MR ""GlSlLO'* •117 8U CIair Ate CLEVELAND, a Tfca lantoat Sloveniaa Weekly ia tka United Statee of America. G worn circulation 20.000 Every Tneeday of Subecriptkra: For Members Yearly—SOS4 For Nonmembera---$1.80 "•»reiro Countries___MOO Telephone: Henderson 3012 cm OP THE GRAND CARNIOUAN StOVBNIAN CATHOLIC UNION Entered as Second Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office st Cleveland, Ohio. Under the Act of August 24, 1912. NiMII slovenski tednik v Zd rules ih Driavah Izhaja vsak torsk Ims 204)00 naročnikov Naročnina: Za člana, aa leto---J0J4 Za n tč 1 & n c....................... S1, ©0 Za inozemstvo---------------.93.00 NASLOV aredniitva in upravniitva: 911? St. Clair Ave. Ceveland. O. Telefon: Henderson 3012 1 Štev. 27. — No. 27 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 8rd, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22nd, 1918. _____ ii^ __ ......'I'ftjrL-'HL 'X'. '1-"!.LL- -.- iJ___________LJJ____Li_'._i--! CLEVELAND, O. 2. JUlJJA (JULY), 1929 POJDIMO NA VSESLOVENSKI KATO-UfiKI SHOD V LEMONT, ILL. 6., 7. IN 8. JULIJ A, 1929! 5 Kedo naj gre? Vsi zavedni katoliški Slovenci in Slovenke v Ameriki. Zavedni, ker jih bo samo srce tje sililo. Nezavedni, pa vendar katoliški Slovenci, naj tudi gredo, da se tem bolj spoznajo in kaj dobrega nauče od svojih očitno katoliško živečih bratov rojakov. Seveda, če pravim vsi — kako nai to razumem? Tako smo razmetani po Ameriki, kakor bi kedo rekel v starem kraju: nekaj jih je v Leningradu v Rusiji; nekaj v Varšavi na Poljskem; četica jih je v Berolinu na Nemškem; do-biš jih nekaj v Parizu na Francoskem ; par stotin jih je na Angleškem; po Laškem jih dobiš tu in tam, celo v Rimu; rigrad ima Slovence^' sev Avstrija, Ogi^ka", ftumnntji, Bolgarija, Mala Azija, Egipt — Amerika jih ima od Atlantika do Pacifika, od mrzle Kanade navzdol do vroče Mehike: in vsi naj gredo na Vseslovenski katoliški shod? Da, vsi! Kar jih osebno ne more biti prisotnih, naj bodo prisotni vsaj v duhu ali pa po svojih izvoljenih delegatih. Na vsak način pa pričakujemo veliko udeležbo Slovencev iz držav Illinois, Wisconsin, Ohio in Pennsylvania. Od drugod bodo v premnogih slučajih stroški, potnina, preveliki. Zatorej naj se družijo 7 nami s srcem in duhom v molitvi, da naj nam Vseslovenski katoliški shod prinese in zago tovi stalnih duševnih in gmotnih dobrot v prospeh katoliškega slovenstva v Ameriki. Zakaj v Lemont? Ker je tam edini osrednji dovolj velik prostor v rokah slovenskih frančiškanov, kjer se Slovenci res lahko počutimo kakor na svojem — doma. Dejstvo je: j Lemont nam je postal in nam še v bodoče ostane središče slovenske inteligence v Ameriki. Tam je dom v obči slovenski blagor delujočih požrtvovalnih slovenskih frančiškanov: tam duhovni slovenski kolegij: tam in od tam upanje za redni naraščaj slovenskih duhovnikov, ki so voljni duhovno pa stirovati na zanemarjenih, zapuščenih ali nepoznanih krajih, kjer so med tujci raztVeseni naši zapuščeni ljubi rojaki; tam so nam že priljubljeni sloven ske Brezje v Ameriki. Aii naj gremo na božjo pot? Zakaj pa ne, če tako hočemo! Popotniki smo že tako na tej božji zemlji: blagor nam, če smo radovoljno božji — potni , ki. Cehi potujejo in romajo na grob sv. Vaclava, Poljaki v Ce-stohovo, Slovani vobče na Vele-) hrad na grob sv. Metoda, Slo venci v starem kraju na priljubljene jim Brezje .— pa še mi v Ameriki na slovensko Brezje v Lemont! Cisto naravno. Kam pa drugam? Ce se komu zljubi nazivati Vseslovenski katoliški shod "romanje v Lemont" ali "na Brezje," nas v tem že naprej hoče hvalno počastiti. Le bodimo božji-pot-niki, romarji na Brezje na Vseslovenski katoliški shod. Tem bolje za nas. Drugi narodi se shajajo pri svojih svetiščih, zakaj bi se pa mi maloštevilni Slovenci v Ameriki vsaj enkrat ne združili in sešli na našem narodnem svetišču v Ameriki — na slovenskih Brezjah v Lemont, III.? Ali naj bo Vseslovenski katoliški shod propaganda za Lemont? Glavni namen ni tak. Ce bi pa posledica shoda bila. da spoznamo Lemont bolje, da se osebno spoznamo s slovenskimi frančiškani, da se na mestu osebno prepričamo o dobri volji slovenskih frančiškanov, delovati vedno in povsod za časni in večni blagor Sloven-siva v Ameriki, tedaj pa le hitro in v kar največjem številu v Lemont, da se nam ta blaga posledica čim preje mogoče uresniči v našo osebno korist in radost, v nekako že zapoznelo zadoščenje in spodbudo našim delavnim rojakom frančiškanom in v še večji trajni blagor Slovenije v Ameriki. K. S. K. Jednota, ti praznuješ petintridesetletnico blagodejnega delovanja med svojimi, rojaki. Namenila si se spojiti svoje slavje s pomenljivim praznikom Vseslovenskega katoliškega shoda v Lemontu. Draga mi Jednota, ljubljeno mi dete moje, boljšega, bolj sebe vrednega in delujočega v duhu svojih ustanovnikov pač nisi mogla ukreniti. Slovenskih frančiškanov še ni bilo tu, ko jmo te ustanovili; slovenskih Brezij še ni bilo tu, ko smo te v mladosti negovali, vzgajali in krepili; takrat še nismo mogli sanjati niti si domišljati o možnosti slovenskega središča, slovenske božje poti, slovenskega vzgojevališča v Lemontu, — ko bi pa mi ustanovniki to današnje dejstvo zamogli videti v rožni zarji daljne bodočnosti, tedaj Jednota, bi te bili mi ustanovniki že v začetku nekako naslonili in poverili blagi volji in neumorni delavnosti slovenskih frančiškanov; bili bi te toplo priporočili v mogočno obrambo in pokroviteljstvo pre-svete Matere Božje na slovenskih Brezjah v Lemontu. Torej, Jednotarji in Jednota-rice, le na Vseslovenski katoliški shod v Lemontu; le na slovenske Brezje! Iznad nebeških višin nas bosta blagoslavljala pokojna soustanovnika Monsig-nor Buh in blagosrčni Šuštar-šič ter prosila bogatega blagoslova božjega na nadaljno delovanje naše Jednote — zato, kar nas more: osebno v Lemont na prvi Vseslovenski katoliški shod v Ameriki! Rev. M. Savs, dekan in ustanovnik K. S. K. J. Shakopee, Minn. Cerkev in samostan v Lemontu, III. LEMONTSKIM ROMARJEM 7. in 8. julija, 1929.) Poglejte trume vse neštete v Lempntu zbrane skupaj tam. častilee* Pomočnice svete, kjer romarski je božji hram! Od blizu, daleč je prihitel naš verni narod na ta kraj-- Da Bog bi bil mu sam voditelj, to ljudstvo blagoslovi naj! Pozdravljen dragi romar bodi, na cilj dospel si, zaželjen! Tja gor' na hribček stopi, hodi. oltar že ves je razsvetljen. V oltarju božjo Pomočnico s svetim njenim sinom glej, ; ki s svojo nežno te ročico . pozdravlja — tukaj mu povej: Težave svoje in bridkosti-- Marijo srčno prosi pa: da živel srečno bi v kreposti, pomagata naj ti oba. " * Ko vrneš s te se božje poti, y Ivan Zupan. • "...v. ,-v.. - ki iS, LETO XV. — VOLUME XV. SHOD. Udeželencem Vtesloven- Zatorej naj si vsakdo šteje v skega katoliškega shoda. čast' da « Je udeležil te*a __da, pa najsibo že ta shod dobro Prišel si dolgo zaželjeni in 1 ali ne tako dobro obiskan. Naj nameravani Vseslovenski kato-i'dežua,i siJe zlato 80,nce: liški dan! Na te smo se pri- bUi«e«& namena te*a shoda ne pravljali, vabili in zbirali vse rodoljubne rojake, da bi se zbrali skupaj na praznovanje i prve take narodne manifestacije v Ameriki. Zdaj se je to uresničilo. Cas je prinesel re-izultat, shod se vrši ob času ka |kor napovedano. 8icer se shod še ne vrši, ko pišem te skromne vrstice, rad5 ; tega jih pišem udeležencem bolj i v pozdrav. Citali bodo nekateri te vrstice že poprej, drugi na shodu in zopet drugi šele po shodu. j Ta veliki Vseslovenski kato-j liški shod bo ostal velik, četudi ne bilo tako velikanske udeležbe. Velik radi velikega in t blagega namena, ki ga zavzema. Velik radi tega, ker ga bodo posetiii ljudje, ki so blagega srca, dobre volje in ljubitelji naroda. Velik radi tega, ker se bo na tem shodu najboljša inteligenca z najboljšimi cilji in nameni, da bi svoj narod osrečili. organizirali in združili v eno misel, v eno idejo, in to je: da bi v bodoče postali močnejši v narodnem kakor tudi v verskem probujenju, da ne bi bili podlaga tujčevi peti med drugo-rodci. Shod bo velik tudi radi tega, ker i>o zavzemal v vsej meri tudi vez, da se kot ameriški Jugoslovani tesnejše med more nikdo zmanjšati ali mu celo vzeti veljavo. Morda se bodo dobili kritiki-odpadniki, ki bodo v svojem srcu želeli, da bi se shod izjalovil. Kaj takega zamore želeti le človek, ki je že davno zavrgel vero svojega očeta ter matere, in s tem tudi svojega Boga-Stvarnika. K. S. K. JEDNOTA Veselite se člani in članice K. S. K. Jednote! Shod se je uresničil. Ta shod bo tebi, draga mi K. S. K. Jednota rodil tudi sadove. Jednota je naša katoliška podporna mati. Ona zamore obstati, napredovati in rasti edinole potom versko zalednega in prepričanega ljudstvo. Zatorej naj se veseli tega shoda vse čl&n&lso-aaše Jednote. In ker je naš narod v obče katoliški, radi tega naj se tega shoda veseli ves naš narod, ne samo slovenski, marveč tudi ves jugoslovanski, kajti ako bomo v resnici zavedni in tudi tolerantni v verskem prepričanju, ne bo med nami nikdar kakega nasprotovanja. Vse to je zapopadeno v izvršitvi Vseslovenskega katoliškega shoda v Lemontu. Bodite mi torej še enkrat vsi skupaj prisrčno pozdravljeni! Anton Grdina. glavni predsednik -o— shoda in S. K. J. "ČEMU V CHICAGO NOSIT DENAR?" seboj spoznamo po svojih za- aktivni predsednik gtopnikih in zbližamo, da tako damo svoji rodni materi, naši nekdanji domovini iegled, da se mi tukaj v Ameriki med seboj i razumemo in strinjamo skupaj - v gospodarskem, socijalnem in Ta ugovor se sliši pogosto narodnem življu. Z drugo be-j zadnje dni, kadar se agitira za sedo rečeno: Shod, na katerem udeležbo na Katoliškem sho-smo se zbrali je shod v čistem du. "Bolje je doma zapravit namenu za dobrobit našega mi- j na pikniku, saj imamo doma lega naroda, ki se od sedaj nič dosti potreb!", tako govore, več ne loči in ne deli po narod- §e cel0 mnogi dobri ljudje! nosti, temveč smo in hočemo Vem, ni iz hudobije govor-biti zedinjeni in eden drugemu jena ta beseda. Ampak prav naklonjeni v vsakem oziruš gotovo iz popolnega nerazu V prvi vrsti bomo v verskem mevanja, kakšnega pomena oziru do pičice zagovarjali naše je Katoliški shod! In boli versko prepričanje, tako kot j £j0veka, ko vidi, da se niti po-katoličani in kot pravoslavni.: učiti in dopovedati ne dajol Vsak je dolžan svojo vero zve- Nepremišljena je taka bese sto ohraniti in zagovarjati. Le Komu v Čikagi — za oni, ki odpada, ne bo mogel božjo voljo! — pa bomo nesli imeti deleža od tega shoda, denar?! Kar bodo zaslužile Drugače bo ta shod zelo plodo- j železnice in busi, zato pa nam nosen za vse. bodo dali postrežbo in še celo Torej naj veljajo te moje vr- p0 ze|0 znižanih cenah! Ali stice vam v pozdrav, v zahvalo [,odo zaslužili pri fari sv. Šte-udeležbo in tako tudi vsem fana kjer so se obvezali na onim, ki so se shoda na kak na*0 prošnjo, da bodo dali irugačen način spomnili. Onim,jorlovski mladini: dvakrat za-ki ste zanj delali, pisali ter na-1 ju trek, kosilo, in večerjo za govarjali za udeležbo. Cast in 25c.? Kakšen zaslužek vam in priznanje! S tem ste ^o pri tem? Ali bodo mai ookazali zavest, ljubezen in obogateli očetje frančiškani v spoštovanje do svojega naroda, Lemontu, ki že par mesecev do svoje vere in svoje grude, delajo na Vse pretege ogrom-Pokazali ste "tudi pred ameriško nc pripraveS^^veliki svoj ri javnostjo, da ste zavedni lju- da m0rdane bodo dobili hiteli i in voditelii svoieara na- nazaj niti e tmtXrrwr? Njegova Eminence kardinal Mundelem, 'pokrovitelj prvega Vseslovenske-• ga katol. shoda v Ameriki \ bitelji in voditelji svojega na roda, kajti kdor svoje vere javno ne prizna, ni Amerikanec. Prti Amerikancem dotičnik nič nt velja, kdor taji Boga. lastnih stroškov? Saj to ne bo nikak piknik s plesom in pijačo in raznimi številkami in zabavami skozi (Dalje as 2. strani) tM-USWI WWm REV. J. J. OMANM vrhovni predsednik kat. shoda (Nadaljevanje iz 1. strani) celo popoldne in večer, ko se res da napravit kak cent do bička! Jaz osebno zelo dvo mim, če bodo mogli kriti vsa* vse lastne stroške, če primer jam vse ogromne drage, j nujno potrebne, priprave za Katoliški shod s sorazmerno zelo pičlimi darovi in- pri spevki, ki prihajajo na bla gajnika Kat. shoda. Kdo torej bo bogatel ob Katoliškem shodu! So precejšnji stroški, iti na Kat. shod. Seveda so! Sme pač daleč od Čikage! Joliet čani n. pr. ne bodo imeli pa skoro nikakih, razen za gaso-lin za 25 milj! "Pa naj gredo samo oni na Kat. shod!" Ah ko pa smo mi Kat. shoda ravno tako potrebni in vsi Slovenci po širni Amerik* sploh! Ali ni mar edini namen in cilj Katoliškega shoda: poživiti med amerikan skimi Slovenci katoliško in narodno zavest, čim bolj zbli žati in združiti katoliško misleče in narodne zavedne Slo vence k skupnemu delovanju k delovanju po nekem goto vem načrtu, da bo res kaj uspeha, da bodo naše katoli ške organizacije rasle, da s; bomo našo" mladino .res čjrtf bolj našo ohranili, ko se^natr« je že zelo zefo odtujila. Mar nismo vsi Slovenci po širni Ameriki naravnost dolž ni delovati za te vzvišene cilje: utrjevanje katoliške zavesti in čim daljše ohranenje našega naroda? Koliko ne razumevanje kažejo torej oni ki govore: "Čemu v Čikago nosit denar! Raje ga doma zapravimo na pikniku, ko imamo dosti domačih po treb!" Imamo dosti domačih potreb! Seveda jih imamo' Še celo preobilo! A pri tem vendar ne smemo biti ozko-srčni in gledat samo nase, za druge mi pa nič mari ni! Ko pa bomo mi sami in vsak posamezni imeli korist od tega čim večja bo armada katoli ško in narodno zavednih Slo vencev v Ameriki, in čim bolj bomo skupno držali in pc skupnem načftu delovali! Kdo ne uvidi tega? Mar ni moč samo v skupnosti, v razcepljenosti pa pogin? In še nekaj! Najsi ima kdi še toliko pomislekov in ugovorov, češ da ni ta Katoliški shod dobro aranžiran, — pra\ velikokrat so taki "pomisle ki" samo nerganje! — tega se moramo zavedati: ta shodi je bil splošno sprejet kot prvi slovenski katoliški shod \ Ameriki in kot takega ga mo ramo sprejet! Upoštevajmo,j da je to prvi shod te vrste v | Ameriki! Da torej ni mogo i če vse takoj najbolje ukreni I ti, da se vsi skupaj še več ali j manj učimo. Tudi po drugih j deželah nisi bili tovrstni sho-1 di takoj prvi najboljše ureje ANTON GRDINA, aktivni predsednik kat. shoda % večjega pomeni, 'si pikniki! Na ni! Izkušnja šele uči! Sicei j naj pa kar vsak po svoji naj-boljši zmožnosti pomaga, pa! bo prav gotovo shod kar pre cej lepo izpadel! Zato vsi, ki ste ponosni na svoje katoliško ime in prepri-1 čanje, vsi, ki vam je na tem. da si mladino čim, dalje ohra nimo res "našo," res sloven-. sko mislečo, če že govorečo ne toliko: pojdite na Katoli ški shodf Pojdite, da se čiip bolj utrdite v teh lepifr idealih, vzorih! Pojdite, de skupno manifestiramo za svoje katoliško in slovenstap prepričanje, da na§i nasprot niki vidijo, da nas ni malo! In vi, ki se čutite zmožne, vo diti naše organizacije, naš? društva, zlasti vas ne bi sqičip manjkati in še drugi dan, pondeljek ostanite, če vam jr količkaj mogoče, da v skup nih posvetovanjih in debatah stavite svoje predloge, da $1 izmenjamo misli, aa naredi mo skupen načrt, kako zait prej čim plodovitejše deiova v korist slovensko-katolilke mu narodu! Vse one, ki sr pa res ne dajo prepričat, ds je Katoliški shod vse k«j več kakor pa kak piknik, najsi V še tako dober in koristen r} men, pa prosim, naj ugovore in pomisleke vsd) zase ohranijo, in ne odvračajo z njimi še drugih od Katoliškega shoda, ki je tolikega pomena in važnosti, kakor teško kak drug shod, prav gotovo pa kakor so vsi svidenje, elevelandčanje, na našem prvem slovenskem Katoliškem shodu v čikagi! ^ M. J. — o r. KKIZOSTOM: PROCESIJA Sto zvončkov cinglja. Sto lučic gori. Kadilo prede sive mreže. V beli pšenični Hostiji v / . r Gospodovo Srce živi. ! Preko polj se procesija vije. , Kot solnce monštranca zlata sije in siplje božji blagoslov. Med sladkim kipenjem zvonov vroča molitev gori: "Gospodovo Srce v beli pšenični Hostiji, nad nami kraljuj in gospoduj.! Sonce žarno nam bodi. Naše misli, naša dela ' naj tebe iščejo povsod!" — —— — - — - — - Duhovnik v raj potopljen ; z nebom tesno spojen Jezusa nosi. Sto zvončkov cinglja. Sto lučic gori. V beli pšenični Hostiji Sonce ljubezni — Gospodovo Srce živi. v i . POZOR!I Rojaki Chikežani in vsi oni, ki pridejo na Vsesloven^ ski katoliški shod, naj ne pozabijo, da se vrši v dne 6. julija, 1929, ob 0. zvečer ORLOVSKA AKAD& MI J A v Ceško-ameriški dvo« rani, na 1440 — W. 18th Sfy Chicago, El. Orlovske ak*^ demije se udeleži tudi g. Dr* Leonid Pitamic, jugostovan* ski konzul v Washington^ D. C. Med nastopi bodo gof vori, godbeni komadi in miu>t go druge zabave. Zlasti oni, ki pridejo na shod iz Minp*' sote, Wisconsina, Miphigknn in drugih krajev, naj ad zabijo na to akademije Pridite vsi na akadenii& da vidimo naše slovenske le iz Clevelanda! [ v Prijatelj OHov. i; fcsIPs* plasti! Marsi-vpreiahje le feka, da bi v teh dneh posvetili vsaj nepozornosti. Pa $e se ne vse naenkrat, moramo biti Ijni vsaj S tem, da smo krepko sačeti. Enake okolnoeti se pa že moramo še prav živo zavedati in si jo poklicati v spomin. Kaj je dalo povod našemu vseslov. katoliškemu shodu? Pentitrideset-letnica K. S. K. Jednote je bila ena stvar, ki je dala povod. O tem se je že prilično dosti pisalo. Druga velika in pomenljiva reč pa je to, da se bliža stoletnica Baragovega prihoda v Ameriko. (Op. uredništva. Misijonar Baraga je došel v Ameriko 31. decembra 1. 