škofje duhovnikom nakladajo kot dolžnost, da se trudijo za dobre časnike, da torej nimajo prav ljudje, ki pravijo: Kaj se duhovni vtikajo v take reči, oni naj v cerkvi opravljajo svojo službo. Prav, kadar bodo vsi kristijani hodili po cerkveni zapovedi v cerkev, tedaj tudi duhovnikom ne bo treba delovati zunaj cerkve; dokler jih pa ni v cerkev, mora tudi duhovnik za njimi tja, kjer jih je najti. — Dalje nam je jasno iz pisma škofovega, da so verniki tudi dolžni podpirati dobre časnike, ako morejo, da si torej v obilnem številu naročajo liste, ki se borijo za Boga, za resnico in za milo našo domovino 1 Vsakdo naj torej tudi v tem oziru stori svojo dolžnost! Kardinali pri sv. Očetu. Vsako leto redno se v Rimu bivajoči kardinali poklonijo papežu, da mu čestitajo za božične praznike. Ob taki priliki spregovori papež vselej besede, ki pojasnujejo stanje njegovo in katoliške cerkve sploh. — Kardinali so naznanili željo, da bi zavladal med ljudmi potrebni mir. Ta želja, pravi Leon XIII., je razmeram popolno primerna, ta .želja nam je toliko živeja, kolikor bolj se nam umika mir in nas nadleguje preganjanje. Posebno se v Italiji napada katoliška cerkev, katoliške naprave, ki imajo namen razširjati vero, n. pr. »propaganda", se zatirajo, pa tudi vstanove, ki služijo v pomoč revežem in bolnikom, niso varne, marveč ravno sedaj je potrjena postava, ki jih bo večinoma odvzela pravemu namenu in jih vrgla v vedno prazno državno bla-gajnico. Vojskujejo se nasprotniki zoper cerkev in nje sinove, da bi v temelju omajali delo božje. Ako to premislimo, ni nam treba omenjati, da tudi papež nima one prostosti in prave neodvisnosti, ki je potrebna da popolno in na vse strani spolnuje svoje dolžnosti. Gospodarske in obrtnijske stvari. V veliko kvar so gospodarstvn in človeškemu blagostanju bolezni prehlajenja, zato ne bo od škode, ker je še ves bolehen. Tedaj prinese mu postrežnica v bolnico pismo Bovičevo. „0 Bog, kako si dober" druzega ni mogel France izgovoriti, tako je bil ginen. Nekaj mesecev pozneje bil je zopet božič in France ga je vesel preživel pri blagi družini Bovičevi, pri kateri je bil za svoje usmiljenje poplačan stotero. Ker se mu je zdravje vtrdilo, lotil se je zopet svojega rokodelstva, postavil se s pomočjo Bovičevih na lastne noge ter bil eden najbolj zanesljivih in spretnih ključarjev v mestu. In ko so skupno obhajali drugi božič, France ni bil več tujec pri Bovičevih, ker seznanil se je s starejšo hčerjo Bovičevo in se nedavno ž njo poročil. — Bil je posebno naklonjen prijatelj rokodelskim pomočnikom in učencem, bil je duša katoliškemu rokodelskemu društvu, kjer je pri druzih obilno popravljal, kar je sam zagrešil v svoji lahkoživi mladosti! Dal Bog, da bi pa rokodelske družine sploh v tako lepi zadovoljnosti in skromnosti obhajale božične praznike 1 ako katero tudi v tem oziru zinemo v tem oddelku. — Zima je v mnogih ozirih ljudem neprijeten gost, katerega se vstrašijo ko pride, in težko preštevajo dneve, da bi se ga zopet znebili. Revežem je zima posebno odveč, a tudi drugim mnogo škoduje, posebno, ker se je po zimi človeku prehladiti kaj lahko. — Ljudje hodijo iz gorkih sob na občutljiv mraz, pota so pogosta mokrotna, to so večinoma vzroki prehlajenju. Prehladiš se tudi, da sam ne veš kedaj s prelahko obleko, posebno slabo obu-tevjo, v spanju, v mokrotnih, mrzlih stanovanjih, posebno ako so tla mrzlotna, večinoma ondi, kjer so pod njimi prazni prostori. Nasledki prehlajenja so različni. Vnetje pritisne ali na pljučih, v želodcu, v črevih itd. — Najbolje je, ako si prehlajen, da se prav