krat,-prHog. Poštnina plačana v gotovini. Leto XIL, štev. 2p0 LJubljana, petek 4« decembra 1931 Cena 2 Din Cpravaištvo. LjuOljana. Knatljeva ulica b - Teieton št 3122. 3123, 3124 3125. 312& Inseratm oddelek; LJubljana. Šelenburgova ul S - TeL 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Tetetoo št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica §t 2 - Telefon št 190 Račun' ori pošt ček. zavodih: Ljubljana §t 11.842 Praha čisio 7« ISO VVicn 5t 105 241 Naročnina efaša tucaccu<_ — Um. za inozemstvo <0 — Dm Uredništvo Ljubljana: Knufljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 to 3?26i Maribor: Aieks&ndrova cesta 13 Telefon 24-40 (ponoč' 2382) Celje Kocenova u! * 1>!e» it !90 Rokopisi *e ae vrača ja — Oglasi po tar*u Po konferenci pri okrogli mizi Rezultat konference je razočaral tako Angleže^ kakor Indijce - Vlado v Indiji čakajo zopet težki časi London, 3. decembra, sj. Druga indijska konferenca je zaključena in njena osrednja osebnost Gandhi namerava v nekaj dnen zapustiti London, da se ob Ženevskem jezeru še malo odpočije od naporov zadnjih mesecev, predno se vrne v domovino Čeprav je bila konferenca s stalisca britskega imperija izredno važen sestanek p ze oa vse-a začetka niso niti v angleški prestolnici niti v angleški javnosti posvečali one pozornosti, ki bi jo zasluzila. Padec funta, padec vlade, upor v mornarici, razpust parlamenta nove volitve in težka gospodarska kriza »o potisnili zanimanje za razpravo o novi ustavi največje kolonije britanskega imperija popolnoma v ozadje. Pod dojmom tega nezanimanja zato tudi ni čudno, da indijska konferenca ni prinesla uspeha, vsaj onega ne, ki so ga ob njeni otvoritvi upravičeno pričakovali. Na lanski konferenci, ki se je bavria z znanim poročilom John Simonove komisije, ki je dve leti proučevala indijske razmere in v to svrho prepotovala Indijo v vseh smereh, so Angleži prišli do zaključka, da jp sedanjo indijsko ustavo treba le reformirati. Reforma naj bi obstojala v tem, da se ustvari indijska zvezna država, katere vlada bi bila odgovorna centralnemu indijskemu in provinciialnim parlamentom. Za prehodno dobo. dokler se ne bi izvedla nova ustava, so Angleži zahtevali gotova jamstva za varstvo manjšin in inozemcev. Tudi bi za časa prehodne dobe Angleži pridržali vodstvo zunanje in notranje politike. Proti tem odredbam se je uprl Gandhi, čes, da niso v interesu indijskega ljudstva in da so tudi po svoji vsebini preveč meglene m nejasne. Pa tudi v vprašanju notranje ustave in uprave Indije so se pokazala med samimi Hindi in muslimani taka nasprotja, da je konferenci že davno pred njenim normalnim zaključkom grozil polom. Dosežena sta bila prav za prav samo dva pozitivna rezultata, ki sta pa v primeri s problemi, ki bi jih morala rešiti konferenca, zelo borna. Angleška vlada je namreč pristala na to, da se v bodoče ne bo kot sodnik vmešavala v lokalno spore med narodno manjšino in večino, temveč da bodo v bodoče reševali vprašanja Hincli sami. Pozitiven rezultat je tudi, da dobijo tri severne pra-vince, ki so dosedaj imele vojaško upravo, civilno upravo in da se Sind, kjer je prebivalstvo po večini muslimansko, loči od Ben-calije in postane avtonomna provinca. Ob zaključku konference je bilo sicer sklenjeno, da njen razhod v Londonu n« pomeni definitivnega konca, temveč da bo delovala v zmanjšanem obsegu še naprej v Indiji. Kako si tudi to izjavo dvoumno razlagajo, vidimo iz tolmačenja, ki ga ji dajejo razne angleške struje in stranke. Po mnenju desnice je naloga podaljšane indijske konference samo ta, da se omogoči Angležem zavlačevanje obljub, medtem ko zmerni listi s »Timesom« na čelu izražajo upanje, da se bo dalo uvrstiti zastopnike vseh indijskih strank v pododbore indijske konference, in se zato od nje upravičeno pričakuje plodonosno delo. Konferenca sama je razočarala Angleže in Indijce, ker ni rešila nobenega večjega problema. Anglija je v zvezno indijsko državo pač v pricipu privolila, n- hče pa ne ve, kako in kdaj naj se izvede. Tudi suverenost Indije je svetla obljuba, ki leskeče pred očmi indijskih nacijonalistov, ne da bi kdo vedel, kdaj se bo uresničila. Teh trpkih dejstev nista mogla prikriti niti sijajna retorika Macdonaldova niti Gandhijeva. Mahatma se je sicer uvodoma v prisrčnih besedah zahvalil Macdonaldu kot predsedniku konference za vso njegovo dobro voljo in trud, omenil pa je, da bi konec konference lahko pomenil razpotje. Ko so ga potem novinarji prosili, kaj je mislil pod besedo »razpotje« je Gandhi opozoril na proglasitev prekega soda v Bengaliji. Dogodki v Bengaliji, skupaj z negativnim izidom konference, ga navdajajo z največjimi skrbmi, tako da ima zelo malo upanja, da bi lahko prišlo iz tega kaj dobrega. V Indiji sami se pa Angleži pripravljajo na resne dogodke. V Bengaliji, srcu in glavni žili Indije obenem, se množe teroristična dejanja od dne do dne, in pred nekaj dnevi so vstaši zopet napadli in oropali neko vojaško bolnico ter pri tem pobili sedem ljudi, med njimi enega angleškega podčastnika. Vlada v Delhiiu, ki se čuti po zmagi konservativcev zopet močnejša, nastopa proti vstašem vedno odločnejše. Kogar zalotijo pri kakem terorističnem dejanju, ga brez vsakega postopanja ustrele. Podkralj Indije je zahteva! dalje od angleške vlade nova pojačenja čet, zlasti vojna letala in tanke, tako da je tudi brez preroških namiga vani in groženj Gandhija jasno, da se angleški vladi v Indiji bližajo zopet težki časi. Sklicanje mednarodne carinske konference Ameriški predlog za znižanje carin - Pripravljenost protekcijonističmh držav za pogajanja o carinskem premirju Washington, 3. decembra, č. Član ame« i-išk&ga kongresa Lintic je predložil kongresu načrt resolucije, po kateri naj bi ee državni predsednik Hoover pooblastil, da skliče mednarodno carinsko konferenco. Lintic ima večino demokratske stranke za seboj. Znano je, da je demokratska stranka že lani dala pobudo, da bi Zedinjene države znižale svoje carine, dočim se na republikanski strani opaža pokret, ki stremi za tem, da bi se kolikor mogoče zmanjšal uvoz iz Rusije. Skupina senatorjev republikanske stranke pripravlja predlog, po katerem naj b; 6e zabranrl ruski uvoz v Zedinjene države. Največ pristašev je naše! ta pokret med poljedelskrni krogi. Was'nington, 3. decembra, č. Predsednik gospodarskega odbora senata Mitehell je 3ia nekem sestanku v Ne\v Yorku govoril o vzrokih sedanje gospodarske krize. Naglasa! je, da je prvj pogoj za odstranitev krize povrnitev svobode v gospodarskem življenju in je obsojal ukrepe, ki so jih izdale razne države za omejitev mednarodne trgovine. Poudarjal je. da je 6vo= bo d a akcije posameznikov ublažila že vse mogoče gospodarske krize. Američani so ponosni na svojo svobodo v csospodairsfcrm življeniu. Ameriško gospodarstvo si je ustvarilo moč in blagostanje le na osnovi te svobode Kriza, ki se je pričela I. 1922, je raizlična od prejšnjih gospodarskih kriz. Razlikuje se tudi cd one iz 1. 1873. Vzrokov sedanje krize ni mogoče iskati v gospoda.rslki strukturi nego v posledicah svetovne vojne in povojne politične krize. Če je komu na tem, da najde izhod iz sedanjega položaja, je njegova dolžnost, da vrne poedmeu svobodo in inicijativo v gospodarskem življenju. London, 3. decembra, AA. Pritisk desničarskih elementov na vlado za pospešitev odločitve o carinskem vprašanju postaja vedno večji. Finančni krogi so sprejeli z zadoščeniern na znanje komunike odbora londonskih bank, po katerem bodo vse angleške barke še nadalje akceptirale nemške papirje, ki zapadejo po 29. februarju prihodnjega leta. London, 4. decemlbra, AA. Vlada je v spodnii zbornic; na razna vprašanja izjavila, da ne bo sklenila z inozemskimi državami ni kak i h obveznosti, ki bi ogražale odlok o carinah na prekomeren uvoz. Listi pozdravljajo vesti, da so glavne protekcijonistične države nripravljene pogajati se o angleških predlogih za carinsko premirje, ker so bile pred enim letom še od'očno proti. Pri tem naglasi :o. da je angleška izvozna trgovina veliko trpela zaradi visokih carin v drugih državah, ki so tudi deloma zakrivile padec angleškega funta in opustitev zlatega standarda, zaradi česar je morala angleška vlada t>o-p o'n orna. izpremeniti tudi svojo davčno politiko. Premirje v Mandžuriji Tokio. 3. dec. č. Na mandžurski fronti so Kitajci in Japonci ustavili vse vojaške opcraci:e. General Ma, čegar čete so že prodirale proti Cicikarju, je ustavni vsako nadaljnjo vojno akcijo. Smatrajo, da je de facto zavladalo popolno premirje na mandžurski fronti. Pariz, 3. dec. s. Kakor javl ja io listi, so glede zastonstva Nemčije in Ttalije v studijski komisiji DN v Mandžuriji nastale težkoče. predvsem zaradi očividne revizi-jonistfčne polit;ke teh dveh držav London, 3. dec. s. Iz Nankinga javljajo, da 'e izvršni odbor Kuomita.nga predložil vladi zakonski načrt o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Vojaška dolžnost se bo uvajala od 1 januaria 1932 naprej postopno do I 1938 Predsednik Čangkajšek je že odobril ta načrt. pnrt»i T avfllovp vl»rlfl v naHimonti« Pariz, 3. decembra s. V poslanski zbornici je vlada danes pri nadalievanju debate c kreditih za izvedbo lavnih del v korist francoskemu gospodarstvu ostala v manjšini. Proti želji vlade in finančnega odbora je bil namreč p 325 glasovi proti 263 sprejet socialistični predlog1, nai se vrne odboru v ponovno proučitev poglavje o kreditih za šolske stavbe, ki je po mnenju zbornične večine nezadosten. 1 Velika železniška nesreča v Belsiii Bruselj, 3. dec. č. Med Brusljem in An-verzo sta trčila brzovlak, ki je ori ha ;al iz Bruslja, in potniški vlak iz Villea. Trčenje je bilo tako silno, da so vsi vagoni skočili s tira. Na postaji Malines. kjer se ie zgodila nesreča, se ie ustavil ves promet. Izpod razvalin železniških vozov so izvlekli pet človeških trupel in 17 težko ranjenih potnikov. Žrtve so bile večinoma delavci, ki so potovali s potniškim vlakom. Francski državni proračun Pariz, 3. decembra AA. Na včerajšnji seji finančnega parlamentarnega odbora je predložil poročevalec Lamoureux poročilo za finančno leto 1932'33, pri čemer je omenjal tudi kritiko vladnega načrta za proračunsko ravri.itežie. Proračun za finančno leto 1022/33 izkazuie dohodkov 41 milijard .0"T 74i frankov, izdatkov pa 40 miliiard 935 018 558 *rankov. Po ekspozeiu poročevalca Lamoureuxa in debati ie finančni parlamentarni odbor sklenil, da za-f*nf» Tvrihodnii tor^k pronfpvati n^orU^gfane izdatke za proračunsko leto 1932/33 Zahtevo socialistov in radikalnih sooip^tov . nai se proračun°>i načrt za leto 1932/33 • vrne vladi, je odklonil; POGLOBITEV POLJSKO-JUGOSLOVEN- SKEGA SODELOVANJA Ob priliki poseta zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Varšavi je bila podpisana konvencija o intelektualnem sodelovanju med Poljsko in Jugoslavijo Varšava, 3. decembra, r. Včeraj sta ju- | go«iovenski zunanji minister dr. Marinko- [ vič in poljski zunanji minister Zaleski podpisala konvencijo o intelektualnih od-nošajih med Poljsko in Jugoslavijo. Svečanemu podpisu so prisostvovali višji uradniki poljskega zunanjega ministrstva, osob-je jugoslovenskega poslaništva s poslanikom g. Lazarevičem in poljski poslanik v Beogradu g. Schwarzburg-Gunther. Obenem so bile izmenjane ratifikacijske listine o konzularni konvenciji, podpisane les ta 1927. v Beogradu. Po podpisu konvencije o intelektualnih odnošajih" med Poljsko in Jugoslavijo v zunanjem ministrstvu je dr. Marinkovič odšel na grob Neznanega junaka, kjer je v prisotnosti jugoslovenskega poslanika v Varšavi Lazareviča, osobja poslaništva, zastopnikov poljskega zunanjega ministrstva in š,-?fa protokola položil venec. Godba je zaigrala jug »slovensko in poljsko državno himno. Svečanosti je prisostvovala velika množica. Zaleski o sodelovanju med Poljsko in Jugoslavijo Varšava, 3. decembra, A A. Pat poroča: Na večerji, prirejeni v čast jugoslovenskega ministra dr. Marin.koviča v imenu poljske vlade, je polji ki zunanji minister Zaleski izjavil, da se čuti srečnega, da ima v gosteh tako ugledno osebnost. »Naša naroda,« je nadaljeval Zaileski,, »sta izšla kot zmagovalca iz hudih preizkušenj. Ta zmaga je bila mogoča le zaradi našega patri-jotizma, energije in življenjske vztrajnosti. Ves čas po ustanovitvi neodvisnih držav Poljske in Jugoslavije sta obe državi so* delovali v popolnem soglasju v mednarodnem živi jen iu in pTi delu za okrepitev svetovne politike. Pakt o prijateljstvu in konvencija o mirnem reševanju sporov sta vidna znaka tega sodelovanja med Poljsko in Jugoslavijo. Sedaj je iskreno in odkrito sodelovanje med onimi državami, k j so proti < vsem pravratom, mnogo nujnejše, kakor je bilo nekoč. Prevratni poizkusi izhajajo namreč iz dežel, kjer se ne morejo pomiriti z idejo politične in gospodarske stabilnosti. Gospodarska kriza je resen opomin. Tudi ra tem polju je treba združiti napore, da premostimo gospodarsko krizo. Ti napori bodo tem lažji, ker bodo 6:loneli na soglasju skupnih interesov med državami s podobno gospodarsko strukturo To sodelovanje odpira Poljpki in Jugoslaviji široko polje de'la Med obema državama je bi« lo sklenjenih več pogodb, ki naj pospešijo stike med obema poljedelskima državama in zveze med srednje-evropikkni in vzhodno-evropsfeimi državami sploh. Nato je Zaleski opozoril na to, da bo konvencija o intelektualnem sodelovanji! posne-šHa izmeniavo duhovnih dobrin med obema narodoma. Zaleski ie končal s-voi «o-vor s tem. da je vzdigni! čašo v zdravje kralja Aleiksar^ra. za no—■ venskega naroda in v zdravje dr. Marin-koviča in njegove soproge. D«*. Marinkovič o potih in ciljih jugoslovensko-polj-skega sodelovanja Nato je govoril dr. Marinkovič. Uvodoma se je zahvalil Zaleskemu za sestanek in za prsreen sprejem, kar mora pospešiti prisrčne in prijateljske stike med obema narodoma. »Ne more se nam očitati,« je nadaljeval dr. Marinkovič, »da bi bili pretiravali z javnim5 manifestacijami za naše pri:a-teljske zveze. Ko smo soglašali s tem, da po prvem o aktu o prijateljstvu podpiše ir.o nov pakt, ki smo mu dali stalni značaj, smo opustili javno manifestacijo o pomenu tega dejstva za splošno politiko obeh držav in za stabilnost naših mednarodnih odnoša;ev. O tem paktu smo tedaj javnosti poročali v suhoparni in strogi obliki, 'ki nam jo je nalagala želja po absolutni korektnosti napram javnemu mnenju. Naše sodelovanje v Ženevi je bilo iskreno, pristno in plodno. Posta ;alo j® z vsakim dnem čedalie tesnejše. Tu smo dosegli rezultate, ki obetajo leošo bodočnost. V Ženevi smo izvajali modro, zmerno, odločno, a tudi pomirljivo politiko Samo taka oolitika lahko omogoči ženevski instituciii trajno eksistenco. Skur>no smo se uprli vsem poizkusom, da bi ženevska institucija odšla na s-tramno^« S k uren o smo delali in skrbeli, da bo DN ostalo na svojem področni in da prepre čimo. da bi ta ustanova bi'a za druge smotre, ne pa za one. ki izhajalo iz sedanje stvarnost5 B^li smo skratka proti temu da bi DN postala fikcija in nevarna 'luzija. Nič mani aktivno ni bilo naše sodelo vanje na gr*siv>da.rsikem polju Jug o* 1'vi :a je med prvimi soreiela predlog poljske vlade o sodelovanju južnoevroo^kih in vzHodnoevroockih držav na gospodarskem poliu in predlog o skladnosti interesov med državami s podobno gospodarsko strukturo. Sogl^Sam « tem. da se tu od pira široko polie solidarne in blaig*>tvor-ne aktivnosti tako za Ju<*oslaviio kaVorza Poljsko. S svoje strani bomo skušali iz-pot>oWti snor^Ttj.me. ki smo jih v tem pogledu /e sklenili. Vebikega pomena ie po naS^m naziranju kuVurno ;n intel^ktnaln«-. sodelovanje m<*d "oljsko in Tivfocluviio Konvencijo o inte-lek ti »"liniji s+iVih bodo nri na« nozdrn-nli z velikim zadovoljstvom. Upamo, da bo to intelektualno sodelovanje rodilo dobre sadove in da se bo medsebojno spoznavanje poglobilo. Zato bo jugoslovenska vlada podprla tudi vse akcije poljskega turizma v Jugoslaviji. Upamo, da bo ta akcija podprta tudi od prijateljske poljske vlade. Na kraju se je dr. Marinkovič zahvalil Zaleskemu in njegovi soprogi za prisrčen sprejem in ga prosil, naj tolmači pri predsedniku republike njegovo iskreno zahvalo za prisrčno gostoljubje, ki mu je bilo izkazano v poljski prestolnici. Dvigam čašo, je končal dr. Marink o vič. v zdravje predsednika poljske republike Jn za srečen napredek poljskega naroda. Avdijenca pri predsedniku republike Varša\'a, 3. dec. A A Pat poroča: Predsednik poljske republike Moščicki je sprejel v polurni avdi;enoi jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Sprejemu sta prisostvovala zunanji minister Zaleski in jug os lov-en ski poslanik v Varšavi dr. Lazarevič. Visoka jugoslovenska in poljska odlikovanja Varšava, 3. decembra AA. Pat poroča, da so bila danes v ministrstvu zunanjih zadev po izvršenem podpisu jugoslovensko -poljske konvencije o intelektualnem sodelovanju predana odlikovanja poljske vlade članom jugoslovenske delegacije in jugoslovenska odlikovanja članom poljske delegacije. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič je odlikovan z redom Belega orla, jugoslovenski poslanik v Varšavi g. Branko Lazarevič z velikim redom »Polonia re-stituta«, načelnik političnega oddelka jugoslovenskega zunanjega ministrstva g. Karovič z redom »Polonia restituta« II stop nje, šef kabineta Kovačevi« s komander-skim križem reda »Polonia restituta«, tajnik ministra dr. Marinkoviča g. Pavlovič z redom »Polonia restituta« IV. stopnje, poslaniški svetnik De Gjuli s komaeder-skim križem reda »Polonia restituta«, tajnik poslaništva g. Gavrilovič z redom »Polonia restituta« IV. stopnje in tiskovni ataše Mareš z redom »Polonia restituta« v. stopnje. Poljski r-nanji minister g. Zaleski je odlikovan z velikim redom jugoslovenske krone, državni podt.aim.-i po'jskega zunanjega ministrstva g. Ben z veiikim redom jugoslovenske krene, poljski poslanik v Beogradu g. Schvvarzburg-Gunther, prosvetni minister Jendsejevič, šef protokola Romer, minister Seče! in šef kabineta Belcinski pa z velikim redom sv. Save. šef tiskovnega urada zunanjega ministrstva g. Pšenički pa je odlikovan z redom sv. Save II. stopnje. Večerja na čast dr. Marinkoviču Varšava, 3 decembra AA Obeda, ki ga je priredil predsednik republike na čast ju-goslovenskemu ministru zunanjih zadev dr. Marinkoviču in njegovi gospe, so se udeležili gg. predsednik vlade Pristor, zunanji minister Zaleski, jugoslovenski poslanik Lazarevič, prosvetni minister Jendsejevič, pomočnik vojnega ministra Fabrici, direktor jugoslovenskega zunanjega oddelka Karovič, načelnik jugoslovenskega trgovinskega ministrstva Milivoje Pilja, kabinetni šef Kovačevič, poslaniški svetnik De Gjuli. osebni tajnik Pavlovič, tajnik Gavrilovič, poljski poslanik v Beogradu Schwarzburg-Gunther, minister Sečel, zastopniki civilne pisarne in voisškega kabineta, predsednika republike ter zastopniki poljskega zunanjega ministrstva. Konferenca zunanjih ministrov Varšava, 3. decembra AA. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič se je danes sestal s poljskim zunanjim ministrom g. Zaleskim. Komentarji poljskega tiska Varšava, 3. decembra AA. Pat poroča: Listi so objavili obširne članke, posvečene obisku jugoslovenskega zunanjega ministra. »Gazeta Poljska« ima uvodnik z naslovom »Junaški narod in junaški kralj«. Pisec opisuje borbe za neodvisnost Jugoslo-venov in ugotavlja kolikšna je bila pri tem vloga kralja Aleksandra. Po uedinje-nju je kralj s svojo modro politiko omogočil unifikacijo države. Zadnja pot nadškofa dr. Sedela Žalni sprevod pod nadzorstvom fašističnih in policijskih organov - Grobnica na Sv. Gori Gorica. 3. decembra. Danes dopoldne so pokopali pokojnega goriškega nadškofa dr. Franceta Borgio Sedeja. ^z nadškofijske kapele, v kateri je bilo truplo velikega pokojnika štiri dni na mrtvaškem odru in kjer ee je njegovim manom poklonilo na lisoče ljudstva iz vse dežele, je pokojnika 6 klen-kov odneslo v goriško stolnico. V sprevodu, ki so aa organizirali s sodelovanjem državnih in fašističnih organizacij, je bilo 7 škofov. med njimi tržaški škof Fogar. videmski nadškof Nogara in puljski šof Pederzoli ter administrator goriške nadškofije Siroti. Sledil je ves coriški kapitelj z velikim številom duhovnikov iz vse pokrajine. Oblasti so zastopali znani fašistični hierarhi, pre-fekt Tiengo, fašistični tajnik Avenanti, di-viziiski poveljnik general Bobbio in drugi. V sprevodu so bili zastopniki fašističnih organizacij iz Gorice in z dežele. 200 fašistov je bilo v črnih srajcah. Šele za fašisti je smelo v sprevod tudi ostalo ljudstvo. Ljudje so poklekali po pločniku, ko so nesli krsto z zadnjim slovenskim škofom mimo njih Ves sprevod je nadzorovalo r.a stotine policijskih agentov. V stolnici je izvršil videmski nadškof No- gara svečane pogrebne obrede ob asistenci vse goriške duhovščine. Nadškofa Sedeja so položili sredi cerkve na škofijski mrtvaški oder. Iz stolnice so krsto okrog 11. ure odpeljali s šestvprežnim vozom proti Sv. (iori, kamor je skrčeni sprevod vozov m avtomobilov prispel okrog 14. ure. Tru^o nadškofa so položili v začasno samostansko grobnico, pozneje pa bo položeno k večnemu počitku v grobnico poleg njegovega predhodnika kardinala Missije. Po vsej deželi vlada velika žalost Danes dopoldne so j>o vseli cerkvah v goriški pokrajini v znak žalosti za velikim pokojnikom zvonili eno uro z vsemi zvonovi. Zadušnica za nadškofom Sedejem v Beogradu Beograd, 3. decembra p. V beograjski katoliški cerkvi bc v soboto dopoldne svečana zadušnica za pokojnim goriškim nadškofom dr. Sedejem. Cerkvena opravila bo opravil beograjski nadškof dr. Rodič ob veliki asistenci duhovščine. Zadušnice se bodo udeležila tudi razna kulturna in nacionalna društva. Skrajšanje voiaške službe v ČSR Praga, 3. dec. d. Pristojni krogi so načelno sklenili, da se zmanjša aktivna službena doba v vojski od 18 na 14 mesecev. Ministrstvo za narodno brambo bo še pred božičem predložilo poslanski zbornici zakonski predlog, s katerim se izpremi-•niajo določbe zakona o kadr=kem roku Ta ukrep za katerega se je odloč:lo ministrstvo za narodno brambo. ima predvsem namen doseči nadaljnje prihranke v državnem gosnoffflrstvu. Obenem se z niim vnovič manifestira mirovna politika Češkoslovaške ter defenrivnn znača* vojske k' s svoiim sistematičnim izinoooViieva-njem ne bo trnela zaradi skrai5an,ja aktivne službene dobe. V tem snvclu bo vseboval tozadevni zale oris k i predlog tudi določbe. ki bodo predvsem unoštevalc orga-nizatorično izmopolmitev :,nstrukc:'iske «1už-be. da se sistematično izkoristi č*s. ki bo na razoolorto Izobrazbo voja^k;h novince' V političnih krrw»:h bo ta zakonsk1 nredloo vsekakor splošno s.preiet z odo bravaniem. ker niso samo socialist zadnja leta nfsto,na]j za skra;šanje vojaške služ hene do.be temveč tudi druge stram.ke vladn-1 koa1iciie v mnenju, da ne mor" im "»t? skr^išo-n je službene dobe nobenih «iib:li nosiledic za defenzivne nalotje vojske. dof^m more v finančnem noi samo korieti in znatno razbremenje-nje državnih izdatkov. Pred zaključkom procesa proti teroristom Beograd, 3. dec. p. V procesu proti teroristom, ki so poskušali izvršiti razne atentate v Zagrebu in drugod, je bil danes zaključen dokazni postopek, nakar je povzel besedo državni tožilec dr. Čadrov, ki je v daPšem govoru orisal celo ozadje tega procesa in podrobno razčlenil kazniva dejanja posameznikov na podlagi njihovih priznanj in izpovedi v teku razprave. V govoru je dr. Čadrov med drugim omenil, da je ta proces ponovno dokazal, odkod izvirajo akcije proti miru in redu v naši državi. Izrazil je svoje začuden ;e, da se avstrijska in madžarska vlada kljub vsemu temu še vedno nista odločili, da bi razgnal: zločinska gnezda na svojem ozem-liu, odkoder se snujejo zločini proti naši državi in pošil;ajo preko meje atentatorn, bombe in peklenski stroji. Zaključil ie svoj govor z ugotovitvijo, da je krivda obtoženih jasno dokazana, ter je zahteval, naj se kaznujejo strogo po zakonu Nato so povzeli besedo' zagovorniki posameznih obtožencev, ki so poskušali zmanišati krivdo svojih kliientov ter so pledirali za čim milejšo kazen. Jutri bodo zagovorniki končali svoie obrambne govore, nakar bo proces zaključen. Sodba bo objavljena v ponedeljek dopoldne. Ob pričetku velikega rimskega procesa 66 Slovencev obtoženih zarote proti italijanski državi fn fašističnemu režimu Rim, 3. dec, d. Pred fašističnim Izrednim sodiščem za zaščito države in javne varnosti se prične jutri dopoldne velik proces proti slovenskim fantom \i Goriške, s Krasa in tržaške Istre. Fašistični režim jih obtožuije, da so se zarotili proti .italijanski drža v,i iin proti vladi črnih srajc. Taiina politična policija, kri je aretirala od novembra 1929. do .aoriJa 1930. na stotine ljudi vz vse Julijsfte Krajine, o katerih ni bilo ničesar drugega znano, kakor to, da so nekoč, ko so v JuM.'ski Krajini še sme'a delovati kulturna društva, delovali v njih jpovsera v skladu z zakoni in pravnim redom. kakor ga je ustvaril fašistični režim. Pozneje so večino teh Mudi snet izpustili, 84 oa odgnali v rimske zapore. Lani v seutembru se je vršil znani tržaški proces Spočetka so nameravali Dostaviti pred izredno sodišče, b* so ga kakor za ka-zen in strah vseera ljudstva v Julrski Kraji,ni d re.ro es ti M v Trst, vseh 84 obtožencev. Toda obtoženci, ki niso bili ničesar krivi, kljub vsemu metodičnemu ln sistematičnemu 2 a s''"sevanju niso mosrli ničesar priznati Po drusn' stran-' tudi obtožnica sama zase ni oredstavUata strnjene celote, marveč so b'1-i v njej brez prave ivzorčne zveze našteti vsi atentati in požigi, kar se jih j« zgodilo v zadnjih štirih let:h t>red tržaškim procesom. T a.ko je izredmo sodit šče v Trstu sodilo 18 m'adnh Slovencev in obsodilo 4 na smrt. 12 na kazni od 2 do 30 let, 2 na oprostilo. Med tem se je preiskava proti ostalim 66 Slovencem, ki so bili že vsi zbrani v znanem rimskem zanoru »Regina Coeln«, čeprav ie bila nra.v za t>rav z lansko objavo obtožnica formalno že zaključena, nadaljevala še več kot leto dni. Ce.rkovn'k GroDajc Anton je med nreiskavo skočil s četrtega na-dstrooja jetnišnice na dvorišče in obležal mrtev, žena enega izmed obtožencev je nra.v tako um.rla v zaporu AbsolTvirand akademik Zorko Jelinčič tn za niim še cela vrsta drugih so v zaporu oboleli. Odmev ki ga je našla sodba izrecnega sodišča pri tržaškem procesu po vsem sveta, je, kakor vse kaše, vendarle v precej-meri val.ival na položaj obtcužon^ev Proces nrot.' ^niei s.kiWrv hi se moral vršit! že koncem meseca septembra lanskega 'eta Tako so ooročalii tržaški listi. Nato so ga odgodjl.i do konca oktobra in noaneie sonet na nedoločen čas vse do teh dni. Kakor znano, bo vodil novi proces fašistični general Saporitti. General C r i-s t i n i, ki je vodil skoraj vse procese pro- ti Slovencem in Hrvatom iz Julijske Krajine, ki je obsodil na smrt Gcvrtana, Maru-šiča, Bidovca, Valenčiča in Miloša, se je sedaj umaknil. Državni pravdnik Dessy je umrl ored mesecem dni. Nadomestoval ga bo F a 11 a c e. čeprav so preiskovalni sodniki posebnega sodišča na/l a', lev ali skozi vse leto .preiskavo proti 39 obtožencem ,ki so v rimskih ječah, in proti ostaUm 27, ki so pobegnili čez mejo. niso sestavili nobene nove obtožnice Uoora.biM so staro iz lanskega leta in obtožili taiko tudi rknske jetnike vseh onih delanj, katerim je bilo, kakor so obiaivili fašistični listi, zadoščeno že 6. septembra. 1. 1930 s streli v hrbet onih, ki so nadli na Bazovici. Kot glavna obtoženca navaia obtožnica novinaria Alberta Rejca in absoViranega akademika Zorka Jelinčiča. Zanimivo je, kar prav-i obtožnica o niunem drfova-niu v soriški uokraiini. L. 1927, ko so bila raz^uščena vsa sVvvenska društva, je soriški Tvrefekt mi stil še nri živlien.iu društvo »AdrMa« v Gorici. Društvo je imelo povsem kulturni značajj. V tem društvu sta dekivaJa tudi Reiec in .Telinč'č Pomagal jima je osebno še dr. Sfitisroi. že, ko ie bil Je1,nč*č v zaporih, je skušal predložiti! r)re'sVo^a-1n'm sodnikom rzčrono noročlFo o delovanru tega društva. Obtožnica om-en'a to poročilo iin nravi, da ie imel s tem Jelinčič res namen dokazat!, da je imeTa »Adrtfa« izfcljučno kulturne .naloge. Toda oreiskovalni sodniki memoranda w;so sore-leli. že leta 1927, torej tedar. ko je še obstojala »Adriia«, so baie Rejc. Je'-inčič in dr Sfiil.igoif kakor zatrjuje oMožmica. usta-noviM ta5ino »Oreaniz.ac.iio«. Ta orsanizaci-ia bi naj bila de^va^a s momoč'o finančnih sredstev i.z tujine. Bila >e baje v.ses'ova.n-skesa značaia, izvrševat! bi mora'a doM-tično in vrnaš-ko šniionažo v škodo italijanske države, or.eaniT.iraiti ljudi, iki bi v primeru vojske v itaVjanskih vrstah sejali razdor in p,rV>ravVali nro^as.t. člani te or-eanizaci;e, na^a^uiie obtožnica, so celo že dejamsko izva*iai'i te naloere. Tako pripisuje Fortunatu noži g tolmvnsikeea az,Ha. P e-tarošu in niegovim tovarišem v slovenskem de'u Istre atentat na stražnika Ku-reta v Logu pod Ricmanjem, žerjalu, škeriancu in nekemu njunemu tovarišu iz Bazovice nožier azila v sosedn.M Lokvi učitelju Majniku, da je zaTaeal »orfiran'zacirfo« z raizstreli.vnim! sredstvi in tako vsakemu izmed obtožencev .nosebej celo vrsto atentatov, napadov, požigov in šoion a.žnih prestopkov. Huda zima po vsej Evropi MrzH val v Srbiji — Vremenske katastrofe v Italiji — Usodna megla v Londonu — Snežni viharji v Rumuniji in Bolgariji nih obmejnih provincah divja burja, ki do- Beograd, 3 dec. p. Nenavadno rano je letos nastopila v južnem delu naše države tirna, z izredno zgodn;n.m mrazom, ki spominja že sedaj na najhujše zime. V Beogradu je sneg jedva pobelil ulice, toda temperatura je padla in še vedno pada. Že deset dni sem je občutiti izreden hlad, ki se je zlasti zadnje tri dni iznremenil v sriibirski mraz. Davi je bilo v Beogradu 12 stopinj pod ničlo, zvečer pa že 14.5. Pol Beograda je skoro v postelji zaradi prehlada. Ljudje niso bili pripravljeni na tako nagel vremenski preokret. Še hujše so prizadeti oni, ki si niso mogli pravočasno preskrbeti kuriva. Razni javni lokali so polni prezeba:očih breziposelnih in drugih revežev, ki iščejo vsaj za trenutek toplega zavetišča. O še hujšem mrazu javljajo iz raznih drugih krajev. V Kraljevu so včeraj in danes zabeležili 24 stopinj pod ničlo, česar ljudje v teh krajih že dolgo ne pomnijo. Vremenoslovci pa napovedujejo, da ta mraz ne bo dolgo trajal, ker je še prezgoden za sedanjo dobo. Pravijo, da je šel preko naših krajev mrzel val, ki pa se sedaj že izgublja. Rim, 3. decembra g. Zgornja in srednja Italija trpita močno zaradi vremenskih katastrof. V Pescari je mnogo cest in hiš zaradi poplave reke Pescare pod vodo. V nekoliko urah je bilo mnogo stanovanj v nižjem delu mesta popavljenih. Predvsem je trpel mornariški okraj na ustju reke. Od poplave so bila prizadeta tudi poštno poslopje, neko bančno poslopje in druga javna poslopja. Promet v mestu je ukinjen. Most čez reko Pescaro se je zrušil. Materialna škoda je zelo velika, človeških žrtev ni. Po vesteh iz Cadore divjajo v zadnjih dneh tam snežni meteži. V Dolomitih je sneg pol metra visok. V vzhod- sega hitrost 120 km na uro. Temperatura je padla na ničlo. V tržaški luki je promet popolnoma ustavljen. London, 3. decembra s. Že več dni leži nad vso Anglijo gosta megla ki je povzročila v prometu mnogo težav. V stanovanjih in v uradih mora podnevi goreti luč. Na cestah Londona vlada pravcata prometna zmešnjava. Promet cestne železnice in avtobusov je deloma popolnoma ustavljen. Na stotine avtomobilov stoji na cestah, ker ne morejo ne naprej ne nazaj. Tudi v železniškem prometu se občutijo velike težave. Sofija, 3. decembra s. V Bolgariji so nastopili močni snežni meteži, zlasti na severu države, kjer je ves železniški promet ustavljen. Tudi ceste so neprehodne. Sneg je na nekaterih mestih tri metre visok, zaradi česar je bil promet ustavljen. V vaseh se pojavljajo volkovi. Plovba na črnem morju je ukinjena. Povprečna temperatura znaša 10 stopinj pod ničlo. Bukarešta, 3. decembra č. V Rumuniji je nastal velik mraz. V posameznih krajih je zima že zahtevala svoje žrtve. V Bukarešti so zmrznili trije otroci, na dežel' pa trije odrasli Bukarešta. 3. decembra g. Zaradi nadaljnjega padca temperature je prenehalo snežiti. Včerai so zaznamovali v Besarabi-ii 28 stopin-i pod ničlo. Tudi v drugih krajih dežele vlada silen mraz. Doslej je zmrznil" to Bukarešta. 3. dec. Na Črnem morju divja že tri dni hud vihar. Radio posti ja v Constanzi sprejema zaiporedoma klice na pomoč. Po d^sedanHh poročilih so 6e potopili trije ribiški čolni. Madžarski prevratniki nedolžni? Zanimiva odkritja o tajnih načrtih madžarskega notranjega ministra Aretirani prevratniki bodo bržkone izpuščeni Budimpešta. 3. decembra d. »Pester Llovd« se bavi s trditvijo nekega socialmo-demokratskaga poslanca, da sta notranji minister Fischer-Keresates in šef bud.im-peštamske državne policije člana politične tajne zveze, ki dela s pomočjo svojih mednarodnih stikov za to, da bi prišli do oblasti v Nemčiji Hitler, v Avstriji Starhem-berg, na Madžarskem pa vojaška diktatura pod vodstvom vojnega ministra Gombosa. L'st opozarja, da notranji minister teh sumničenj doslej ni zavrnil, bržkone za.to. ker jih smatra za premalo resne. Mnenja pa je, la bo te očitke kil juh temu zavrnil na javni parlamentarni seji ali pa v tisku, ker bi lahko javnest smatrala njegov molk kot tiho priznanje, kar bi moglo madžarski državi samo škodovati. Nadalje se zavzema »Pester Llovd« odločno za eksemplarično kaznovanje pre-vratni.kov. Notranja minister je v parlamentu odkrito priznal, da je bil nameravan napad na državno oblast. Madžarska sodišča so v zadnjih letih kaznovala take zločine z večletno ječo. Vsekakor je pri tem šlo izključno za. komuniste, toda prevrat je vedno prevrat, čeprav ne pripadajo obtoženci levičarsko ekstremni, temiveč desničarsko ekstremnim organizacijam, kist zahteva, naj se meri tudi sedaj z isto mero. ter izraža pričakovanje, da bodo prevratniki, če bodo res obsojeni na večletno ječo, morali to kazen res tudki zbor. — Lepe proslave prveoa decembra so se vršile v vseh šolah. Mesto je biCo okrašeno z zastavami. Jesenice Naš agilni Sokol je tudi letos p'ovcsno praznoval praznik državnega in narodnega uedinjenja. Dopoldan se je vršila in ter s na društvena proslava z govorom starešine dr. Obersnela. prevedba dece v naraščaj, naraščaja v članstvo in zaobljuba med letom na novo pri6me, priborjene pri raznih tekmah lani in letos. Kamnik Naš Sokol je prired'1 že v eciboto slo« vesno akademijo v proslavo 1. decembra. Starosta dr. Karba je pozdravil štev;Jne posetnike in ;rn orisal pomen 1. docemib-a. »Lira« je zapela tri pesmi, nfkar po strumno izvatali vaje vsi oddelki S-""'ko'a ter želi žavnhno odobravan ki se je stopnjevalo od točke do točke. Po telovadnem n "^topu so zaigrali »V noči revo'uc\ie«, sliko iz francoske revoiuciie. Igra ie b~'a z ozi-rom na samo štiridnevni študij še kar dobro orip-«avi'jena. Ugajali «o 1pt; ko«t;mj. ki i;h je posodilo Narodno gledališče iz Ljubi! jane. V toreiV. 