1830.) Baraga l Prvi slovenski škof v Ameriki! Slavni misijonar med Indijanci! Ustanovitelj nove škofije v Marquette, Mich.! Baraga, junak goboke vere in plemenite ljubeani do bližnjega Naš svetnik! če bi bil Baraga last drugega naroda, to bi vam bil svetla zvezda na ameriškim nebu) Ce bi ga mogli Irci aH Poljaki šteti za svojega, kako bi ga Slavili! Stoletna prislova njegovega prihoda v Ameriko bi odmevala od konca do kraja dežele Ker je bil Slovenec, je prime roma malo znan In vse prevtf skrit biser med drugimi pionirji za ameriško civilizacijo fr kulturo. Pa Baraga ni sam. Bil je pr vi, bil je Vodnik, kažipot mno gim drugim. Oefo vrsto misijonarjev je potegnil ta seboj v te kraje, ki so bili v onih časih š? vse kaj drugega nego so danes. Koliko nadčloveške sile, koliko neutrudljive požrtvovalnosti jr bilo v onih naših možeh! Stoletnicam se pripisuje ve-ik pomen. In zakaj ne? Pogled nazaj je vedno zek> poučen in izpodbuden. Parted* - - Yi azaj je razlaga sedanjosti. Razumevanje sedanjosti je pa garancija za pravilno začrtavanje bodočnosti. Z Baragovo stoletnico obha ja stoletnico celokupni slovenski narod v Ameriki. Menda sicer ni bil Baraga od vseh Slovence* prvi, ki je stopil na blagoslovljeno ameriško zemljo, toda go tovo je, da je bil on prvi, ki jr za Ameriko in splošnost neka.i veljal. In koliko je veljal? Toliko, da v enem celem stoletju nihče drugi ni dosegel njegov? veljave, kaj šele, da bi ga bi! prekosil! Baraga je bil mož, ka koršni vstajajo v narodu le p* enkrat na sto let aH pa še takr pogosto ne . . . V sto letih—koliko tisoč Slo vencev je nastopilo v tem ča su pot čez morje, po približnr isti poti kot Baraga! Koliko jih je neslo s seboj Baragovega du ha? Koliko jih je živelo in delalo tu v Baragovem duhu? Ne vemo! Bog ve! Vemo pa da je prve Baragove nasledo-vavce vedel v to deželo njegov duh. Duh vere, ljubetni, t enr besedo: Duh božji. Vemo pa tudi, da je pozneje mnoge, mnoge prignal či^e nasproten duh ki nima z duhom božjim ničesar skupnega. Vemo, da so žc skozi desetletja v tej deželi slo venski "misijonarji* — naj nc bo s to primero ta vzvišena beseda onečasčena! — ki razdira jo ali vsaj skušnjo razdirati na vsej črti, kar je Baragov duh * nadčloveškimi silami zidal. Kako bi bilo našemu Baragi, našemu slovenskemu Kolumbu, ki je nam Ameriko odkril, kako, pravim, bi mu bilo pri sreU, da je vedel, komu odpira pol v novi svet s Svojim odhodom iz domovine? Kako bi mu bila Žalost razjedalo veliko dušo, & bi bil vedel, da ne bbdo hasto* pali za njim iste poti le razni irci in čebulji in Trobci ln uhi in tako dalje, temveč tu* razni Prosvetarji In Prole- njaki", katerih imen bi si upal zapisati preblizu onih naših svetlih i& slavnih mož? Stoletnica slovenstva v Arao-riki! Svetel je bil njegov začo-tek, s ponosom se nam lahko upirajo oč Inazaj v one čase« Stoletno delo slovenstva v Ameriki je za nami. Ali je vse tO stoletno delo naalonjeno na skalo očeta Barago? Žalost mora rasjedati srce tudi nam, ko Si moramo dajati odgovor na to vprašanje ... Ali se ne poraja v nas želja, da bi se moglo iz brisati iz stoletnega obstoja ameriškega slovenstva vse tisto, kar ni bilo v duhu velikega kažipota, očaka Barage? Toda kdo bi mogel izbrisati, kar je zgodovina zapisala z neizbri-slijivimi črkami? Nič drugega nam ne preostaja, nego da si priznamo ob stoletnici: naš narod v tej deželi ni vedno v celoti vestno čuval svetinj, ki so prišle sem iz domovine po prvem zastopniku našega naroda in po njegovih prvih nasledo vavcih. Ne samo, da mnogi na ši ljudje tukaj niso čutili v sobi poklica, pridobivati druge Bogu, še sami so odpadli od Njega in trgali tisoče ie Njegovega očetovskega naročja. In šr danes, ob svitu nastopajoče sto letnice, ni bolje . . . Preteklost se predrugačiti ne da. Nobena želja, nobeno žalovanje ne pomaga. Kar je bilo |e bilo. Toda ali je tako nemo goča tudi druga želja, ki se nam poraja v srcih, želja, da bi st druga stoletnica vsaj približne tako Svetlo in častno začela kot se je prva? AK je nesmiselna tudi Želja, da bi ob nastopu druge stoletnice imeli moža, kot jr bil Baraga? Baragi se rode na sto let — ali pa še na sto let ne. Niso plod naroda, dar milosti božje so Ob pričetku druge stoletnice nam ne kaže samo zdihovati p<> novem Baragi. Ne kaže nam. da bi držali roke križem in poli kakor Izntfelei ono adventtto pesem: Vi oblaki ga rosite al*' zemlja naj ga da! Bog ga nam je dal takrat, ko je bilo treb;: enega samega, da je pomenil en tisoč in veljal en tisoč. Dane: nas je tu več tisoč, več celo nego sto tisoč — ali ne bi mogl; vsi ti tisoči skupaj pomeniti! enega Barage in veljati za enega, ki zasluži ime moža? Samo ene reči nam je treba: Vsem tem tisočem vdihniti duha očeta Barage, pa bo pričetek druge stoletnice prav tako svate! in lep in časten, kot je bil pričetek prve! Program Vseslovenskega katol. shoda v Ameriki vrsečega se v Lemontu od 6. do 8. julija t. 1. V soboto, dne 6. julija, bo otvoritev shoda. Ob 8:30 Ob mraku se začne pomikati iz cerkve v Lemontu procesija s svečkami na hrib ob zvečer jezeru, kjer se navadno vršijo romarski shodi. Tam bo govoril Father Odilo o Mariji, nato pa bo dal dekan Šavs blagoslov z Najsvetejšim. Za tem bo zagorel na hribu zraven (na srednjem hribu) veHk kres, ob katerem bo rajanje in petje. Pozno v noč bo spovedovanje. Približno istočasno bo v Chicagu (Bohemian-American Hali) akademija develandskih Orlov. Imajo nalašč za ta večer določen program. • \ V nedeljo, dne 7. julija bo glavni dan zborovanja. Ob 7:30 Sv. maše bodo na treh krajih: v Chicagu, v Jolietu in v Lemontu. Glavna sv. maša v zjutraj Chicagu bo v cerkvi sv. Štefana, pri kateri govori Rev. Bernard Ambrožič, O. F. M„ o katoliškem časopisju. Ob 8:30 Parada Jednot|nih društev v Jolietu. Ob 9:30 Slovesna sv. maša v Jolietu, ki jo bo imel prevzv. škof Sheil in pri kateri bo govoril Rev. Ciril Zupan, O. 8. R, o 35-letncm jubileju K. S. K. Jednote. Po maši bo okrep-ČttOs nato pa odhod v Lemont na katoliški shod. ObI9t99 Slovesna sv. maša v Lemontu. Maše val bo Rt. Rev. Msgr. A. Ogulin. pridigal bo pa itev. Dr. P. Hugo Bren, O. F. M., o ciril metodovski ideji. Pel bo chicaški cerkveni stat pod Vodstvom Mr. I. Račiča. Po tej sv. maši bo se ena tiha za tiste, ki so prišli ifeod tem lasom. Sicer pa bo v Lemontu več sv. maš od zgodnjega jutra. Ob 12:30 Začne se obiranje za manifestadjsko procesijo. Ob 1:90 Manifestacija se začne pomikati s hriba za samostanom, spredaj mimo cerkve ter na kri* ob jezeru. Za to manitetacijsko procesijo, ki bo filmana. je določen sledeči led: Najprej bodo nesli tri zastave: ameriško v sredi, papeško na desni in slovensko na fevi. Nato se bodo razvrstile naselbine po državah. Tako pri državah, kakor pri pose mesnih naselbinah v različnih državah se bomo držali abecedne razvrstitve. Vsaka Mlillai prinese s sabo napis, da jo bomo tako spoznali na filmu. Korakanje naselbin bo prvi del manifestacije. Pomniti je treba, da se bodo ob cesti na hrib posamezne unesSlue postavile v špalir tako, da bodo prve stale na obeh straneh najbolj zgoraj, traven njih pa se bodo na vsaki strani razvrščevalc druge naselbine. Zastavonoše Vsake naselbine bodo prinesli zastave k robu ceste. Skozi ta špalir naselbin bo korakal siJalak izrednih udeležencev katoliškega shoda (Orli, narodne noše, Kolumbovi vfteti Itd), glavni odborniki Jednot, ki so se uradno izjavili za katoliški shod ter razni zastopniki cerkvene in svetne oblasti. Ko pridejo vsi na hrib, se tam zapoje ameriška in jugoslovanska himna. Za tem pozdravi goste Very Rev. P. Benigen Snoj, O.F.M., in izroči stoloravnateljstvo Fathru Omanu. Nato nagovorijo udeležence ti-le zastopniki: Rt. Rev. B. J. Sheil, guverner Emerson of Illinois, lemontski župan Keough, United States Senator Deneen, jugoslovanski poslanik Dr. L. Pitamic, Dr. P. Hugo Bren, kot zastopnik ljubljanskega škofa; Congresman Frank R. Reed, Senator Richard J. Barr of Illinois, jugoslovanski generalni koasul Jankovi«, jolietski Župan Hon. George F. Sehrmg,. vojaški kurat Rev. F. Mažir. Navzoči bodo še številni drugi zastopniki. Zastopniki bodo zaključili svoje približno pet minut trajajoče nagovore ob treh in tedaj bi se ob njihovem odhodu oglasila godba. Na shodu bosta svirali dve godbi. Ob 2:00 In tu imamo ob svitu nasto pojoče druge stoletnic? vscski Venski katoliški shod v Lemon tu. Ali smem brez bojazni zapisati, da se ga bodo udeležil« tisoči? Ali smem brez pretiravanja dejati na papir, da bod? oni tisoči šli med stotisoče in podžigali med njimi Baragovega duha, ki je morda marsikj* ugasnil skoraj do zadnje iskrice? Bratje in sestre! Ce se to zgodi — in trdno upam, da se bol — potem mi povejte, zakaj W vseslov. katoliški shod v Lemontu ne imel tolikega pomeha za drugo stoletnico ameriškegs slovenstva, kolikor je imel po mena za prvo stoletnico Baragov prihod v to deželo? Ob nastopu prve stoletnice j? bil Baraga sam, pa je štel tiso* Danes nas je na tisoče. Ni treba novega Barage ta drugo stoletnico. Samo Baragovega duha nam je treba. In te duh hi nK drugega nego katoliški duh. In tega katoliškega duha se b^ mo na novo ttasrkuli na katoli* žkem shodu, k! bo ostal v zgodovini zapisati kot majnik m*4 prvo in drugo stoletnico ameriškega slovenstva. Bratje in sestre, pridite, ds boste tudi vi sestaven del nove-ttt Barage, ki ni nihče drugi, n* to s katoliškim duhom na novo prešinjeni ' katoliški slovenski Ob 3:00 Ob 3:30 Ob 3:45 Ob 1:00 Ob 4:30 in ko to izpojejo. nastopi prvi popol-Vscslovenskega katoliškega shoda." Ob 9(90 Ob T:90 Pevci zapojejo prvo kitico pesmi "Povsod Boga" danski govornik P. Odilo, in govori "O pomenu Ponovi se druga kitica poprej začete pesmi. Father Cvercko, O. M. C„ nagovori v angleškem jeziku mladino (pove jim o katoliškem shodu in o Jednotinem jubileju. V presledku nastopijo clevelandski Orli, potem ko se je poprej oglasila Oriovska himna. Med nastopom Orlov govori prav kratko Father Jager o orlovstvu. pristni slovenski telovadni organizaciji. Tekma žogarjev na posebnem kraju. (Nastopi Joliet proti Chicagu). Nadaljevanje govorniškega programa. Govorili bodo še: Profesor dr. Seliškar iz St. Paol, Minn , o katoliški izobrazbi; Dr. Seliškar iz Clevelanda o zdravju v družini; Man Savs o katoliških organizacijah, zlasti o K. S. K. Jednoti; Mr. Plemei iz Rock Springs, Wyo„ o temi "Delavstvo in vera;" Rev. J. M. Trunk o glavnih momentih iz zgodovine ameriških Slovencev. Vsak izmed teh govorov bo trajal približno četrt ure, vmes pa bo ta ali oni pevski zbor zapel kako mično pesmico. Preberejo sc resolucije v slovenskem in angleškem jeziku, nato pa bo sledil pozdrav tastopulkov raznih slovanskih narodov. Sklepni guvor dr. P. Hugona Brena. O. F. M.: Kaj mi je Marija na Brezjah naročila? trn tem govorom bo blagoslov s "Te Deum." Sledila bo večerja in prosta zabava v naravi. . V pondeljek, 8. julija zborovanje katol. organizacije. Ob 6:90 Ob ItOO Ob 10t09 Ob 11:90 Ob i m tteferat dekana Šavsa o cerkvenih in podpornih organizacijah, batk o tem predmetu. Iteferat Rev. Bernard Ambrožič, O. F. M. buta do desete ure. Nato se razvija de- o prosvetnih organizacijah. Za tem je de- Slovesni Requiem za pokojne ameriške Slovencc. Zborovanje pevsfrih organizacij in organistov. Referat ima Mr. Ivan Zorman. Sborujeje gospodje duhovniki; tudi lajiki so lahko navzoči. Referiral bo najprej Very Rev. P. Benigen Snoj, O. F. M., o naši bodoči katoliški akciji med ameriškimi StoVeuri. Nato bo referiral Rev. Pavel Podbregar o temi: Cesa naj se učimo pri naŠUt slovanskih apostolih? Zaključni referat bo imel Rev. J. J. Oman in bo v njem ratVil predlog, kako iiaj ohranimo našo mladino svojemu narodu. »eoMUA l* je ta* v ttfgs ft m** iir-TL* * »» »mertJMh •« *»«> P* vseh prireditvah držali solnčne** časa. solnrni Samo * Chkap pri sv. Stefanm imajo novi tas. - LeritimacUe naj vsakdo prinese izpol-■ Je ne Irf imel, tisU jo bo dobU v Lemontu. Polovico leritimacije b« vsakteri adeleženeo Mebam v Lemontu. Tam, kjer Je napisano "Morebitne opombe." tam naj vsakdo in fcj* W rad presočU: v Lemontu, V Chicaru ali v Joliet«. Tukaj tudi lahko sapiiete onefa tvojega snanca. LecMimaeiJo naj nihče ne pozabi doma. PriSJa mu bo prav da se ____ i« * ■"»•tU statistiko udeležencev. - V Lemontu na ameriških JIMU t" » ssmnstsnsm enejra, srednje«* In tistera pri jeseru, kjer so navadno romarski Ms Mi MteJ aa samostanom jc zbirališče sa manifestacijo. Vsaka naselbina bo dobila tukaj svoj prostor ■J?"1? ** »▼tonwWl«, tisti hrib, na katerem Je jeaero. pa bo služil sa glavno zborovanje Tu bo ^ ^»yyy 7 ** W bi jim prišlo slabo, bo skrbel sanitetni od«*. MfevBb »" marftatov. — Kolek ta sa kritji stroskov bo pri popoldanskem zborovanju v nedeljo tatPtJ * m M sastonj rasdelilo tu« večje število katoliških listov s procramom shoda. Dekleta bodo pro- 19 SwwsUn Je poler tega oskrbel tudi dvoje vrst izredno mM U Jih bo lahko vsakdo poslal svojim znancem ▼ Ameriki aU v starem kraju. ferčarji in vsakovrstni "svobod*'narod v Ameriki! s r i inii .»iiri, 1 u ». r? jrji i ■ MM k i £ 2. ♦MlMIllimillllUHHMHlIHllIlMMUHIIH DRUŠTVENA NAZNANILA Društvo »v. Štefana, št. 1, Chicago, IU. Vsem članom in članicam našega društva se tem potom naznanja, da se bo prihodnja redna mesečna seja vršila v soboto dne 20. juUja in ne 6. julija. Vsi Člani in članice ste prošeni, da to naznanilo vpoštevate in se v obilnem številu udeležite seje v soboto 20. julija ob pol osmi uri zvečer v navadnih prostorih. Vsem članom in članicam, kateri niste bili na minuli redni mesečni seji se dalje naznanja, da je naše društvo sklenilo, da se kolikor mogoče v obilnem številu udeleži proslave 35-letnice K. S. K. Jednote v rojstnem mestu Jolietu v nedeljo 7. julija dopoldne. Naše društvo je bilo zastopano pred 35. leti, ko se je K. S. K. Jednota ustanovila, in častno bo, ako bo to društvo tudi sedaj v velikem številu zastopano. Vsi, kateri se boste vdeležili proslave 35-letnice v Jolietu z avtomobili, ste prošeni, da se zglasite pri sobratu predsedniku in sobratu blagajniku našega društva. Po dovršeni proslavi Jednotine 35-letnice se bomo skupaj z drugimi sobrati in sosestrami K. S. K. Jednote iz Jolieta odpeljali v Lemont na Vseslovenski katoliški shod. Vas sobratsko pozdravljamo in kličemo: Na veselo svidenje na proslavi 35-letnice K. S. K Jednote v Jolietu in na Vseslovenskem katoliškem shodu v Lemontu, v nedeljo, dne 7. julija, 1929. John Zefran, predsednik, Lonis Železnikar, tajnik, Frank GriU, blagajnik. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa. Ravno na zadnji dan, ko prejmete to "Glasilo," se bo zvečer v Slovenskem domu na 57. cesti vršil velik zabavni večer za člane in članice kakor tudi za prijatelje društva sv. Roka, št. 15 K. S. K. Jednote, katero je bilo prvo v Pitts-burghu, ki je pristopilo k današnji veliki K. S. K. Jednoti. Res, da ni tako napredovalo kakor bi bilo moralo, vzrok temu je bil le ta, ker je v tedanjih časih že skoro vsak član hotel imeti svoje društvo, ozi' roma biti uradnik pri društvu, zato imamo samo tukaj v Pitts-burghu in najbližnji okolici kar devet društev, ki spadajo h K. S. K. Jednoti. Da ima pa naše društvo res dobre člane in članice, se bo to pokazalo na dan 3. julija v Slovenskem domu na 57. cesti. Imeli bomo skupno zabavo za vse člane in članice, bodisi od-rastlega ali mladinskega oddel-ka; zato naj se gotovo te proslave vsakdo udeleži ter s seboj pripelje svoje prijatelje in prijateljice. Kaj vse bo tedaj prirejeno, vam tu približno navaja mprogram, kateri bo ves proizvajan samo od članov in članic našega društva. 1. Stoloravnatelj naznani občinstvu, da se zabava prične, in sicer točno ob 9. uri zvečer v plesni dvorani. 2. Godba zaigra ameriško himno "Star Spangled Banner" in "Hej Slovenci!" 3. Sedanji predsednik društva pozdravi vse navzoče. 4. Član mladinskega oddelka pozdravi vse navzoče v slovenskem jeziku in članica v an- gleškem jeziku. Društva sv. Jožefa, št. %'n ' 5: Frati* SumlČ, prvi nadzor- Joliet, RI. * Kakor je gotovo že vsem znano, bomo tukaj v Jolietu dne 7. julija obhajali 35-letnico obstanka naše K. S. K. Jednote. Zato s tem poživljam celokupno članstvo našega društva, moške, ženske in otroke, da se omenjene slavnosti udeleže v obilnem številu. Slavnost se prične točno ob pol deveti uri, s parado po mestu; zato naj bo vsak na mestu že ob osmi uri, in sicer pri stari šoli sv. Jo- j žefa. Upam in želim, da bo članstvo našega društva sv. Jožefa ta moj poziv vpoštevalo in se udeležilo te velike slavnosti v polnem številu, da tako s tem ustanoviteljem K. S. K. Jednote pokažemo, da njih, pred 35. leti započeto delo cenimo, ter da hočemo isto tudi nadaljevati. Dalje naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila v soboto, dne 6. julija zvečer, in vas prosim, da se iste udeležite, ker to bo zadnja seja pred našim piknikom, vršečim se dne nik našega društva poje in pleše indijanski ples, spremlja ga na piano Miss Anna Jakša. 6. Sobrat Anton Zbašnik, glavni predsednik J. S. K. Jednote naredi kratek primeren govor. 