dobro spotiš; to pa dosežeš, ako se trdo zaviješ v mokre ovite platnene rjuhe ter se dobro odeneš, ali ako piješ kolikor moč vročo vodo, ali pa vroče s sladkorjem zmešano mleko, seveda moraš v postelji piti. Nevarni nasledek prehlajenju je tudi udnica ali udna bolezen. Pri tej bolezni treba je veliko potrpljenja; polajšajo se bolečine, ako si boleče ude obložiš z ovseno kašo ali lanenim semenom in z volno ali bato dobro zaviješ. — Ako ti po zimi ozebejo posamezni udje: prsti na rokah ali nogah, treba je, da si zelo previden; s snegom ali z mrzlo vodo treba, da jih najprej oživimo; nikdar ne nosi tmrzlih udov k vroči peči, zakaj s tem si napraviš na udih hude zmrzline in razpoke. Ako se ti napne ozeblina, dobro jo je čez noč namazati z raztopljenim govejim lojem. Pred vsem paziti treba po zimi na dobro in gorko obutev; zakaj ako so noge nagorkern, dobro je poskrbljeno tudi za drugi život. Ko bi ljudje nosili prosto svoj vrat, in denar, ki ga po nepotrebnem in včasih tudi v svojo škodo izmečejo za rute in ovijače, s katerimi zavijajo svoj vrat, porabili za trdno, prostorno in gorko obutev, veliko manj bi bilo prehlajenj po zimi. — Sploh pa po zimi in po letu velja pravilo: Glava hladna, noge gorke telo prosto in rahlo napravljeno, to so najboljši po-močki proti prehlajenju. Največja starost gozdnih dreves. Cipresa dočaka 3000 let, tisa 3000 let, kostanj 2000 let, hrast 2000 let, libanonska cedra 2000 let, smreka 1200 let, lipa 1000 let, mecesen 600 let, borovec 570 let, jagnjed 500 let, bukev 300 let, jesen 200 do 300 let, gaber 150 let. Zelena zdravilo proti revmatizmu. Zelena se razreže na kosce, kuha, da je mehka in potem pije bolnik vodo, v kateri se je kuhala. Na to se praži mehka zelena v ponvi, v katero se dene nekoliko svežega (frišnega) mleka, moke in muškat-nega oreška ter se je gorka s popečenim kruhom in krompirjem. Bolečine kmalu ponehajo. Da ustaviš hitro kri, ako si se močno ranil, pomoči vate v vročo vodo in jo položi na rano. To jako hitro pomaga, celo ako raniš žilo odvodnico. Ne pomaga pa toliko, če položiš na rano le suho vato ali pa pomočeno v mrzlo vodo. Izvrsten mlečni punč na švedski način si napraviš, če vzameš 325 gramov sladkorja, sok in fino obribane lupinice dveh limon, 1 steklenico vročega mleka, 1 steklenico vroče vode, nekoliko vanilije, eno tretjino razribanega oreška in eno steklenico araka. Vse to deni po tej vrsti v lonec, dobro pokrij in pusti čez noč stati. Ta mešanica se sesede, drugi dan se precedi skozi flanelo, nalije v steklenico in mrzla d& na mizo. Kuhanje jajec v mehko in trdo se d£ ložje določiti s toplomerom (termometrom), nego po uri. Če položimo jajce v vodo, ki ima 50 stopinj R. in čakamo, da kaže toplomer 70 stopinj R., jajcev beljak še ni trd; pri 73 stopinjah je rumenjak še mehak, a beljak je trd. Pri 76 stopinjah E. sta fumenjak in beljak trda. Kako po zimi štirko (Škrob) zboljšati. Gotovo je, da štirka, katero damo perilu, mraz zopet venkaj potegne, in da zastonj tratimo troške in delo. Na sledeči način se da ta škoda deloma preprečiti. Deni v razmočeno štirko, predno jo vmešaš in raztepeš v vrelo'vodo, nekoliko soli. To je staro skušeno sredstvo. Izvrstno mazilo za nepremične škornje se napravi iz 20 delov kitove masti, 40 delov voska, 30 delov smrekove smole, 50 delov trepetina, 400 delov lanenega olja in 200 delov ribje masti. Vosek, kitova mast in smrekova smola se raztopi; potem se primeša trepetina, nazadnje se primeša lanenega olja in ribje masti, na kar se previdno toliko segreje, da bi voda zavrela in meša pol ure. Zmrznena