1. decemCva, ?e b^a na S^-ni veMka maši ob pol 11. pa v Čitalnici .svečana zaoVjtfba novega cvf-oVfcvgta članstva. ki ga je bilo nad 60. Zvečer ob 7. uri je ime1« novoustanovljena rk>.-iiha pvoj prvi koncert v o ros lav o 1. d?o'mihr.i Koncert so izvaiaTi prav 'eno in smo lahko vesel". da se ie zonet v na«em nr*rtu nekaj Hudi, ki imajo še voljo do nesebičnega dela. Trbovlje Praznovanje 1. decembra se je vršilo kot vsa druga leta tudi letos zelo slovesno. Službe božje so se udeležili zastopniki občine z županom g. Voduškom na čelu. zastopniki rudnika, uradov, rezervni oficirii. Sokol, gasilci in zastopniki vseh drugih društev, šolska mladina z učitelistvom in številno obč'nstvo. Zvečer je imel Sokol v Sokolskem domu izborno uspelo akademijo. Zagorje Vsi zavedni Zagorjani so okrasili hiše z zastavami. Zvečer je priredil Sokol slavnostno akademijo. Sokolski dom so ljudje napolnili do zadnjega kotička in z navdušenjem spremljali izbrani spored, ki ie dokazal, da gre Sokolstvo tudi v zagorski dolini vedno naprej. Članom so bile razdeljene diplome z vsekokolskega zleta v Beogradu in župnega zleta v Celju. Ptuj Tudi naše mesto je proslavilo narodni praznik na dostojen način. 2e na predve« čer se je odelo v svečano lice Ob 9. je bila v proštij6>ki cerkvi svečana maša, katere so se udeležilj poleg ostalega občinstva zastopniki vojaških in civilnih oblasti. V šolah se je po sv. maši proslavil narodni praznik s primernimi nagovorj na šolsko deco m z deklamacijami. Ob 11. uri 6e je vršila v veliki dvorani Narodnega doma ob veliki udeležbi občinstva slavnostna seja Sokola Cf'"rtn fil^^ Ljubljana, 3. decembra. V sredo ob 21. v kinu Limbljanski dvor je bila prva predstava dolgo pričakovanega novega domačega filma »Durniiior«-, ki smo ga dobili po posredovanju SPD iz Zagreba. Dvorana sicer ni bila nabito polna, vendar pa je VI olv.sk glede na domače delo prav dostojen. Sicer na tako mirnega in resnega predvajanja filma že dolgo nismo bili deležni. Pač: »V kraljestvu zlatoroga« — ali to ie bilo nekaj posebnega. K otvoritveni predisfavi so bili povabljena tudi razni visoki predstavniki obla-stev, organizacij in cerkve, od ka+erih pa so nekateri svoio odsotnost opravičili z nujnim delom. Navzoč ni pa so b:li prljubljeni po'lkovnrik Ljitiba Nnvakov:č, zastopnik žu-n.ana dr. Fettich, narodni rvslanec Rasto PuirtoslfMnšak. predsednik SPD dr. Pre'nar, odborniki, plammarji, snortniki, ljubitelji pri.ro.de. — Pred oričetkom predstave je dr. Pre'nar s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril pomen alpinizma, pozdravil zbrano občinstvo, nato pa ie s toplima besedami predstavil g. dr. Brainimira Gubica, zdravnika v Zagrebu in člana zagrebškega planinskega društva »Slijeme«. Dr. Gušič je orisal vse težkoče, ki so j'"h imeli z izvedbo filma, ki je. bil izvršen v šestin dva isetih dneh. Podal je kratko sliko gorske skupine Durmitor. tamošnjih ljudi in krajev. Kl:ub temu, da je on .sam navdušen alpinist, človek, ki z vso dušč ljubi mogočne, neme priče svoje domovine, ki je zaljubljen v gorske vrhunce, ni pozabil ljuidi. ki žive daleč med tistim kamenjem, daleč od velikega, prešernega sveta, daleč od evropske kulture, ki so navezani le na svojo borno, s kamenjem pokrito zemljo, in žive svoje življenje cesto v največji bedi. Pasivni so tisti kraji hercegoviraskah^ m črnogorskih olamrn. Le gora in neskončno nebo sta njihov svet, le drobnica, maloštevilna suha goved, nizki bosanski konji in neplodma ali prav malo rodovitna tla so njihovo bogastvo. In namen tega filma je propaganden, a propaganden v svojem visokem kuPurnem poslanstvu, da seznani kulturni svet z lepotami j-ugos lov črnskih pogorij in njihovega ljudstva, da bi se razmahnil tam. kjer ponekod doslej še ni stopila človeška noga. tujski nromet, ki bi tisto povsem osamljeno ljudstvo rešil bede, mu dal nove ž: vi jen 'ske vire in ga seznanil • z evropsko kulturo in civilizacijo. G. dr. Branimir Gušič je za svoje tople besede žel navdušeno odobravanje. Zatem so luči ugasnile. Nekaj trenutkov s*a vladala oopolna tema in tišina, ki je dala slutiti, da so govorniikove besede padle na olodna tla in vzbud'le na.pefo pričakovanje. Platno je razsvetljeno. Zrli smo sliko za sliko, pred nami se je razvijal film, ki je navzlic nekaterim nedostatkom drama! ljubezen in občudovanje. To je njegov namen, ksi ga je in bo v Ljubljani tudi do-segeL Samomor sivolasega pravoslavnega svečenika Sremski Karlovci, 3. dec. p. Ogromno senzacijo v mestu in vsej okolici je izzvala vest o nenadni smrti uglednega in splošno priljubljenega pravoslavnega svečenika Dimitrija Ruvarca, knjižničarja patri-jaršijske knjižnice v Sremskih Karloveih. Kmalu se je izvedelo, da je šel sivolasi svečenik, ki je nedavno slavil svoj 89. rojstni dan, prostovoljno v smrt. Že par dni sem je bil nekam potrt in napram svojim prijateljem se je pritoževal, da zaradi visoke starosti skoro nič več ne more delati. Njegovim pritožbam niso posvečali večje pozornosti, ker je bil pokojna kljub svoji starosti znan kot vedno zadovoljen človek. Davi je bil kakor po navadi v cerkvi, nato pa se vrnil v knjižnico in si tam pognal kroglo v srce. Bil je takoj mrtev. Slava 18. pešpolka suvoborskei a Beograd, 3. decembra p. Danes je slavil svojo polkovno slavo 18. pešpolk suvobor-ski. Kljub izrednemu mrazu, ki je zavladal zadnje dni v Beogradu, je prisostvovalo lepi slavnosti mnogobrojno občinstvo s predstavniki civilnih in vojnih oblasti na čelu. Nj. Vel. kralja je zastopal general Ječmenovič, ki je imel na polk lep nagovor, poziva jot vojake k zvestobi do svojega kralja in domovine Po končanih obredih je bila na čast povabljenim gostom prirejena zakuska. Otvoritev nove zagrebške tržnice Zagreb, 3 decembra n. Danes so v Zagrebu otvorili novo tržnico na Dolcu. Uradna otvoritev tržnice bo v soboto. rešuje privatha iniciiativa, ker se je še vedno pokazalo, da se vsako vprašanje veliko hitreje reši, če se zanj zavzamejo zasebna društva. Banssi ;ajnik Gjurin je podal lep referat, kako si je zamislila ban-ska uprava dravska banovine plasirati prihranke vračajočih se izseljencev. Pohvalno je omenil velike bančne zavode slovenskih izseljence v Severni Ameriki in misel, da se združijo ti zavodi v močno denarno enoto s sedežem v Newyorku. Bivši ban dr. šilovič je prikazal delo Narodne zaščite za izseljence, posebno še za deco, in je obljubil pomoč tudi v naprej. Tajnik NJO iz Ljubljane g Kravos je opisal bedo naših izseljencev v Nemčiji in prečital tud iodlo-ke, ki jih izseljenci prejemajo v zadnjem času od nemških državnih oblastev, s katerimi se jim priporoča čim hitrejši povratek v domovino. Pričakovati smemo večji povratek naših izseljencev, ki ne bodo razen dobrih delavnih rok prinesli nič drugega s seboj. V Ljubljani obstoja izseljeniški svet, katerega tvorijo poleg družbe sv. Rafaela in Narodnega izseljeniškega odbora še kr. banska uprava, denarni zavodi, zbornica za TOI, delavska zbornica in razna humanitarna društva. Tak svet naj bi se osnoval tudi v Zagrebu. Nujno pa naj se skliče vsedržavna konferenca o vprašanju izseljencev, ker sta doslej reševali to pereče vprašanje samo savska in dravska banovina. Govorilo je še mnogo drugih udeležencev. ki so dajali nasvete, kako čim hitreje pričeti tudi s praktičnim delom, da nas ne bo čas prehitel, ko se bodo izseljenci že vračali. Anketa je sledniič sklenila, da se čimorej ustanovi poseben odbor, ki bo prevzel to vpra^«jnje v resno razmišljanje in ga tudi praktično izvedel. Vlomilska družba in neznan naoadalec * Ljubljana. 3. decembra. Vlomilci so se po Ljubljani v zadnjem času precej razpasli. Policijski organi so bili že dolgo časa na poslu, in sicer se jr'm je posrečilo te dni razkrinkati več oseb, o katerih se ni znalo, s čem se preživljajo. Po daljšem onazovan'u pa so poPcijski agenti ugotovili, da tvorijo tri ljudje nevarno vlomilsko družbo. Aretirali so kar pet ntičev, ki so jih nato zasliševali posamič. Zasliševanje je imelo prav čeden usoeh. Ugotovljeno je namreč, da imajo aretiran-ci, katerih imen zaenkrat ne navajamo, ker bodo sledile v kratkem še druge aretacije, na vesti prav znatno število vlomov v Ljubljani, a tudi na deželi. Aretiranci niso Ljubljančani, marveč so bili svoj čas zaposleni v Ljubljani v raznih poklicih in poznajo enako dobro mesto in deželo. Poleg vlomov in raznih tatvin imajo na vesti tudi čedno število tatvin koles, ki so jih pokradli po večini v mestu in jih ra-zpečava-li po deželi. Policiji povzroča mnogo preglavic še neznan napadalec, ki naoada posamezne ženske v neposredni okolici Ljubljane ter jim odvzema torbice in druge vrednostL ki ji:h nosijo pri sebi. Baš snoči je bila napadena poleg mestne drevesnice ob ces*i na Rožnik nasproti vile ministra Ivana Hribarja ga. Marija Miheličeva, ki se je vračala okrog 18.30 domov proti Dreraikovemu vrhu. Napadalec je izvršil napad tako hitro, da ga presenečena gospa ni utegnila niti prav pogledati. Odvzel j,i je ročno torbico, v kaiteri je i.mela stotak in nekaj drobiža ter več ključev, nato pa se je urno okrenil in. se od.da'jiil v gozd. Policijska uprava se je odteč'la, da bo napela vse sile. da bo lopove, ki ogražajo po mestu in okolici javno varnost, v najkrajšem času iztrebila. Gostovanje praške »Sla vi je« v Beogradu Beograd, 3. decembra p. Beograjski športni klub je sprejel ponudbo praške Slavi-je« za gostovanje v Beogradu. Pražani bodo nastopili proti BSK dne 10. januarja. Za to srečanje vlada že sedaj veliko zanimanje, saj je s^Slavija« znana kot eden najboljših klubov srednje Evrope. Ujet razbojnik Beograd, 3. decembra p. V Smederevskt Palanki se je po dolgotrajnem zasledovanju orožnikom naposled posrečilo, da so ujeli zloglasnega razbojnika Lukiča, ki ima na vesti celo vrsto ropov in umorov. Ocenjen je bil na 5.000 Din. Ker so ga ljudje iz strahu pred njegovim maščevanjem skrivali, so ga Ie težko ujeli. Naposled so ga zasačili v spanju ter brez težave uklenili in odvedli v zapor. Vest o njegovi aretacij je izzvala med prebivalstvom veliko za-dovoljnost, ker je bil ujeti razbojnik prava šiba božja za ves okraj. Tajna komunistična tiskarna v Gradcu Gradec, 3. decembra d. Snoči je bila izvršena po naročilu okrajnega glavarstva za graško okolico v Gostingu Dri krojaču Ludviku Batimkirchnerju v Schmingerstrasse št. 244 hišna preiskava, pri kateri so odkrili taino komunistično tiskarno in za-| plenili tiskarski stroj na pogon z roko. Nurmi odide na .Tanorr^ko Varšava. 3. decembra AA Iz Helsing-forsa poročajo, da namerava znani finski tekač Nurmi v kratkem odnotovati na Japonsko. kjer se hoče udeležiti več tekaško prireditev. Hmeljni trg žatec, 3. decembra h. Danes je znašal promet približno 100 stotov. Cene pri dnevni tendenci med 170 in 320 Kč. /rcmAn«Iro nnrorHo Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, zjutrai megla, podnevi toplo, ponoči mrzlo. — Situacija včerajšnjega -tičnih nasprotnikov na brata Podlesmka v št Janžu na Dolenjskem, skoro nismo mo-«][ verjeti, da gre sirovost po^mezmh na: hujskanih ljudi tako daleč. Tudi v politični borbi mora vladati poštenost. Ljudje, ki na vsa usta govore o svobodi, s sVojiiniv dejanji psolednje dneve najlepše izpričujejo, kako si to svobodo predstavljajo. V nedeljo na večer so se že ugotovljeni zlikovct cnravili z noži nad avto industrijca Jožka Vebra s Trate pri Škofji Ix>ki in so porezali na vseh štirih kolesih Pnevmatike, s čimer so naredili lastniku za okoli .>000 Dm škod^ m Sokol Gorenja vas - Poljane je uprizoril v nedeljo popoldne »Tri vaške svetnike«, potem pa se je vršila po krajevnem običaju v društvenih prostorih prijateljska domača zabava. Prireditve se je udeležil tudi g Joško Veber, znan po škofjeloškem okraju kot vnet in dosleden Jugosloven. Ne da bi slutil kaj hudega, se je hotel na večer vrniti g. Veber s svojim avtom, ki ga je pustil na prostem, proti domu. Tedaj pa je opazil razdejanje, ki so ga povzročili politični zagrizenc-i. Pnevmatike so bile docela uničene in se je videlo, da gre pri vsej reči za zlobno škodoželjnost, ki zasluži najstrožje kazni. 0 zločinski poškodbi so bili obveščen! varnostni organi, ki so pričeli takoj poizvedbe. Sledovi so vodili do oseb, ki so ?e v času volilne borbe najizraziteje izpostavile za volilno abstinenco in odvajale naše ljudstvo od izvršitve državljanske _ dolžnosti. Glavnega osumljenca So orožniki že aretirali. Vsi osumljenci zanikajo krivdo. Dokazni materijal pa, ^ ki se kupici nad osumljenci, je vedno večji in bo nadaljnja preiskava pokazala, ali jim bo zanikovan.ro krivde kaj koristilo. Zopet vlom v Trbovljah Trbovlje, 3. decembra. V noči od torka na sredo je bilo vloml jeno v Pišlarjevo trafiko v paviljonu blizu Dimnikove gostilne. Vlomilci so poizkušali vdreti v paviljon najprej pri strehi. Ker bi pa imeli tam preveč posla, so se lotili vrat. Pri vlomu so se posluževali krampa, ka'3-rega so potem pustili v bližini paviljona. Odnesli so skoro vse tobačne izdelke, kar jih je bilo v trafiki. Množina plena se še ni mogla ugotoviti, ker se nabija lastnica, ki si je ravno v soboto zlomila nogo. v ' olnici. K sreči je bila trafika zavarovana proti vlomu in lastnica ne bo trpela prevelike škode. Miklavževa in Božična izbera Bi za gospode: Trenchoati, suknje, obleke in modne potrebščine za dame; Prekrasne večerne in dnevne toalete ter plašči izredne lepote sika. Fran Lnkič, Stritarjeva tu. I! ll Domače vesti ♦ Vojaške vesti. Izpit so uspešno opravili naredniki-diijaki: dr. Vid Lavrič, dr. Marko Korošec in Ar Stanko černelč za čin rezervnega sanitetnega podporočnika, narednik Vinko Tumpej za čin aktivnega a.rtiljerij^kega podporočnika in narednik Alojz Kolude,r za čin rezervnega zrako-plovnega poročnika. Na službovanje sta prideljena: poročnik korvete Emil Rajer na kr brodu »Jastrebu«, poročnik korvete Valdomir Saje pa mornariškemu odredu v Ohridu, ženltev je odobrena inženjerske-mu poročniku Branku Poljancu z gdč. De-sanko Knknčevo, hčerko carinskega uradnika v Obdaji, ter inženjerskemu poročniku Branku šušterju z gosnodično Marijo \Vresnigovo. 1'čer ko bivšega trgovca iz Maribora. + Duhovniške vesti. Za upravitelja deka-Jiije Starega trga pri Slovenjgradcu je imenovan g. Alojzij čižek, duhovni svetnik in mestni župnik v Slovenjgradcu, za pro-vizorja župnije Starega trga pa kaplan g. Štefan Horvat. Za duhovniškega svetovalca je imenovan župnik pri Sv. Florjanu v Dotiiču g. Martin Ulčnik. * Učiteljsko zborovanje za kamnišk srez se je vršilo nedavno v Domžalah. Zbralo sc je 90 učiteljev in učiteljic. Aktualno za današnje resne čase gospodarske krize je bilo predavanje dipl. agr. g. Jamaika o narodni ekonomiji. O lepopisju na osnovnih šolah je strokovnjaško razpravljal sreski prosvetni referent g. Lu-kežič, ki je kar šapirog-rafaral za vsakega Eborovaica po en obširen izvod metodi-ških navodil o tem važnem učnem predmetu. Situacijsko poročilo je podal predsednik g. Arrigler ob živahni debati vseh tovarišev. Zborovanje je trajalo od 9. do 13. in želimo le, da bi obrodilo mnogega klenega zrnja za napredek naše šole in učiteljskega stanu. * Vabilo učiteljicam vseh kategorij. V nedeljo G t m. se bo vršila ob 9. url v I. mestni dekfiški osnovni šoli v Ljubljani likvidacija Društva učiteljic in ustanovni občni zbor zadruge Dom učl.teljdc. Ziiaske suKsije, obleke in vsa druga ©Mašila za gospo* de m dsso saudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. * Mladinski pevski zbor iz Trbovelj-Vod- Jcateremu ostanejo ure bivanja v Ljubljani in koncert v nepozabnem spominu, se iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojo po močjo in navzočnostjo pripomogli do tako sijajnega razpoloženja, obiska In uspeha. Nismo pričakovali, da nas bo Ljubljana tako sprejela.. Danes smo u ver jen i, da je Ljubljana res tudi za nas kulturno središče in da nas je i.n bo vedno podpirala v našem stremljenju. Hvala vsem! Mladinski pwsk.i zbor iz Trbo.velj-Vod. + Iz Zdravniške zbornice. Zdravnik pr-v+-.2a planinskega pehotnega polka g dr. Janez Gantar je bil vpisan v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino. ■> Mesto občinskega tajnika je razpisano pri županstvu občine Tržišča. Tajnik moja biti vešč vseh tajniških poslov. Mesečina plača 417 dinarjev brez vsakih dru.gin prejemkov Opremljene prošnje sprejema županstvo do 16. t. m. * Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprite in oskrbovane naslednje koče m domovi: v Triglavskem pogorja stara Aljaževa koča (neoskrbovana), LIANE HAID |r" v senzacionalnem cirkuškem zvočnem filmu Trude Berliner — Walter Rilla Vsi posnetki so delani v berlinskem cirkusu Busch Premiera ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer v Karavankah Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odprta in oskrbovana), v Kamniških planinah pa Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. * Društvo zobotehnikov za dravsko banovino vabi vse svoje člane na važen sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek 7: t m. v Delavski zbornici v Ljubljani. Odbor. * Ciril Metodovi družbi je rodbina dr. Tram-puževa iz Kamnika nakazala 100 Din namesto cvetja na grob blag spokojnega g. Frana Nedelika Iskrena hvala! * Novi grobovi. V Šmartnem ob Paki je včeraj umrla gdč. Vera Terčakova, hčerka župana in šolskega upravitelja g. Jožeta Terčaika. Simpatična mladenka, ki je letos matur kak na učiteljišču v Mariboru, je pretekli teden obolela na slepiču. Prepeljali so jo v bolnico v Slovenjgradec, kjer so jo takoj operirali Operacija je sicer uspeča, toda nastale so komplikacije, katerim je podlegla. Z užaloščeno županovo rodbino sočustvuje vse ŠmaTtno, saj je imel pokojno Vero rad vsakdo, ki jo je poznal. Pogreb bo v soboto 5 t. m. ob 10. po prihodu jutranjih vlakov, da 6e omogoči njenim tovarišicam udeležiba pri pogrebu. - Na narodni prazn k je umrl v iav bol. v Ptuuj v 51. 