7. Sestra Mary Besal poje s spremljevanjem violine "Slovenka sem" in "Kje dom je moj r 8. Najnovejši sobrat, John Furar zapoje s spremljevanjem na piano po Miss Anna Jakša eno slovensko in eno angleško pesem. Kolikor glavnih uradnikov Jednote in članov bo želelo kaj govoriti, bo to naznanjeno na odru in se bo vsakega posebej predstavilo. Ves ta program bo trajal do malo po deseti uri,, potem se pa izprazni plesna dvorana, nakar se podamo v spodnje prostore, kjer bodo naše brhke sosestre kuharice imele že vse pripravljeno za okrepčilo s pri-'maši bodo pa naredili špalir grizki. Godci na novem odru! pred cerkvijo za sosedna dru-bodo pa igrali za plesaželjne ve- štva. Ne prezrite tega mojega poziva in vsak naj prinese re-galijo s seboj. S sobratskim pozdravom da naj s&oj pripelje svoje prijatelje. Vas sobratsko pozdravlja Vinko Besal, tajnik. Društvo sv. Petra in Pavla, št, 64, Etna, Pa. S tem naznanjam, da se vrši prihodnja redna seja dne 7. julija. Na to sejo so vabljeni vsi člani, da se iste gotovo udeležijo, ker imamo več važnih stvari zk rešiti. Dalje naznanjam, da bo moral vsak član na tej seji plačati 50 centov naklade in sicer za društveno blagajno. To pa zato, ker smo zadnjih par mesecev izplačali veliko bolniške podpore, da zamoremo primanjkljaj kako mogoče nadomestiti. K sklepu še omenim, da bo na tej seji eaemu Miss Sreča mila. — S pozdravom John Skoff, tajnik. Društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, I1L Članice našega društva, ki se boste udeležile Vseslovenskega katoliškega shoda v Lemontu, IU., V nedeljo 7. julija, se uljudno opozarja, da vzamete s seboj društveno regalijo. Matere, pripeljite tudi svoje otroke, ki se bodo zbrali pod zastavo mladinskega oddelka našega društva. —Na svidenje! Odbor. Društvo sv. Antona Paidovan-skega, fit. 87, Joliet, IU. Naznanjam vsem članom našega društva tako tudi ostalim cenjenih društev naše naselbine, da priredi društvo sv. Antona Padovanskega v četrtek dne 4. julija velik piknik in sicer na Vanish farmi pri Little Cash. Ker bo to prvi letošnji piknik v tej zeleni loži, zato prav uljudno vabimo v prvi vrsti vse naše članstvo, tako tudi vse Slovence iz Jolieta ter okolice. Tudi mi se bomo radi odzvali vašemu vabilu. Torej pridite vsi venkfct v žetem naravo dne 4. julija, kar ne bo nikomur žal, kajti vsega bo dosti na razpolago, za žejne in lačne. Dobro nam došli! Na veselo svidenje ! Dalje prosim vse člane našega društva, da bi se polnoštevil-no udeležili Jednotine proslave dne 7. julija. Ob osmi uri zjutraj se zbiramo pri cerkvi; nar to sledi korakanje po mestu potem pa sv. maša. Po končanem sv. opravilu bomo šli skupno z drugimi društvi v Lemont na Vseslovenski katoliški shod. Ker sta 35-letnica Jednote in katoliški shod velikega pomena, zato naj nihče ne zamudi tega dneva, ker kaj takega morda ne bo nikdar več dočakal. Torej vam še enkrat kličem dragi mi člani našega društva: Pridite vsi! Čim več nas bo, tem lepše bo stvar izpadla. Tudi vi stariši, pošljite vse otroke, ki hodijo v šolo k 9. sv. maši, po 21. julija. Na tej seji boste sele poskočne komade. 'Da bo tudi slišali finančno poročilo tudi za suha grla kaj na razpo-nadzornikov za prvo polovicoj lago, tega mi menda ni treba tekočega leta S pozdravom Leo Adamiči, tajnik. I^ouis Košmerlj, tajnik. omenjati. To naznanilo, vabilo in ta' - program velja v prvi vrsti Društvo sv. Cirila in Metoda, __vsem sobratom in sestram na-j št. 101, Lorain, O. Naznanilo. šega društva, bivajočim v j Vsi člani in članice našega Iz urada društva sv. Cirila in Pittsburghu ter okolici. Vaša j društva ste prošeni, da se pol-Metoda, št. 8, Joliet, 111., se na (društvena dolžnost je, da se noštevilno udeležite daritve sv. znanja vsem našim članom, da vsakdo te proslave gotovo ude-j maše dne 7. julija ob 8. uri smo uljudno vabljeni, da se leži in da pripelje s seboj tudi (zjutraj v naši domači cerkvi, ki udeležimo slavnosti 35-letnice,svoje ožje prijatelje ali prijavo darovana v počast našim obstanka K. S. K. Jednote, ka; teljice. Vstopnice se dobijo pri društvenim patronom in za vse tera se bo obhajala dne 7. ju-j vseh uradnikih društva , in zve-Hja t. 1. čer pri blagajni metno igro z igralci iz Barber-tona. Videli bomo, kdo bo zmagal? Pridite torej vsi, ifa polnoštevilno pokažite fantom, da ste jim naklonjeni; s svojo navzočnostjo jih boste navdušili in dali korajžo do zmage. Torej vam kličem še enkrat: Ne pozabite priti vsi skuhaj k maši, popoldne na društveno in potem, pa na žogometno igro! Na ta način bomo primerno proslavili god naših društvenih patronov. — Pozdrav Michael Cerne, tajnik. Iz urada društva sv. Ane, št. 139, La Salle, IU. Cenjene mi sosestre: Opozarjam vas na sklep zadnje seje, da se naše društvo udeleži Vseslovenskega katoliškega shoda dne 7. julija. Vsled tega vas prosim, da prinesete svoje regalije seboj, ker bomo šle z društveno zastavo. Kakor znano, se bomo peljale v Lemont s pocestno železnico in sicer v nedeljo, dne 7 julija ob pol šesti uri zjutraj. Kara nas bo čakala pred Slovenskim domom na prvi cesti. Torej bodite točne, da ne bo treba čakati. Ker gre nekaj naših članic tudi z avtomobilom, prosim vse one, ki bodo Šle tja v narodnih nošah, da naj one, ki gredo s karo, tam v Lemontu počakajo, kjer se bomo združile. Narodna noša bo šla prva za zastavo. Torej zapomnite si to dobro, da ne bomo hodile tam vsaka na eno in drugo stran. Saj pri procesiji bi morale biti vse I^a Sallčanke skupaj, ker nas je več. Dalje naznanjam vsem onim članicam našega društva, spa-dajočim k Slovenski Ženski Zvezi, ki še nimajo znakov ali regalij, da iste lahko dobijo pri dotični tajnici. Toliko vam v naznanje. Na svidenje na Vseslovenskem katoliškem shodu v Lemontu dne 7. julija. Bog naj nam dodeli, da bi še kdaj kaj takega dočakali! — Sestrski pozdrav Rose Uranich, tajnica. Iz urada društva Kraljica Maj-nika, št. 157, Sheboygan, Wis S tem naznanjam članicam našega društva, da bo prihodnja mesečna seja dne 10. julija polletna. Vsled tega prosim, da bi se iste naše članice udeležile kar največ mogoče v velikem številu. Na tej seji bomo imele več važnih točk na dnevnem redu za napredek našega društva. Ksklepu še prosim vse one, ki ste ostale dolžne na mesečnih asesmentih, da dolg poravnate na prihodnji seji. Pričakujoč veliko udeležbo na prihodnji seji, vas sosestr-sko pozdravljam J. Mohar, tajnica. AVe., pri John Gorniku," 6217 St. Clair Ave., v Grdinovi prodajalni, 6019 St Clair Ave., ali pa v North American banki. Magdalene, na plan! Ker je več članic, ki so društvu še W dolgu, prosim da poravnajo meseca julija. Sestrski pozdrav in pa na svidenje v Lemontu! Marija Hochevar, tajnica. Društvo sv. Ana, št. 173, Milwaukee, Wis. Cenjene mi sosestre: Naznanjam vam, da se vrši naša prihodnja seja v torek, dne 2. julija zvečer ob 7. uri v cerkveni dvorani namesto v nedeljo, 7. julija, ker na ta dan bo Vseslovenski katoliški shod v Lemontu, 111. Kakor mislim, se boste kolikor mogoče polnoštevilno udeležile te slavnosti. Pridite na prihodnjo sejo vse, ker imamo dosti važnih stvari za ukrepati v prid društva. Nadalje vas tudi prosim, ako vam je mogoče plačati ases-nent za julij do 6. istega me-seča, ker potem ne bom več pobirala asesmenta do 22. julija, ko se vrnem nazaj s počitnic. Ako potrebujete kako pojasnilo glede katoliškega shoda, ga lahko dobite pri meni vsak dan. S sosestrskim pozdravom Christina Rebernishek, tajnica. VABILO NA SEJO Iz urada društva sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O. Na zadnji redni mesečni seji je bilo sklenjeno, da naj se vse naše člane in Članice potom "Glasila" povabi na prihodnjo sejo dne 10. julija, tako tudi potom dopisnic, ker bi radi imeli na" prihodnji seji veliko udeležbo. Meseca julija, ali na tej seji bomo obhajali god patronov našega društva. Potem imamo pa še nekaj posebnega na programu. Na tej seji, dne 10. julija bomo razvili in pokazali častno banderqe K. S. K. Jednote, katero smQ,.,dabUi v zadnji jubilejni kampanji. Na isto smo lahko vsi ponosni. Po seji bo malo družabne zabave in veselja. Ker so za ta večer v^veseličnem odboru sami moški, bo postrežba posebno izboma. Pridite torej vsi na prihodnjo sejo in pripeljite s seboj svoje družine; vsi dobrodošli! Posebno so vabljeni naši mladi člani in članice! Upam, da bo na tej seji naša zboroval na dvorana po dolgem času zopet enkrat polna, ter vam kličem: Na svidenje na naši seji dne 10. julija! S sobratski mpozdravom Teddy Rossman, tajnik. JAVNA ZAHVALA društva sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O. Da se je naš slavnostni dan (16. junija) povodom blagoslovitve naše društvene zastave tako po vol j no izvršil, se moramo v prvi vrsti zahvaliti našim Takio smo imeli ta dan kar tri glavne uradnike K. S. K. Jednote med seboj. BiU smo vsled tega tako veseli, da bi niti s ponosnimi Magdalencami ne zamenjali. ' Prav lepa hvala vsem društvom K. S. K. Jednote, ki so se korporativno ude* ležila naše slavnosti ali pa pc svojih zastopnikih. Hvala društvom S. D. Z. iz Newburga ter pevskemu društvu "Zvon." Sledeča društva so izročila ali poslala svoje darove naši novi zastavi: Društvo sv. Helene, št. 193 K. S. K. J., društvo sv. Štefana, št. 224 K. S. K. J.; korporativno so se udeležila in darovala darove sledeča društva: sv. Vida, št. 25; sv. Lovrenca, št 63; sv. Jožefa, št. 146; Marije Magdalene, št. 162; sv. Ane, št 150, vsa spadajoča h K. S. K. Jednoti. Dalje: društva S. D, Zveze: Kraljica Miru, št. 24; Mir, št. 10; Bled, št. 20. Svoje zastopnike in darove so poslala sledeča društva: sv. Jožefa, št. 169; Kristusa Kralja, št 226; sv. Križa, št. 214, vsa od K. S. K. Jednote. Dalje lepa hvala Rev. J. J. Omanu za izvršeni obred blagoslovitve naše zastave in njegov krasen govor pri tej priliki. Hvala mu, in tudi Rev. Gnidove-cu, ker sta obiskala našo prireditev na cerkvenih prostorih. K sklepu izrekamo še najlepšo zahvalo vsemu ostalemu cenjenemu občinstvu in udeležencem, ki so se že na ta ali drug način nam pripomogli do tako lepega uspeha. Ne smemo p& pozabiti tudi vrle Miss Hrovat za njeno lepo deklama-cijo "Naši novi zastavi v pozdrav." Svojo ulogo je v lepi slovenščini dovršila izborno, dasiravno tukaj v Ameriki rojena. Prav veseli smo, da ste nas ta dan obiskali v tako velikem številu. Če ni bilo vsakemu udeležencu vse po volji, oprostite nam; bomo pa skušali pri drugi priliki izboljšati. Sploh pa upamo, da boste obisk pri vaših sosedih tukaj na Maple Heights označeni dan ohranili v spominu, kakor pa bomo ohranili tudi mi. Bog vas živi! Odbor društva. POZOR! Iz urada društva Kristusa Kralja, št. 226, Cleveland, O. Ker je naše društvo sklenilo, da se korporativno udeleži Vseslovenskega katoliškega shoda ter 35-letnice K. S. K. Jednote, tem potom poživljam vse naše zavedne brate ter sestre, ki le morete, da greste skupaj z nami v Lemont in Joliet. Ne pozabite vzeti seboj društvene regalije. Dajmo, da bo naše društvo častno zastopano v Jolietu in Lemontu! Glede pojasnil in vožnje se obrnite na podpisanega tajnika. Josip Grdina, tajnik. Važno! Vsi oni, ki se nameravate udeležiti gori navedenega shoda, naj se čim preje jWT-jfp;i^iifij^ff i' t železne volje. Namen podpornega društva je blag ter človekoljuben; koristi od članov nima društvo, ampak naobratno. Zavarujte se torej, kajti nesreča nikdar ne počiva! Torej cenjeni mi sobratje in sestre, kamorkoli pridete v do-tiko z našimi Slovani, posebno z brati Hrvati, priporočajte jim naše podporno društvo in govorite ž njimi o vrednosti istega. Pri tem ni samo radi podpore, pač se vsak mesec enkrat skupaj na seji snidemo, kjer lahko svoje gorje drug drugemu potožimo, in ob sklepu pa malo veselo zapojemo, kajti z marsikomur se potem ne vidi mo ves mesec. K sklepu vas vse cenjene so-brate in sestre uljudno vabim, da pridete na prihodnjo sejo drugo nedeljo v juliju kakor po navadi. Torej na veselo svidenje ! S sobratskim pozdravom Louis Hrib, tajnik. ZAPISNIK Zbirali se bomo ob osmi uri zjutraj v stari šoli, da se udeležimo velike parade po mestu, ki se bo vršila pred slovesno sv. mašo; ista se prične /eb 9:30. Torej ste še enkrat uljudno vabljeni vsi člani našega dru itva, da se polnoštevilno udeležite te redke slavnosti. Na Dalje je dolžnost onih stari-šev, ki imajo svoje drage malčke vpisane v našem mladinskem oddelku, da tudi iste ta večer pripeljejo seboj v Slovenski dom. Tudi našim malim bo dobro in brezplačno postreženo. da si bodo zapomnili ta večer. K sklepu še enkrat priporo- Odbor. čam, da naj vsak član ali člani ca opozori svojega sobrata ali ............... sosestro,.da se te velepomemb* ta člane in članice društva sv. j ne proslave gotovo udeleži, in ■videnje! VA2NO NAZNANILO žive ter pokojne člane in članice našega društva. Tudi ste prošeni, da se udeležite redne društvene seje ob 1. uri popoldne v navadnih prostorih. Slišali boste polletno finančno poročilo, tako pride tudi več drugih točk na dnevni red. Vsi oni, ki se zanimajo za društvo, se bodo gotovo udeležili te seje, tako upam, tudi prihodnjih. Po seji ob 3. uri gremo pa vsi na Clinton Field, .kjer bodo naši vrli žogarji priredili žogo- Iz urada društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O. Čas hitro beži. Še samo pai dni, in že smo na poti proti, . - - ------------------t . , Chicagu, Jolietu in Lemontu. i cenjenim članom in članicam,! priglasijo pri meni, da ne bo kjer se vršijo 6., 7. in 8. julija [ker so tako neumorno delali in vse čakalo nazadnje. O tem se slavnosti, katerih še ne pomni-; skrbeli, da je bilo vse v najlep- je v naših listih že dosti pisalo, mo Slovenci v Ameriki, to jeišem radu pripravljeno in izvr- Naše geslo naj bo: V si v Le-Vseslovenski katoliški shod, za Učno. Lepa hvala botri naše mont na Vseslovenski katoli-katerega se delajo priprave že i zastave Mrs. Anna Fortuna. ški shod! delj časa, a vendar je enkrat Naša Anna nas je pri tej slav- S sobratskim pozdravom pred nami. Še se sedaj dobijo i nosti v parku vse iznenadila s j Josip (»rdina, ljudje, ki ne vedo, ali naj bi se | svojim zares izbornim nas to- j tajnik centralnega odbora za udeležili tega nadvse pomemb-; pom in govorom kot botra. Zi-1 državo Ohio._ nega shoda ali ne. Nič več se vela še mnoga leta, draga bo-j ne obotavljaj mo, sklenimo in trie a naše lepe zastave! Tudi;Dru:tvo sv Janeza Krstmka. pojdimo vsi. kateri le more, ker boter Mr. Louis Kastelc se je; št. 230, Montreal, Canada, ta slavnost bo taka, da si jo bo-itlobro obnesel. Zavedal se je; Dragi mi bratje in sestre, mo vsadili V naš spomin za dobro, kako mesto je zastopal na ta naš pomenljivi dan, ki nam bo ostal za vedno v prijetnem spominu. Lepa hvala vedno. Članice društva sv. Marije Magdalene prosim, kot vaša tajnica, da se udeležite tega shoda v velikem številu, prinesite svoje regalije seboj, da se javno pokažemo s svojo zavednostjo, da pokažemo, da se' ne sramujemo naše svete vere, ampak pridemo na plan, kadar se gre za njeno dobro. Katera še nima voznega listka, si ga naj takoj preskrbi in ji ne bo treba hiteti zadnjo minuto. Vožnje listke lahko dobite pri Josip Grdina, 6121 St. Clair nadalje 1 finančnemu odborniku K. S. K. Jednote, sobratu Zu-Iichu za njegov govor in dar zastavi, tako tudi uredniku Glasila, bratu Zupanu za govor ih dar zastavi. Da je bil ta dan popolen, nas je šele proti večeru obiskal tudi naš agilni Jednotin predsednik brat Anton Grdina z vsem svojim spremstvom vračajoč se iz Barberto-na; tudi njemu hvala za udeležbo in dar zastavi. Ker smo še vedno bolj mali z na um i>odpornim društvom tukaj v Montrealu, zaradi tega fc bolj redkokrat oglašamo v Glasilu K. S. K. Jednote. Vsekakor pa mislimo, da smo v tako kratkem času že precej napredovali. Zdaj se nam je zopet priglasilo enajst novih članov, za kar gre posebna zahvala in priznanje sobratu John Krašovecu in Frank Zbačniku. Fantje! Le tako naprej, kajti v slogi je moč. Res, da ni stvar lahka, ali treba se je malo potruditi za pridobivanje novih članov. Pri tem je treba USTANOVNE SEJE LIGE OHIJSKIH DRUŠTEV KSKJ. z dne 16. junija, 1929 (Konec) Glede prečitane ustave in namena te Lige se bo s to zadevo še bavil zato izvoljeni odbor, da sestavi in izpopolne pravila. Brat A. Strniša predlaga, da naj se v ta odbor izvoli pet članov. Brat George Panchur podpira, soglasno sprejeto. Brat M. Pristov vpraša, kako naj bi se vršile seje in kdaj ? Brat Strniša omenja, da bo prišlo to vprašanje kasneje na vrsto. S tem se strinja tudi sestra Mary Hochevar, Brat Anton Hochevar predlaga, da naj bi se vršilo skup-, no zborovanje te Lige vsako leto enkrat; brat J. Skrabec stavi predlog, da naj se vrši zborovanje štirikrat na leto. Brat Josip Lekšan govori k temu predlogu in ga podpira. K predlogu govorita še brat Josip Grdina in sestra Ozbolt. Brat Josip Germ zahteva, da naj se da predlog brata Skrabca na glasovanje, vmes poseže brat A. Skulj. Končno je bil sprejet predlog brata Skrabca, da se zboruje štirikrat na leto. Brat Panchur predlaga, da naj se ona društva, ki so zelo oddaljena, ali da imajo zelo tehten vzrok neudeležbe — vpošteva pismeno. K temu govori brat J. Ujčič in je mnenja, da naj se tega načina ne vpošteva. Brat Panchur po-jasnuje stvar ,da naj bi bila le radi kake posebne stvari izjema, na primer v takem slučaju kot je danes pri društvu sv. Družine št. 207, ki ima slavnost blagoslovitve zastave in pa glede take oddaljenosti kot je Bridgeport, O. V to poseže brat Anton Hochevar, da naj se za Bridgeport ne dela kake izjeme; ako se drugi udeleže, se bo tudi Bridgeport, čeprav ie oddaljen; za dobrobit K. S. X. Jednote so Bridgeportčani vedno na razpolago. Sprejeto. Nato pride na dnevni red vprašanje, kdo naj prihodnjič castopa društvo na takem zborovanju? Zdaj sta določila sklicatelja brat Lekšan in brat Josip Grdina zastopnike, za v jodoče pa naj vse to odloči zbornica. Brat Anton Hochevar predlaga, da naj bi bila sa-•no dva oficijelna zastopnika Iruštva in sicer predsednik ter a j nik. Brat Strniša predlaga, aaj se doda k temu še enega zastopnika, da bodo trije od vsakega društva. Brat Josip Jemc je mnenja, da naj vsako društvo samo izvoli zastopnike neglede če je isti uradnik ali navadni član. V debato poseže več govornikov, ki odobravajo predlog brata Hochevarja, z dodatkom brata Srtniša, predlagano po bratu Panchur, da naj imajo v prvi vrsti prednost društvo pri tej Ligi zastopati predsednik, tajnik in blagajnik. Predlog podpiran po bratu (Dal)« na 4. strta!.), "V. "GLASILO K.S.K* JEDNOTE uMpttlh ■mJSSSBs «17 Am Ca Za Za CLEVELAND. OHIO J0tS4 L« OFFICIAL OMAN ORANO CAENIOUAM SLOVENIAN CATHOUC UNION al tka • UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in tbs intereat of tbs Order, laanad every Tuesday OFFICE: til? St Clair Av«. Telephone: Henderson: 3912 CLEVELAND. OHIO NASI MATERI JEDNOTI Draga nam mati: Glej, kako Te ljubimo! Tvoj čestiti 35. rojstni dan ob hajamo danes ponovno, oziroma ie v drugič. ^Aprila meseca smo