jajca narediš vžitna, če primešaš čisto sveži (frišni) vodi nekoliko soli in položiš zmrznena jajca vanjo. Voda ves mraz venkaj potegne in jajca so zopet tako dobra, kot poprej. Trpeinost lesa. Smrekov les, posekan meseca decembra in kot kol zabit v zemljo, se drži šestnajst let; posekan konec meseca februvarija pa trpi v zemlji le osem let. Doga za sod, narejena iz hrastovega lesa, posekanega meseca decembra, vode ni prepuščala; iz lesa, posekanega meseca januvarja, prepustila je že v 48 urah nekaj kapljic, iz lesa, posekanega meseca februvarija, ni držalo vode čez 48 ur; marcovales pa je prepustil vodo v dveh urah. V sodih iz decembrovega lesa se je usušila vsebina v celem letu za poldrug bokal, iz febru-varjevega lesa pa za osem bokalov. Koprivino seme kot konjska pita. Ko-privino seme konjem prav posebno dobro tekne. Danci, ki imajo, kakor znano, jako lepe konje, ga skrbno nabirajo, suše in zmanejo. Tega kopriv inega prahu primešajo zjutraj in zvečer eno pest ovsu; konji postanejo vsled tega mesnati in debeli in njihova dlaka se sveti posebno lepo, kakor svila. Tako zobanje dajo po trikrat na teden in obnese se jim prav dobro. Kako osušiti mokro obutev? Ko se-zuješ premočene črevlje, napolni je takoj s suhim ovsem. Oves namreč jako nase vleče vlago in jo bode kmalo izsrkal iz mokrega usnja. Ko pa oves vlago nase potegne, se ob enem napne in s tem zopet prepreči, da se usnje ne vskoči in ne strdi. Drugo jutro se oves iztrese in posuši za drugi pot. Čim bolj suh je, tem bolj deluje. Dober kit za peči se pripravi tako-le: Med kepo ilovice, kake dve pesti debelo, pognjeti eno polo sivega pivnega papirja, katerega si prej pomočil s sladkim mlekom. To gnjeti tako dolgo, da se vlakna pivnega papirja enakomerno razdele po ilovici. Med to zmes vmešaj 15 gramov razdrobljene soli in ravno toliko drobno stolčenega železnega vitri-jola ter prilij še toliko mleka, da postane primerno mehko. Ta kit se trdno drži v špranjah in se skoraj nikdar ne razpoka. Jabelka lupiti. Ce hočeš olupiti jabelka hitro in brez škode — kar po slabi jabolčni letini, kakor smo jo imeli večinoma preteklo leto, ni brez pomena — pomoči je za eno minuto v krop, če imaš pa šumeče vročo vodo, pa krajši čas. Dado se potem sloči, kakor krompir. Hranjenje moke. Moka, no pšenična ne režena, se ne sme pustiti trdo nabasana v vrečah (žakljih) ali pa dalje časa na istem kupu ležati. Kakor potrebuje vsako žito zraka ter se mora premetavati, tako tudi moka. Zato naj se nasuta moka navadno vsaka dva meseca enkrat premeče. V vrečah nabasana moka se mora vsak mesec enkrat prerah-ljati. Pazi naj se, da se pri prekladanji vreče obr- nejo ter dobe drugo lego. Če se to opusti, sprime se moka v petih ali šestih mesecih v kepe in dobi zaduhel duh; za peko je veliko slabeja in iz nje pečen kruh ima bledo barvo in neprijeten okus. Dolgorepka (beloglavlea) sovražnica čebel. Sem ter tje čebelarji tožijo, da ta senica po zimi škoduje čebelam. Iskaje si hrane pride tudi do čebelnjakov in panjev. Tu potrka s kljunom — urno prihiti kaka čebela, da bi zapodila razgrajalca in v tem hipu jo zgrabi roparica; to nadaljuje dotlej, da se nasiti. Skrbni čebelarji napravijo zato po zimi steklena vratica pred želom, ker so sicer v nevarnosti, da izgube veliko svojih pridnih živalic. Razne („Domoljub") sc priporoča ob novem letu vernim Slovencem v prav obilno naročbo. Kolikor več bo naročnikov, toliko več jim bo tudi donašal berila poučnega in kratkočasnega. (Božičnice.) Lepe božičnice so obhajali po Ljubljani dobrodelni zavodi, med drugimi je po stari navadi prijeten