1. strosti g. He-roan Cajnko, finančni respicijent v pokoju. Bo* Iehal je že več iet in ga je smrt rešra trpljenja. Pokojnik se je zelo udejstvoval tudi pri Sportnrm klubu ki ga bo hudo pogrešal. Pogreb pokojn;ika bo danes ob 15. izpred mrtvašnice javne bolnice na mest- I Trenchcoate, I suknje I usnjene suknjiče I no pokopališče. — V Slovenjgradcu je preminila ga Vida Veljakova, učiteljica meščanske šole. Pogreb blage pokojnice bio v soboto ob tričetrt na 16. iz Soko'skega doma. — V ptujski bolnici sta umr"a ga. Uršuk Toplakova, posestnikova žena iz Gerlincev, in Predikaka Bogomir, posestnikov sin od Sv Lovrenca na Dravskem polju. Pokojnikom blag 6pomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Smrt stoletnika V Zalogu pri Ljubljani je umrl 1. t. m. menda najstarejši mož v dravski banovini, hivši gostilničar Janez Resnik, rojen dne 18. marca 1832 v okolici Rajbenburga. Obolel je štirinajst dni pred svojo smrtjo in izdihnil pri svojem zetu, višjem železniškem uradniku Kinku, pri katerem je preživel zadnjih osemnaist let. Njegovo truplo je bilo pokopano včeraj v njegovem rojistnesm kraju Rajhenburgu. Blag mu spomin! » V plesni sezoni bo nedvomno zanimalo vsaikega plesalca zvedeti, kakšnega partnerja si želi dobra plesalka. Znana filmska zvezdnica in zmagovalka za svetovno prvenstvo amaterskih plesalcev Flora de Breton je napisala .interesanten članek »Ideailen partner za ples«, ki ga lahko čl-ta.te v pravkar izišli številki ilustrirane revije »življenje in sivet«. Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah. Trganje v sklepih je pričetek revmatičnih obolenj. Lokalno zdravljenje obolelega dela telesa se vrši z obkladanjem Pistyjanskega blata doma. Dobiva se v prikladni obliki v drogeriji Gregorič, Ljubljana, PreSernova ulica 5. 14291 * Loterija »Poštnega doma«. 1. decembra popoldne se je vršilo ob velikem zanimanju občinstva v Dela-vski zbornici javno žrebanje poštarske loterije. Izvlečenih je bilo 600 dobitkov. Prvega (oprema za spalnico, jedilnico in kuhinjo) je zadela srečka številka 16.133, drugega (voz, konja in opremo) številka 14.884. Tretji dobitek (šivalni stroj) dobi štev.ilka 11.241. četrti dobitek (moško ali žensko kolo) številka 11.936 Peti dobitek (blago za moško obleko in podlogo) številka 18.049. Na ostalih 595 dobitkov izžrebane številke so ob-javiljene « žrebnl listi, ki bo od 5. t. m. do 31. januarja Da vpotgled pri vseh poštah dravske banovine in pri prodajalcih srečk. Tam se dobe tudi navodila za izdajanje dobitkov, ki se bodo izročali v času od 10. t m. do 31. januarja 1932. Pismene ali ustne informacije daje zadruga »Poštni dom« v Liub'rianl, Pred Pru'ami 1 * »Kraljevič Marko«, mladinski koledarček Družbe sv Cirila in Metoda za leto 1932., je izšel. Uredil ga je znani pisatelj g Kortipoljski, Ilustriral pa g Vokač. Koledarček vsebuje obilo pesmic, mienih povestic in zanimivih podatkov Dmbi se v pisarni CMD in stane 6 Din. Koledarček je najprikladnejše darilo naši šo'ski mladini za Miklavža in božič. Segajte pridno po njem! « Požar v trgovini. Iz Slovenjgradca nam poročajo Na narodni praznik okoli 10. dopoldne so se iz trgovine Tvana Roinika začeli valiti gosti oblaki dima. Ker je bila trgovii na zaprta, so ljudje o ogniu takoj obvestil' g Rojnika. ka se je nahajal na slavnostni sokolski akademiji K sreči so začeli ogenj takoj gasiti tudi domači ljudje. tako da jebil požar ob prihodu mestnih gasilcev ki so bili hitro na mestu, že pogašen Ogenj je nastal zaradi kratkega stika v levi izložbi in je v kratkem času uničil vse tam se nahajajoče blasio. Od vročine je počila tudi velika šipa izložbenega okna, tako da nastala škoda presega vsoto 15.000 Din. Posebna sreča je. da je ogenj nastal ob belem dnevu Trgovina je posebno zdaj bogato založena in bi škoda lahko iznašala več stotisočev. * Vremenska poročila z dežele. V dravski banovini je stalno oblačno, le Donekod delno vedro. Mraz se stopnjuje Najnižjo temperaturo je včeraj beležila Kranjska gora Stanje jutranje temioera.tu.re je bilo-Bohinjska Bistrica —5 C. oblačno: Kranjska gora —12 C, jasno; Jesenice —6 C, jasno; Tržič —6 C, jasno; Kamnik _2 C, oblačno; Maribor —2 C, oblačno; Dravo grad —5 C, oblačno; ^»jutomer —2 C, jas no; Celje —2 C, oblačno; Brežice —2 C. oblačno; št. Janž na Dolenjskem _3 C. oblačno; Novo mesto —1 C, oblačno; Ko čevje —5 C, oblačno in Rakek —8 C, jasno ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Liublfane u_ Spremembe pri deželnem sodišču. Pred dn.A.i js bil pri deželnem sodišču ukinjen X. kazenskopreiskovalni oddelen Dosedanji preiskovalni sodnik dr. Janko Bizjak je prevzel začasno civilne zadeve pri okrajnem sodišču. u— S policijske uprave. Včeraj je nastopil policijski upravnik g. Vekoslav Ker-šovan svoj redni dopust in ga zastopa višji policijski svetnik g. Pestevšek. u— Ob 25-letnici smrti pesnika Gregorčiča bo priredila primorska omladina svečano akademijo v nedeljo 13. t. m. v veliki dvorani Uniona, na kar opozarjamo vse častilce soriškega s!avčka. u— Člani Društva nižjih mestnih nameščencev v Ljubljani se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže pogreba pokojnega člana g. Antona Zupančiča, upokojenega imk asa n ta mestne elektrarne. Pogreb bo danes ob 16. izpred hiše žalosti na Sv. Petra cesti 43. Odbor. u— Uruženje jugoslovenskih inženjerjev In arhitektov _ sekoija Ljubljana priredi v nedeljo za svoje člane poučni izlet v Zašit* pri Bledu zaradi ogleda novozgrajene elektrarne KID. Vodi ing. Jcs'ip Dedek. Zbirališče zjutraj ob 7.15 v veži glavnega •kc'odvora; .izstopimo na postaji Dobrava-Vintgar u— »Črni ciklon« Danes premiera v Matici. Zveza kulturnih društev bo predvajala danes originalen Film. lci predstavlja zanimivo dramo, v kateri igrajo glavno vlogo živali, in sicer kenji. V. južnem delu Severne Amerike so bife v sredi preteklega stoletja najštevilnejše črede i>o'-divjih konj. Film »Črni ciklon« nam nudi vpogled v življenje teh konj in je zelo zabaven. Primeren je zlasti tudi za mladino, ki se bo čudila nenavadni bistroumnosti in Športne I kratke hlače g specijalna izbera I dresuri konj. Premiera bo danes ob pol 3. popolne v Elitnemu kinu Matici. Ponavljal se bo isti spored še jutri ob po' 3. popoldne in v nedeljo ob 11. dopoldne. Prijatelji živali naj si ta film gotovo ogledajo. u— Državni nameščenci, ki hočejo 35® odst. popust v Elitnem kinu Matici, imajo danes zadnjo priliko, da se a bon i raj o in kupijo v ravna tel;sk: p:sarni potrebne vstopnice za mesec december. Spored kina v tem mesecu je bil že opetovano objavljen. Vsakdo dobi 'ahko informacije v pisarni f-'inrmatografa. u— šentjakobski gledališki oder ponovi v nedeljo in ponedeljek ob 20.15 izvrstno Mo^narje^o komedijo »tera v gradu«, ki je žela pri sobotni premieri in nedeljski prvi reprizi izreden usoeh Občinstvo. kJ je obakrat do zadnjega kotička napolnilo djvorano, se je srninim dovtipom in izvrstnim komičnem zailetliajem Drisrčno smejalo Pridite v nedeljo In ponedeljek zooet. da se še enkrat iz srca nasmeiate in tako vsaj za dve uri pozabite na vsakdanie skrbi Nastoroijo naši najboljši igralci. Komedija je prav dobro naštudirana. Predpro-daja vstonn.ic kakor običajno u— Narodni muzej bo za breznlačen ne-deVstei poset odprt le še v nedeljo 6. t. m donoldne od 10. do 12 Ponovna Domladna otvoritev se bo pravočasno razglas;la Po setni red med ted.nom (olačani obiski posameznikov ter poseti šol in kornoracijl ^a ostaiit- *udl preko zime neiznremenien Pom'adi se bodo nadaljevala tudi vodstva ■po zbinkah z reoortažo do radiu Medtem na bo zorna tud' nravi čas za študij orav kaT izišlega »Vodnika po kuiturnozeodo^ vinskih zbirkah« našega Narodnega muzeja u— Narodno železnlčarsko glasbeno društvo »Sloga« bo imelo jutri dva Miklavževa večera, in sicer ob 17 za malčke v dvorani kina »L*!ub'5ansk;f dvor« ter ob 20. za odrpsle v društvenih orosto.r'h Obakrat se obeta lena zabava. Tovariši železničarji in nrijatelji se vabijo, da se jih udelež" s svojci. u— Od«?ek stavbinskih delavcev NSZ snoroča članstvu, da sta pričela z delom dramatični in tamburaški odsek V oba * Danes dve predstavi afain-skega film* DUHM»TOR v kinu Ljubljanski dvor: Ob 14i/2 za dijaštvo in ob 19^4 za ostalo občinstvo. Vstopnice se dobe v predprodaii pri b'a-gaini kina Liublianski d-> or od 15. do 21. ure. — (Telefon štev. 2730.) 15153 MIKLAVŽEV VEČER S. K. Ilirije se vrši dne 7. t. m. zvečer v areni Narodnega doma 15163 MIKLAVŽEV PLES Sokola XI. v Kazini 5. XII. 1931 15152 V soboto. 15. decembra MIKLAVŽEV VEČER LiubHanskeora Sokola v Narodnem domu za mlrrfino ob 16., za odrasle ob pOJ 21. uri. Jar* godba. PLES. 15138 odseka st »prej mejo oni, ki se hočejo posvetiti glasbi ali dramatiki. V ponedeljek se bo vršila prva vaja obeh odsekov Prijave za sodelovanje sprejema tajfalštvo NSZ v pa.ači Delavske zbornice med uradnimi urami Vsi, ki so voljni sodelovati, se morajo brezpogojno javiti v ponedeljek k Drvi vaji Odbor. u— Društvo »Soča« vabi vse filme prijatelje v soboto v saion k »Levu«, kje-se bo vršilo ob 25-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča predavanje prof Ivana Dolenca ki nas bo s pomočjo skioptičnih slik prenosel za nekaj trenutkov v solnčno Gonško in pod visoki Krn v rojstno vas petkovo Oktet akademikov nam bo ?ape' krasen venec Gregorčičevih pesmi, nastonile bodo tudi izbrane moči z dekla macljami Dvorana bo primerno okrašena Začetek ob pol 21 Vstop prost Prosimo za polnoštevilno in točno udeležbo. Doka žimo. da živi spomin na našega goriškega slavčka živo v srcih nas vseh! Zato vsi in vse v soboto k »Levu«! Predavateljski odsek. ' u— Klub esperantistov v Ljubljani vabi občinstvo m es-oerant.iste k s^vnostnemu občnemu zboru, ki bo ob oriliki 10-letnice kluba v nedeljo 6. t. m. ob 10. doooldne v dvorani Delavske zbornice. Esnerantska razstava v dvorani De'av«ke zbornice bo nudila vsaifcom.ur zanimiv vpogled v esie-rantslko zibanje Brezplačen ogled v nedeljo nonoldne od 12. do 18. Zvečer ob 20. v nedeljo na bo v isti dvorani zabavni večer s pestrim sporedom. Godba in ples. Vstopnina 5 D;n za osebo. Pridite! u_ Akademski klub gradbenikov .bo Priredil 5. t m. ekskurzijo na Bled Ostledali si bomo dela, ki jih izvršuje podjetje inž. Dedek. Odhod z vlakom ob pol 8 z glav-neea kolodvora. Vabljeni vsi tovariši Za pulloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI .T4PER. Dvorni trg 1, Ljubljana. u— Fotoamaterje, člane in nečlane našega društva, kakor tudi zastopnike drugih fotoamaterskih organizacij In odsekov, pozivamo, da se udeležijo važnega sestanka v ponedeljek 7. t. m. ob 20. v zadnji sobi Narodne kavarne. Gre za organizirano akcijo v korist vsem ljubiteljem fotografije. Fcttofclub Ljubljana. u— Bolniška blagajna samostojnih mojstrov v Ljubljani razpisuje 6 ustanov po 100 Din kot podporo vdovam bivših članov te to'aga;ne. Prošnje je vložit-i do 15. t. m. pri blagajniku g. Ivanu Kersniču v Ljubljani. Prečna ulica 4. u— Tečaj za šivanje priredii Zveza gospodinj v najk-ajšem času. Traial bo 24 večerov, približno tri mesece. Poučevala bo sistematski strokovna učiteljica. Go-snodinje, ki bi se hotele poslužiti te ugodnosti, da se nauče pravi Inop ri kroje vati in šivati perilo, naj se zglasijo ob torkih od poti 16. do 19. ure v Splošnem ženskem društvu, Rimska cesta 9, kjer dobe tudi vsa pojasni'a, ali pa pismeno na naslov: Za mal 1 denar ?>ri I I Ziveza gosuodinj, Rimska cesta 9. število udeležen* je omejeno na 15. Poleg tega se vrši tudi lahko še tečaj za take, ki že znaijo nekoliko šivati, a se hočejo še izpopolniti Pogoji so jako ugodni. Pozneje se bodo vršili tečaji za prikrojevanje in šivanje oblek. u— Popisovanje živine, perutnine in čc-belnih panjev se bo vršilo za področje mestne občine ljubljanske od 29. decembra do 8. januarja po magistratnih organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služiili zgolj statističnim namenom. Občinstvo se opozarja, da pri popisovanju ne dela ovir in ne navaja napačnih podatkov, sicer bi se moralo proti dotičnl stranki kazensko postopati. u_ Zahvala. Vsem, ki so se me spomnili in mi čestitali k 75-1 etniči, bodi po tem potu izrečena moja ipresrčna zahvala. — Oton Peian. Danes ob pol 3. popoldne v Matici ČRNI CIKLON Velezanimiv film ZKD z dresirani-mi konji! u__ Mož z denarjem v čevljih. V bližini Zaloga so prijeli orožniki iz Vevč ponoči neznanega mladega fanta, ki se je vedel nrav sumljivo. Povabili so ga na postajo in ga preiskali Na nemalo začudenje so na-^li pri a jem za okrog 200 Din kovanega drobiža do 50 par, ki ga je imel skritega v čeviljrh Poleg tega je imel v ženu še za okrog 500 Din gotovine v različnih novča-nicah. za katere se je ugotovilo, da jih je dobil v neki trgovini v Vevčah, kjer je zamenjal kovani drobiž Mladenič, ki govori hrvatsko narečje, nravi, da se niše Mesič, drugega pa ni hotel povedati. Utemeljen ie sum. da je ves denar nekle ukradel, sam oa nravi, da sa je priberačil. u— Tatvina magneta. Pred dnevi je bil z vršen vlom v delavnico elektrotehnika Tva.na Grilca nk Cankarjevem nabrežju 25. Tat je odnesel užigalni magnet za motorno ko.!o in 5e diu?-' magnet za dinamo v skupni vrednosti 1250 Din. _ Svarimo pred nakupom u— Vlom v trgovino. Včeraj ponoči se. splazil nekdo iz Kersnikove ulice na dvorišče Sla.mlčeve trgovine, kjer je zlezel skozi >kno v trgovino io v,'om.il v mizni nreda; Našel je okros 600 Din kovanega drob;ža. ni se na lotil mesnine, ki je je v crgovln' na izbiro. u— Pobegla tatica. Te dni je bil ukraden iz stanovanja Mile Sancinove na Du-na'skl cesti 82 zlat dams-ki nrstam z be-^im bril'antom. vrednim 1800 Din Prvotno ni bilo mogoče nikogar osumiti, naenkrat ua je izginila služkinja Ana C., doma od nekod z Dolenjskega. Zasledujejo io orožniki u— Akademija maturantov TSš se bo vršila v ponedeMeft 7. t. m. v Trgovskem domu Pe akademiji ples lera Sonny-boy 'azz. Začetek ob 20. uri Občinstvo naj-vMudnede vabfmo! u— Čajanka SO »Preporoda« bo Jutri v Trgovskem domu. Začetek točno ob 20. Za Miklavža največja izbira IGRAČ, damskib torbic. manikir kovčegov in drugih primernih daril za dame, go?'pode in otroke. 