Ti prvič čestitali in proslavljali ta dan vsak na svojem domu in v svojem kraju širom driav. Za večjo in bolj pomembno proslavo Tvojega rojstnega dneva je bila tedanja letna doba neprikladna. Zato smo oficijelno proslavo preložili na kasneje. In tako smo prihiteli danes od vseh krajev v Tvoje rojstno mesto, da Te iskreno pozdravimo in Ti zopet čestitamo. Tvoja rojstna hiša in bivališče nam je drago. Cerkev, kamor so Te roditelji in botri nesli h krstu, nam je sveta. Naši mili bratje ter sestre, živeči v Tvojem rojstnem mestu so nam ljubi. Srečni so lahko in blagor jim, ker živijo blizu svojp matere! Povemo Ti, da marsikdo izmed nas bi najrajše ostal tukaj pri Tebi; toda usoda nas je ločila, in vrniti se bomo morali zopet v naše kraje proti severu, jugu, iztoku in zapadu. Draga nam mati Jednota! Danes se raduj in prepevaj veselja. Poglej vesele obraze svojih otrok, ki se v dolgih vrstah pomikajo mimo Tvoje rojstne hiše v hram božji. Vse praznično, vse slavnostno, vse v zastavah! In tako te bomo ta dan peljali v okrašeno cerkev ob potrkavanju zvonov, buč nim orglanjem in pevanjem nabožnih pesmi. Dali Ti bomo pred oltarjem častni sedež, in mi, vsi drugi bomo v klopeh med daritvijo slovesne sv. maše goreče molili za Te, da bi Te nam mili Bog ohranil še leta in leta čvrsto, zdravo in vedno tako dobrotljivo. Zaeno se bomo pri tej priliki tudi v molitvah spominjali onih naših bratov ter sester, katere je nemila smrt že odvzela iz naše sredine, in že počivajo v črnem grobu. Bodi jim ohranjen najblažji spomin, naj počivajo v miru. Da, baš radi teh, draga nam mati, Ti moramo danes vsi skupaj izrekati iskreno zahvalo. Njih sorodnikom in dedičer; si baš Ti dosti pripomogla, da so v času hude preskušnje ali izgube kakega izmed svojih dragih saj v finančnem oziru lahko prenašali veliko izgubo. Imela si radodarno in usmiljeno srce do nesrečnih sirot brez očeta ali matere; pomagala si vdovam in zapuščenim. Tvoja radodarna in mila roka je v resnici že otrla marsikako grenko solzo, in Tvoja dobra beseda je že številnim potolažila tužno srce. Bodi Ti zato tisočera zahvala! Ko Te danes ogledujemo, se moramo čuditi Tvoji vitki in čvrsti postavi! Dosegla si baš najlepša leta dobrodelne ma tere, 35 let. Da, pred toliko leti nazaj, si bila še šibko dete Nekateri so Ti celo želeli in prerokovali naglo smrt. Toda dobri Bog Te je £uval in dajal Svoj blagoslov. Domovje in posestvo, kjer prebivaš se je z leti povečalo, bogastvo je na-rastlo in Tvoja ljuba družina se je pomnožila. Ali zamoreš danes spoznati in prešteti vse svoje sinove in hčere? Nad tri in trideset tisoč jih je! Vsi ti Tvoji otroci, dasiravno niso tukaj z nami, se Te zopet danes živo spominjajo. Vsi želijo, da bi mati vseh drugih slovenskih podpornih mater še dolgo časa srečno, zadovoljno ter uspešno živela! Nič zato, če nimaš se več premoženja in še večje družine! Imaš vsaj tem manj skrbi ž njo. Povemo Ti pa, da bodi s tem zadovoljna, kar danes nazivaš za svoje, kajti mi vsi smo Ti bili vedno iz celega srca vdani, mi vsi Te ljubimo in mi vsi smo se skušali ravnati po Tvojih lepih zlatih naukih, da naj vedno z vsemi močmi delujemo po Tvojem krasnem geslu: Vse za vero, dom in narod. Tega gesla se bomo skušali še v bodoče držati. Predno se poslovimo iz Jolieta, Tvojega rojstnega kraja, oj predraga naša mati, objemi nas še enkrat prav prisrčno, poljubi in blagoslovi. Morda se vidimo danes poslednjikrat? Žal, da nemila smrt prerada posega v Tvojo številno družino, da si mo raš skoro vsak dan brisati solze. Taka je določba usode! Z Bogom, torej draga naša podporna mati! Imej se dobro in ne pozabi nas! Ce je božja volja, Ti pridemo zopet vsi skupaj čestitat tedaj, ko boš obhajala svojo 501etnico! Ivan Zupan. - -o In naj ti je človek še tako otožen, pri spominu na nekdanja leta v starem kraju ga vedno nekaj prešine ter vzradosti. Tako si dragi nam romarji na Lemontu tudi mi danes predstavljajmo, da imamo pred seboj krasno cerkev Marije Pomagaj tamkaj na gorenjskih Brezjah. V duhu glejmo pa ono čudodelno podobo v malem oltarčku. V duhu se ozirajmo 1(1 našega gorenjskega velikana Triglav, prekrasne planine, romantične hribe s ličnimi cerkvicami, divne vasice in očarujočo Slovensko pokrajino. Sicer Lemonta ne moremo naravnost primerjati s pra vimi Brezjami, kajti narava mu ne dopušča tega. Vendar so pa tudi naša ameriške Brezje lepe in privlačne. To nam mora vsak do potrditi. Važne so tudi radi tega, ker so v rokah naših slovenskih frančiškanov, ki neumorno delujejo za versko in narod no probudo ameriških Slovencev. Vseslovenski katol. shod se vrši te dni prvič v naši zgodovi ni. Ni dvoma, da isti ne bo izpadel povoljno in izborno. Zahva la gre za to neumornemu pripravljalnemu odboru z nad vse agil nim gl. tajnikom shoda Rev. Sal. Glavnik, ter njegovim duhov nim sobratom. Le prečitajte obširen oficijelni program tega shoda, ki ji priobčen v tem listu. Točke istega so kar najbolj mogoče dobrt izbrane, in upamo, da se bodo iste kar najboljše tudi izvršile Kot zastopnika cerkvene oblasti drage in mile nam Sloveni je, Rev. Dr. Hugo Brena iskreno pozdravljamo zopet na naših ameriških tleh. Njemu so gotovo znane vse naše razmere, ir gotovo se bo čudil, da so ameriški Slovenci za časa njegove od sotnosti kaj takega pripravljali, in za časa njegove prisotnosti tudi izpeljali. Dalje iskreno pozdravljamo na tem shodu navzočega zastop nika jugoslovanske vlade, Dr. L. Pitamica, poslanika za Združe ne države v Washingtonu. Dr. Pitamic je naše gore list, Slove nec. Mi Slovenci smo osobito ponosni nanj, ker je to prvič, da eden izmed naših rojakov Slovencev zavzema pri ameriški vlad in tudi pri jugoslovanski vladi tako odlično mesto. Iskrene pozdrave vsem našim milim rojakom ter rojakinjam zbranim na tem shodu, ki so došli iz raznih krajev širom naše Unije. Danes se boste morda tukaj sestali po preteku več lel s kakim dragim sorodnikom, znancem ali faranom. Koliko ve selja in navdušenja! Tukaj, na božji poti se boste zopet od njega poslovili, morda zadnjikrat? Ko se boste vrnili domov, vam bodo dnevi Vseslovenskega katol. shoda ostali v blagem spominu in boste blagrovali one, ki so ta veličastni in pomembni shod sklicali, ter priredili. Dal ljubi Bog našim romarjem na ameriške Brezje najlepše vreme in svoj blagoslov, da bi ta prireditev rodila dosti uspe ha v prid našega naroda! Ivan Zupan. -o- ROJSTNI DAN ZDRU-I neodtujljivimi pravicami in da 2ENIH DRŽAV (4. julija) med te spada življenje, svoboda in težnja za srečo. Da svrho zasiguranja teh pravic so bile ustvarjene vlade mec! ljudmi, ki dobivajo svojo pravično moč od privoljenja vla-dancev: da, kadarkoli kaka ob-I lika vlade postane nevarna za ta načela, ima ljudstvo pravico Pred 153 leti, dne 4. julija, j spremenita ali odpraviti jo in 1776, so Združene države pro- ustanoviti novo vladavino, ki glasile svojo neodvisnost od naj se osnuje na teh načelih in Angleške in ustanovitev nove organizirati svojo oblast na tak republike. način, ki ga ljudstvo smatra 2e preko leta dni so bile ko-i™-^ Primernim za dosego tonije v uporu proti zlorabam sv°je va™osti in sreče. Mo- VSESLOVENSKI KATOL. SHOD. Pozdravljeni dragi romarji in zborovalci tega shoda, ki prihajate semkaj v imenu Gospodovem! Za nekatere je bila težav^ na in dolgotrajna pot, toda vse to ste gotovo pozabili, ko ste prvič stopili na blagoslovljena tla naših ameriških Brezij, v Lemont, 111. Prepričani smo, da vam ni žal te poti, in da boste te slovesne dneve za vedno v blagem spominu ohranili. Da, kdorkoli se nahaja v Lemontu pri taki priliki, to zbuja spomine na nekdanje ali prošle čase, na one srečne dneve, ko je romal in se nahajal na pravih Brezjah pri Mariji Pomagaj na Gorenjskem, v stari domovini. Velika je razdalja med našimi in onimi Brezjami. Ločijo nas dežele in širni Atlantski ocean, živimo tukaj v tujini oddaljeni od rojstne grude in od naših dragih domačih. Sli smo si iskat kruha in sreče v tujino, ker nam je bilo tako usojeno. Eni izmed naših izseljencev so morda tukaj našli blagostanje in srečo, toda večina našega naroda se mora tukaj bolj težko in z bolj ž ulj a vjmi rokami boriti za svoj obstanek, kakor pa naši rojaki onstran oceana. preko-oceanske vlade. Mfiogi pa so bili mnenja, da pride končno do nekake poravnave. Ali kolonijalni kongres je podrl za seboj vse mostove s sprejemom izjave Neodvisnosti in tako od-donil vsako mogočnost sporazuma. Izjavo je sestavil odbor peto-rice, katerega načelnik je bil Thomas Jefferson, kasneje tretji predsednik Združenih držav, Roger Sherman, Robert Livingstone, John Adams in Benjamin Franklin so bili ostali člani tega odbora. Odbor je poveril Thomas Jeffersonu, ki je bil tedaj le 33 let star, naj pripravi načrt Izjave. Odbor je odobril načrt ob manjših spremembah in ga predložil drugemu kontinentalnemu kongresu dne 28. junija, 1776. Bilo je precej ugovorov proti nekaterim točkam, od kojih so bile nekatere izbrisane. Georgia in South Carolina sta se protivili stavku, ki je obsojal suženjstvo, in tako je bil ta izpuščen. Drugi so obsojali kritiko proti angleškemu narodu in hoteli, naj se obsodi drost seveda narekuje, naj se davno osnovane vladavine ne zamenijo radi malenkostnih ali začasnih vzrokov: saj izkušnja nas uči, da ljudstvo rajše trpi krivice, dokler jih je mogoče trpeti, kot da bi uveljavilo svo je pravice potom odprave oblik, na katere se je privadilo. Ali, kadar dolga vrsta zlorab in samovolje, težeča neprestano za istim ciljem, pokazuje namen podjarmiti ga i>od popolen des potizem, je njihova pravica in dolžnost ljudstva, da zavrže tako vlado in postavi boljše čuva je svoje bodoče sigurnosti. Ta ko je bilo potrpežljivo trplje nje teh kolonij in taka je sedaj potreba, ki jih sili k spre membi prejšnjih sistemov vlade. Ze starogrški filozofi so na-glašali teorijo, da vlada sloni na privoljenju vladancev in da vsi ljudje tvorijo eno bratstvo. Rimski govornik in največji mojster latinske proze, Cicero (rojen 106 let pred Kristusom) je izjavil, da ljudje v naravnem stanju imajo nekatere enake le kralj. Končno je bila Izjava pravice. Tekom srednjega ve (Declaration of Independence) soglasno sprejeta dne 4. julija, 1776 z razmerno malimi spremembami originalnega Jeffer-sonovega načrta. Ta velepomembni zgodovinski dokument obstoja iz štirih delov: predgovora (preamble), izjave o temeljnih človenčanskih pravicah, obtožbe proti vladi angleškega kralja in proglasa neodvisnosti. Filozofične ideje, izražene v Izjavi, so idealisti naglašali tekom vekov. Izjava Neodvisnosti jih tako-le izraža: "Smatramo kot same ob sebi umevne resnice, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, da jih je Stvaritelj nadaril z nekaterimi ka so razni filozofi ponavljali te ideje. Francoski filozofi 18. stoletja so jih izražali in njihove ideje so doprinesle k francoski revoluciji. Na Angleškem so enake ideje izražali Hobbes, Hooker in mnogi drugi. Jefferson, ki dolguje mnogo velikemu angleškemu filozofu John Locke (1632-1704), je celo vpotretyl mriogo njegovih fraz. Podpisniki Izjave Neodvisnosti. Amerika je tedaj za svojo srečo imela nekoliko velemož. Mnogo izmed teh je najti podpisanih pod to Izjavo. Benjamin Fraklin, znanstvenik, diplomat, trgovec in pisatelj, je bil tedaj smatraa °d mnogih za največjega živečega človeka na svetu. John Adams, ki je bil kasneje izvoljen drugim predsednikom Združenih držav, je bil globok učenjak. Robert R Livingston, eden izmed članov pripravljalnega odseka za se stavo Izjave, je bil odličen pravnik. On je bil tudi tovariš Ful-tona v izumu parobroda, bil je izboren vrtnar in podpiratelj umetnosti. Jefferson je bi vsestranski ženij. Vsi ti ljudje so bili prežeti z idejami, izraže nimi v Izjavi. Od 56 podpisnikov, sedem jih je bilo tujerodcev. Dva izmed teh sta bila iz Irske, dva iz Angleške, dva iz Škotske in eden iz Walesa. F.L.I.S. DIVORCE moralo sitnega moža in obratno, prenašati leta in leta s potrpljenjem, predno ■ je končno spoznal svoj robat in grd značaj ter se poboljšal. društva po številkah, je brat Skulj mnenja, da na j se ta točka preuredi, ker bi po označenem redu prišlo zborovanje na eno in isto naselbino večkrat Bili so dnevi, da, bili so, ko se med Slovenci niti omenil ni "divorce." Danes pa smo postali moderni ;s tem nikakor ni rečeno, da smo bolj izobraženi. Moderni pa smo postali in smo se začeli posluževati tudi Slovenci te, na široko odprte hudičeve lese v greh. Ne bom pojasnjeval, kaj pomeni beseda divorce. Saj predobro poznamo pomen, posebno pa še zlo, katero povzroča divorce. Koliko nesrečnih družin je že naredila ta pošast divorsa, in to med našim narodom; da ni ti ne omenim Amerikancev, med katerimi — v večno sra moto nam bodi rečeno — je ta kuga že povzročila toliko gorja, da je ne prekaša nobena svetovna vojna. Koliko otrok je zgubilo svoj pravi dom ! tem, da sta se oče in mati loči la in se je družina razdrla! Že to bi moralo narediti vsakega pravomislečega človeka pozornega, Če tudi nima več smisla za kako božjo postavo. Pa te vrstice niso namenjene za one izgubljene sinove, kateri •H) zapustili očetov dom. Na menjene so za katoličane, za ljudi, ki se še zavedajo, da so odgovorni za svoja dela Bogu, kateri jih je zato poslal na svet, da bi Njemu služili in si s tem zaslužili večno zveličanje. Onim, kateri se spominjajo Jezusovih besed: "Ako hočeš iti v življenje, spolnuj zapovedi." Divorce ali ločitev zakona je od Boga strogo prepovedan. Zato pa, kdt>r je veljavno poroden, je poročen DO SMRTI, pa magari če mu svetna oblast ali court da deset divorsov. Poročen je in poročen ostane. Jezus je rekel: "Kar je Bog združil, naj človek ne loči." Iz tega in še več drugih izrekov sv. Pisma je razvidno, da je ni oblasti na zemlji, bodisi cerkvene ali svetne, katera bi mogla zakon raz vezat i tako, da bi bila prej pravilno poročena zakonska zopet prosta. Kaj pa je potem z onimi, ki so se na sodni j i ločili in so dobili takozvane divorce papers? Nič! Poročeni so, kakor so bi-li popred in poročeni ostanejo. Šele smrt bo razvezala njih zakon. Pa mi bo kdo rekel: "Saj mi ne iščemo popolne ločitve, ali pa absolutnega divorsa, pač pa samo ločitev od mize in postelje." Večina Slovencev se vendar še zaveda, da bo enkrat, navzlic vsem nasprotnim trditvam treba Bogu dati odgovor od našega življenja na zemlji. 'Daj odgovor od svojega hiše-vanja," se bo glasilo. Ljudje, kateri iščejo take ločitve, naj prej malo pomislijo. Tudi drugi imajo enake težave. Malo je tako idealnih zakonov, da bi nikdar ne prišlo do kakega nesporazuma. Vsak človek ima svojo pamet, to je spoznal še Ribničan. V vsakem zakonskem paru sta torej najmanj dve pameti in vsaka zase misli, da ima prav. Prav radi tega pa Bog zapoveduje zakonskim medsebojno ljubezen, ki je potrpežljiva, prizanesljiva, ki, kakor pravi sv. Pavel, vse prenese, vse pretrpi, rajši kakor pa bi se podajala v prepir in nevarnost razdrtega zakona. Koliko dobrih žena je Poleg prepira v zakonu pa je zaporedoma. Brat Anton Pluth prav pogosto vzrok slabih raz- predlaga, da naj se prejšnji mer tudi ljubosumnost. L ju- predlog poruši, sestra Rataj bosumnost in nezaupljivost v podpira. Sprejeto, zakonu je prava hudičeva zanj- Sestra Ozbolt predlaga, da ka, v katero vjame mnogo duš, naj se prihodnja zborovanja ali a vjame jih zato, ker se mu seje te Lige vršijo po sledečem dajo, ker se pravočasno ne iz- redu: Prva naj bo v Bridge- nebijo skušnjave, ki jih nape- portu, O., potem v Lorainu, ljuje k ljubosumnosti. Zakon- Collinwoodu in zatem na St. ski, ki podležejo tej bolezni, so Clairju. Brat Ujčič podpira skoraj brezizjemno neozdrav- predlog, ki je bil sprejet. Ijivi. Daj jim še tako jasne Dalje je bil sprejet predlog, dokaze, da nimajo vzroka sum- da naj se pošlje zapisnik da- ničiti svoje druge polovice, pa našnjega zborovanja vsem onim je vse bob v steno. Zakonski, krajevnim društvom K. S. K. bodite previdni, da vas ne vja- Jednote v Ohio, ki niso danes me Satan v to strašno mrežo tukaj navzoča po svojih za- in vas ne naredi začasno in stopnikih. večno nesrečne. Nato se preide na točko gte- Ako pa res ni mogoče na .no- de Jednotinega izleta v staro ben način živeti skypaj dvem^ domovino leta 1931 povodom zakonskim, ako je sovraštvo, prepir, morda celo pretep, zašel tako daleč med nje, da se ho-:eta kar ugonobiti eden druge- Vseslovanskega Orlovskega Tabora v Ljubljani. Brat Josip Grdina govori k temu in predlaga zbornici izlet za leto 1931, ?a, kakor tiste irske mačke, ki brat Skrabec podpira. Govori-so jih za rep skupaj zvezane ta še brat Lekšan in brat An-obesili čez plot in sta se tako ton Grdina. Predlog sprejet, dolgo grizle, da so končno še Brat Anton Hochevar pred- samo repi ostali. Če so zakonski tako daleč, potem pa dovo- laga, da naj vsako društvo plača $5 kot pristopnino v našo ljuje Cerkev, in po njej Bog. Ligo, kar bi bilo za tekoče ločitev od mize in postelje, sa- upravne stroške. Brat Pluth mo to se pravi: dovoljuje za-i podpira. Sprejeto, konskim, da smeta, četudi po- Nato zbornica sklene, da naj ročena, vsak sam zase živeti. Ue zapisnik te (ustanovne) se-To pa se more urediti slede- je naše Lige priobči dobesedno Mm potom: jv Glasilu K. S. K. Jednote. • Zakonska morata naznaniti Točka glede volitev* uradni-svoje neznosne razmere svoje- kov Lige: Brat Josip Grdina mu župniku, kateri predloži za- j predloži načrt, koliko naj bi bi-devo od škofa postavljenemu 1 lo uradnikov, namreč: Izvrše-jdboru. Ta odbor preišče sam. valni odbor, ter gospodarski od-ali pa da to nalogo župniku, da j bor. Brat Skulj govori k te-preišče in poroča odboru. Ce mu. Sprejeto, odbor sprevidi, da je res v tem Izid volitev: slučaju najbolje za časno in Častnim predsednikom te Li-večno dobrobit prizadetih, da ge je bil izvoljen Rev. A. L. gredo vsaksebi, potem jima da Bombach. Aktivni predsednik to dovoljenje; NIKDAR PA je brat Josip Lekšan v Barber-NE LOČITEV ZAKONA! j tonu; prvi podpredsednik brat Kar naj si zapomnijo ljudje je A. Skulj, Cleveland; druga pod-to, da za vsak slučaj naj prvo predsednica sestra Helena Mal-odločuje CERKVENA oblast ly, Cleveland; tajnik brat Josip potem se šele smejo obrniti na Grdina, Cleveland; pomožni taj-svetno oblast za uravnanje nik brat John Skrabec, Cleve-svetnih reči, kakor na primer, j land; blagajni čarka sestra premoženje in drugo. Kdor pa Mary Hochevar, Cleveland. Go-gre iskat divorce, četudi samo spodarski odbor: Brat Anton ločitev od mize in postelje, j Strniša, brat John Ujčič, brat predno je dobil dovoljenje za to George Panchur, brat Charles 3d cerkvene oblasti, ne more Kralj, brat George Smolko, vredno prejemati zakramentov brat Josip Germ in sestra sv. spovedi in sv. obhajila. Louise Pikš. Duhovni svetova-Niti ga navadni duhovnik ne valeč: Rev. Bombach. K temu more odvezati od tega greha, zbornica doda in izvoli še nad-ne da poprej naredi posebno zorni odbor, in sicer: sestra prošnjo na škofa za pravomoe- Jennie Ozbolt, brat J. Lešnjak, no oblast. Kdor je zašel v take brat John Bradach in brat razmere in hoče nadalje preje- Louis Srpan, mati svete zakramente, naj se Sestra Terezija Narobe je nemudoma posvetuje s svojim mnenja, da naj se izbere tudi župnikom, kateri mu bo poma- kakega časnikarskega poroče-gal, da pride zopet na pravo Ivalca, ki naj bi večkrat pisal o Pot. t tej Ligi, posebno pa še o na- Rečem pa še enkrat zakon- meravanem izletu leta 1931 v, skim: varujte se razmer, ki vo- staro domovino. Na to mesto dijo v časno in večno nesrečo, je bil izvoljen brat Frank Ko-Varujte se prepira in pa neza- vačič. upnosti. Če pa pride kak pre- Sklenjeno, da se vrši prihod-pir, odpustite in pozabite, ka- nje zborovanje Lige ohijskih kor mora tudi Bog vam odpu- društev K. S. K. Jednote dne stiti še veliko večje prestopke. 