večer napravilo na novega leta dan „Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov". Videlo se je, kako vrli rokodelski pomočniki lepo napredujejo v petju in tudi v predstavah kažejo za uloge razum, srce in veren nastop. (Tisočak na oltarji.) V mestu Line ob Donavi je onidan cerkvenik snažil cerkev BI. D. Marije. Ko je raz oltarja odgrnil prtič, opazil je na deski popolnoma nov tisočak, bankovec za tisoč goldinarjev. Tik denarja ležal je listek z napisom: „Sveta Devica Marija, izprosi mi srečno uro smrti!" (V Gradca na sejmu) pred Božičem bilo je 398 volov, 57 bikov, 247 krav, 45 telet živih in 360 mrtvih, 1362 svinj. Voli so „žive teže" po 100 kilo veljali: pitani 27 gld. do 30 gld. 50 kr., polupitani 25 gld. do 26 gld. 50 kr., suhi 23 do 24 gld. Krave pa: krmljene 20 do 25 gld., pol-krmljene 16 gld. 50 kr. do 19 gld., plemene 13 do 16 gld. (Koliko je vredno tičje gnjezdo.) Recimo, da vzame razposajen deček penici ali rdečerepki pet jajček ali mladih iz gnjezda. Ti bi potrebovali na dan 250 gosenic in sicer kakih 30 dnij, torej bi ostalo živih kakih 7500 gosenic, ki bi škodo delale. Vsaka gosenica pa na dan požre blizo toliko, kolikor je sama težka in potrebuje tudi kakih 30 dnij, da se zaliči, ako bi vsaki dan gosenica vničila le en cvet, ki bi sicer sad rodil, bi bilo končanih 30 sadov. 7500 gosenic torej konča 225.000 takih sadov, hrušk, vesti. jabolk, češpelj itd., ki v jeseni prav pridejo kmetovalcu. — Kmetovalci in sadjerejci, obirajte sedaj po zimi, ker imate več časa, mešičke z gosenicami s sadnega drevja. Tako delo, kakor račun kaže, do-našalo vam bo visoke obresti. (Najvišja gora na Slovenskem.) Učitelj vpraša v šoli: Katera je najvišja gora na Slovenskem? — Prvi učenec: Triglav je najvišja gora na Slovenskem. — Učenik drugemu učencu: Ali je prav povedal? — Drugi učenec: Ni prav povedal; najvišja gora pri nas je ljubljanski grad, zakaj iz Triglava, ste vi rekli, da ste potrebovali samo dva dni, iz ljubljanskega grada pa je moj brat potreboval šest let. (Beljak koristno zdravilo.) Ako se globoko vrežeš ali hudo opečeš, ni ga boljšega pripomočka zoper prisad, kakor beljak od jajca, ki ga imaš vedno blizo pri rokah. Beljak namreč ima lastnost, da rano hitro suši, jo prepne z rahlo kožico ter s tem za-brani zraku v rano. — Tudi je beljak izvrstno zdravilo zoper grižo, ako ga dobro raztepeš in vsega pogoltneš; dva, k večjemu tri na dan zadostujejo za navadne slučaje, poleg zdravilne moči ima pa beljak tudi redilno, ki je za tako priliko bolniku najprimernejša. (Kako so tata spoznali.) Iz Nemškega popoto-val je po letu bogat jud v Pariz na razstavo; zaradi varnosti zašil je tisoč goldinarjev v svoje hlače. Neko jutro, ko se vzbudi, ni bilo več hlač pri postelji ; bogatinu je hudo po hlačah, še bolj pa po tisočaku, tatvino naznani, a tatu ne zvedo. Ko pa je hodil po visokem Eiffelnovem stolpu, zagledal je ondi človeka, ki je imel prav take hlače, kakor so bile njemu vzete. Takoj stopi k bližjemu policaju ter ga prosi, naj zgrabi onega človeka. „Tonegre," pravi stražnik, „koliko je hlač enakega blaga na svetu. Kako pa hočete dokazati, da so hlače vaše?" — »S tem, da imam v njih zašitih tisoč goldinarjev." — Zatem stopi policaj k onemu človeku ter ga povabi, da naj gre ž njim. — Ko možu povedo, zakaj da so ga prijeli, silno se hudujo in zatrjuje, da mora biti pri tem kaka zmota; a pravi lastnik hlač s škarjami kmalu pojasni, da ni bila nobena zmota, ko namreč izstriže iz hlač tisočak ki je bil ondi zašit. — Pa naj še kdo reče, da tat ni imel tukaj smole. Ne le, da se tisočaka