14066 IVAN SAVNIK, Kranj u— Sokol Šiška priredi v soboto o t m Miklavžev večer s plesom v hote!u Bellevue. Darila se sprejemajo v soboto popoldne od 13. do 19. ure v knjižnici Narodne čitalnice in na Bellevueju. u— Miklavž na Taboru. Jutri se bo vršilo Miklavževanje Sokola I na Taboru, ob pol 16 za otroke s primernim sporedom, ob 20 pa za odrasle s plesom. Darila se sprejemajo v soboto ves dan od 10. dopoldne do 20. na Taboru, vhod nasproti vojašnice. u— Miklavževanje Sokola II. v Kazini se bo vršilo v soboto 5. t. m. Pričetek za mladino ob 17., za odrasle ob 20. Darila se sprejemajo .isti dan od 10. do 11. in od 15. dalje v Kazini. Poizivamo starše, da ob tej priliki obdarijo svojo mladino, kakor tudi odrasle, da se obdarijo med seboj. Sodeluje »Jonnv iazz«. u— Miklavževanje športnega kluba Jadrana bo v soboto 5. t. m. ob 20. pri Use-niku, Borštnikov trg. Vabljeni vsi člani in prijatelji. u_ Obisk Miklavža s spremstvom in ▼ družbi sv Antona bo pri .plesnem krožku na Taboru v nedeljo 6. t. m. u— Miklavžev večer bo jutri zvečer ob 7 uri v gostilni Koleziji. Darila se sprejemajo od 3. ure. u— Obvestilo. Sv. Mimlarvž in parkelj sta solidarno sklenila zbirati letos darila kakor gramofone, plošče, radioaparate ter šivalne stroje le v trgovini »Centra«, ki se nahaja na Miklošičevi cesti 38. v palači Grafike. Tudi na obroke, u— Miklavž pride tuli letos k Ljubljanskemu Sokolu v NaT. dam in sicer v soboto 5. t. m. Ob 16. bo obdaroval m;'adež, zvečer ob pol 21. pa odrasle. Po obdaritvi pies. Darila se sprejemajo r petek od 9. do 12. In od 15. do 19., v soboto pa ves dan. Vhod z Blei\veisctve ceste. -u— Pri Bobenčku vsaik potek sveže namočena pi>lenovka. u—- Napa rokavice, jelenje ln triko, so najceneje pri šterfku nasl. Karničnik, Stari trg 18 I Sv. Petra cesta 14 I2 N ari bora a— Odlikovanje. Z redom jugoslovenske krone je bil odlikovan g. pref. Josip-en dal na drž. realni gimnaziji v Mariboru. a— Mestni načelnik dr. Lipold je včeraj prevzel nač-elniške posle. V sredo p>-po'dne se je poslovil v mestni posvetovalnici dosedanja mestni načelnik dr. Juvau od predstojnikov posameznih odsekov. Zahvalil se mu je raagisrtratm svetnik g: Rod osek v imenu uradništva. a— Izredna seja mestnega občinskega sveta bo v soboto 5. t. m. ob 17. Na dnevnem redu bo zapriseiga novoimenovanega mestnega načelnika, podnačelnika In do-voi.menovfc.nih občinskih svetnikov. Ob ipol bodo dopolnilne volitve v odseke, a— Koncert mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj-Vod. Mladinski .pevski zbor rudarskih otrok iz Trbovelj-Vod. ki je že uspanno koncertiral v Rogaški Slatini, Celju in Ljubljana, pride v nedeljo 13. t m. v Mariboi. Zbor je edinstven pojciv na polju mladinskega zborovskega petja In je od strokovnjakov odlično ocenjen. Protek-torat nad njegovimi prireditvami je prevzel Nj.. V is prestolonaslednik Peter. Opozarjamo mariborsko publiko na ta koncert, M bo nudil vsakomur izreden glasben užitek, saj je pri nas mladinsko zborovsko petje skoro še neobdelana njiva. Nadgeosneter Adolf Gotzl obl. konc. civ. geometer je preselil pisarno na Aleksandrovo cesto 19 (nasproti Cvetlične ulice) 1517a a— Krstna predstava Gorinškove »Rdeče kapice« bo v soboto 5. t m. ob 15 v gledališču »Rdeča kapica« bo prva otroška predstava v letošnji sezoni; Glasbene točke je uglasbi! Rasberger, režija je v rokah Tomašriča, plese pa je naštudira! A. Harastovič Dirigiral bo kanehiik Herzog. Cene običajne dramske. Po en otrok do četrtega leta bo imel na krilu staršev prost vstop. a— Otvoritev I. razstave Umetniškega kluba »Brazde«. Tukajšnji Umetniški klub »Brazda« otvori v nedeljo 6. t. m. ob 11. v mali dvorani pivovarne Union svono prvo razstavo, na kateri bodo zastopana slikanska iD kinarska dela vseh priznanih likovnih umetniko-v iz Maribora in slovenskega severovzhoda. Razstava bo odprta vsak dan doooldne in poooldae do nedelje 20 t. m. zvečer Za Maribor bo ta razstava izredno pomemben kulturni dogodek, ker se bodo po dolgih neplodnih letih zo-" pet predstavili skunno vsi naf5 najboljši umetiiAi brez razlike starosti in umetni- KINO DVOR Danes ob 4-9 pol 8., 9. Novo! Premiera! Novo! Ko bom bogat William Haines Leiia Hyams Povest o lepem dekletu, ki je hotelo k filmu! Cene 4 in 6 Din. ške amen Na razstavo vabijo tudi lepaki, izdelani po linorezu akad. slikarja iprof. Kosa, a izdan bo tudi katalog s seznamom mojstrov 4n njihovih razstavljenih del. a— Družinam, ki žive v pomanjkanju. Zaradi pregleda družin, ki žive v pomanjkanju t t* so potrebne pomoči, se bodo sprejemale prijave najpotrebnejših v so-cialnopolifčnem uradu mestnega načel-stva mariborskega do 10. t m. ob uradnih dnevih od 8. do 12. Oziralo se bo zlasti na družine z nepreskrbljenimi otroki. Pogoj je vsaj trimesečno bhranje v Mariboru. Za prijavo so potrebni naslednji po-daitki: prijava o bivanju v Mariboru, domovinska pristojnost, štev.ilo nepreskrbljenih družinskih članov, celc&upni dohodki družine in višina najemnine. a_ Mesto drugega knjižničarja v študijski knjižnici razrpisuje mestno načelstvo v Mariboru. Mesto je sistem iz irano za uradnika druge kategorije. Prednost Imajo absolventi klasične gimnazije. S prilogami opremljene prošnje naj vložijo prosilci do 20 t. m. na mestno načelstvo. a_ Posledica noževe pesmi po hudih fantovskih pretepih je navadno mrtvaški 2tton. Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah bo napadli neki fantje 22-letnega Martina Padovnika in ga obdelali z noži. Prizadejali so mu pet smrtn one varnih vbodov. Hudo ranjenega fanta so prepeljati v bolnišnico, kjer je podlegel ranam. a_ Popravljam. V »Jutru« z dne 29. novembra sem se podpisani zahvalil za pogrebne pesmi pevskemu društvu »Luna«, kar tm pravilno, temveč gre zahvala narodnemu že.lezničarskemu pevskemu društvu »Drava. Matija Beigot.t. a— Iz bioskopov. Grajski kino: Od danes do vključno petka »Tam na Volgi«. Po romanu »Vstajenje« grofa Leva Tolstega Union kino: Izbora a veseloigra s-Za dolžino nosu> Sigfried Arno, Ernst Verebes. L,ucie English. Iz Cella e_ Priprave za veliko turnejo CPD. Danes bo začelo Celjsko pevsko društvo 6 študijem tumejskega programa. Vse pevke in pevci se naprošajo, da vztrajajo tudi nadalje in prihajajo redno k pevskim vajam. Vabijo se pa tudi vse nekdanje pevke in pevci ter* v6i drugi dobri pevci in pevke, fci ne sodelujejo v nobenem celjskem pevskem zboru, da se priglase. če želijo sodelovati. Prijaviti se je treba v enem tednu. Redne vaje so ob torkih za -ženski, ob sredah za moški in ob petkih 73. mešani zbor. e— Seja okoliškega občinskega sveta bo jutri ob 19. e__ Delovni čas za podeželske trgovine. Sreski gremij trgovcev v Celju dobiva v zadnjem času od svojih članov pritofbe o neenakem postopanju varnostnih organov pri izvaianju banske naredbc o odp;ranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic. Da 3e preprečijo nesporazumi, ee vsi prizadeti obveščajo da velja pri ureditvi obratovalnega časa za podeželske Nagrado Dfn 10.000 (desettisoč) plača tvornica JugočeSKa d. d. Kranj onemu, ki najde sled za atentatorjem na našega ravnatelja g. M. Horwitza, oziroma kdor omogoči, da se napadalca prime in izroči oblasti. Izjava Na »Obvestilo«, ki so ga objavile tvrdke Agfa, Gevafert, Kodak, Kraft & Steu-del, Mimosa, Perutz, Satrap in Zeiss Ikon v slovenskih listih, izjavlja Fotoklub Ljubljana, da se je odločil posluževati se samo fotomateriala tvrdk, ki v tem obvestilu niso podpisane in ki upoštevajo razen dobička tudi želje fotoamaterske mase po dobrem in cenenem materialu. Naša bližnja razstava in vsaka nadaljnja akcija se bo potrudila dokazati, da se material, ki se rra poslužuje Fotoklub, po dobroti prav nič ne razlikuje od materiala navedenih tvrdk. Ljubljana, 4. decembra 1931. Fotoklub Ljubljana. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Petek. 4.: Zaprto. Sobota, o.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERI. Začetek ob 20 Petek, 4.: Zaprto. Sobota. 5.: Viktorija in njen huzair. E. »Zapravljive?« v ljubljanski drami. Pisatelj po vsej Evropi znane čarobne igre »Za-pravijivec« je Ferdinand Raimund, sodobnik Nestroya. Predvsem so znane njegove pravljične igre, ki so stalno na repertoarju vseh odrov. Vsebina »Zapravljivca« je silno preprosta, pa tudi poučna. Dejanje samo je polno fantazije, poezije, ljubeznivega humorja io čustvene topline. Premijera bo v ned p'jo. dne 6. t. m. izven abonmaja. V soboto bo drama zaprta. Na Miklavžev rečer v soboto se bo pela v liubljanski operi ena najboljših operet zadnjega časa iViktorija in njen huzar« zu red. E. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Petak. 4.: Zaprto. Sobota, 5. ob 15.: Rdeča kapica. Premijera. Otroška predstava. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Ponedeljek, 7.: Slaba vset. Gostovanje mariborskega gledališča. trgovine naslednja naredba: Trgovine z mešaftim blagom, specerijskrn in koloni* jalnim biagom. delikatesne trgovine, kra-mattfce obratovalnice in branjerije smejo biti ob delavnikih odprte v krajih področja bivše mariborske oblasti celoletno od 7. do 12. in od 14. do 19. Ob nedeljah pa od 8. do 10. dopoldne Določila prvega člena naredbe torej ne prihajajo v točkah 14., 15. in 22. za gornje obratovalnice v poštev, ker čl. 2. izrecno navaja, da smejo biti trgovine odprte po slednjem predp;6u le v prenerih, ko gre za trgovinske obratovalnice. za katere ni v ostalih členih naredbe drugačne do'oobe. e— Slabo ogrevanje kolodvorskih čakalnic. Prejeli smo: V zadnjih dneh. ko je pritisnil v vsej banovini ostrejši mraz, občuti potujoče občinstvo, kj 6e mora posluževati kolodvorskih čakalnic, občuten mraz. Nezadostnega kurjenja menda ni kriva prevelika štedoja? Prosimo, da se odpravi ta nedo6ta>tek. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. premijero zvočne filmske operete »Noooj morda...« V glavnih vlogah nastopajo Jenny Jugo, Fric Schuiliz in Siegfried Arno. r— Drevi v Narodnem domu burka »Trije vaški svetniki« Začetek točen. r— Za Miklavža največja izbira igrač, d Minski h torbic, manrlrir, kovčegor in drugih primernih daril za dame, gospode in otroke, Ivan Sevnik, Kr' nj. r— Namesto venca na krsto blago pokojne gospe Pavle BitenČeve soproge načelnika g. Joža Bitenca, sta darovali: Zadruga rokodelskih n" sorodnih obrtov ln Zadruga Obrtni dom vsaka po 300 Din za podporo onemoglim obrtnikom, niih vdovam in sirotam. Iz Litije i— Sv. Miklavž obišče v nedeljo 6. tega meseca cenjene p"csa'ke in plesalce. Darovi se sprejemajo v Sokolskem domu samo popoldne od 14. do 16. 17 Hrastnika h— Kino Narodni dom bo predvajal v soboto, ponede jek in torek I. del filma »Grof Monte Christo«. V nedeljo izostanejo kinematografske predstave zaradi proslave sv. Barbare, ki jo prirede rudniški nameščenci v Narodnem domu. Iz Ptuja j— Nove cene mesa S 1. t. m. so stopile v veljavo nove cene mesu. in sicer se sme prodajati goveje meso I. sprednji del po 9, zadnji del po 10. sjovcie meso II. pa prednji del po 6. zadnji del' po 8 D'.n /a kr'©?ram Cene telečjemu, svinjskemu in prekajenemu mesu ostanejo začasno ne-izpremenjene Mesarji morajo imeti me60 označeno. j_ Esperanto Kdor 6e zanima za mednarodni pomožni jez'k esperanto, naj se z,glasi v Konzumnem društvu pri g. Do- cnanjku Josipu. Afco bo zadostno Število zanimancev, se bo otvoril esperanfcfd ie» čaj, v katerem se bo poučevalo po posebni metodi »Če«. j— Zaradi tatvine zasledovan. Rozman Ignac, mesarski pomočnik z Viča pri Ljubljani, je zasledovan na podlagi tiralice okrožnega sodišča v Novem mestu in na podlagi policijskega dnevnika od deželnega sodišča v Ljubljani zaradi raznih tatvin. Rozmana . je našel 6tražnik v gostilni pri »Slonu« 1. t m in ga aretiral. Rozman je bin' oddan začasno v zapore ptujskega sodišča. j— V Narodnem doma v petek morske ribe. j— Izgubljeno. Marija Lešnik ova, zaseb-nica iz Orešja, je izgubila v bližini sreekej ga načelstva denarnico 6 360 Din. Iz življenja na deželi JEZICA V soboto ob 19. priredi Sokol Miklavžev večer, na katerem nastopi ča» rodej Vsemir s škrati in palčki z mladino v narodni noši in sokolsko deco. Po tem prizoru bo Miklavž obdaroval mlade in stare. Darove sprejema uprava Sokola v soboto od 13. naprej. POLJANSKA DOLINA. V soboto 5. t. m. zvečer bo imel na* Sokol običajni Miklavžev večer v Sokolskem domu s pestrim, posebno za otroike mikavnim programom z obdaritvijo. Druga taka prireditev bo ta večer tudi v Poljanah pri Vidmarju z enakim sporedom. Udeležite se na obeh krajih prireditve odrasli in prive-dite s seboj tudi mladino. — Prihodnja prireditev bo v Sokolskem domu na sv. Štefana dan popoldne z zanimivo ljudsko predstavo in prosto zabavo. Letos jeseni je priredil Sokol dvoje predavanj o So« koVvu, eno v Gorenji vasi, drugo v Poljanah. Obe sta bi'i dobro ob:skani. — Naši proti zadnjim volitvam delujoči nasprotnici sc ne morejo {»tolažit} in iščejo priložnosti, feako bi se maščevali nad nami. Pri tem se poslužujejo najnizkotnej-ših sredstev. Svoje pristaše tolažijo zdaj s tem, da bodo volitve razveljavljene. To je ka> brezupna tolažba. MOJSTRANA. Jutri bo imel Sokol Mnklarvžev večer. Ob tej priliki bo tudi obdarovana siromašna sokofoka dec a. — Pridite! GORNJA RADGONA Miklavžev večer. združen s proslavo stoletnice Levstikovega rojstva, priredi tukajšnja državna osnovna šola v soboto 5. t. m. ob 19. v veliki dvorani Posojilnice v Gonri Radgoni. Obdarovana bo tudi sVomašna šolska deca. PrireditelH nrosijo za prostovoljne prispevke v naduri ali denarju. — Cerkveni vmkai!-ni k^ni5itvo Definitivna cenite*? naše letine Kakor smo pred tedni poročali, je Narodna banka v svojem poročilu za tretje četrtletje L L objavila precej višjo cenitev naše žitne letine v primeri s prvotnimi provizornimi cenitvami. Sedaj pa objavlja kmetijsko ministrstvo definitivne podatke o letošnjem žitnem pridelku. Ta definitivna cenitev je sicer nekoliko nižja od druge cenitve (objavljene od Narodne banke), vendar znatno višja od prvotne cenitve ter znaša v primeri z definitivnimi cenitvami za L 1930. in 1929. (v milijonih metrskih sgv):^^ pšenica 26.89 2186 25.86 ječmen 3.92 4.M 412 rž 1.93 1.99 2.10 koruza (prva cenitev) 32.18 34.65 41.48 ovc« 2.65 2.85 3.51 V primeri z lanskim pridelkom je letošnji pridelek pšenice za 5.02 milijona stotov ali 50.200 vagonov večji, dočim je pridelek ostalih vrst žita za malenkost manjši. Pridelek koruze je navzlic manjši količini kakor v zadnjih dveh letih še vedno ugoden, zlasti če upoštevamo, da smo v slabih letih pridelali mnogo manj koruze kakor letos Trenutno so najbolj zanimive številke glede pšenice. Letošnji pšenični pridelek je skoro dosegel znano rekordno letino 1928., ko smo pridelali 28.68 milijona stotov pšenice. seveda takrat po izredno slabi letini 1927., ki je dala komaj 15.5 miliiona stotov. Pred letom 1928 pa je le v 1. 1925. prekoračil naš pšenični pridelek količino 20 milijonov stotov. Če upoštevamo, da smo v 1. 1930./31. (Od 1. julija 19% do 30 junija 1931) izvozili 14 700 vagonov pšenice, tedai bo znašal letos naš izvozni presežek preko 60.000 vagonov, sai se > letos naš pridelek poevčal za preko 50.000 vagonov. Izvoz pšenice se ie pri nas zadnja leta gibal tako-le: 1926./27. 23.450 vagonov 1927./28. 2.100 1928./29. 21.240 19*9730. «2.260 1930./31. 14.700 1981./32. ca 60.C00 I* definitbmib podatkov o naši letini posnemamo tudi naslednie podatke glede dravske banovine (v oklepajih provizoričnt podatki): pšenica 534.9=*) stotov (568.000). ječmen 168.750 stotov (1750f>0> rž 211000 stetov (271.000) ia oves 108.000 stotov (198.C00). = Rentabilnost naših državnih papirjev. Beograjsko »Vreme« opozarja v daljšem članku javnost na visoko rentabilnost, ki jo nudijo državni papirji pri današnjih tečajih Tako se obrestuje denar, vložen v obveznice za vojno škodo po 8.9% (pri tečaju 280). 7°/« investicijsko posojilo se obrestuje po 10.75 % (pri tečaju 65) 7% Seligmano-vo posojilo Državne hipotekarne banke po i.1% (pri tečaju 63). 7% Blairovo posojilo po 11.85% (pri tečaju 59). $% Blairovo posojilo po 12.3% (pri tečaju 65) in 6% beg-luške obveznice po 136% (pri tečaju 44) = Padec angleškega fanta. Ko je Anglija v septembru ukinila zlati standard, je angleški funt v nekaj dneh padel za 25 % pod pariteto, potem pa se je poldrugi mesec držal skoro stabilno na višini, okrog 20% pod pariteto (v Curihu je notiral 19.40 do 20). V drugi polovici novembra pa je pričel polagoma popuščati; preteklo »boto je notiral v Curihu le še 18.225, v ponedeljek 18.12, v torek je zdrknil kar na 17.25, v sredo pa »e dosegel najnižji teSaj 16.725. ki odgovarja dispariteti od 34%. Padanje tečaja je zaenkrat ustavljeno in včeraj ee :e notacija nekoliko popravlia na 17.15. Gibanje tečaja funta je seveda v vsem svetu vzbudilo veliko pozornost. Sporedno s funtom so padle tudi vse tri nordijske devize. Občutno je zaradi nazadovanja tečajev prizadeta Francoska banka, ki ima po pariteti za 7 milijard frankov naložb v Angliji, »ri katerih ie doslej izgubila že 2300 milijonov frankov. —• Najnovejši padec angleškega funta ni morda pripisati inflaciji nov-čanic, kajti obtok bankovcev se tudi po ukinjenju zlateea standarda (21. sept) ni bistveno povečal. Dne 16 septembra je bilo v obtoku 351.6 milijona funtov. 25 novembra pa 354.4 miliiona funtov Novi padec Je izzvala predvsem nervozno«! ki se je pojavila v zvezi z vestmi, da bo vlada povečala kvoto za izdaio nekritih novčanic. Ta kvota ie bila ob priliki ukinienia zlatega standarda povečana od 260 na 275 milijonov funtov. in sicer z veljavnostjo do 1. decembra. Vlada pa je ta dan le podaljšala dosedanje povišanje kvote do 14. t. m. Važen faktor ki močno vpliva na tečaj funta, pa so znatni nakupi tujih deviz za plačilo ogromnega uvoza blaga ored uveljavljen tem zakona proti dumpinškemu uvozu, odnosno pred uveljavljeniem novih carin. = Poravnalno postopanj«, je uvedeno o 'movini Jak. Menarta, prot trcrovca v Dometa*' 'iv>rf«vr>alni tr>rivniV dr Tvo Pf»*okar odvetnik v Kamniku; oarok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Kamniku 9. januarja ob 10.. oglasitveni rok do 3. januar-ia 1932). . ■ = Konknrz je razglašen o imovini Ivana Brodnika, posestnika in čevljarja v Vidmu št. 43, p. Videm - Dobrepolje (upravnik mase Iv. Hanžič, notar v Vel. Laščah; prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v VeL Laščah 12. decembra, oglasitveni rok do 23. januarja, ugotovitveni narok 30. januarja 1932). = Nemčija je inozemstva vrnila že 5 milijard mark. Predsednik nemške Državne banke dr Luther je te dni podal izjavo, iz katere posnemamo, da je Nemčija od 1. septembra do 15. noembra 11. plačala inozemstvu na račun svojih kratkoročnih dolgov i milijardo mark. od tega 900 milijonov iz sredstev visoko narasle aktivnosti trgovinske bilance in le 100 milijonov iz zlatih ta deviznih rezerv novčarvične banke. Od lanske jeseni je Nemčija vrnila inozemstvu za 5 milijard mark kratkoročnih kreditov, m to le v manjšem znesku iz zlatih in deviznih rezerv novčanične banke. = Pred nkinjenjem uvozne earine na makovo seme. Te dni se je vršila v Beogradu v trgovinskem ministrstvu ponovna konferenca glede odkupa makovega semena, na kateri so predstavniki tvonve za namizno olje in predstavniki producentov iz Južne Srbije pristali na ceno 3.80 Din za kg, ki jo- ie za odkup domaČega makovega semena določilo ministrstvo. S tem so ustvarjeni pogoji za ukinjonje uvozne carine na makovo seme. Dolgovi zagrebške občine. Zagrebška občina je nameravala še do konca tek. proračunskega leta nadeti za javna dela 70 milijonov Din: zaradi razmer na denarnem trgu oa je mogla izrabiti od že sklenjenega posojila le 20 milijonov Din. tako da znašajo danes dejansko vsi dolgovi mesta 209.4 miliiona Din: od tega pa je le 21.9 milijona Din fundiranih dolsov, dočim je občina estalih 187.5 milijona Din naiela v obliki kratkoročnih posojil. Za še nedovršena javna dela bo morala občina L 1932. najeti 30 milijonov Din, tako da se bodo njeni dolgovi ifo-večaH na 2394 miliiona Din. Na najeta in izkoriščena posoiila plačuje občina sedaj na leto milijonov Din obresti, kar znaša skoro 10% VH^? ?o t . -no- sa23 .. proup0" Ti eo ^ tranc° Borze 3. decembra. Na liubljanski borzi so se danes tečaji deviz Amsterdam in Bruselj po včeraišnjl oslabitvi zopet okrepili. Tudi deviza London je zopet čvrstejša. Le Newyork in Trst sla nadalje nekoliko popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Voina škoda zaključena le za aranžma po 272 50 in za december po 275. Dolarski pa-pirii so ©rilično čvrsti in je prišlo do prometa v 8%„ Blairovem posojilu za aranžma po 67 in za kaso ro 68. v 7% Blairovem po-soiilu pa za aranžma po 58 in za kaso po 5850. Zaključki so bili še v investicijskem posojilu po 65 in v 6% begluških obveznicah po 44, 43, 43.50, 43 in 45. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2275.84 — 2282.68, Bruselj 783.86 — 788.22. Curih 1097.85 do 1101.15. London 185 91—193 41 New York 5620.93_5637.93. Pariz 220.80—221.46. Praga 167.20—167.70. Trst 287.26—293.2« Zagreb. Amsterdam 2275.84 — 2282.68, Berlin 1343.50 — 1370.50, Bruselj 783.7*3 do 786.22, London 18591 — 193 41. Milan 287.26 — 293.26. NevvVork kabel 5642.93 do 5669.93. NewFork ček 5620.93 — 5637.93, Pariz 22080 — 22146. Praga 167.20—167.70, Curih 1097.85 - 1101.15. Čarih. Beograd 9.05, Pariz 20.1125. London 17.15, Newyork 514, Bruselj 71.40. Milan 26.40, Madrid 43, Amsterdam 207.40, Berlin 121.90, Stockholm 95.25, Oslo 94, Ko-benhavn 94, Sofija 3.73. Praga 15.23, Varšava 57.60, Bukarešta 3.07. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in kasa 272.50 — 274, za december 273 — 275, 7% investicijsko 64 — 66, Cena: mala »tekj«niea 10 Dia, srednja steklem«* 38 Din in velika stekleni** 52 Din. Dobiva m povM-1! 4®/« agrarne 30 — 32, 7*/« Blair aranžma 57.50 - 59, kasa 58.50 - 59. 8% Blair G8 do 70, 6% begluške 43.50 — 44. Beograd. Vojna Škoda 273.75, 274 zaklj., 7% investicijsko 63, 64 zaklj., 6% beglušk« 44.50, 44.25, 44, 43.50, 44 zaklj., 4»/« agrai-ne 32 — 33, 8°/» Blair 65 zaklj., 7% Blair 58 zaklj. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (3. t. m.) Tendenca za les še vedno slaba. Zaključena sta bila 2 vagona jelovih desk. Na lesnem trgu je položaj v glavnem sicer še evdno nespremenjen, opažati je le nekaj več povpraševanja po rezanem lesu. Medter.i ko za rezano bukovino v jeseni ni bilo sk«»-ro nikakega zanimanja, se išče sedaj tako obrobljeno kakor neobrobljeno, parjeno kakor neparjeno blago. Cene so ostale še povsem nespremenjene. Po tramih je dnevno povpraševanje. Kakor je podoba, bo tramov spomladi še primanjkovalo. V mehkem lesu je položaj nespremenjen. Glede drv pa je opažati, da se zaloge suhih drv krčijo. V splošnem je vidno neko oživljanje v povpraševanju, glede cen pa še ni izgledov za izboljšanje. ŽITO + Chicago, 3. decembra. Začetni tečaji. Pšcnica: za december 54.25, za marc 55.75, za maj 57.75, za julij 57: koruza: za december 36.25. za marc 40.25. za maj 42.125, za julij 43.75; rž: za mai 47.125. za julij 47; oves: za december 24.50, za maj 26.875. ■f Winnipeg, 3. decembra. Začetni tečaji. Pšenica: za december 59.50, za marc 63.50, za maj 64.25. + Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 26 va-ponov. — Pšenica: slavonska, 78 kg težka 235 zaključek. Oves: baški, sremski in slavonski 125 — 130. — Ječmen: baški, 64 kg 122.50 — 127-50; baški. sremski, pomladni. «7/68 kg 160 — 170 Koruza: baška. stara 102.50 — 103; sremska nova. 6 kakovostno garancijo 62 — 64; za december - januar 67.50 — 70; za januar - maj 82 — 84; Paska nova, z garancijo 61 — 63: sremska stara, okolica Indjija 102.50 — 103; okolica SiOgg< 360-3S0: »2< 340—360. »5< 905 -315; >6< 255-263. »7< 190-200: hS< 122.50 — 127.50 Otrobi: baški in srem-ski 85 - 90; banaški 80 - 85 ' + Bndimpeštanska terminska borza (3. t m.) Tendenca čvneta, promet živahen. Pšenica: za marc 14.28 — 14.30. za maj 15.18 — 15.20; ri: za man: 15.97 — 16; koruza: za maj 17.30 — 17.32. Sveti Miklavž že premišljuje, s čim naj Vas obdaruje. Pa jo ugane sveta glava, tale, pravi, bode prava: »Hitro stopil bodem k RADIO LJUBLJANA, tam izbira res velika mi je dana. RADIO prav lep in dober tam dobim in Vas ž njim razveselim. d)o@ (LjpbOjj MoOsO@šSi@wffl e®$Ha S. Radio Izvleček iz petek. 1. decembra. LJUBLJANA 11.30- Šolska ura. — 12.16: PloSče. — 12.45; Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza — 17.30: Salonski kvintet — 18.30. Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 20: Pravni kotiček. — 20: Sokolsko predavanje. — 20.30. Prenos iz Beograda — 22.30: Napoved časa in poročila BEOGRAD 12.06: Radio-orkester. — 16: Popoldanska glasba. — 20: Koncert pevskega zbore VasneserMke crkve — 20 45: Koncert orkestra. — 22: Poročila. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: PloSče. 17: Komorna glasba. — 20.30: Koncert iz Beograda. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 17.05: Koncert kvarteta. — 19.20: Humor. — 19.40: Mandoline in kitare. — 20.25: Pevski kvartet. — 21: Saksofon. — 21.30: Skladbe za vi Mino in čelo. — BRNO 19.20? VojaSka godba. — 21: Stara moravska nabožna glasba. — Prenos 1z Prage. — »VARŠAVA 17.35: Plesna glasba. — 20.15: Simfoničen koncert. — 23: Lahka glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 15.55: Mladinski koncert. — 16 50: Plošče. — 19.40: Pesmi sanj. — BERLIN 19.10: Rapsodije. — 20: Nove ploAče. — 20.30: Opera »Carment. — Me-šan glasbeni program. — KONTGSBERG 16.30: Lahka e-iasba. — 19: Neznane Schu-bertove skladbe. — 19.35: Sluhoigra. — Iz življenja in sveta Demonstracije brezposelnih v Londonu Policija razganja brezposelne demonstrante v londonskem delavskem predmestju Cambdentovvu Pred novim poletom v stratosfero Nova raziskovanja kažejo, da smo o stratosferi zelo malo poučeni Prof. Piccard pripravlja, kakor smo poročali, nov polet v stratosfero, ki se ga pa sam ne bo udeležil. Kaj pomeni stratosfera? Spodnja ozračna plast se imenuje troposfera po grški besedi, ki pomeni plast, ki fe giba in obrača. V tej piasti se ozračje zaradi navpičnih in drugih tokov namreč neprestano meša. V stratosferi pa vejejo baje samo vodoravni zračni toki in poleg tega v nji ni pričakovati padavin, že prof. .Assmann, ki je poleg Francoza Teisseren-ca de Borta odkril obstoj stratosfere in je ugotovil, da so tudi v višini 10 do 15 km .torej v območju stratosfere, opazovali oblačne tvorbe. Pred nekoliko leti pa je jzrazii Hergesell dvom, da bi v stratosferi vladali samo omenjeni zračni toki brez pa- -davin. Ta dvom so potrdila razna raziskovanja. Končno besedo o tem bodo spregovorila morda raziskavanja v teku polarnega leta, ki se bo vršilo, kakor znano, prihodnje in poprihodnje leto. Važen predmet raziskavanja bo tedaj tudi vprašanje tako zvanega kozmičnega ža-renja. že na prvem balonskem poletu je prof. Piccard v tem pogledu ugotovil z meritvami dragocena dejstva, toda meritve so bile nepopolne in prav zato pripravlja prof. Piccard drugi balonski polet v tratosfero. že dosedanja njegova raziskovanja pa kažejo, da bodo morali učenjaki v marsičem spremeniti svoje mnenje o ko-zmičnem žarenju. Kakor bo našim čitateljem znano, gre že dolgo govor o tem, da bi zračni promet na dolgih progah prenesli v območje stratosfere, ker se bodo tam vozila lahko gibala neprimerno hitreje nego v gostejšem troposfernem zraku. A preden se ta promet uresniči, bo treba natančno ugotoviti razmere v stratosferi, stauje in toke njenega zraka. V to svrho se že gradijo posebna letala, ki naj pokažejo možnost in prednosti zračnega prometa v stratosferni plasti. Ta letala bodo imela tudi za znanost neprecenljiv pomen saj je Se mnogo temnih vprašanj, ki jih je treba glede te plasti razjasniti. Tako še dane3 ne vemo natančno, v kateri višini se prav za prav začenja. Zadnja opazovanja nam povedo le to, da se začenja v polarnih krajih veliko nižje nego v tropskih. Prvo stratosferno letalo so zgradile Jun-kersove delavnice in je pred kratkim imelo že poskusno vožnjo v stratosfero pa se še ni dvignilo. Farmanove delavnice v Parizu tudi dovršujejo takšno letalo, a o njem ni nič natančnejšega znano. Serum proti malariji ?Lokalanzeigerju« poročajo iz Londona, da so našli angleški medicinci serum proti malariji. Poskuse je delal polkovnik James, ki je dosegel v laboratoriju v Surreyu odlične uspehe. Deset medicincev se je v eksperimentalne svrhe dalo opikati od mo-skitov, okuženih z bacili malarije. Vsem desetim so pozneje vbrizgali serum, ki je tako učinkoval, da se pri nobenem ni razvila malarija. Novo sredstvo ima predvsem preventivno vrednost. Nazadovanje porodov na Dunaju V dunajskem mestnem senatu in finančnem odboru so razpravljali o nazadovanju porodov. Zdravnik dr. Tandler je razkril na podlagi statističnih podatkov porazno dejstvo, da je imel Dunaj pred dobrimi tridesetimi leti še 51.000 porodov, dočim je sedaj število novorojencev padlo pod 17.000. Medtem ko ni na strani, od katere bi bilo mogoče pričakovati izboljšanja v pogledu naraščanja prebivalstva, nobene volje, da se število porodov dvigne, velja na drugi strani ugotoviti, da se ljudje vedno bolj starajo. Dr. Tandler je nadalje ugotovil, da močno naraščajo blaznosti zaradi preobilnega zavživanja alkoholnih pijač. Letalo bodočnosti? Ameriški konstrukter letal VValters z novim modelom letala Novi Mareonijevi poskusi Italijanski izumitelj, senator Marconi, je v zadnjem času napravil zanimive poskuse za izvedbo brezžičnega telefonskega prometa s 50centimeterskimi kratkimi valovi med Santo Margherito in Napolijem. Poskusi so se dobro obnesli. Kot novost navajajo, da je Marconi ob tej priliki uporabljal posebne reflektorje, ki učinkujejo kakor sfe-rična zrcala in dajejo brezžičnim valovom določeno smer. Slika nam kaže takšen reflektor ia Marconija, ki nadzoruje prve poskuse Dve Teslovi ide ji V nekem ameriškem obzorniku priobču-je naš slavni rojak Nikola Tesla zanimive podatke o novih možnostih za pridobivanje energij. Po enem načrtu bi zgradili od obrežja dolg brezzračen predor v globine morja in na ta način bi se izkoristila razlika med toploto na površini in v globini morja za pridobivanje električne energije. Na podoben način bi se dala izkoristiti notranja zemeljska toplota. V globini zemlje bi zgradili brezzračui prostor, ki bi ga napolnili z vodo. Voda bi v njem zavrela že ob razmeroma nizkih temperaturah, njena para bi gonila turbine, nakar bi jo kon-denzirano spet speljali v brezzračni prostor, kjer bi znova zavrela. Torej neke vrste perpetuum mobile. Stvar bi bila v bistvu preprosta, zlasti pa cenejša nego drugi načini pridobivanja energij. Glavni trošek bi bil kakor v prejšnjem primeru v zgradbi predorov. Smrt slikar ja Fechnerja V Schreiberhauu v Krkonoših je preminil slepi slikar prof. Hans Fechner, ki je lani poleti obhajal 70-letnico rojstva, čislanega umetnika je pobrala pljučnica po kratkem tridnevnem bolehanju. Pokojnik se je rodil v Berlinu, kjer je proti koncu sedemdesetih let obiskoval akademijo za lepe umetnosti Iz Berlina je odšel v Monakovo, kjer ie postal učenec slikarja Defreggerja. Njegovemu vplivu je Prof. Fechner tako podlegel, da je prvi čas ustvarjal samo v njegovem slogu, že tedaj se je bil posvetil portretu, panogi, v kateri se je razvil do popolnega mojstra. Bil je močan in prepričevalen talent in je kot takšen ustvaril mnogo slik trajne vrednosti. Na stare dni je oslepel. Toda niti ta udarec ni ubil v njem umetnika. Ko ni mogel več ustvarjati harmonije s čopičem, je postal pesnik z dušo in se je na stara leta posvetil pisateljevanju. Ker je dosegel v tej stroki povoljne uspehe že za svoje mladosti, mu ni bilo na stara leta nič posebno težko nadaljevati tam, kjer je prekinil v mladosti. Turist in znanstvenik V srednji Evropi se trenutno mudi prof. dr. William Frederic Bade, ravnatelj palestinskega zavoda za literaturo stare zaveze in za semitske jezike na univerzi v Berkeleyu (v Kaliforniji) Badč, rodom iz Pensylvanije, se je do 1904 bavil samo s starinoslovjem. 1905 je odšel ptvič v Kalifornijo, kjer je prepotoval Sierro Nevado, njene pragozdove in njene dotlej še neraziskane globeli. Novi svet ga je tako prevzel, da se kar ni hotel več vrniti v domovino. Sierra Nevada je napravila iz njega navdušenega hribolazca. Z malimi odpravami se je profesor povzpel na tri do štiri tisoč metrov visoke vrhove, odkoder je raziskoval dotlej neznane posebnosti gorskega sveta v tistih krajih. Zadnjih pet let pa se učenjak zopet bavi z raziskovanjem starin, in sicer raziskuje Palestino. Torišče njegovega delovanja je Tel-en-Nasbeh, grič, ki je 13 km oddaljen od Jeruzalema. Po sodbi učenjaka je to tisti grič, ki hrani ostanke starega Mispaha iz rodu Benjaminovega. Najdbe na tem griču segajo daleč nazaj iz bizantinske dobe do tretjega tisočletja pr. Kr. Na tem mestu je prof. Badč odkril izraelitsko svetišče iz železne dobe ter mogočno mestno obzidje iz prve polovice drugega tisočletja pred našim časom. Našel pa je tudi skalne grobove iz tretjega tisočletja pr. Kr. in v njih je odkril keramične izdelke, orodja in lepotila, ki pričajo o izredno bogati in visoki kulturi tedanjih ljudstev. Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane te* denske revije »življenje in svet"? Žalna usoda vojne žrtve Iz Brna poročajo: 7. avgusta 1918 je izstrelek zasul brnskega stavbenika Štefana Trčka na italijanskem bojišču. Nesrečnik je bil s 140 vojnimi tovariši v neki kaver-ni. Zasip je bil tako velik, da so utegnili rešiti samo štiri može, a še od teh je samo Trčka ostal pri življenju, ostali trije so umrli po rešitvi. Mož je izgubil govor in spomin. Oddali so ga v samostansko bolnišnico v Weissenbachu na Bavarskem, kjer so ga pet let umetno hranili. Zdravniki niso mog'i ugotoviti nesrečnikove istovetnosti in tako je prišlo, da je bil Trčka proglašen za mrtvega, šele pred kratkim se je mož domislil kdo in odkod je. Dal je okolici razumeti, da je iz bližine Brna. Poslali so era domov, kjer je izvedel. da mu je medtem umrla žena, dve hčeri pa sta se omožili. Trčka je še danes tako slab, da ne more napraviti niti koraka brez strežnika, vendar pa začenja polagoma govoriti in tudi spomin se mu vrača. Pravi tudi. da ie v Weissenbachu še več čeških rojakov ki ležiio v bolnišnici 2e več let in so v domovini gotovo proglašeni za mrtve. Kaj se godi v Tientsinu? Utrjevanje evropskih in ameriških koncesij Tientsin predstavlja danes oboroženo taborišče in čaka, kaj se bo zgodilo novega. Mesto ima namreč to posebnost, da se v njem križajo sfere vplivov raznih držav. Tako zvane »koncesije« se določajo, kopljejo se jarki in se postavljajo mreže iz bodečih žic. V zadnjem času se je posebno utrdila japonska koncesija. A ne le vojaki, oboroženi so tudi vsi japonski državljani, sposobni za vojaško službo. Meje proti kitajskemu delu mesta so zamrežene z bodečimi žicami, z barikadami,, vrečami peska in drugim. Poleg tega pa je na sličen način zaprta tudi ulica, ki tvori mejo s tako zvano francosko koncesijo. Na najvišjem nadstropju sedmeronadstropne stavbe čuijuej in na njenem stolpu stoje strojnice, ki obvladujejo vse mesto. .t v Skoraj evropska cesta v Tientsinu Tudi francosko poveljništvo je začelo utrjevati svojo koncesijo. Francozi so poslali oddelek Anamitov in oddelek za strojne puške v rajon Ljasikaj. ki meji na kitajsko četrt. Francoske čete v tem predelu mesta z vso naglico kopljejo jarke in se utrjujejo. Kitajska meja z britsko koncesijo je takisto ločena z bodečo žico. Angleške čete zvesto čuvajo britske interese. Italijanska koncesija pa je popolnoma izolirana od ostalih tujih koncesij, ker jo j treh strani mesta obdaja kitajski del mesta. V tej koncesiji je razpoloženje zelo nemirno. Nevarnost povzroča notranji položaj, kajti tu živi mnogo kitajskih državljanov. Baš to sili italijansko poveljstvo, da strogo pazi na to, kaj delajo Kitajci. V nobem koncesijo pa ni mogoče priti brez posebnega dovoljenja. Ko zatone sonce, umrejo vse zveze z vnanjim svetom. Bivšo nemško koncesijo stražijo družno kitajska policija in 15. ameriški polk. Tramvajski promet so tukaj že pred časom ustavili, telefon deluje nepravilno in zdaj grozi še pomanjkanje vode, kajti mastni vodovod leži prav na meji kitajske četrti. Giljotina za vročekrvnost V Bastiji so obsodili na smrt vročekrvnega Korzičana, U trni !xxfo javno odsekali glavo Francoske oblasti nadaljujejo z vso radikalnostjo