15. septembra v Bridgeport, O. Če pa navzlic vsemu res ni mo- Ker ni bilo nobene druge goče živeti skupaj in izveličati i važne točke več na dnevnem se, potem se poslužite edino redu, je brat predsednik zaklju-prave poti, kakor zahteva Cer-jčil zborovanje z molitvijo, kev in Bog. "Kdor pa Cerkve Rev. A. L. Bombach, ne posluša, naj ti bo kakor očitni grešnik," pravi Jezus. Kdor Kristusove Cerkve ne posluša, gre z glavo v zid in si jo bo razbil. Father Oman. -o- začasni predsednik, Josip Grdina, začasni zapisnikar. -o- DOPIS. (Nadaljevanje iz 3. strani) Calumet, Mich. — Zadnje dni Skulj in sprejet. |sem se mudila na obisku svojih Nato se preide na vprašanje: otrok v Chicagu, 111., in De-Kje naj se prihodnjič zboruje? itroitu; ter sem na po- Brat Lešnjak predlaga, da naj I tovanju videla dosti zanimivih bi se zborovalo v krajih po šte- stvari- Mudila sem se tudi na vilkah društev. K temu govo- nažih ameriških Brezjah v Le-rita brat Anton Hochevar in montu' Hl*» pri Mariji Poma-brat Anton Grdina; vmes pose-l^' Prav iz srca sera želela žejo brat Kralj, brat Lekšan in videti ta sveti kraJ in se mi brat Josip Grdina. Predlog zeI° Popade, brata Lešnjaka gre na glasova- , Dra»e mi sosestre in bratje nje in je bil sprejet s tremi K-.S-K-Jednote! Ker se bo 6., glasovi večine. in 8- julija v Lemontu vršil Ker zbornica ni bila povsem Vseslovenski katoliški shod, za-na jasnem in da bi bilo zelo to vam svetujem, da se ga ude-neprilično, ako bi se vzela vsa (Dalja na 8. atraaiJt miiiininnmlmun Glavni urad: 1004 N. Chicago Street, Joliet, Illinois GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 2. JULIJA, 1929 Uetanevljena v JoUet«, IIL, dno 2. aprila 1894. Inkorperiran« * Joliet«. l^fTl111^^ da* »2- Januarje 1818. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST, JOUIT, ILL. Solvcntnost aktivnega oddelka znaša 101.16%; solventnoat mladhiakega oddelka znaša 156.50%. Od ustanovitve do 1. maja 1929 znaša skupna izplačana podpora $3,580,378.78. _ , GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 6019 St Qalr Ave, Cleveland, Okie. L podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St, Peeble, Colo. II. podpreds. MRS. MART CHAMPA, 311 W. Poplar St, Chiel Glavni tainik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, JoUet, HL Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St, Joliet, IU. Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St, JoUet, III. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St Clair St polis, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JAMES M SELISKAR, 6127 St Qalr Ave, Cleveland, Ohio. NADZORNI ODBORt MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A, Eveleth, Minn. LOUIS ZELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, IU. FRANK FRANCICH, 5405 Nstionel Ave, West AlUe, Wia.^^^^^^^ St, Indiana- MIHAEL HOCHEVAR, R. P. D. 2. Rex 58, MRS. LOUISE L1KOVICH, 8511 Being At Ohio. IU. vnff FINANČNI'ODBOR: FRANK OPEKA Sr., 26—10th St, North FRANK COSPODARICH, Rockdale. P. O«. _ JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd, Cleveland, POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave, Laurium, Mick. JOHN MURN, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIČ, 121—44th St, Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd, Forest Hilla, Wilkinaburgh, Pa UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Vaa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj ee pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet I U.; dopiae. društvene veati, razna naznanila, oglase in naročnino pa ne "GLASILO K S. K JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Josip Zalar: / VAŽNOST ZAVAROVANJA Ko kupiš nov avtomobil, takoj poskrbiš, da si preskrbiš zavarovalnino za slučaj nezgode, ognja ali tatvine. Če kupiš hišo, prvi korak, ki ga napraviš je, da hišo zavaruješ proti nevihti, proti ognju. Zakaj si tako previden pri avtomobilu, pri hiši, pri mrtvih stvareh? Zakaj? Zato, ker hočeš biti zagotovljen, da v slučaju nezgode, nesreče, v slučaju požara, dobiš zavarovalnino, da si lahko zopet kupiš drugi avtomobil, da si lahko postaviš drugo novo hišo. Brez poduka od moje ali kake druge strani dobro veš, da ako ti je avtomobil ukraden, ali če ti avtomobil zgori, lahko kupiš drugega. Sam dobro znaš, če ti vihar odnese hišo, ali če ti požar uniči poslopje, lahko postaviš zopet drugo, novo. Ce nimaš denarja, si ga zopet prislužiš. Vse to dobro veš, vkljub temu pa skrbiš in si preskrbiš zavarovalnino v protekcijo mrtvih in nadomestljivih stvari. Kaj pa tvoje življenje? Kaj in kako z življenjem tvoje družine? Si li zavarovan? Imaš li svojo družino zavarovano proti nesreči? Če skrbiš, da zavaruješ mrtve in nadomestljive stvari, ni li tvoja prva in največja dolžnost, da zavaruješ tudi svoje življenje, življenje tvoje družine? Ni li tvoje življenje več vredno kakor vsi avtomobili? Ne ceniš li življenja svoje družine višje kakor vse hiše vsega sveta? Ako zavaruješ avtomobil, hišo in druge mrtve stvari, je dobro in pametno, toda pred vsem je treba zavarovati samega sebe in svoje drage. Ako še nisi zavarovan, ako še nimaš svoje družine zavarovane proti nesreči, ne odlašaj! Pristopi in vpiši tudi svojo družino v največjo in najbogatejšo slovensko katoliško organizacija K. S. K. Jednoto! PROGRAM PROSLAVE 35-LETNICE K. S. K. J. DNE 7. JULIJA V JOLIETU, ILL. Dne 2. aprila t. L leta je poteklo 35 let, odkar je bila naša dična organizacija K. S. K. Jednota ustanovljena. Krajevna društva po raznih naselbinah so letos v aprilu na najlepši način že proslavila 35-letni rojstni dan naše Jednote; dne 7. juMja. lorej prihodnjo nedeljo se bo pa oficijelno praznovalo 35-letni jubilej najstarejše slovenske katoliške bratske podporne or gunizacije, K. S. K. Jednote. Ta dan bo narodni praznik za vse naše Jednotarje, za vse Katoliške Slovence in one naše brate Hrvate, ki spadajo k naši dični Jednoti. Ta slavnost se bo vršila v Jolietu, IIL, v mestu,, kjer je bila Jednota rojena, kjer ji je tekla zibelka in odkoder se je razširila po Ameriki in Canadi. Spored ali program te redke slavnosti je sledeči: 1. Ob osmi uri zjutraj dne 7. julija zbiranje jolietskih društev K. S. K. Jednote in cenjenih gostov pri celrkvi in šoli sv. Jožefa na North Chicago cesti v Jolietu, IIL 2. Ob 8:30 se prične velika slavnostna parada po North Scott cesti do Union postaje, od tam pa po Jefferson cesti in po North Chicago cesti nazaj v cerkev sv. Jožefa. 3. Ob 9:30 slovesna peta sv. maša z leviti, katero bo daroval duhovni vodja K. S. K. Jednote Rev. K. Cvercko, pri tej sv. maši bo navzoč tudi pomožni škof iz Chicaga Rt. Rev. B. J. Sheil. Slavnostno pridigo v cerkvi bo imel Rev. Ciril Zupan u Pueblo, Colo., kot prvi duhovni vodja K. S. K. Jednote. 5. Po cerkveni službi božji odhod v Lemont na Vseslovenski katoliški shod. Društva iz bližnjih naselbin, kakor: iz Chicaga, South Chicaga, Waukegana, Aurore, La Salle, itd., ki so se odzvala in naznanila, da se udeležijo te naše slavnosti korporativno, in če pridejo z vlakom, naj vožnjo uredijo tako, da bodo na Union postaji v Jolietu vsaj ob 9:15 dopoldne, -da potem skupno v paradi odkorakamo po North Chicago cesti v ceikev sv. Jožefa. Vsi tisti, ki se nameravate v JoUet pripeljati zbus.alis svojimi avtomobili, pa pridite tudi pravočasno semkaj na North Chicago St. k cerkvi sv. Jožefa. Torej vam k zaključku kličemo: Iskreno nam dobro dos. dragi nam sobratje in sestre na 35-letnem jubileju K. S. K. Jed-note dne 7. julija tukaj v Jolietu. Na veselo »videnje! Za pripravljalni odbor: REV. JOHN PLEVNIK, P-d-ednik;^ ^^ ^ POOTBNIVLAKIZCHI-CA6A V JOUET Da se bo dalo vdeležencero '••slovenskega katoBIkega »hoda priliko dospeti na cilj pravočasno in brez težav, in ker je Lemont, središče shoda oddaljen iz Chicaga okrog 27 milj ob cesti, ki vodi if Chicaga v Joliet, od Jolieta pa samo 13 milj, in ker se bo vršilo v nedeljo, dne 7. julija dopoldne v Jolietu Jednotino praznovanje s parado po mestu, ker je več članov in članic, ki se nameravajo udeležiti te dopoldanske parade in sv. maše v Jolietu, in ker nima ob nedeljah Joliet dosti dobre zveze z vlaki ob tero času, in ker se bo tudi iz Cleve-landa odpeljalo več romarjev in članstva na shod, ki bi radi potovali skozi Joliet, radi tega se je naročil posebni vlak iz Chicaga na La Salle postaji za izletnike in udeležence v Joliet, da tako lahko o pravem času dospejo tjakaj. To je vlak Rock Island železnice samo do Jolieta, ki odpelje zjutraj in tako tudi zvečer nazaj o pravem času, da se lahko vzamejo vlaki nazaj za Cleveland, O. Za ta posebni vlak je treba najmanj 175 potnikov, da bo cena znižana. Cena iz Chicaga do Jolieta za tja in/nazaj na tem vlaku znaša $1.40, drugače je cena tiketa $1.32 za eno stran. Ta vlak je naročen in cenjeno občinstvo naj se istega posluži, da bo kakor zgoraj omenjeno vse ob času na shodu. Čas pri nas in v Chicagu.— Čas je važna stvsyr. Da si ga vsakdo zapomni, naj mu bo v pojasnilo sledeče: Čas se bo računal oni, ki ga vidite označenega v Chicagu na postaji. To je železniški čas ali Standard time. Ta čas je eno uro za našim časom v Clevelandu. Če je v Clevelandu ura 10, je v Chicagu šele 9. Posebni vlak, ki je naročen iz Chicaga za Joliet bo odhajal z La Salle postaje ob 7:45 zjutraj, chikaški čas, to je po elevelandskem času ob 8:45. Baš ta čas mislim, da se bodo pripravljali v Jolietu za parado, in tako bomo lahko vsi s tem posebnim vlakom dospeli v Joliet ob uri, da se lahko pridružimo paradi K. S. K. Jednote. Članstvo naj to blagohotno izvoli vpoštevati. IZ JOLIETA V LEMONT IN NAZAJ Kakor znano, se vrši v Lemontu glavno zborovanje tega dneva, oziroma Vseslovenski katol. shod. Nihče naj ne misli, da bo že v Jolietu opravil ta shod. Iz Jolieta bomo pohiteli v Lemont. Jaz mislim in svetujem to-le: Kakor hitro bo minila parada Jednotine proslave po mestu Joliet, in se bo ljudstvo zbralo v cerkvi sv. Jožefa (vsi tako ne bodo mogli iti v cerkev, na noben način), naj bi vsi tak) takoj odšli v Lemont, tako tudi vsi oni, ki so bili že zjutraj pri službi božji, ali pa če ho* če j o biti pri s V. maši v Lemontu. Vsi drugi pa, ko se udeleže slovesne službe božje v Jolietu, bodo hiteli takoj po sv. opravilu v Lemont, da ne bo stvar zadrževala ne ene in ne druge radi popoldanskega programa. Iz Jolieta se mi poroča, da bo tam za prevoz ljudi v Lemont dosti načinov. In da se to bolj lahko izvrši, se prosi jolietski odbor, da naj presklbi takoj ix) paradi buse ali poseb ne cestne kare, da začno takoj prevažati ljudi v Lemont. Ta vožnja iz Jolieta v Lemont in nazaj bi bila znižana za odrast-lo osebo na 55 centov, za otroke pa na 30 centov. Urejena bi bila tako, da bo mogoče ob času dospeti zjutraj in zvečer To je zelo važno. Sicer so še druge prilike, da se lahko pride v Lemont; to so busi iz Chicaga na La Salle postaji, ki bodo naravnost tja vozili v nedeljo dopoldne (zjutraj) in zvečer nazaj do La Salle postaje. Ta vožnja bo stala $1.50 za osebo tja in nazaj. Težko je pa povedati, bo U mogoče naročiti zadosti bu-sov ob istem času, ker se niso ljudje zglasili pravočasno, koli' ko bi se jih rado posluiilo te vožnje, da bi družba buse pripravila. To je vzrok, da se je moralo naročiti še posebni vlak. In ker je lemontska železnica in nje postaja precej oddaljena, smo radi tega morali vzeti Rock Island železnico, ki vozi skozi Joliet. Prosimo udeležence, da naj nas nikar ne držijo odgovornim za nobeno prevožnjo, kajti če se ljudje ne zglašajo pravočasno, se kaj boljšega ne da pripraviti. Odbor mora vsem družbam jamčiti ali garantirati, čeravno ne dobi od ljudi garancije glede udeležbe ali potovanja. Torej imate dve vožnje na razpolago. Vsa transportacija se bo vršila z La Salle postaje v Chicagu, kamor dospejo vlaki tudi iz Clevelanda. Za morebitna potrebna pojasnila zadnje dni se še lahko obrnete na Mr. Leo Jurjovca, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 3839. Lahko pokličete po telefonu tudi pisarno Ame-rikanskega Slovenca, Canal 0098, v Lemontu je pa telefon: Lemont 100-J-2. Rev. Salezij Glavnik, glavni tajnik tega shoda. To so skrajno potrebna navodila in priporočila, katera naj si cenjeno občinstvo zapomni. Torej na srečno in veselo svidenje v Lemontu! A. Grdina, aktivni predsednik. mm 'inb ROJSTNA HIŠA K. S. K. JEDNOTE dolgi. Stari denar ostane veljaven, dokler ga bo sploh kaj, toda polagoma, ko prihaja stari denar v banke, ga bodo slednje oddajale vladi, in vlada bo bankam izročala nove novčani-ce. Poleg gori omenjenih bankovcev pridejo v promet še bankovci po 20, 50, 100, 500. 1,000, 5,000 in 10,000. dolarjev. HH»»T»n»tiiiiiifHmi. Važno naznanilo. Ker dobivam zadnje dni od društev številne prijave, da se bodo ali korporativno, ali po svojih zastopnikih udeležili proslave Jednotine 35-letnice v Jolietu, in da bo mnogo izmed teh do-ilo v Joliet, že v soboto, 6. julija, radi tega prosim vse one, došle v Joliet že 6. julija, da naj se oglasijo v glavnem uradu K. S. K. J. na 1004 N. Chicago St. Tam vas bomo pričakovali, ter vas odpeljali na določena stanovanja in uredili vse drugo potrebno. JAKOB ŠEGA, preds. pripravlj. odbora. iv»»»i»iiintm sežite v žep in preštej te denar Zakladniški department v Washingtonu, je dne 31. maja t. 1. izračunal sledeče, na podlagi skupne cirkulacije denarja $8,333,935,000. Ako bi se to svoto enako razdelilo med vse stanovalce Združenih držav, bi prejel vsakdo $39.61. Lansko leto ob tem času bi znašala per capita" razdelitev $40.12. Da, v Ameriki je dosti takih oseb, ki premorejo po več sto milijonov, dosti je pa tudi re-vežev, ki nimajo niti 39 centov v žepu. IZUM ZAGREBČANA Milan Varlaj je po 11-letnem študiju izumil nov karburator. Karburator spreminja v plinu bencin, ki pomešan z zrakom, goni motorje. Varlajev karburator je zelo enostaven in ga lahko opravlja nestrokovnjak. Razen tega je zelo ekonomičen. Velikega pomena bo izum za letala, kajti letalec bo karburator lahko popravil in sestavi) med letenjem, dočim se mora sedaj spuščati na zemljo, ako hoče karburator popraviti. Nov karburator tudi nima plovnika in bencin ne teče iz njega pri nagibanju in kretanju letala v zraku. Karburator je duša motorja in nov izum bo velike važnosti za razvoj avtotehnike Varlaj je študiral tehniko v Pragi in na Dunaju. Nedavno je dal ta svoj izum v Nemčiji patentirati. DOBER ŽELODEC V Parizu si je te dni hotela končati svoje življenje Mile. Montpoli, stara 22 let, in sicer vsled nesrečne ljubezni. Naj-prvo je spila steklenico tinte, potem steklenico kisline, steklenico zdravila za kurja očesa, steklenico lesnega špirita in končno še steklenico čistila za Čevlje. Zdravniki so ji izprali želodec, in bo še živela. Pij odlikovati italijanskega kralja Viktor Emanuela in ministrskega predsednika Mussolinija z najvišjim redom, kar jih za-more podeliti. To je posledica zopetnih prijaznih odnošajev med italijansko vlado in Vatikanom. Tudi italijanski kralj se jo odločil odlikovati svetega očeta; ker pa sveti oče ne moro sprejeti kakega odlikovanja, bo isto podeljeno papeževemu državnemu tajniku kardinalu Ga-sparriju. NEPRIČAKOVANO ODLIKOVANJE V Rimu se v gotovih krogih zatrjuje, da namerava papež DOHODKI ZRAKOPLOYMH DRUŽB V Združenih državah ameriških posluje 25 večjih zračnih tran»Portnih družb, ki so naredile v zadnjih šestih mesecev za $5,554,268 prometa. Dohodki za prevažanje pošte so znašali $4,849,812, za prevoz potnikov $452,561, za prevoz blaga pa $243,895. IZDAJA NOVIH NOVČANIC Dne 10. julija pridejo v promet novi bankovci, ki jih izda vlada Združenih držav. Ti bankovci so manjši od sedanjih, toda so mnogo lepši. Bankovci po $1 nosijo sliko George Washingtona, po dva dolarja bankovci imajo sliko predsednika Jeffersona, Lincolnova slika je na bankovcih po pet dolarjev, slika predsednika Alexander Hamiltona pa je na bankovcih po deset dolarjev. Na ozadju dolarskega bankovca ni nobene slike, samo okraski, ozadje dvodolarskega bankovca ima sliko Monticella, petdolarskki bankovci imajo v ozadju sliko Lincolnovega spomenika, desetdolarski bankovci pa poslopje jvane zakladnice, v Washingtonu. Novi bankovci so dva in 11 šestnajstink palca široki in šest palcev pet šestink 1894 - 1929 MATI VSEH SLOVENSKIH BRATSKO - PODPORNIH JEDNOT IN ZVEZ "KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA" te ob slavnostnem praznovanju 35 letnega obstanka vpraša: "Si li njen sin, si li njena hčerka?" Ako nisi, zakaj nisi? Postoj! Pomisli! Odloči se! Stopi pod njeno okrilje! Ne odlašaj, da ne bo prepozno! Več kot ti zamore nuditi ena ali druga bratska podporna organizacija, ti nudi K. S. K. Jednota. Najd $3,600.000.00 dolarjev je iaplačala raznih podpor. Njeno premoženje anaia nad $3,200.000.00. Je nad 100'; aolventna tako v odraslem kakor tudi v mladinskem oddelku. Ima 182 krajevnih društev in šteje nad 33,000 skupnega članatva. Sprejema članstvo od 1. do 16. leta v mladinski in od 10. do 55. leta v odrasli oddelek. Ako še nisi njen član, pristopi ti in tvoja družina. Pomni, da nesreča nikdar ne počiva. Bodi oprezen! Bodi previden! Zavaruj samega sebe in svoje, za katere si dolžan skrbeti. K temu to opominja prva, najstarejša in najbogatejša slovenska katoliška bratska podporna organizacija Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota m ■tli 'm yiii i nr.