ni dotaknil, tudi hlače so mu zato vzeli in po vrhu ga Še zaprli; on je tisočak hranil v vkradenih hlačah, seveda ker revež ni vedel zanj. (Pet modrih vinskih bratcev.) Sedelo je kakor po navadi vsaki večer pozno v noč petero vinskih bratcev pri svojem prijatelju »kozarčku". »Kaj bodo pač rekle naše žene, ko pridemo tako pozno domu", pravi prvi! »Ej, kaj hočejo reči, vesele naj bodo, da so doma nagorkem," odgovarja drugi. »Veste kaj", reče tretji, »naredimo kaj, da bo jutri več pijače. Zmenimo se kakor mož-beseda to-le: Vsaki izmed nas mora precej to storiti, kar mu reče njegova žena, ko pridemo domov. Jutri večer ob navadni uri pridemo zopet pri »kozarčku" skupaj in vsak mora povedati po resnici in po pravici, kaj mu je žena ukazala in kako je dopolnil ta ukaz. Kdor tega ne stori, mora plačati ves večerni račun." Vsi so bili s tem zadovoljni in so se razšli pozno v noč vsaki na svoj dom. Drugi večer pridejo res ob dogovorjeni uri skupaj pred gostilnico, toda silno se začudijo, ko zagledajo enega svojih vinskih bratcev ležati pred hišo v velikem sodu. »Za božjo voljo, kaj si ob pamet, prijatelj, ali kaj ti je, da se tukaj na cesti valjaš po sodu", reče mu eden znancev. „Kaj hočem, saj smo se zmenili, da bo vsaki storil, kar mu ukaže žena, ko pride domu. Ko namreč pridem v sobo, zadere se žena nad menoj, rekoč: »Tako pozno se privlečeš domu, raji pojdi in kar v sod vlezi, menda bo enkrat dovolj pijače". Precej sem se vrnil ter sedaj mož-beseda izpolnujem povelje svoje žene. »Jaz pa," pravi drugi, „zadel sem vtčmi doma ob polico, kjer so postavljene sklede, ki so vsled tega zaropotali; žena se zjezi nad menoj, rekoč: „Kar polico zgrabi in vrzi vso posodo na tla." Jaz ne bodi len in pa mož-beseda, primem za polico ter vržem vso posodo na tla, da se razleti na tisoč koscev." — „Ta je bila trda prijatelj," pravi tretji, »jaz sem imel pa bolj mehko nalogo; žena moja je sinoči za-mesila in jaz po nesreči zadenem ob posodo, kamor je zamesila; ko to žena začuje, reče mi nevoljna: »Kar z obema nogama stopi v testo, da boš vendar dovolj neroden." Precej storim to, stopim v testo z obema nogama in povem vam, da si nisem nog prav ničobodel."—»Mene pa poznate," pravi četrti, »da rad pojem, ako ga malo pod kapo dobim; tako sem tudi sinoči prikrožil s pesmico domov. Zena je morala nevoljna biti, ker jo budim iz spanja in rekla mi je: »Kar pesmarico vzemi v roke in izpoj po vrsti vge pesmi, menda boš vendar enkrat petja sit do grla". — Kaj sem hotel, prižgal sem luč in pel iz pesmarice tako dolgo, da so mi zgodaj v jutro začeli že odpevati petelini. A zvest sem ostal besedi, težko je sicer bilo, a vesel sem, da mi ne bo treba plačati računa za vse." — Petemu pa se je vedno bolj tožilo, ko je poslušal zgovorne svoje vinske bratce, kako so vrlo izpolnili, kar so jim doma ukazale žene, slednjič pravi: »Ne vem, kako da sem bil sinoči tako žejen; ko sem se vrnil zvečer domu, sem tudi ženi potožil svojo žejo, in jo prav prijazno vprašal, če ima kaj vina doma. »Kaj vina", pravi žena, »tega imaš dovelj, od zunaj sta dva škafa vode, to spij, menda boš vendar ž njo pogasil žejo." Silno sem se prestrašil te prehude naloge: dva škafa vode popiti. Vendar sem šel v kuhinjo in hotel poskusiti, toda, ko sem zagledal vodo, mi je pogum precej splaval po vodi. Brrr! vode pa jaz ne bom pil, raji plačam ves večerni račun, bomo saj pili vino". — In tako se je zgodilo; prav dobro so se imeli oni večer, in zadnji, ki ni hotel doma vode piti, plačal je račun in vsi vinski bratci so bili ta večer posebno zadovoljni pri »kozarčku". (Okoli zemlje.) Ko bi se mogli z železnico peljati po najbiižnji poti okoli zemlje, potrebovali bi za to kakih 35 do 40 dni; peš prav urnih korakov skozi in skozi bi rabili eno leto in 63 dni; glas pa potrebuje 52 1/s ure, svitloba samo Vio se" kunde in elektriški telegraf še manj kakor Vio se" kunde. (Kako visoko je pač nebo?) Mislimo si velikana, čegar roka bi segala od zemlje do solnca. Ce stegne danes svojo roko in se dotakne ognjene solnčne kroglje, čutil bode bolečino še-le čez 157 let, ker se občutki v človeškem telesu premikajo v 1 sekundi 31 metrov daleč. Ako ta velikan čez 157 let vsled bolečine zavpije se bode to vpitje slišalo na solncu še le čez 13 let, ker preleti glas 340 metrov v eni sekundi. Če bi pa segala roka orjakova do najbližnje zvezde nepremičnice, čutil bi opeklino še le čez šestdeset milijonov let! fiW Prvo številko smo poslali ie vsem dosedanjim p. n. naročnikom. Kdor ne misli lista več prejemati, vrne naj ga nam nemudoma nazaj. Tisti p. n. naročniki, ki te itevllke danes niso prejeli, naj izvolijo malo potrpeti. Zaradi ogromnega dela, ki se Je nakopičilo pri opravnlitvn ravno te dni, ni bilo mogoče ie pregledati ln vredltl vsega. Zgodilo pa se bode nemndom ln naročeno doposlalo. Kdor pa misli pristopiti na novo, oglasi naj se takoj, da vemo določiti it«vilo listu. Vabil na naročbo. Ob bližajočem, se koncu leta valimo vse dosedanje naročnike, da nemudoma ponovi svojo naročbo, da se odveč nam ne nakopiči delo ob novem letu. V kratki dobi svojega izhajanja postal je „DOMOLJUB" ljubljenec slovenskega ljudstva. Tudi neimoviti more si ga omisliti radi tako nizke cene, pa tudi ume ga vsak zaradi poljudnosti njegove. V lepem številu razpošilja se že „DOMO-LJUBU med Slovence, a želeti je, da se s tem letom Število njegovih naročnikov še podvoji ali potroji. Kakor smo se trudili vstrezati svojim naročnikom do zdaj, tako obetamo to tudi v prihodnje. Plačniki „ S L O VENCA" dobivajo „ D O M OLJVBA" kakor do sedaj zastonj, a sam „DOMOLJUB" stane na leto 80 kr. in za pol leta 40 kr. V krajih, kjer se jih več naroči, najbolj kaže, da eden pobere za vse naročnino ter jo skupno pošlje po nakaznici. Pri novih naročnikih naj se vselej pristavi: nov, da se nam delo prikrajša. Želeti je tudi, da bi se pod enim naslovom po več listov na-ročevalo. Posebno se priporoča „DOMOLJUB" p. n. gosp. duhovnikom, županom in učiteljem, da nevešče v tem oziru blagovoljno podpirajo s svojimi nasveti. Naročnina naj se pošilja: Opravništvu „DOMOLJUBA", v Ljubljani. — Prosimo pa posebno uljudtio, da se nam vpisavajo naročniki določno in razločno. Vpiše naj se krstno ime in pridevek ter kraj, pa povsod naj se pristavi pošta in če je ta bolj mala vselej doda naj se ime večje pošte, s katero je zveza, da se nam prihrani nepotrebno delo med letom, ko se bodo uvrstili in razvrstili naslovi po poštah in krajih. Pri novih naročnikih pridenc naj se nov, da se izognemo nadležnega iskanja med starimi in se kaj ne pregleda. Opravniitvo „DOMOLJUBA«. Vabilo na naročbo. Minolo je sedemnajst let, odkar roma »SLOVENEC po mili naši domovini in z novim letom nastopi svoj XVIII. letnik. Doživel je naš list v tej dobi dneve žalostne in vesele. Sočutno je hodil z narodom slovenskim v radosti in bridkosti ter se je utrdil polagoma sicer, vendar bolj in bolj med Slovenci. V širje in širje kroge zahaja naš dnevnik in prijateljev ima ne le med čestito duhovščino po vseh deželah slovenskih, ampak tudi v svetnih stanovih, višjih in nižjih. Bodi ob tej priliki izrečena prisrčna zahvala vsem in posameznim, kateri so nas