svojo akcijo, da enkrat za vselej pomirijo vročekrvno žilico v korziškem ljudstvu, ki je glavni vzrok tamošnjega tradicionalnega banditizma in krvavih osvet. Pred sodniki v Bastiji je stal te dni spet mlad človek, Jean Mattei, ki je v začetku letošnjega maja usmrtil policijskega komisarja Albertinija. Mattei je tisti dan igral v kavarni z nekim prijateljem in meu igro sta si skočila v lase. Da niso intervenirali drugi gostje, bi se že takrat dogodil grd zločin. Mattei pa ni dal miru. Grozil je, da bo že on »Ba-stijcem pokazal, kdo jer. Policijski komisar Albertini, ki je slišal njegove grožnje, ga je pozval, naj mu sledi na komisariat. Mattei mu je na videz sledil, ko sta pa napravila nekoliko korakov, *e bliskoma potegnil iz žepa samokres in oddal na komisarja štiri strele. Albertini se je zgrudil mrtev na tla, Mattei je zbežal, a so ga prijeli že naslednjega dne. Pred sodniki je nastopil ves skrušen. zagovarjal se je, da je bil zaradi očitkov svojega tovariša, s katerim je ig^l, namreč očitkov, da goljufa, ves iz sebe in da ni vedel, kaj dela. Njegov branitelj je prosil, naj ga ne sodijo pretrdo, ker gre za žrtev korziške vročekrvnosti, ki tira ljudi v neodgovorna dejanja. Baš ta zagovor z vročekrvnost jo je menda vplival najbolj, da so obsodili obtoženca na smrt in da mu niso priznali olajševalnih okolnosti. Dolo- čeno je bilo, da se. izvrši justifikadja n giljotino na javnem trgu v Bastiji. (Opozarjamo na članek >Na otoku krvne osve* Zgoraj: umorjeni policijski komisar Albertini, spodaj: razbojnik Jean Mattei te«, ki ga priobčuje s številnimi slikami pravkar izišla številka tedenske revije »življenje in sveti.) Svetovna zveza teniških profesionalcev Roman Najuch, bivši nemški profesionalni teniški prvak, je bil izvoljen za predsednika nove svetovne zveze tenis, profesionalcev v Berlinu Kolesarski veterani Neki londonski športni list je nedavno razpisal anketo o kolesarskih veteranih. Najstarša kolesarka je neka 95-letna dama, ki živi v Yorkshireu. Navzlic svoji visoki starosti prevozi dnevno vsak dan večjo progo in napravi 20 km na uro. Poleg te 95-letnice se je javilo še 35 drugih oseb, ki so navedle, da kolesarijo še v visoki starosti. Neki bivši svečenik, z imenom Hastings, vozi kolo kljub svojim 93 letom in pred dobrim letom je celo prevozil daljšo progo po zapadni Evropi, še danes si upa napraviti 60 do 70 km dnevno. Med ostalimi veterani kolesarskega športa je eden star 81 let, pet je sedemdesetletnikov, ostali pa so stari 60 do 65 ".et. Noč sredi dneva V Parizu so imeli zanimiv naravni pojav. V najvišji uri dneva je nebo tako po-temnelo, da je zavladala temna noč in da so morali po hišah kakor na ulicah prižgati svetiljke. Znanstveniki razlagajo ta pojav tako, da se je nakopičilo nad Parizom več plasti oblakov v različnih višinah. Najnižja plast, plast deževnih oblakov, je bila nižja od Eifflovega stolpa in se je dotikala tal. Takšne zanimive superpozici-je oblačnih plasti se morajo dogoditi samo ob mirnem vremenu in v središču kakšne barometrske depresije. Ta primer pa se je uresničil baš v Parizu. Iz uredniškega koša Visoko. V okoliško gostilno je prišel pred nedavnim neki gost in naročil »pečene možgane«. Ker teh ni biio na jedilnem listu, je natakarica odšla k šefu, da ga povprača zaradi te nenavadne jedi. čez nekoliko minut se je vrnila s sporočilom: sšef pravi, da nima možganov, dobi jih pa zvečer.« Vsak dan ena Smuict Smučarske drese kroji po meri iz nenad-kriljivega lodna najceneje tvrdka Drago Schtvab, Ljubljana Obzirni vlomilec Registrira na blagajni, koliko Je sdvignil« C. Schmidl: 26 Mesto mrtvih v Jukatanu Booim. »Ničesar drugega?« »Ne, skromen sem,« sem odgovoril. »A doma vas nekdo s hrepenenjem pričakuj;, Štefan.« Ta opazka me je nekam neprijetno zadela. Viola je to takoj •opazila in se zresnila. • »Brez šale, Štefan, želela bi, da se oženite z Irido. Dajte, opustite svoj nemirni poklic. Vse imate, česar ja treba, da osrečite svojo ženo — in Iris bo srečna, kadar bo rešena sebe.« »Zakaj mi to pripovedujete, Viola?« sem vprašal, čuteč, kako mi kri pritiska v srce. »Ker vam, da vas Iris ljubi.« »Odkod veste?« »Vem,« je odgovorila s pravo žensko trmo. Vzdih se mi je izvil. Zakaj je dramiila misli in želje, ki sem jih z naporom vseh moči zadrževal? »Ne bom se oženil z Irido,« sem odvrnil, zakaj videl sem, da poslej ne sme biti več nejasnosti med nama. »Jaz ne bom ljubil nobene ženska več. Zakaj ne, to sami veete, Viola. Tako je, drugače ne more biti.« Violine oči so se vlažno zableščale. Proseče me je pogledala. Nekaj me je gnalo, da sem moral nadaljevati. »Preden se nam Kamil pridruži, mora biti med nama vse jasno, Viola. Da, ljubim vas,« — videl sem, kako se je prestrašila in zarde-]a, — »ljubim vas cd tiste ura. ko sem vas prvič zagledal. A ker se moja ljubezen ne more nikoli uresničiti, sem se ja odrekel. Zdaj veste vse in zdaj mi lahko zaupate bolj ko kdaj.« Hotel sem odjahati naprej. A Viola mi je zadržala. Rahel smehljaj je pregibal njene črte.. »Ali me hočete pustiti samo?« »Oprostite!« Šele zdaj sem videl, da sva bila ostala med svojim pogovorom dokaj daleč za drugimi. »Gledati morava, da jih dohitiva. Naprej!« sem velel. »Ostanite še malo, Štefan!« je poprosila. »Mogoče je, da že danes srečamo Kamila, in tedaj... Jecljala je. »In tedaj?« sem vprašal. Pograbilo me ja kakor mrzlica. »Tedaj mora biti med nama vsega konec in v naju vse mirno.« »Ali mar ni?« sem začudeno vprašal. Pobesila je oči in pridržala konja. »Ne!« Tudi jaz sem obstal. Tesnobno sem jo pogledal. Kaj se .ie godilo v njej? »Viola?« »Da, Štefan! Zdaj vam lahko mirno vse povem. Tudi jaz vas ljubim in sem prebila zaradi tega nekatero težko uro. Vedela sem, kaj ste premišljevali in koliko ste trpeli. Tako sem mislila m trpela tudii jaz.« Potegnila si ja z nežno reko preko oči, kakor da bi hotela pregnati hude sanje — im kakor v sanjah je nadaljevala: »A Kamil živi — Bogu bedi hvala! Zakaj ljubim ga bolj nego vas, Štefan — in njegova sem.« Molčal sem. Nadaljevala je. ne da bi me pogledala: »Ali, Štefan, dolžna sam vam vsaj del tega. kar morate na ve- komaj izgubiti.--Poljubite me!« V prvem trenutku sem bil kakor odrevenel — nato sem jo objel in potegnil k sebi. Z zaprtimi očmi je trpela moja vroče, izdajalske poljube. Pograbila me je divja omotica, v kateri sem pozabi1.' na ves svet. Nazadnje me ja rahlo porinila od sebe. In tisti mah sem se zdramil v bolestno gotovost, da se je zgodilo nekaj, kar je pomenilo slabost, izdajstvo in greh. A Viola si ie mirno popravila razmršene lase in rekla brez vsakega vidnega razburjenja: »Poljubil si me. Šele zdaj sva prišla do konca svojih želja in sanj. To ni bilo izdajstvo proti Kamilu — moralo se je zgoditi. Zdaj nima-va Bogu in usodi ničesar več očitati, in zdaj, Štefan, boste tudi dovolj močni, da se boste lahko odrekli. Podvizaiva sa za onimi!« Ženska duša je zakleta dežela, vekomaj nerazumljiva, vekomaj nedosegljiva vsem zakonom in vsej logiki. Kdo jo more doumati v vsej njeni neizmerno s ti? Kaj je ženski duši greh in kaj ji je krepost? Tako zmeden sam bil, ko sva hitro jahala dalje, da nisem mogel urediti svojih misli. Spet in spet sta se besedi »izdajstvo« in »greh« nalik dvema zastrupljenima puščicama zadirali v mojo dušo — hi spet sta jima odgovarjale Violine besede: »Moralo se je zgoditi!« Dalje i«n dalje smo jahali po samotnih pragozdnih stezah. Hrup živali in šumenje dreves nama ža davno nista bila več nova. Vse to je s svojim enoličjem samo poglabljalo dojem samote. Griči so se vrstili z dolgimi počeznimi dolinami, ki smo jih največkrat prejahali po vsej njihovi dolžini, da nam ni bilo treba jezditi v breg Proti večeru nam je daj Indijanec znamenje, naj se ustavimo. Stali smo na znožju položnega griča, ki mu je segal gozd samo do tretjine. Vrh je bil prost. Ob pogledu na to veliko prosto ploskev nas je večina vzkliknila od veselja. A Hluni nam je velel, naj molčimo. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJIIBLJAMA. Prešernova ulica štev. 5O (v lastnem poslopja) Obrestovanle vlog, aaknp In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna naročila predujmi In krediti «rsake vrste, esknmpt In Inkaso menic ter naka dia * tn- in Inozemstvo «afe - depnsita Itd Itd. Itd Brzojavke: Kredit. Ljubljana. — Telefon SL 2040. 2457. 2548 Imerurban 2706. 2806. Šport Ponovitev nogometnega derbija V nedeljo, dne 6. decembra se odigra finale pokalnih tekem v Ljubljani, pri katerem nastopita gornja para. Predtekmo odigrata točno ob 13. Svoboda in Slovan. V dosedanjih dveh tekmah je Slovan nastopal nekornpleten, za tekmo v nedeljo pa bo poskrbel, da nastopi v svoji najmočnejši postavi, katere moštvo Svobode ne bo smelo podcenjevati. Glavna texma pa bo odločila ljubljanskega finalista, ki bo igral nato z Mariborom in Celjem za pokal LNP Da se v nedeljo ne ponovijo dogodki zadnje nedelje, bo sodil tekmo zunanji sodnik ter bo imela športna publika priliko prisostvovati res "epim tekmam. Obe tekrui se odigrata na igrišču Ilirije. Spotoma je nedeljskim udeležencem da- . na prilika da ob 8. prisostvujejo maši pri i Sv. Primožu, katero bo bral kaplan g. Zor, ki bo izrvršil tudi blagoslovitev nove koče. Otvoritev zimske in smučarske postojanke na Veliki planini V nedeljo ob 11. dopoldne se bo vršila na Veliki planini otvoritev novo zgrajene plaši inske koče, ki tvori depandanso sedanji stari koči. Zgradilo jo je SPD, da more nuditi priliko posečanja naših prekrasnih planin tudi pozimi. Koča bo oskrbovana vso zimo in spalni prostori, v katerih se nahaja 46 postelj, so stalno kurjeni Koča bo oporišče za zimske izlete planincev in smučarjev ter za prirejanje smuških tečajev. SPD vabi planince in smučarje, da se v čim večjem številu udeleže otvoritve. Za one, ki ne bi šli na Veliko Planino že v soboto, temveč bi želeli iti v nedeljo, je na razpolago avtobus, ki bo vozil od Figovca v nedeljo zjutraj ob 6. s prihodom v Stranje ob 7., tako da je omogočeno vsakemu priti do 11. na Veliko planino. Vozna cena i z Ljubljane v Stranje- .n nazaj znaša 30 Din. Znesek je treba položiti v naprej v društveni pisarni najkasneje do sobote do :10. dopoldne. (Palača Saveza grafičnih rad-nika. I. nadstropje, Masarykova cesta.) Službene objave LNP (Iz seje p. o. 2. t. m.) Navzoči gg.: Stanko. Šetina, Novak, Ber-daj s, Accetto, Kovač. Zupane. V nedeljo 6. t. m. se določijo naslednje p j-kalne tekme na igrišču Ilirije: ob 13. Svoboda : Slovan ob 14 30 Ilirija Primorje. Službo ima g. Dorčec blagajno od 13. do 14.30 g. Grošelj, od 14.30 do 16. g Accetto Vsak klub mora postaviti po 3 starejše iin vestne reditelje, ki morajo vršiti službo od 13 do konca druge tekme Izrecno pa se opozarjajo klubi, da moraio nastopiti pra vočasno z najmočnejšim moštvom. Isti dan dopoldne bo na igrišču Tlirije prvenstvena tekma, in sicer ob 10 Jadran : Ilirija II. Službo ima g. Pevalek vsak klub mora postaviti po tri reditelje: na igrišču Primorja ob 10. Primor;e II. : Hermes. službo ima g Burljevič, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Nastop službe pol ure pred tekmo. Odobri se prijateljska tekma Ilirija : HAŠK. Zagreb 13. t. m. v Ljubljani. Določi se preložena prvenstvena tekma Svoboda : Raipid na 13. t. m. — Verificira se s oravom nastopa 12. t. m. za Železničarja, Maribor: Gala Marjan. — Potrjujemo pre e-m zapisnika MO Maribor od 23 novembra ter dopis ZNP št 1430 od 28. novembra 1931 — Naknadno se odobrita prijateljski tekmi Ilirija : Primorje. prvo in drugo moštvo, 1. t. m. na igrišču Ilirije. — Tajnik II. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov. Delegirajo se za prvenstveni tekmi t. m. na igrišču Primorja ob 10. Primorje H. : Hermes g. Skalar, na igrišču Ilirije ob 10.: Ilirija : Jadran g. Ahčan; vokalni na igrišču Ilirije ob 13.: Svoboda : Slovan g. Pevalek ob 14.30 Ilirija : Pri-norje g. dr. Planinšek. Službeno iz LNP. Danes ob 20. v De-avski zbornici seja upravnega odbora. — Tajnik T Redni letni občni zbor SK Ilirije se je vršil ob veliki udeležbi v sredo zvečer in je pokazal lep napredek v športnem delovanju SK Ilirije. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. dr. Milan Dular. O občnem zboru bomo še poročali. Medklubska smučarska tekma. Smučarski klub Ljubljana razpisuje za torek 8. t. m. medklubski smučarski tek na 8 km dolgi progi. Start ob 10.30 pri koči v Tamarju, cilj istotam. Startati smejo vsi verificirani tekmovalci, stari nad 18 let. Prva plasirana dobita praktična darila, tretji pa priznanico. Prijavo na klub, odnosno na vodstvo tekme najkasneje do 10. pred startom. Popoldne trening v skokih na novo zgrajeni skakalnici v bližini koče, ki omogoča "koke čez 25 met*-ov. Smučarji na plan! Vsako leto prinese z novim veseljem na staro smučarsko ar mado tudi vedno veliko število začetnikov, ki se za smučanje sploh niso v naprej pripravili. Vse te začetnike bo nedvomno zanimal članek, ki ga priobcuje pravkar i z'šla številka ilustrirane tedenske revrje »Življenje in svet«, ki se dobi za i? dinarja po vseh tafikah. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 18 30 sestanek, obvezen za prvo moštvo /^b1r*M§če pred kavarno Emono. TSK Slovan (nogometna sekc;ja\ Drevi ob 20. obvezen članski sestanek pri »Sokolu« (lovska soba). Izpopolnitev. Naše poročilo v včer-rajšniem »Jutru« o teku uedinjenja izpo-polniuiemo v toUko, da se je prireditve udeležil tudi LNP in SK Korotan. lir Trfcovel? t— Zveza bojevnikov, skupina Trbovlje, je imela v torek v Volkarjevi gostilni redni občni zbor, katerega se je udeležil tudi glavni tajnik g. Rozina iz Ljubljane Preds sednik katehet g. Mirko Ratej je podal kratko eituacijsko poročilo, čemur so sledila poročila ostalih furfccijonarjev V odbor so bili izvoljeni: za predsednica g. Mirko Ratej, za podpredsednika g Kolbe-zen Herman, za tajnika g. Žane Miklav-čič, za b'againika g Grobe'šek. za odbornike gg. Mak. Bren. Zavolovšeik, Tome ;n FAVORIT cikorija Najbolj zdrava — najbolj okusna Najboljša in najizdatnejša! t Neizprosna usoda je hotela, da nas je naša ljubljena VERA abiturljentka drž. žen. učiteljišča v Mariboru v sredi svoje pomladi danes nenadno zapustila. Materi zemlji jo bomo izročili v soboto. 5. t. m. ob 10. dopoldne. Šmartno ob Paki — Marenberg — žalec, dne 3. decembra 1931. Rodbine: Terčak starejši, Terčak mlajši in Kramar AYiY>WKA VVVVTYPv - 14166 Volkar. Na občnem zboru centrale v Ljubljani bodo zastopali skupino predsednik, tajwi:k in blagajnik. Ustanovljen je bil pogrebni fond, v katerega bodo prispevali člani po 1 Din mesečno Kot prvi jc prispeval za ta fond glavni tajnik g. Rozina t— Občinski proračun je razgrnjen in izkazuje 4,675.082 Din izdatkov in 4,677.660 dinarjev kritja. Občinske doklade ostanejo neizpremenjene Občina mora izvršiti nekaj stvari, ki so neodložljive, predvsem glede šolstva. Predsednik upravnega odbora g. Vinko Pavlin je izdelal gospodarski načrt, po katerem bj sc dale vse najnujnejše zadeve izvršiti v teku petih let, ne da bi bilo potrebno najeti kako posojilo, ali da bi se morale zvišati doklade t— Sokol priredi Miklavžev večer v so» boto v Sokolskem domu, za deco ob 17.. za odrasle ob 20. Darila se sprejemajo od 14. ure za dcco, in po 18. uri za odrasle na odru. Mlielav&u dobavlja kot NAJCENEJŠI DOBAVITELJ tftadioaparate tn vse radfcpcfrefcscmp gramofone od cenenih do luksuznih, ki so na višku razvoja gramo-fonije, ter plošče v največji izberi. Smuči, sanke ter vse druge potreb; ščine za zimski šport. Fotoaparate. Dalmatinova ulica 3 Jfugešpert Miklošičeva cesta 34* r t. ' Zahvala Vsi, ki ste z globokim razumevanjem in bridkim sočuvstvovanjem lajšali gorje naši razočarani, plemeniti, nepozabni ljubljenki SONJI SCHARLACHOVI bivši uradnici papirnice Goričane in ob preranem grobu dvigali strta srca, prejmite našo najodličnejšo in najtoplejšo zahvalo; prav za vse, za obilno poklonjeno cvetje, za izražena sožalja, poslednjo počastitev in spremstvo; posebno vi. ki ste duhovno neumrjočo tolažili: zlasti gg. župnik Kajdiž in Oblak, Hafner za v srce segajoči govor in pevski zbor za ganljive žalostinke. Dalje se zahvaljujemo domačim fantom in dekletom za aranžma sprevoda; z eno besedo vsem, ki so na katerikoli način prispevali k poslednji počastitvi. Naj vam Vsemogočni neštetokrat poplača. Goričane pri Medvodah, dne 3. decembra 1931. 15167 GLOBOKO UŽALOŠČENI OSTALI Brez posebnega obvestila. 0b5in» LJnblj®n» Umetni pogrebni Po dolgotrajni, mukepolni bolezni je Vsemogočni rešil in poklical k Sebi, v starosti 77 let, našo najdražjo mamico, staro mamico, prababico in taščo, gospo HEDVIKO KALIGAR vdovo nadučitelja. Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 5. t. m. ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Sv. Petra cesta 11, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo jo v blagem spominu, V Ljubljani, dne 3. decembra 1931. EMILIJA KALIGAR, učiteljica, hči; rodbine OSTERMAN-CIGLA-RIČ, BISCHOF, prof. KUNC in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste naši rajni ženi in materi, gospej MARIJI MAROLT pomagali v njeni težki bolezni, ji izkazali zadnjo čast, molili zanjo in nas v hudi nesreči tolažili, se z vso iskrenostjo zahvaljujemo. Prav posebno hvalo smo dolžni gg. zdravnikom dr. Merčunu, prima-riju dr. Blumauerju, dr. šabcu in dr. Pavlu Krajcu kakor tudi g. prof. dr. Kotniku za njegovo duhovno tolažbo. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje pri blagoslovu v Ljubljani in z ogromnim spremstvom pri njeni-poslednji poti, v prvi vrsti prečastiti duhovščini, Kat. prosvetnemu društvu in njega pevskemu zboru pod vodstvom g. Gruma, Godbenemu društvu za izvajane žalostinke, Rokodelskemu društvu, gasilcem iz Verda in Vrhnike in Vam, ki ste njen prezgodnji grob pokrili z venci in cvetjem. Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 5. t. m. ob 8. uri pri sv. Antonu v Verdu. Verd, dne 3. decembra 1931. 35165 Rodbina dr. Maroltova Cene mo/tm oj/osom * ženiti*, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega enačaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Šifro S.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za Šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek mJutrac. je plačati H pristojbino 2.— Din. PrU ttojbine ja vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubljani UMI — Telefon Številka 2492. 3492 •Vas/ove malih oglasov dobite tako/ po izidu tista o podružnicah mJutram 9 Aioriboru, v €e/;u, v frCooem memtu, 9 ISrbcoljah in na Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročita na mate oqia.se in inserate. Službo dobi Praktikan*a e-prejmo zavarovalnica. Po Tnnibs na oglasni oddelek s Ju trat [»od i-lzobražen«. 57373-1 Mehanik dobro izurjen? zmožen po-p.-avil vseh strojev, speci-jeino šivalnSi, dobi službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mehanik«. 57353-1 Frizerko dobro izurjeno takoj a! »ide!et »Jutra -t pod šifro » Dobra računarica «. 57431-1 . Natakarico srednjih let, r.možno tnd: fruho in vodiva gospodinjstva, sprejmem takoj nu deželo. — Ponudbe na ojrla-sni odelek »Jutra« pou r-ifr^ »Samostojna 4."?». 57432-1 Mlado postrežnico '5čem Naslov v oglasnem ii MelVn ».filtra -r 574*>1-1 Potniki Fiksum in provizijo ji udimo potnikom 7,a obisk privatnih strank za Ljub-5:aao in okolico ter vso <)*avsko banovino za ma-tinfakturno blago. — Po-rndbe Da oglasni oddelek >Jutra« pod šifro »Fiksnm S i provizija«. 52>392-5 Zaslužek Izurjena šivilja {rte šivat na dom za dame I" otroke. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 573Š9-3 Pouk Pouk v nemščini prvovrsten in poceni. Na-*'ov pove oglasu! oddelek »Jutra«. 57371-4 CAMERMKOVA šoferska šola 1 fubljaoa, Dunajska c. 36 (Jugo Auto) telefoo 2236 3'rva oblast, koneesajoalrana iTospekt 15 zastonj — pi Jite ponj! £31 Službe išče 300 Din nagrade t litem a, ki preskrb-: gospodični z večletno prakso mesto blaga jničarke ali prodajalke. Ponudbe pod »Poštena« na ogiasni c>d-d e:ek »Jutra« 573S1-2 30.000 Din kavcije joložim ?.a mesto skladiščnika ali šoferja. Po-rudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trezen«. - - 1 o •J t Nemška korespondentinja in steno-grafinja, popolnoma samostojna tudi v slovenski korespondenci, žel: premeni': službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Večletna praksa«. 57372-2 Kuharica vajena kuhe, išče službo v Ljubljani al; na dežel; — Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra «. 57309-2 Knjigovodja- bilanctst z mnogoletno prvovrstno prakso in odličnimi izkustvi, želi preminiti uip-sto. Zahtevki zelo nizki. Dopise ua oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ini-eijativa 60C«. 57390-2 Opekarne! Obratovodia želi premenfti službo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 53727-2 Mlada prodajala poštena, išče službo v mešani trgovini. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 57459-? Kupim Smuči d-o 185 cm dolge, rabljene, dobro hranjene kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po-d »Smuči«. 5734S-7 Kolesa 2 kolesi moško in žensko naprodaj v Streliški ulici štev. 7 57419-11 Kapital LASTNI IZDELEK Čitajte to anonso trikrat! Nemožno je postalo resnično! Damastni namizni prti 40 Din, damske nogavice iz angleške volne 25 Din - a m o uove gramofonske plošče od !5 Din naprej, jc-dilni pribor, gramofoni belo blago itd. na ugodne plačilne obroke. Jos. Sapira Dunajska cesta 36. — N oozab!t": galoše za gecno de »Wimpassi-ng« 50 Din. 5739" Železen štedilnik malo rabljen ugodno prt;da Golob, Emoiiska cesta 10-57435-6 Miklavž Prodam vlak na paro elektromotor 150 volt 1/10 FIP, za pogon igrač. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 57437-6 ! Za Miklavža in Božič Drsalke Jakson-Haines 165 Din — votlo brušene »Eisblume« 159 Din. Veletrgovina železnino Fr. S t u p i c a. Ljubljana, Gosposvetska št. 1. 7429-6 / Enodružinsko hišo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lega in cena«. 57355-20 KARTOTEKE za vse vrste obratov »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 Telefon S3-3S. 297/1 Kredite vsake vrste pod na ji; god nejšimi pogoji preskrbuje Kmetijska eksportna zadru ga, -r. z. z o. z. (kreditna sekcija) v Mariboru, Alek sandrova cesta 44. 57458-16 Prodam Volnene odpadke za moiiroce prodaja M. Alešovec, Cankarjevo nabrežje št. 1. 57362-C 40 delnic Obrtne banke proda .n Ponudbo na oglas, oddeleik Jiutra« pod »40 delnic«. 573S2-6 Zaprto stojnico (barako) poceni prodam. — Na ogled v Zvezdi, poleg reineuske hišice. 57305-6 Otroške igrače gledališče lu-tk jMžrklin«, zrač-no p-iško i-n železno peč »Heros«. izvrstno ohranjeno, prodam. Naslov v lasnem c-ddelku »Jutrac 57233-6 Puhasto perje čohano. kg po 43. Di-a, (i r uga vrsta kg pa 38 Din. čisto beio gosje kg pa 130 Din in Cisti puh kg po 250 Din ras MJŠilja po pošt. povzetju - BROZOV1C, ZAGREB. Iltca 82. 22-6 Telovadni sistem »Strotngfertismns« s slikami zelo poceni naprodaj v Gosposki ulici 9, pritličje. 57411-6 fidgar Rice BurroughS; Tarzan, kralj džunglr V svojih prostih urah je Greysto!nem oddelku »Jutra«. 57339-21 Za 500 Din mesečno takoj oddam mirni stranki lepo in suho dvosobno stanovanje. Naslov v oglas, oddelka »Jutrac. 57490-21 Trisob. stanovanje s kopa-lnlc-o ia verando, v I. nadstropju oddam s 1. februarjem na Dunajski c. št. 99. 57117-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritikiin takoj oddam v Iložni dolini, cesta 11/7 57139-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritikiin takoj oddam na Mirju — Langusova ulica štev. 5/1. 5;448-?i Stanovanja Stanovanje soinčno in moderno, 2 sob, kuhinje in kopalnice, išče profesor brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod »Čimnrej«. 57296-2! 'a Sobico oddam takoj gospodu. Poizve sp v gostilni Grajska Mestni trg štev. 13. 57350-23 klet. Opremljeno sobo takoj oddam v Pp Šiški Knezova ulica i-tev. 37'T. 57376-23 Sobico z vhodom iz dvorišča od dam. Naslov v oglasnem oddelku »-Jutra«. 57352-23 Dva sostanovalca sprel-mem v Hrenovi ulici št. 19 1. 57305-23 Stanovanje 2 manjših ali 1 velike sobe, kuhinja in pritikiin išče tričlanska družina brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Samo odrasli«. 57402-91/a Sobo j posebnim vhodom oddam eni ali dvema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57363-23 2 prazni sobi oddam manjši družini v Zeleni jami. Zvezna ul. 8. 57360-23 iJiHJKUi Z' f Sostanovalca sprejmem takoj ali s 15. decembrom. Naslov v ogl. oddeiku »Jutrac. 57388-23 Stanovanje dveh sob, kuhinje, jedilne =!irambe in kleti, v nov; hiši oddam pri mostu ob zeleni krki v Dobrovi pri St. Jerneju. Pripravno za ljubitelji miru. zasebnika ali upokoienea. Možnost je dana gojiti lov in ribiški šport. Natančna po->asn;la daje lastnik Ivan Selak. posestnik in gostilničar, Dobrova. 57423-21 Trisob. stanovanje s kopalnico oddam s 1. februarjem Naslov v nei. oddelku »Jutra«. 57427-3! Kot sostanovalca sprejmem sospnd^ v veliko in zračno sobo, in gospodično v F!orija-n«Vi ul. št. 31. 57367-23 Sobo elegantno opremljeno, s •posebnim vhodom e-ddam v bližini banske palače. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 57393-23 Sobo lepo opremlieno, z vhodom iz stopnjišča takoj oddam na Starem trsu št. 1'a/IL 57370-23 Opremljeno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 573S3-23 Elegantno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 57:385-23 Sostanovalca v lepo in čisto sobo s t»o-j srbnim vhodom, elektriko j in hrano takoj s.prpjmem ' 7.a 151 Din tedensko na Sv. Jakoba t.rsu štev 5- II. Vprašati med 9. in 13. tiro 57331-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko 7. VSO oskrbo r.a 600 Din. Naslov v oglasnem ndde'kn »Jutra«. 57250-23 Ooremlieno sobo takoj oddam gospodu na Poljanskem nasipu š'. 8/f. 57398-23 Sobo za 2 osebi z vso oskrbo po £00 Din oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57249-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam 2 ali 3 gospodom, z \so oskrbo ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 57231-23 Kot sostanovalca sprejmem boljšega gospoda Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57229-23 Lepo prazno sobo blizu glavno pošte takoj oddam boljši in mirni osebi. Pogoj je čisto pohištvo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57414-23 Sobico s posebnim vhodom, sredi mesta oddam z zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57420-23 Sobo s etrogo posebnim vhodom, prosto uporabo kopaJmice in drnsrim komfortom takoj oddam boljšemu gospodo. — Pojasnila daje •»Rekord« na Aleksandrovi cesti 8. 57421-23 Elegantno sobo s posebnim vhodom in so uporabo kopalnice oddam v centru mesta. Na-«lov v oglasnem oddelku »Jntra«. 5743S-23 Sobo leno« opremljeno. 9 posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem odde.lku »Jutra«. 57441-23 PUH - PERJE R.MIKLAOC LJUBLJANA Proda se razen inventar kakor: preproge, oljnate slike, polti, velike železne blagajne, steklene napisne table, seštevalni stroj itd. oizve se v Zadružni banki, Miklošičeva cesta 13, od pol 2. do pol 3- popoldne. 15169 Prazno sobo s nosebnim vhodom in elektriko oddam s 15. decembrom. Poizve se v gostilni PaušeV. Bolgarska ulica 32 (pod šmartinsko ces'o\ 574*52-23 Krasno sobo soinčno, oddam gospodu aH gospodič-ni takoj. Naslov nove ogiasni oddplok »Jutra«. 57463-23 Ooremlieno sobico event. z 2 posteljama in souporabo kuhinje takoj oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 57404-23 B .- - >-- 'V •• /v -•-.. ••■'.••• A? š- - -n • .• v Veliko sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 574CC_-">3 Sobe išče Prazno sobo preprosto, s posebnim vhodom, v šentjakobski okolici do Rimske ceste iščem Ponndbo na oglas oddelek »Jutra« pod »Slavila*. 57403-33/a Klub, Kaucija 15.000, Kovine, Ljubljana, Listek pod kamen, Lepe parcele, Lepo, Ljubljana ali Zagreb. Majhna, Marljiva, M. L , Magazin. Modma trgovina. Modistka, Mesnica, Moderna, NemMja. Nedeljski izleti. Nova obrt. Odkrito--rcn&st. Omara. Oficir. Prvi december 99. Plesalec. Peugeot. P. R. 178. P-imoč gospodinji. Potrebnih 40.000 Din. Planine. Pet'e ir; šport. Preproge. Pridna moč. Po^e^t-nica 38 Prijateljica otrok 32. Prevzamem takoj, Prodajalka, Plačnik leta nar>rej. Pre,i*r,hna sfpna. Re.šitev. Re,1«n plačnik. Radio. Res dobra in 'talna služba. Sreča v ljubezni. Srednja "t. Služba. s.-iniosto:na. Skrom-a. Soinčno. S"až-nost. Samo zvečer. Soliden Selnčno jn Picfo. gtarvnsko oeledalo. s;p- ":i+vo. Sporazum. Sredn'a X Tllce1 rrl ev"»"p stroške T"xt'il. TiV-oi. To* no r.la-eilo. Tv™ plač-iV. Tan-a\ 10. 10.000. 1.10. 5. •■"letna. 212 635. 501 kavči ie. 600. S 50. N*)noveU iloiinikt paleta« ieltioi telo prtk-tiina »loiljiva postelja • lapeciraoim madracom — praCtiina za viaVa hita, Bolele, za putnfač« oio-be ia nočae »luibe. Sta-a« Dia 3M—. RazpoU. Ijam poitom in iciezai-cos po povzetju. M ono Lcteaa alalintka palent-ea zelo ■ praktična slol-Ijira postela a tapecira-■im madracom. — Stane »ia spatjni patent fotel} stane cm 1300 Liefettuhl praktitaa ta lcianie>jn sedenie. Sta-ae Dia IS*___ Nam zno jabolka l I po Din 2.30 dobito pri GOSPODARSKI ZVEZI v Ljubljani 14180 Obrt Po tem imam čisto Ca* hano: perje kg po Dia 48.— disto belo Josje k( po Dia IM— ia čitli puh k£ po Dia 2M—. t BROZOVIč. ZAGREB Hica ». in. Mladenka čedne znnanvisti. d^bre^a :n milpgn ž"li 77>a- n'a 7. boliSim gospodom, »tarim čez 30 let. nal-a'e tr?ovcp.m ali dr-ž. uradnikom. Ver jp '-ama trjrr.vVa. ki si želi miren i>n »ročen dnu. — T>eni«e c »lik" na e^-las. oddelek ».Tlif'*■' nnl šifro »Tdealna«. 57430-24 in h«-*»sof K. Sadtueki _ od--otn»e! ! V Kranju o=tane samo še do 8. decembra, nakar odide v Beograd. Sprejema vsak dau od 9. do 12. in od 2. do 7. ure. — Naslov J Kranj, hotel »Jelen«, soba št. 5. 57443-24 Glasbila Gramofon dobro ohranjen, s ploščami kupim za otroški zavod. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«. 57332-26 | Kupujte Ie najboljše domače « čevlje 3 znamke T Tovarna TRŽIČ Prodajalna Ljubljana Sv. Petra cesta 20 Oglejte si izložbe klobukov za Miklavža. Z«. Io zmerne cene. Stuchiy-Maške, Židovska ulica 3. 5735S-30 Šivalne in pletilne stroje popravlja ta renovim Emil Klobčaver, speci jal ni mehanik. Ljubljana. Sv. Ps- tra cesta 47. 302-30 Slike za legitimacije dobiš v 10 minutah pri foto Joako šmuc, Marijin trg 8 — vogal Wolfove 1. 304-30 Kurivo premog in drva po konkurenčnih cenah nudi Rudolf Volepič, trgovina s kurivom, Ljubljana VH, Sv. Jerneja cesta 25. 318 Damskih klobukov krasna izbira od 50 Din, vedno zadnje aovosii. Pre->b!ikovanje 23 Dia. Salon »La femma C-hic« — Anic® Puhek, Šelenburgova 6'I. 347-30 Izgubljeno Gospoda kateremu so pomotom« prišle damske rokavice v žep njegove suknje, -9 garderobi dramskega gledališča dne 1. dec. 1931, prosim, da jih takoj vrno garderoberki 57392-28 * * Sorodnike, prijatelje in znance obveščam, da je danes umrla dobra soproga, zlata mamica, učiteljica meščanske šole, gospa VIDA VELJAK roj. IVANEC Pogreb bo v soboto ob %16. uri iz Sokolskega doma na mestno pokopališče. Slo ven jgradeč, dne 3. decembra 1931. 15172 VELJAK MIROSLAV. Opremljeno sobo s separiranim vhodom i uporabo kopalnice i š č častnik med Dunajsko cesto in Pieteršnikovo ulico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Častnik«. 57105-21,'a Ob priliki nenadne in nenadomestljive izgube našega preljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda nam je lajšalo neizmerno bol nebroj izrazov odkritosrčnega sočutja. Vsem, ki so v teh težkih urah sočustvovali z nami in nepozabnega rajnika v ogromnem številu spremili k njegovemu prera-nemu grobu, izrekamo našo najglobokejšo zahvalo. Posebno hvalo smo pa dolžni g. dr. Josipu Bežku za požrtvovalno pomoč v najbridkejši uri, častiti duhovščini, darovalcem prekrasnega cvetja na pokojnikovo krsto, gg. Spičarju Jaki in Turku Josipu za tolažilna, z ljubeznijo prepojena govora ob odprtem grobu, domačemu sokolske-mu pevskemu zboru in godbi Prostovoljnega gasilnega društva iz Šenčurja ter Kranjski godbi za žalostinke, častnemu spremstvu Sokolstva, Gasilnih društev, Narodne čitalnice v Kranju, orožni-štva itd. Ohranite pokojnemu Janku svetal spomin! Kranj, dne 1. decembra 1931. 15161 Žalujoči ostali. Preprosto sobico snažno, s posebnim vbo doiu. iščem no predaleč od Gosposvetsko ceste. Pisati na naslov, ki ga pove ogl o<1<1o1pV »Jutra«. 57465-23/a Kam pa,kam ? Novo! Novo Dalmatinski scljački po drum Da Sv. Petra nasipu št 43 je otvorjen. Vino po konkurenčnih cenah črno 8 Din. rdeč« 8 Din, belo 10 Din, rakija 85 Din in kvasina 5 Din. Pripo roča se dalmatinski seljak 537G7-18 Dopisi Ciril Ker ne vem sigurno, če so bile ponedeljkove vis-tice na ime Marija zame, prosim da dvigneto poštno ležeče pismo na pravo ime in priimek. — M. 57349-24 Svidenje Določite ponoven sestanek! Pismo prepozno prejel. 57415-2-1 Mlada g. prosi starejšega gospoda za 2000 Din posojila, proti vrnitvi po dogovoru. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dogovor«. 57-418-24 Kateri gospod srednje starosti bi z 2000 do 4000 Din pomagal samostojni gospe, katera mu nudi sobo z vso oskrbo. Ponudbe na eslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Prijeten dom«. 57431-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Auto izleti, A. B., Boljših staršev. Čista, Citre, čista preteklost, Champion, Dobra gospodinja. Dober značaj, Dva otroka. Delaven. Dve osebi. Družabnik 1500 Dobra kuhinja. Dober prostor, Do 300 Din. Dobrosrčen. Dober dobiček. December, Dobra plača. Eva, Flirt. Grem tudi za hišnico, Gorenjsko, Gotovina 440. Hišnik in vrtnar, U. H. 50. Industrija. »Jutra-njioa. Severnica. šmarni-ca«. Izredno dobra. Inte-ligent. Inteligenten. Tmport Idila. Knjigovodstvo. Ka-dinaru. Katarina 25. K. P. 3, Krojač. Krasna lega. Gramofon popolnoma nov za vsako ceno naprodaj na Mikloši- j cevi cesti št. 7T1I. levo-vhod pri slaščičarni Depa. 57SJK5-26 I Živali Bel pes staronemški ovčar, r. vol-1 neno dolgo dlako, ki sliši na ime Tedi, se je zatekel Kdor bi kaj vedel o njem j naj sporoči na naslov: Prevoršt-k, Kolczijska re-sta 31. 57410-28 | Kobilo v uporabo oddam brezplačno do julija 1932. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 57410-27 j ZA MIKLAVŽA priporoča tvrdka IGN. ŽARGI bogato zalogo raznega zimskega perila, kakor: Izjava Primož Sušnik, Trbovlje I. Lokc 74 ni plačnik za dolgove njegovo žene Ivane. 57428-3.1 C. T. E. Pošljite čimprej 1500 vzorcev, kakor zadnjič ugodna kupčija. 57457-31 Stroji Stroji! fladl preure