^Ti ^ftrrrfTfir Poetopanjejtiilegalizi- Za one, ki ne morejo dokazati zakonitega prihoda pred S. junijem 1921. Dne 2. marca tega let je Kongres sprejel in predsednik podpisal zakon, po katerem oni inozemci, ki so prišli v Združene Države pred dnem 3. junija 1921, ali o zakoniti pripustitvi katerih ni najti zapisa v knjigah priseljeniške oblasti, morejo sedaj registrirati svoj prihod in na tak način legalizirati svoje bivanje v tej deželi. Čim so legalizirali svoj prihod, imajo seveda iste pravice, kot vsak zakonito pripuščen inozemec, namreč smejo zaprositi za državljanstvo, dobi "permit" za povratek v Ameriko po začasni odsotnosti, pozvati svojo družino v prednostni kvoti itd. — Novi zakon, kakor smo že parkrat omenili, ne odpomore le onim, ki so prišli nezakonitim potom pred dnem IT. junija 1921, marveč tudi onim, ki so prišli zakonito ,ali glede prihoda katerih ni najti zapisa, bodisi ker se ne spominjajo, kako so pri-škli ,ali ke je bila storjena pomota v zapiskih. Ta zakon je uradno zvan Public Act No. 962, 70th Congress in je znan tudi pod imenom Vincent-Schneider-Cope-land bili. Zakon prepušča priseljeniškemu uradu, naj izda potrebne naredbe glede načina, kako naj stranke postopajo za legaliziranje prihoda. Bureau of Immigration je ravnokar obelodanil, kako naj bo to postopanje. Kakor znano, zškon stopi v veljavo dne 1. jimja, 1929. Treba vložiti prošnja za registracijo. Vsak inozemec, ki zna, da ni zapisa o njegovi zakoniti pripustitvi — bodisi, ker se zaveda, da je prišel nezakonito, ali ker je bil tako obveščen od natura-lizacijskega ali priseljeniškega urada — sme kadarkoli po 1. juliju 1929 vložiti prošnjo za registracijo svojega prihoda. Ta prošnja se vloži osebno ali po pošti pri najbližjem priseljeniškem uradu. Za te prošnje je bila izdelana posebna tiskovina (Form 659). Prošnji treba priložiti poštni money order zs $20.00 in treba prošnjo podpisati pod prisego pred notarjem. Izpraševanje inozemca in njegovih prit. Kakor hitro mogoče po vložitvi prošnje, bo prosilec obveščen, kam in kdaj naj se prijavi v svrho izpraševanja. Svrha izpraševanja je, da se vgotovi-jo sledeča dejstva: 1. da inozemec ne spada med one vrste inozemcev, ki ne smejo biti naturalizirani, 2. da ni zapisa, da je bil do-tičnik za stalno pripuščen v Združene Države, 3. da je prišel v Združene Države pred dnem 3. junija 1921, 4. da je nepretrgano ostal v Združenih državah, odkar je prišel, 5. da je oseba dobrega moralnega značaja in 6. da ni podvržen deportaciji. Točka 1) se naših ljudi sploh ne tiče in točka 2) je sama ob sebi umevna. Kar se tiče prihoda pred dnem 3. junija 1921'in nepretrganega bivanja v Združenih Državah od tedaj naprej, treba to trditev dokazati p-> tom zaprisežene izjave vsaj dveh verodostojnih prič, ki morajo biti ameriški državljani. Po pravilu morajo priče priti same osebno bodisi ravno tja. kjer se prosilec izprašuje, ali pa v kak priseljeniški urad. ki ni predaleč od njihovega bivališča. Le v slučajih, ako priče ne morejo zlahka osebno priti radi prevelike daljave ali kakega drugega tehtnega razloga, se mesto ustmenega izpraševanja sprejmejo njihove zaprisežene pismene izjave (affidavits) Ako je inozemec stanoval v raznih krajih, mora dokazati svojo trditev o neprestanem bivanju potom zaslišanja ali zapri- seženih izjav dveh prič za vsak kraj. "Nepretrgano" bivanje v Združenih Državah. , Generalni priseljeniški komisar je jako liberalno raztolma-čil zahtevo o nepretrganem bivanju. Odsotnost za dobo šestih mesecev ali manj se ne smatra kot pretrgujoče bivanje v Zdr. Državah. Tudi v slučaju odsotnosti za več kot šest mesecev, ali za manj kot eno leto se bo domnevalo, da ni inozemec pretrgal svojega bivanja, ako jc razvidno, da je imel ob odhodu namen povrniti se v Združene države. Vsaka odsotnost čez eno leto pa se bo smatrala kot da je pretrgala bivanje. Kdor je torej po dnevu 3. junija 1921 odšel iz Združenih DrŽav in se zopet nezakonito povrnil po preteku enega leta, nima pravice legalizirati svoje bivanje. Ce pa je odšel za manj kot šest mesecev in—ob tehtnih razlogih— za več kot šest mesecev, ali za manj kot,eno leto, bo smel legalizirati svoj prihod in s tem svoje dosedanje bivanje v Zdr. i Državah. Dobri moralni značaj. Izprašujoči nadzornik mora ugotoviti, da je prosilec "oseba dobrega moralnega značaja". V to svrho je naloga nadzorniko-va, da ugotovi, v kolikor je to mogoče, vire, iz katerih more dobiti informacije v tem pogledu. Kasneje pa more izvesti potrebne preiskave in poizvedovanja, ki utegne spraviti resnico na dan. Ne podvržen deportaciji. Le malo je razlogov, radi katerih inozemec more biti deportiran po preteku petih let, odkar je prišel v Združene Države. Inozemec, ki je prišel v Združene Države pred dnem 3. junija 1921 in ni zapustil Združenih Držav tekom zadnjih petih let, v splošnem ne more biti 4W*. fd'V če dolgi, ne montirani in ne re-tuširani, ki podata sliko prosilca brez klobuka in pokarajtfa ves obraz. Prosilec mora podpisati fotografiji ™ sprednji strani (ne pa čez obraz). Te fotografiji se prilepita spisu. Izvirnik postane del uradnih zapiskov priseljeniške postaje v onem kraju, koder je inozemec prišel v Združene Države. Du-plikat pa se izroči naturaliza-cijskemu uradu, tako da bo na razpolago, kadar inozemec želi zaprositi za naturalizacijo. V slučaju, da se prošnja za registracijo odkloni iz kakega vzroka, se inozemec obvesti in se mu povrne plačana pristojbina $20. Spričevalo o registraciji. . Tudi inozemec dobi spričevalo (Certificate of Registry), iz katerega bo razvidnd, da je bil njegov prihod legaliziran. Tudi za ta dokument sta potrebni 2 fotografiji, kakršni smo zgoraj opisali. Inozemec bo moral sam priti po to spričevalo na priseljeniško postajo, kjer je bil izprašan, ali, ako živi daleč od nje, na najbližji poštni urad. Bo moral podpisati to spričevalo v prisotnosti priseljeniškega inšpektorja ali pofttarj*. priseljeniški nadzornik podpisati td spričevalo. Praktičen nasvet. Vsi oni, ki pričakujejo odpo-moči od novega zakona in ki imajo pravico legalizirati svoj prihod v zmislu tega zakona, he morejo zaenkrat storiti ničesar do 1. julija tega leta. Kdor bi rad stvar pospešil, si lahko pred tem preskrbi potrebno tiskovino (Form 659), da jo izpolni in odpošlje takoj po 1. juliju. Ta tiskovina pa še ni na -razpolago, pač pa utegne biti na razpolago v kratkem času. Svo-ječasno priobčimo natančnejše podatke o vsem postopanju, čim bo mogoče dobiti informacije o praktični strani postopanja. Župan: "Ali si oni dan slišal, ko je Lončar v gostilni pri "Jelenu" zabavljal čez mene?" Svetovalec Dobrila: "Seveda sem slišal." "Kaj pa je pravzaprav rekel?" "Je rekel, da je naš župan lump in nič vreden človek in da to lahko tudi pismeno da, kdor to hoče." "No, in si dal to izjavo zapisati?" "Ah kaj še, saj smo mu tako vsi verjeli." XVIII. IZKAZ PRISPEVKOV ZA VSESLOVENSKI KAT. SHOD Dr. sv. Jožefa, št. 110 KSKJ., Barberton, O. ...._________ $ Dr. Marije Čistega Spočetja, št. 85 KSKJ., Lorain, O. Podružnica S. Ž. Z., št. 6, Barberton, O. ____________iT Članstvo društva sv. Jožefa, št. 220 KSKJ., v West Pullmanu, IU. Po $1: Frank Gabriel, Anton Fugger, Paul Mikula, Anton Kohe, Joseph Potichnig, Frank Fugger, Mary Mikula, Alois Mihi, Joseph Rehsman, Joseph Gabriel. Skupaj ....................................... Rev. Anthony Bratina, Steelton, Pa. . ............. Frank Bambič, Fredonia, Kans............................... John Poljak, Argo, 111_____________________________________________ Frank Trobec, Summit, 111. ........................................ John Nagode, Summit, 111...............................;........ Nick Badovinac, Richwood, W. Va. ......................... Dr. Jezus Dobri Pastir, št. 32 KSKJ., Enumclaw, Wash. ' Joseph Malnerich, Enumclaw, Wash.............................. John Polajnar, Enumclaw, Wash. _____________________________ 10.00 8.40 5.00 10.00 5.00 5.00 .80 1.00 1.00 1.00 5.00 1.00 •;50 .. , , Marko Bluth je nabral v Jolietu. Marko Bluth, $2; po deportiran. Sicer je res, da ne- $1. John 2elko, Anna Kozlevčarf Mihael Vriiit Andrej katere vrste inozemcev morejo; Kolman Mary Kuhar John Kramarich. Johanna Kralj, biti deportirane vselej, namreč ; Mary Mete6j Agus* Turk. Mary Flajnik, Mary Vraničar, inozemci, ki so anarhisti ali za-|Katarina Petrič Frank stigUč Frank Koreyc in Anton govarjajo nasilno strmogljav-| Shukle. Mike KolenCt 75 centov; ^ 50 centov. Jakob Ijenje ameriške vladavine, na-iPllCt Mary Babi<*. Karolina Gregorich, Joseph Božič, dalje osebe, ki se bavijo s pro-, John Grabrian; Joseph Gucken> 30 centov; po 25 cen-stitucijo, in inozemci. ki so bili j tov: Jakob Gombach, John Kren, Mike Smrekar, več kot enkrat obsojeni na vsaj Katarina Vertin, Mary Laurich, Anton Juršinovič. Skupaj Anton Koren, Chicago, 111. ........... ............................... John Cernič, Chicago, 111_________________________________________ leto dni zapora radi zločina, vse-bujočega "moralno hudobnost". Registracija prihoda Izpraševanje inozemca in prič se vrši pod prisego v obliki vprašanj in odgovorov. Po izpraševanju mora izprašujoči nadzornik pripraviti poročilo o tem, kar je ugotovil glede zgoraj navedenih šestih točk, in poslati to poročilo generalnemu priseljeniškemu komisarju. Ako on najde, da so podani dokazi zadovoljivi, izda povelje, da se za inozemci napravi "record of rc- 22.70 2.00 1.00 Skupaj zadnji teden Zadnji izkaz ............ $79.40 1.079.03 Skupaj v blagajni _____________________________________________ $1,108.43 Vsem darovalcem naj ljubi Bog stotero poplača. Naj omenim Mr. Marko Blutha iz Jolieta, kako se je trudil od hiše do hiše, da je pridobil lepo svoto $22.70 za katoliški shod. Bog naj mu be plačnik za to plemenito delo, kakor vsem, ki se zavedajo narodnega in verskega prebujenja v verskem ter narodnem oziru. Bratje in sestre, hitimo, da bomo pripravljeni kej* čas hiti, sedaj je zadnji mesec. Shod je pred durmi. Ker vem, da je še dosti dobrih src med slovenskim narodom po gistry" (zapis) v dvopisu. V'to, Ameriki, zatorej popiagajmo vsi, tako da bo lepši uspeh ter da svrhn trphn niwllnii+i __i____._i«» . _-«•,• svrho treba predložiti dve foto-1 se bodo veliki stroški pokrili. graf i j i, eno in tri četrtino in-široki in dve in eno četrtino in- Z narodnim pozdravom! Na svidenje pri Mariji Pomagaj! Leo Mladich, blagajnik. AmrioM & Savins Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu GLAVNI St PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vam nosi lepe obresti. , -^j Kadar hočete poslati denar v staro domovino, pošljete ga najceneje po naii banki. \ : SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI IIIIIIIIIIIIIIHIIUIIUIIIIIIIHIIII..........1111II111II ti 11II11111II1111M 111 II n III1111111 »111111111111111111M111111111111 >1M11111IIIII11II11111 cro SKUPINA ČLANOV ORLA, CLEVELAND, O. Nekaj izmed teh telovadcev bo nastopilo dne 6. julija v Chicagu povodom orlovske akademije in na katoliškem shodu. ♦ (Dalje ns 4. strani.) ležite iz vseh krajev, ne bo vam žal. K sklepu se tem potom lepo zahvaljujem vsem onim rojakom in rojakinjam v Chicagu in Detroitu, ki so me tako gostoljubno sprejeli ter mi izkazali prijaznost na tem obisku. Bog vam plačaj. Na zopetno svidenje! S pozdravom vam vdana Margaret Sunich, nad 30 let članica KSKJ. ——O- ' SMRTNA KOSA Chishotm, Minn. — V sredo, 26. junija je umrl na Evelethu v Moore bolnišnici sobrat Jakob Mlakar, star 59 let, samec. Bil je član društva Friderik Baraga, št. 93 K. S. K. Jednote. Doma je bil iz vasi Više-vek, fara Stari trg pri Ložžu. Pogreb se je vršil na Chis-holmu 28. junija ob 9. uri dopoldne iz cerkve sv. Jožefa. Naj v miru počiva. John J. Sterle. ZAHVALA Predno odpotujem na obisk v start) domovino, me veže dolžnost, da se javno lepo zahvalim vsem mojim dragim znancem in prijateljem za takozva-no "Farewell party," katero so mi priredili. Iskrena zahvala tudi za lepo darilo, katero bom skrbno hranila in visoko cenila kot dragoceni spomin na moje prijatelje. Posebno hvalo izrekam Mr. Josip Fajfarju in Mr. Silvester Hrastarju, ker sta se za to največ trudila. Enako lepa hvala našim znanim kuharicam Mrs. Maks Omerzel, Mrs. John Terselich, Mrs. Josip Fajfar in Miss Ani Medic. Vsem mojim dragim znancem v Chicagu, BL, ter drugod kličem: Imejte se dobro! Na zopetno srečno, zdravo in veselo svidenje! Miss Mary Janesh. Chicago, HI., 1. julija, 1929. (Adv.) NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjam žalostno vest, da je po kratki bolezni za večno zaspal moj ljubljeni soprog, oziroma oče JOSIP NOSE Umrl je 2. junija, pogreb pa se je vršil 5. junija na pokopališče sv. Jožefa ob obilni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. , Na tem mestu se najlepše zahvalim za vsestransko pomoč ob času bolezni in žalosti: moji sestri Frances Kos in njenemu soprogu. Nadalje lepa hvala Frances Kos ml. za podarjeni krasni venec, kakor tudi ostalim darovalcem cvetlic in za naročene sv. male družinam: Rudolf Koleto, Martin Planinšek in Mike Ko-lenc. Hvala lepa tudi Mike Papeshu ml. na Cora St., ker se je potrudil in nakolektal za cvetlice in sv. ma»e. Srčna hvala Fred Jurmanu in Franku Kos, ker sta stala ob strani na njegovo zadnjo uro. Hvala vsem, ki so ga obiskali ob času bolezni in na mrtvaškem odru ter ga spremili na zadnji poti. Ker nam na tem mestu ni mogoče vseh imenovati, zato vam kličemo: Bog vam vsem stotero poplačaj! Tebi, dragi soprog in oče pa želimo sladek počitek. Naj Ti bo lahka ameriška zemlja! Žalujoči ostali: ANTONIJA NOSE, vdova, sinovi in hčere. Joliet, III., dne 6. junija 1929. NAZNANILO IN PRIPOROČILO DAN NEODVISNOSTI prične za vas v trenotku, ko spoznate, da ne smete zanemarjati svarilna znamenja narave kot: utrujenost, glavobol in slaba sapa. Začnite takoj jemati . . , rRlNERJEVO GRENKO VINO In kmalu bode vas nered izginil. To zdravilo čisti želodec in drobovje, pomaga ledvicam in jetram k boljšemu delovanju, in oživi ves sistem. "Philadelphia, Pa., 10. junija. Poskušala sem že več različnih sredstev, toda dosedaj sem pronašla, da je Triner-jevo grenko vino ie najboljše zdravilo za želodčne nerede. Mrs. Ameliu Brummer". Pri vseh lekarnarjih. Vsem Slovanom v Pittsburgh u, Pa. in okolici vljudno naznanjam, da sem otvoril novo urejeno trgovino s cvetlicami V slučaju poroke, krsti je, veselice, pogreba itd. ko potrebujete cvetlice (šopke in vence) se obrnite na: Frank Gorišek 5336 Butler St. Pittaburgh, Pa. Telefon: Fisk 2622 Svoji k svojim! KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Ime .............................. Nasly Mesto Posestvo naprodaj. Naprodaj je 35 ha veliko posestvo, od tega polovica gozdov, ob državni .osti tik koiidvora v Škofljici pri ljubijalii. V htii je stara dobro znana gostilna "pri Spančku", javna tehtni, a, električna razsvetljava in elektriki foeoa za stroje itd. Posestvo prodam z živim in mrtvim inventarjem vse v najboljšem stanju za 14>0 Ohio, cendants—become less and less enthusiastic over the Fourth of July, as feature of the game. Jolly Pals A. H. O. A. Kurelic. ss ..................... ........ 4 1 0 0 Toffant, lb .............— ........ 3 0 1 0 Skully, lb ....................... ........ 0 0 0 0 ........ 3 2 0 0 Vidervol, 3b ................... ........ 4 2 0 0 Butkins, rf .................... ........ 3 1 0 0 Kosoglav. rf ................... ........ 1 0 0 0 Zupančič, 2b ................. ........ 3 0 2 0 Anderson, If ................. ...... 1 1 1 0 ........ 4 2 16 2 Kobe, p ..........-............... ........ 1 0 1 0 1 1 0 0 Total* ........28 10 21 2 Hearts A. H. O. A. Walters, 2b ................... ........ 4 1 1 0 Kenny, If ....................... ........ 2 0 0 0 Myles, lb ......................... ........ 3 0 5 1 Kent, c ............................. ........ 4 1 8 1 Brom'ski, rf ................... ......... 0 0 0 0 Pinto, rf ......................... ......... 2 0 0 0 ......... 3 0 0 1 Sewell. 3b ....................... ......... 1 1 2 1 Majestic, ss ................... ......... 3 0 0 2 8harkey, cf ..................... 