podpirali do sedaj gmotno ali duševno, z naročevanjem ali dopisovanjem. Vsem tedaj najuljndneje: Bog plati ! Naj nam ostanejo še nadalje vsi zvesti, pa tudi novih prijateljev naj nam blagovole pridobiti več in več. „SLOVENEC", katoliško-konservativni slovenski dnevnik s prilogo »Domoljub" vred veljd za Ljubljano pri opravništvu ali v »Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj d: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ Četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 , 40 , BV* Naročaje se lahko vsak dan, a list se dobi Se-le z dnem naročbe. „D0M0LJUB" sam brez »Slovenca" stoji do končal. 1889. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom p o šil jan le osemdeset novčlčev. Naročnino na to prilogo prejema „Slovenievou opravništvo in pa „Katol. Bukvama". VredniStvo in opravniitvo „Slovenca" in „Domoljuba". Prihodnja številka ..DOMOLJUBA" izide dne 16. januvarija. Loterijsko srečke. Trst 28. decembra: 57, 72, 5, 9, 87. Lino 28. decembra: 36, 20, 28, 82, 60. Gradec 21. decembra: 26, 30, 89, 69, 77. Dunaj 21. decembra: 11, 73, 90, 12, 26. Brno 24. decembra: 4, 82, 47, 20, 8. Praga 31. decembra: 55, 75, 25, 4, 79. Gosp. G. PICCOLI-ju, lelcarnarju v Ljubljani. Sr B ^ S X 5»< >73 m N H * Išsjl J5.fi. g. 5" B c ® _ _ 65 O B 13 ^ „ C. m o o o ® | %g 8 g , ■ ' 111 g-STB s-s i«" 5» B -P-* B t Hrt"'13 g-o o B F E ® S. 13 » S-co ag.c 5' 0 o g: g.fi. » t-> ffl N> ■ B V" P O J> m g B H O ^ s. a s t H B* v " p g. & * «t s>>_. - E® § s S s-sr ® a g« S o- ® 2 § »I. P 3. co g "»"S- Deželna lekarna Ludovlka v LJUBLJANI, priporoča prečast. gospodom du-poskušena in po najboljših pred- Mestni trg št. 11, hovnikom in p. n. občinstvu svoja pisih pripravljena zdravila, kot: Angleški čudoviti balzam, 1 stekl. 10 kr., duc. I gold., 5 duc. 4 gold. Aromatični tobačni prašek, glavo krepčajoče sredstvo. 1 stekl. 20 kr., duc. 2 gold. Bastlerjeve kapljice zoper kolero, občno znano branilo proti koleri, kolerinu in koliki. Stekl. 35 kr. Cvet zoper gušo in napeti vrat. Stekl. 20 kr., duo. 2 gold. Cvet zoper luskine, najboljše sredstvo za odstra-njenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat vzrok plešam. Cena z navodilom rabe 80 kr. Cvet zoper protin in revmatizem za odpravo vsakovrstnih bolečin, bodisi akutnih ali kroničnih. Cena steklenici SO kr. duc. 5 gold. Dorševo ribje olje najboljše baze, katero jedino zapisujejo zdravniki proti kaslju, škrofeljnom itd. Mala stekl. 50 kr., velika 90 kr. Eiizabetna ustna voda, Stekl. 50 kr. Franeeva zdravilna esenca, proti boleznim v želodci in na jetrih, mrzlici itd. Stekl. 10 kr., duc. I gold., 5 duc. 4 gold. Francosko žganje s soljo ali brez soli v steklenicah po 20, 59 kr. in I gold. Grenko, tudi želodec krepčujoče vino, iz naj-zdravilnejših gorenjskih rastlin. Steklenica, ki drži pol litra, z navodilom rabe 80 kr. Horstova voda za oči proti unetim očem, njih kataraličnim afekcijam. Cena stekl. 50 kr., duc. 3 gl. Kapljice za bledične, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. Stekl. 40 kr. Kapljice za krč, neprekosljive, 36 kr., duc. 3 gld. Kapljiee zoper mrzlico. Stekl. 