4 1 2 0 Totals .................... .........26 4 18 6 King's Jolly Pals ...... .....231 302 -11 YAKOS-VERHOTZ aging persons come to regard their, Miss Agnes Verhotz, daughter of birthdays as nuisances rather than Mr ancj Mrs. Frank Verhotz, 15218 as occasions for merrymaking? Holmes Ave., Cleveland. O., became We do not think so. The Fourth the bride of Mr. Joseph Yakos, son of July means more to Americans of Mr. and Mrs. Joseph Yakos Sr., than the anniversary of the day on 675 E. 156th St., Cleveland; O., on which our country asserted its inde- june 29th, at St. Mary's church, pendence. On that day something Holmes Ave. Rev. Father Slaje offi-clse besides a new nation came into, Ciating at the nuptial ceremony, the world. Political liberty for the1 The bride was attended by Miss common man, the principle that gov- Marie Rayer. as maid-of-honor and crnment rests for its support on the Miss jean Marincic as the brides- consent of the people and not on the will of an armed or privileged class, a wider opportunity in life for every citizen, however humble, the assertion in short of the dignity and maid. The maid-of-honor's gown was of pink and green Taffeta and the bridesmaid's gown was carried out in Orchid and Yellow. Mr. Felix Verhotz, brother of the value of man, quite apart from any bride attended the groom as best of the distinctions of rank and pow-! man, and Mr. John Yakos. brother of er—that is what the Declaration of the groom was the usher. Independence is about. So long as a reception was held at the home our Jiation believes in those things 0f the bride's parents for many of and'maintains them it will continue their friends. to celebrate the Fourth of July with The bridal couple will make their enthusiasm, and all the other people home at 15405 Holmes Ave., Cleve-of the earth may well celebrate it land, O. ^ With ^ Go To The Game. Next Sanday! —-o- Daughter: "What did the specialist gay about Auntie's frightful attack of kleptomania?" Mother: "He said she must take things more quietly in the future.'' -Is the world round?" school teacher asked the little boy. "Una" rTTTT.t.lITITlIIlIlIlXJJLLU BOOM! BOOM! FIREWORKS t'l KAY JAY BLOWOUT —Fourth ef Jaiy— Cloverleaf Gardeaa (Ptntar's) E. 288th St., Mrtrtfc of Lakeehore Blvd. Immaculate Hearts ..........001 050 0— 6 Runs—Walters, Kenny, 2; Myles, Pinto, Pep, Kurelic, 2; Lach, 2; Vidervol. Zupančič, Anderson,, 3; Lobe, Kobe. Errors—Immaculate Hearts, 4; King's Jolly Pals, 1. Two-base hits—Kent, Sharkey Lobe. Three-base hit—Butkins. Sacrifices-Toff ant, Anderson. Stolen base—Tof-fant. Base on balls—Off Kobe, 10; off Pepe, 7. Struck out—By Kobe, 11; by Zak, 6; by Pep, 6. Umpire—A. L. Reese. Scorer—McCampbell. CONGRESS AND K. S K. J. DAY AT HAND Months of hustling and preparation will terminate this week-end when the stage Is set for the All Slovenian Catholic Congress to be held in Lemont, 111.. July 8th. 7th and 8th. On July 7th, Joliet. HL, the seat of the K. 8. K. J. will offer members of the Union a program whieh will officially commemorate the thirty-fifth anniversary of the K. 8. K. J. Both celebrations will be held simultaneously, but arrangements have been made so, the programs will not conflict The committees in charge of the Congress, and the K. S. K. J. celebration In Joliet are assured of a large attendance for all railroad lines have conceded to grant lower rates to and from the scene of the affairs. Further assurance of a large attendance is substantiated by the fact that the Slovenian Catholic publications have been rendering an unlimited number of columns for the oublicity of the propoaed programs. Judging from the reports of the various communities, appearing In the Slovenian publications, the com-•nittees have obtained the cooperation of a large group of Slovenian Catholics. Last but not least, the committees charge have been working earnestly over a period of many months to complete arrangements, and no ioubt, their work will bear fruit Slovenian Catholics should lend their assistance by attending the Congress, and the K. 8. K. J. members owe it to their Union to attend the K. S. K. J. celebration. Lemont •s only a short distance from Joliet, so both affairs may be visited by anyone attending either of the two celebrations. With lower railroad rates and the opportune July Fourth holidays, plus he opportunity to acquaint oneself rvith fellowmen of the same ideals, *e urge you all to attend the Midwest celebrations over this coming Tee k-end, and thereby fulfill the anticipations of the committees, and at the same time, do justice to your nationality, religion and our K.8.K.J -0- FROM WEST ALUS, WIS. Milwaukee nor West Allis has been heard from on "Our Page" since the last baseball game. West Allis vs Joliet. I will therefore make.my first bow to Our Page. Readejs and I trust you will bear with my self-ln Production. In this instance, however, I have the Joliet baseball members of K S K. J. and their fans in mind. To begin with, they walked off the field with the "bacon." The proud victors then straightway with their ladles fair paid a surprise visit at my home with such a "whoopee," that one could not mistake it for anything else, and I am taking this opportunity to thank them for this visit and ask that they kindly overlook the Impromptu hospitality which at that time was all we could extend them I take great pleasure in mentioning some of those who were present. Mr. Mrs. Matt Jurecic, the Misse? Elizabeth. Znldarsic. Ann Stefanich, Kate Gurka, Olga Gerchor, Kate Nemcevic, Agnes Stukel Babe Stukel, Messrs: Mike Sekola. Umpire Paul Lukonec, Jack Doyle, Peter Kochevar. John Macak, Frank Bozic. Charles Roston. Joseph Judnich, John Luko iiic, Frank Zorn. Joe Krall, Joe Stan-fel, John Luksich, Rudy Skull, Tony Skull. F. Churnkovic, Ed. Mutz, Matt Tezak. Frank Datchman, Frank Klanchar. Bill Petrovcic, Joe Pzbleski and Ed. Srdenwater, the bus driver. Some gay but an unmistakably great crowd! I hope I will see you all again very soon and both my parents and I want to aasure you I WAS THINKING Br Radie Tart month something was «8dd here about "dogging it" Speaking of people who act natural, reminds us of a class of folks who do not act natural. These radio announcers—and those who broadcast, •enerally—a word about them There are exceptions among them, of course, but we are talking about than as s class. Certainly correct pronunciation and pleasing enunciation are appreciated and are to be imitated (It you are 50 or 80 years old, however, no matter how fully your pronunciation may be, dont think of Changing. It will be more comfortable for you. People will like you better if you aontinue to speak as you have spoken all these years.) But our friends, those who instruct and entertain us via ether, many of them seem to think that they have to talk like mmebody else In ordsr to make an impression. In other words, they are intentionally unnatural. They employ French words, frequently as if che English language were impover-Tfcefar s's an long, very long, ia fact, too long. They give the Impression that :he pain is by no means a onesided broadcasting gives them a pain. But, pain. It appears to be a great condescension for them to address the mob. • • • Boatonian—The gentleman at station "D. O. G." tries to talk like a Bostonian. The trduble is he can't It is a pleasure to listen to a Bos-tonian or a New Yorker—in fact, to anybody who acts natural. All will agree that It is a pain and a torture to listen to an announcer or speaker who talks with display, with shallow artificiality. He gives the Impression that it is a penance for him to exist and that he does the public a favor when he opens his mouth. He will never know the neaning of penance until he hears his own voice. If these announcers ipeak at home as they do over the ?ther, their folks do not understand them. Some of than are splendid; it is a pleasure to hear them. Some yt them are natural. Others apparently speak a different language before the "mike" than they do in Iheir homes. • • • Startling—It has been reported that this department has actually been read by three or four people. When this hews come fh ft1 swl&t us off our feet. But, it is encouraging to know .hat the linotypist and the writer have not simply been playing a duet all these months. • • • Marvelous—Everything is marvelous these days. The position that Theodore landed, after he looked for a Job six months is marvelous. And Dorothy's disposition that's marvelous Last night Dorothy met a boy friend —another one and he's .... The car, the bus that Pa Just bought, that's the same. Mother made a cake, she made a cake, no bakery product and this cake was marvelous. Without that word, many a person would be tongue tied. Wisecrackers in the bleachers will chew their green faster and say: "You would look at it that way." • • • Gosh—Requests come in that a picture of the writer of these reflections be published. You see, my uncle is really the brains of this department. I discuss things with him and he tells me, like the real hage he is what to write. Still the underlying reason is: We want to be different. Just because others have their pictures published at the slightest provocation, my uncle and I think that it is more original and conservative to stay out of the picture. Anyhow. BASEBALL SCORES STANDING Of The Eastern Baseball League Collinwood ........................................................4 Cleveland ..................................3 Barberton..........................2 Lorain ................u,..................................2 .666 .600 .400 .333 Results Sunday Jane 31st: Presidents, 10; Lorain, 6. St. Joseph Sports, 8; St. Joseph Magics, 3. Jolly Pals, 11; Hearts, 6. again that your visits shall be wel- the right camera has not yet been invented. A very obscure lens is BAB B L Rg Dedicated to the Misses GEE DBS ' J J Today's Editorial: Sometimes Toe Have Te Make a Deer Se Opperta-nity Will Have Seme Place Te Knock Perhaps some of you folks think that I went and found a June bride because I haven't been doing much with this line or two of Babbles. Who knows? Maybe I did. I just returned from a trip to Buffalo, and If you think I haven't enough to do at present, buy yourself a wreath. I have been very negligent in not writing to my reader friends, butaš the boss says, business before pleasure. Just wait and all the letters will be answered. I have something to tell you, which may and may not interest some of you folks. A friend of mine put a bug In my ear by saying it would be a good idea to go to Chicago and Joliet over the Fourth, and at the same time, be present at the All-Slovenian Catholic Congress and the K. 8. K. J. celebration in Joliet HI. Jaz nisem Slovenec, but I think .1 can mix with them anyhow—in fact I have been doing It regularly. So just be prepared to meet me. I am sure I will enjoy making acquaintances. H you recognize me and approach me saying "Are you Gee?" You may win a prize, because so far, no one has identified me. Just a tip—I have curly hair—now—weigh about 150, stand five feet eight and three quarters, and like a good time. That is Ugft, and I hope I meet you In either^hicago, Lemont or Joliet. Talking about the fads, what has become over the young women? Now that the sun-tan powder fad has been pushed aside by glaring sun rays on sandy beaches, the young ladies have decided to let their hair grow. What can we men do to be different? I suppose we will have to raise mustaches. My. but that would ie funny! Can you imagine me with a ipustache? Won't you? I have been reading over some of X-Ray's and Dox' stuff, and let me tell you, those boys sure know their stuff. They make me look like an amateur—which is not far from the truth. With a little practice and perseverance, and toleration on the part' of the publishers. I may rank first—after the last—some day. This is what came in the mail the >ther day: My dream man: Would that you were here to help me count the millions of Ariaona stars. Tis not that this is a man-forsaken country, but somehow or other, I know that you are good In mathematics and would not mtos a star—especially with a nice little brunette like myself aside of you helping you to count them. H you are interested, just say so and I win ask Dad to make arrangements so you can spend your vacation here. Please let me know. Ever dreaming Arizona Rese. And this is what I think: Dear Miss Arizona: What a cruel world this is? So {much work—up to my neck and over, and here you send me such a nice invitation. Thanks a lot! I certainly am interested but that is about as far as it will go, I guess, because I do not know just when I get my vacation—perhaps late in the fall— and if I do—I will sally to the woods where I can watch the colorful foliage as it merry-go-rounds barren trees in a frost-bitten atmosphere. Can Arizona offer me that? If YOU are interested let me know. Always, the same Gee Dee. WHY I WANT MY FRIENDS MINOR FIGURES IN TO JOIN K. S. K. J: GETTYSBURG FIGHT come at all times. Three cheers for the gang! Mary J. Francieh. o-- * ■ . NOTICE Baseball managers and reporters who have been sending in incomplete box scores,' please note that it Is our policy to publish only complete box scores. As to the publication of box scores, we-draw your attention to the fact that we cannot accept any box score or report that is not.in the office of the Glasilo, before 8 a. m. Monday morning. The 9 a. m. dead-line applies only to baseball reports. Other material that is to be considered fof publica- —-— . b mil_ tion, must be in our office not later P°ured into the ear by .a than Friday noon, prior to the Tues- needed. — My uncle's picture really should be published. But he refuses to pose. We'll just have to drop the matter, that's all. Curls—We noticed a little girl the other day—about twelve or thirteen years old—beautiful ringlets. They hung carefree and graceful over her slim shoulders. She looked so much like a girl. • • • Song.—This world is dreaded hi music. Jazz, operas, ballads, symphonies, mammy songs, written and sung by the practical and sentimental sons of Ephralm. and Manasses—modernistic. caphonies and noted threorodies, July 7th: St. Joseph Sports vs Presidents, Cleveland. Barberton vs Lorain, at Lorain. at ATTEND THE SLOVENIAN CATHOLIC CONGRESS -o Wife: "Why do you go out on the balcony when I sing? Don't you like my singing?" HUbby: "It isn't that I want the neighbors te see I'm net beating day of intended publication. We kindly ask our contributors to please cooperate with us in" the matter of sending in their material early so we can oblige them as per their request. -o--- ATTEND YOUR LODGE MEETING -o- OUR PAGE ADVOCATES 1. Extensive sport program, 2. K. S. K. J. Baeebafl Leagues. 3. Tennis tournament 4. Bowling tournament 5. Golf tournameht 8. Basketball league. 7. An slfeMIe fund. 8. A national K. 8. K. J, athletic lion song writers and by numberless orchestras. Some of It is really worth while and enjoyable. Generally speaking, it is to be regretted that most of it cannot be immediately poured out of the ear again. It's the torn-tom-tom appeal to the primitive and barbaric in man. Most of the renditions take us back to the mountains of interior Africa where thq natives are galloping and screeching around the ruby, crackling fire doing the ohginal whoopee. All that remains for us is to climb a coconut tree, screach and throw the hard-shelled- fruit at each other, and we shall have bridged the chasm. ATTEND THE SLOVENIAN CATH* OUC CONGRESS BY FRANCES MOGUS, East Pittsburgh, Pa. The K. S. K. J. Glasilo is one paper that is worth while reading because It contains the most interesting faiths. It also has the latest news and happenings of the world. The most interesting part of the K. S. K. J Glasilo is the English section. When a person comes home from work and is very tired, all they need to cheer them up is to pick up a K. S. K. J. Glasilo, to know all the news. The sporting and social section is another good part to read as everyone is interested in sports. My friends are complaining about not having anything to read and I told them to join the K. S. K. J., if they want something good to read. There are many people in the world who would like to read such a paper if they only had a chance to get one. Most of the people that I know of get the K. S. K. J. Glasilo and sa> It is the best paper that they know of, that is the best to read. My friends would like to join the club because they say it is the best place to be a member of, and because you are sure of getting all that you paid, at the death of some one in the family. The money that you put in, is never lost. There are a few people who wouldn't like to join such a lodge if they only could. I know of a number of people who say that the club where they belong is of no use paying, and I told them to join the K. S. K. J. I also told them that it is the best place to join and invest your money and they, if that is the case, they will endure all trouble to become a member. When I told them about the K. S. K. J. paper and how wonderful it is to read they say if it is nothing else its the paper that they want. Even some wealthy people that I know, say they would like to join just to get the paper every week. If you did join a different club, you should join the K. S. K. J. and see how much money you would save by it. My friends worry so much about their lodge wondering how and where they will get the money to pay such a large amount. I advise them to join my club and they will save half of what they pay. Some of my friends asked me to let them see the K. S. K. J. paper. No sooner had they looked at it than they said it was a wonderful thing to read. They looked at the English part especially. I am glad I am a member myself