30 kr., duc. 3 gold. Kineška pomada pospešuje rast las. Lonček 50 kr. Kri čistilne krogljice proti vsem boleznim, ki od želodca prihajajo. Cena škatljici 21 kr., zavitek s 6 škatl. in navodom rabe I gld. 5 kr., 6 zavitkov 5 gld. 25 kr. Kri čistilni čaj KBllerjev. Majhen zavitek 75 kr., velik I gold. 30 kr. z navodom rabe vred. Krogljice za bledico dr. Blauda (pocukrane) proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju). Škat-Ijica velja 60 kr. Krogljice za trakulje, gotovo sredstvo proti tra-knlji. Cena z navodom 2 gold. Malaga-vino najboljše vrste za prebolele. Stekl. '/« litra 60 kr., '/«litra I gld. 20 kr., liter 2 gld. 20 kr. MarijIno-celjske kapljice, slavno znano in zelo priljubljeno zdravilo proti boleznim želodca. Steklenica 20 kr., duc. 2 gold., 5 duc. 7 gold. 50 kr. Maža za gušo, lonček 35 kr. Maža za kile, za vsakovrstne tudi zastarane I gld. Obliž zoper kurja očesa, Luzerjcv 60 kr., ravno tak od mene le 40 kr. Pagllano-Jrup, pravi iz Florencije, varuj se ničvrednih ponaredeb, cena I gold. Prašek za Ščurke. Škatljica 30 kr. Rudeči dunajski sok zoper kašelj. Stekl. 40 kr. Rnska maža za ozeblino, jako dobro sredstvo. Lonček 40 kr. Salicilno kisla ustna voda. Stekl 50 kr. Salicilno kisli zobni prašek. Skatljica 30 kr. Sirup Iz planinskih zelišč proti kašlju, hripa-vosti, pljučnim boleznim itd. napravljen iz pravih planinskih zelišč. Stekl. 50 kr., duo. 5 gld. Strup za podgane, najmočnejše sredstvo. 20 kr. Strup za stenice. Steklenica 40 kr. Tinktura za rast las. Steklenica 60 kr. Tinktura za kurja očesa, bradavice in trdo kožo. Stekl. 40 kr., '/. duo 2 gold. Univerzalni jedilni prašek, izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, igagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju sploh jako priljubljen. Skatljica z navodom rabe 50 kr. Univerzalni zdravilni obliž (lajšter) zoper vsakovrstne rane, vnetje otekline itd. Škatljica 30 kr. Ustna voda dr. Duflos-a iz ameriških rastlin, ohranjuje zobe in ozdravi vsakovrstne zobne bolečine. 60 kr. Toda za čiščenje obraza, pege, ogrce, grinte in druge nečistosti kože. Stekl. 80 kr. Zobne kapljice. Stekl. 10 kr., duc. 90 kr. Zobni prašek po dr. Heiderjl z dodatkom sali-cilno-kislega natrona je jako priljubljen. Škatljica 30 kr. Železnato kineško vino pokrepča želodec. Cena butelji I gold. 20 kr. Železnato salo iz kitovih jeter najboljše vrste, za krepčanje slabih otrok, katerim manjka krvi. Stekl. 60 kr. Želodčne kapljice Marije Pomagaj. Napravljene so iz zelišč gorenjskih, zlasti okrog Brezij pri Mariji Pomagaj nabranih, katere imajo lastnost vsakovrstne žeio-dečne bolezni ozdraviti. Stekl. 30 kr., duc. 3 gold. Medlcluična mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, parfumi, itd. vedno v zalogi. Živinska zdravila. Homeopatlčne kapllce za prašiče zoper vse prašičje bolezni. Stekl. 30 kr. Prašek za prašiče po poskušnjah potrjen proti perečemu ognju, vraničnemu in pljučnemu prisadu, pomanjkanju slasti do jedij, driski, kataru, itd. Zavitek 30 kr. Konjski cvet za utiranje udov, trganje, oteklino, spahnenje šipe na kolenu. Stekl. I gld. Liter 2 gold. Poskušeni konjski prašek. Zoper vsakovrstne konjske bolezni. Ako se konju vedno po malo dajo toga praška, obvaruje se ga čestokrat nalezljivim boleznim. Zavitek 50 kr. Poskušeni mlečni in goveji prašek. Ta prašek je skušeno čistilo krvi ter izganja vse bolezenske snovi iz života. Zavitek 50 kr. _ Pasje krogljice proti pasjim boleznim. Škat. 50 kr. Homoopntična lekarna. Deželna lekarna pri „Mariji Pomagaj" je, kakor znano, najprva in najstarejša homeopatična lekarna na Kranjskem Zapravljajo se te zdravila iz posebne dobrote in čistote ter najtočneje. Isto tako se dobe vsa zdravila po receptih napravljena, vedno sveža in najboljše vrste. Po pošti se vsak dan dvakrat razpošilja Cenik pošljem, ako se naroči, gratis in franko, v katerem je še veliko več in boli natančno Prosim vljudno, me p. n. je še veliko več in bolj natančno popisanih zdravil. občinstvu priporočati. Z velespoštovanjera Lud. Grrečel, lekar.