as nobody knows the value I possess as a member. I would also like my friends to join as none of them are so extra wealthy to throw money away in other lodges, while they would save all that they would have to throw away elsewhere. Don't forget the K. S. K. J. club for men and women. So be sure to join the K S. K. J. society now. -o- MIDWEST MANAGERS Business managers of the Midwest baseball league are kindly asked to mail copics of box scores of all your home games to the statistician, Walter Smith,, 1826 W. 23rd St., Chicago, Illinois. Before sending in your scores, be certain that they correspond with the opposing teams' scores. Please cooperate so a complete batting average list can be compiled. Sixty-six years have passed since the battle of Gettysburg, but even schoolboys have in mind the main events of that decisive struggle of the Civil war. - They know of Meade, thrust into command of a great army three days before it was to be drawn into one of the outstanding battles of a century; of Lee, the beloved, cheered even by the wounded among his broken troops, despite failure and threatened disaster: Hancock, who shed his blood defending the fighting ground he had reported as "not unfavorable with good troops;" the taciturn Longstreet and many more. v But there were some who played minor parts 'in the pageant, without military status and with no legitimate place in the picture, and also won their bit of fame. Among these was John Burns, seventy-year-old Gettysburg constable, who shouldered a musket on the memorable first day of July, 1863, and joined the skirmishers in the open field. He received three wounds, fighting with the Iron brigade, and was taken prisoner, but he survived to bs embraced by Abraham Lincoln. Among the foreign visitors with the army of northern Virginia at Gettysburg was . Lieutenant Colonel Fremantle of the Coldstream guards, oldest regiment in the British army. About noon on July 3, Fremantle and an Austrian visitor rode off in search of a commanding position from which to view the impending spectacle without being exposed to federal artillery fire. They headed for the cupola of a church near the town of Gettysburg. Before they reached the limits of the town the artillery duel commenced, and the earth trembled under the roar. Somewhere on their way they had been joined by a twelve-year-old boy cm horseback, and he was with the officers when they rode into a heavy cross-fire. "This urchin," Colonel Fremantle recorded, "took a diabolical interest in the bursting of the shells, and screamed with delight when he saw them take effect." The Confederate army had the "heroine" of Gettysburg. A single line of type in the official records of the War department is her epitaph. Reporting, two days after the battle. the burial of 1,629 Federal and Confederate dead at Gettysburg, Brigadier General William Hays concluded: "Remarks: One female (private), in Confederate uniform." Who this girl or woman was. whence she came, with what command she came, or by what trick of fate she was swept into the ranks of Lee's army are unanswered questions. , -0- DEW DROPS By Helen Stersaj Dew Drops, Dew Drops, what is it you'd like to say Dew Drops, Dew Drops, what is it you'd like to play Dancing or prancing on the lawn Sprinkling, twinkling just before the dawn Pretty little dew drop that sparkle in the sun. ^ Dew Drops, Dew Drops, tell me is it fun? The Dew Drops that rests on the flowers The Dew Drops that vanish with the showers, The twinkling sprinkling little Dew Drops. Pred kovačijo leži Vidučev Tone s krvavim, strašno ožganim licem ,umira. Roke grebejo v pesek. Le deset korakov vide se vije v strašnih bolečinah podobno mlad človek na tleh. Gnojne vile mu tičijo globoko v križu. Ob strani stoji muta-sti brat Vidučevega Toneta Maščeval je svojega brata. V Kobalovi krčmi sedi njiju oče, stari Viduč. Pravkar je v enem dušku izpraznil pol bokala vina. Vesel je. "Oženil se bom," pravi, "kaj bi z vdovištvom v šestdesetem letu. Sine bom imel, da jih bo minu se je bil komaj zavedel še več za punt.' ' Tedaj ga pokličejo k sinu. Gre, omahne nad mrtvega in ječi: "Zdaj sine imel, zdaj!" Kima z glavo, se prijemlje zanjo. Ves je siv. Ne joče, ne tuli, le kraka, kakor da se mu pljuča trgajo iz prsi. "Imel sem ga, pa je umrl, da je pogubljen!" Tisto uro je izgubil tudi sina mutca. Nihče na svetu ga n> več videl. "Imel sem ga, pa je umrl, da je pogubljen za večne čase!" Ob treh, ko se je oglasil zvon pri Svetem Mavru, je začela stara in za smrt bolna Kragu-ljeva teta v blodnji prepevati. Pela je dve uri. Ob petih je bila tako slaba, da so ji svečo prižgali. Ob osmih je začela umirati. Tedaj se je dvignila kakor nekako okostje s svojega ležišča domača hči Tončka, šla k bolni teti, jo prijela sa roko in vprašala r "Teta, ali boste umrli?" Starka je gibala s suhimi ustnami. "Vidim! Koliko krvi, koliko krvi! Sest tavžent šest sto" . .. Ženo trese grozna mrzlica, ves prostor drgeta z njo, slika na steni. Od daleč ječi zvon svetega Mavra. Otroci bijejo plat, možje in fantje so že šli ! Tončka gleda ha teto, ki je pokojna. Ali je že umrla. Ni umrla. Drami se, skoraj glas no govori: "Angel me je za roko vzel pa sva šla. Strašna je brv preko, nobena britev ni bolj ostra. Tam sem visela nad temo in nazaj pogledala. Moj Bog! Kaj sem videla krvi, žalosti in solz. Otroci vpijejo, lačni so. zebe jih . . Starka joče, roti za tolažbo. "Lačen bo, kdo mu bo dal jesti?" "Jaz, teta," obljublja Tončka; veruje, da bo. Vidi tetinega sinu, lepega Janeza, ljubi ga. "Smrtni pot pot ga bo oblival, kdo mu ga bo obrisal?" toži teta. ; "Jaz, teta!" se roti Tončka. "Od vseh bo zapuščen! Kdo ga ne bo izdal?" "Jaz, teta!" Svetega Mavra zvon se je iz-ječal, molči. Noč in groza pred mrtvimi je nenadno segla deci v srce. Pa so zbežali. Noč je dolga. Sredi brezkončne se je utrgala Kraguljevi teti na Mo-drejcah izmučena duša iz telesa. Tončka je sklenila roke: "Za njeno dušo, za dušo njegove matere!" "In tudi zanj," je pristavila. Samo za nesrečno dušo Vidučevega Toneta ni molila. Nad Gorico. Podseli je šla napeta vrv od Šavlijeve kovačije čez cesto h Kobalovi krčmi. Kadar so prišli ljudje mimo, so vprašali zakaj. obstali, vstopili pri Gre-goriju in kropili. Mnogi so oboedeli v hiši, da počakajo na pogreb. Nihče -jih m silil na- na __ Boka so se ustavljali« ^o se je »danilo, jedilo ob«nv kvi tri sto mo*. Solkand so odprli krčme, ki so jih ljud* je takoj napolnili. Tokrat je prišel po opravkih v Solka* mesar Janez Pavšič iz Kronber-ga. Slišal ie, da so prišli ljud-le delat obračun z Bandelom, (D«li* prihodnjič.) CLEVELANDSKE VESTI -t ' —Sedem oseb je bilo ubitih žadpjo nedeljo od avtomobilov v državi Ohio, in med njimi je tudi Slovenka Miss Jennie Koren, stare 21 let, stanujoča na 1113 B. 141st St., rojena v Barbertonu, 0. Vozil je Mr. Hlad iž 64. ceste, ko so blizu Parme,: 0., zadeli v neki drug avtomobil, ki je s silno naglico prišel nasproti, in se Mr. Hlad ni mogel ogniti - radi- nekegja drugega avtomobila, ki je stal ^redi ceste. ..Ranjka zapušča Nariše in dve sestri. R. I. P. i —Umrla je Margaret Basar, edina hčerka družine Basar na 14313 Kingsford Ave. ftčerka je bolehala že od mladosti, in so se stariši preselili tja v na-di, da bo radi boljšega zraka čajo v Tolmin in bodo padli na. [ozdravela. Hiša se nahaja bli-denj. To je bilo staremu biriču 140. ceste in Miles Ave. Pri zadetim starišem .naše globoke sožalje! v —North American banka, glavni, urad in podružnica v Collinwoodu bo zaprta v sredo popoldne in v četrtek ves dan, to je v sredo, 3. julija in v četrtek 4. julija radi praznika. Trgovine pa bodo odprte ves dan v sredo 3. julija, zaprte pa bodo ves dan v četrtek 4. juli- prej. Drugi pa so nadaljevali pot v večjih in manjših skupinah proti RoČinju do Solkana, kjer se je imela zbrati po dol-govoru vsa kmetiška vojska. Mrtvega grofovega uradnika pa je zapeljal v pondeljek zjutraj kmet iz Ušnika — pri hiši so rekli pri Hudiču — v Tolmin. Nekako isti čas, ko je mož pri« peljal mrliča, so se vzdignili kmetje z ViduČevim na pot. Do Čiginja so šli v sprevodu sami moški. Sele potem de Volč se je nateklo žensk in otrbk. Mohor Kacafura v Tol- po prvi grozi, ko je videl mrtvega mladega sodnikovega nečaka; zdaj je zvedel; da gre temna množica kmetov od Ušnika ha Volče. Verjel je, da se vra- dovolj. Kar nič se ni več po-mišljal, pospravi) je svoje malo b6gastvo, nepotrebnih cunj sploh ni imel, ker ni bil niče-muren, in jo brez slovesa, brez odpovedi pri grofu mahnil na Modrej, mimo Stopca na Bačo. Idrijo in Slap. O tej poti je sodil, da bo mirna. Do smrti upehan je prišel na Vrata in prenočil pri Občnarju. Naše) ie le streči kakor je bil kot go sposki človek vešč in navajen, delal se je silno vljudnega, kar tpu je kaj pristajalo. Na ti* hem si je seveda mislil, kake žalostno bi se utegnilo obrniti, če bi stopil ta ali oni upom« človek v hišo, ki ga pozna. Imel je srečo. Bilo ni nikogar in za dober sprejem ae j« skušal Mohor Občnarici vsaj na ta način skazati hvaležnega, da je jemal po vrsti njene otroke na kolena, da so jahali in jej Mohor pel prečudno pesem v tujem jeziku, ki je malim ui jala in so si kmalu zapomn odpev: "Pulver und Blei, alles entzvei, hurra!" Drugo jutro, ko se je bil na-spal in odpočil,, je šel Kacafura čez Cepovan in Grgar: Nepoznan je hodil spod Cepovana do Grgarja z upornimi kmeti od Lokev in Lokavca. Bili so dobrodušni ljudje, dasi so imeli težke opalike, palice strahotno podkovane z žeblji in kosci železa. Imel je Mohor namen sploh potovati z njimi do Solkana. Tako varnega se je čutil med njimi. Pa je začel pešati in oni niso mogli čakati. Prav tisto noč, ko je bežal Mohor čez Idrijo na Vrata, so podvizali s Tolminskega po drugi poti proti Gorici Thurnovi hlapci ali bravi, ki jih je bi' prevzel Bandel in prepusti1 Karnelu. Dabi se izognili kmetom v Solkanu, so šli čez Vr. hovlje in Brda. Bili so sicer odločni, če je kazalo zaslužiti, zastonj se meriti s kmeti, se jim ni ljubilo. V Ročinju nam-reč jim je bil pri jahal naproti birič, ki je izgubil Podseli svo-lega gospoda, in jih vrnil. Karnei jih je bil vnaprej pla* *al in napojil. Zastavil jim je v Kanalu pot. Smejali so se mu in ga rahlo potisnili v stran; da se je moral povleči zanj njegov močni hlapec. Zavalil jim je nato sod vina na cesto, da bi čakali, ostali in bdeli Bravi so pili in razsajali dc polnoči. Po polnoči so utihnfl* in pospali. Ob treh je pogledal Karnei skozi okno, ali so še tu in so bili. Ko je pogleda* ob štirih, je videl enega samega, ki je spal na klopi pred hi*' $o. Se ta je bil le njegov lastni hlapec. V Solkanu se ujemati soška in čepovanska pot. Od polnoči dalje je bilo na eni in drugi cesti Zgodnjih "potnikov. Pred --Žadaji torek zjutraj dne g5. junija ja umrl Louis Inti-har, stanujoč pa 14926 Cardinal Ave., za pljučnico. Star je bil 20 let. Bil je rojen v Clevelandu, kjer sapušča stari-le, tri brate in tri sestre, <|ve izmed njih poročene Mary Ko* pučar in Angela Kusar. Naj v miru počiva. , —-Dne (11. junija je gradui-ral na difeavni univerzi države Ohio dr. Herman M. Turk, katerega stariši stanujejo na 6213 St. Clair Ave. V svrho popolnejše zdravniške prakse bo začel z prakticiranjem v Lima, 0. Mladi naš slovenski zdravnik prihaja od priprostih slovenskih starišev, in vsakdo ve, koliko žrtev je bilo treba, da se je izšolal in postal to, kar je danes. Tekom svojih študij se je dr. Turk vedno odlikoval in ga bo naselbina gotovo z veseljem sprejela, ko se vrne v našo sredino, da začne s prakso. Mlademu doktorju naše prav iskrene čestitke kakor tudi njegovi cenjeni družini. —Danes zjutraf je dospel iz Washingtona, D. C., v Cleveland Dr. Leonid Pitamic, jugoslovanski poslanik, kjer ostane *ot gost naše naselbine do 6. julija zjutraj, zatem se pa poda i Chicago v svrho udeležbe Vseslovenskega k a t o l i š k ega shoda. V četrtek večer, dne 4. julija mu bo v počast prirejen banket v Slovenskem Narod-j nem Domu na St. Clair Ave.; stvar ima v oskrbi Jugoslovanski klub. Tega banketa se kot častni gost udeleži tudi tu se mudeči ~akademični slikar, profesor Božidar Jakac. Vstopni- ce za banket ima na prodaj kr*. Kushlan v Slovenskem Narodnem Domu. Dr. Pitamlcu kličemo: Pozdravljen in dobrodošel v našo Slovensko metropolo 1 —V nedeljo, dne 7. julija priredijo združena društva fare sv. Vida velik piknik na Strum-bljevi farmi. Zanimanje za ta piknfle je zelo veliko, kar je znamenje, da bo velika udeležba. Ker se vrši ta piknik za sklad nove cerkve, je dolžnost vsakega farana, da se istega udeleži. . —Kam pa v četrtek, dne 4. julija na največji i ameriški praznik? Nikamor drugam kakor na Pintarjevo farno v Eu-clidu, kjer bo priredila mladina društva sv. Vida in Marije Magdalene (Kay Jay) svoj piknik. Kakor znano, je Pintarje-va farma za piknik najbolj prikladna. Zabave in veselja bc dosti. Cenjeni gostje dobro do-šli! p.t.ii V ij mi ii \ iiiii'i hi mi ij.r'i že nad 30 tisoč starokrajskih ko« smo razprodali in poskuSnja ie dokazala, da koee zvane "KOMET" so najmočnejše in imajo rezilo, ki jim ga ni para, ter jih mi popolnoma jamčimo, kakor tudi vse d rut o orodie. Z naročilom pošljite denar ali poštno nakaznico, poštnino plačamo mi. Cene so: "KOMET" kose z rinko in ključem, 26 do 33 palcev dolge, po $2.50 Ako vzamete 6 kos skupaj, so po ..........................................£225 Kore Poltranke, bolj ozke, samo 30 do 33 palcev dolge, po........$!.&) ...$1.25 ...................£22* ......-------------$2.00 ----------------------lbr_ .......................$1.50 —...................$1.00 ........................J.........81.50 U 6 kos skupaj damo po Kosi&ča, lepa, iz javorjevega lesa ............ Klepalno orodje, ročno kovano, težko, po Brusilni Bergamo kamni, veliki, po ....... Motike, ročno kovane, prav fine vrste, po Srpi, veliki za klepat, po ......................... Ribežni za repo, ročnega izdelka, po .. Plankače za tesanje po ...............................................$3.50 in po $6.00 Literne steklenice $1.20, dvoliterske po .......................................S« .50 Nemike garantirane brivalne britve po ........................................$2.00 Razpošiljamo na vse kraje kakoršnenoli vrste l^ibamvr harmonike želite, kakor tudi fine bakrene kotle, prav po starokrajsketn načinu izdelane. Pišite po cenik! Prt naročilu napišite naslov: Stephen Stonich P. O. BOX 368, ( H1SHOI.M. MINK. Sr---- - -------T----rr-.f- IMPORTIRANE KOSE in drugo orodje iz Jugoslavije. Garantirane kose g rinrkom. 24. 2«. 2*. 30 in 32 palcev »24)0 • Was po 1.78 Srp .90 KUpilnn orodir 1.30 Brusni kamen "Urrfamo" .SO MoUka .»0 Praka .30 u repo z dvrma noirma 1.20 Pcilaina prosta MATH. PEZDIR Bo* 772, City Hali Sta. NEW YORK, N. Y. lllMIlillllllllllllllllllllllll F. K E R Ž E. | 1142 Dallas Rd. N. H CLEVELAND, O. K. S. K. J. Društvom: Kadar naročala zastavo, regalije in drugo, pazite na soje ime ia naslov, te hočete dobiti najboljfte blago za najniije NaT ačrti ia vzorci ZASTONJ I itnn VELIKA KRASNA NOVOST i * « k ' v i / fcM Svete podobe se spreminjajo same v raznih krasnih barvah. Tu imate n-kaj pevirm novec« in otarljivctr«. kar poprej ie ntatr nikdar vi4«U. Te 4«e lcritane av. po-dobe ao importiraae it jtrrope "ECCK HOMO" ia "MATER DOLOROSA". Ta 1auo.> to čudno poarfcnoat v sebi. da tam« tpreftilnjajo v rualitne barve: v.i njevo. lavender, rujavo. r. To je lajnoat umetnosti in napredka. Kamorkoli boste obt-aili te podobe, bodo krn.il* prostor, ia sobo so ]>a*et>na oUptava. Vsakdo bo to novoat ob-«uddval prt nenlrdu na vaprni doatu. Visoke s« 12 palcev. iiroke p« Id; U- slike ostanejo vedno take. Poiu-rite se torej « naročilom ker jih niaiamu v.lito v •alori. Cena ene slike je M.SO. ia obe pa tt.60. Ureiite to 09 Ua in «a a naročilom poftljite; pri lotite svoto Po iKMtni nakasniri. Pofttniaa platamp mi ia slike hos|<- pr-jeli na va^ dom. . VARIETY SALES COMPANY 1723 N. KMlie Ave. Dept. §82 Chkato, III. Z j ii 1 M prireditve deWto voelej po nizkih cenah v prvi alov« karal t Z Jed. dttavah. kjer Rešljive ta točno postrežbo 80 rojaka«, prilike. Praga m$m$ mJvo*-)a kot RaJaaaJM dola. Ameriška Domovina 6117 St Clair Arm. CLEVELAND, O. UGODNA PRILIKA Kdncem julija t. 1. smo prvič pripisali vlogam pri nas obresti za pol leta po 4»% Ker bomo obrestovali vloge, ki jih prejmemo do vštevši 12. julija t. I. že od prvega julija naprej, vabimo zla6ti one rojake, ki še nimajo na£e vložne knjižice, da si isto preskrbe tekom te ugodne prilike. Nadaljnje vloge se obrestujejo od prvega v mesecu po vlogi. Varnost denarja je vsakemu zagotovljena, naSa postrežba je v popolno zadovoljnost, posameznikov. SAKSER STATE BANK S2 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam Jedilne dilave, Knajpovo Ječmenovo kavo ia lm-portirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po brezplačni cenik, v ka it ko poo rastlina za ka|v ae rabi. terem je nakratko popisana vaaka V ceniku boste nail i ie mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR BOS. 772, City Hail Sta. New York, N. Y. Moške obleke • Po meri izdelane samo $35 on S^aBSBBaQEfflMEZSQSS CISTA VOLNA — PURE WOOL Mi vam izdelamo krasno obleko po meri za samo $25.00. Spomlad je tukaj, sedaj je prilika. — Ne odlaiajte. VABILO na PIKNIK ! katerega priredijo ZDRUŽENA DRUŠTVA FARE SV. VIDA V NEDELJO, 7. JULIJA NA STRUM BLJEVI H PROSTORIH. Vabljeni ste vsi farani in številni )iaši prijatelji, od blizu in daleč, na ta naš piknik. Dobili boste prijazno postrežbo, kot jo znajo nuditi le društva fare stv. Vida. Vršile se bodo razne tekme za fa^ite in dekleta, in mnogo druge zabave bo vsem na razpolago. Za plesalce bo na razpolago Sfltjiar kvartet, ki je znan kot najboljši daleč naokoli. Pridite, pričakujejo vas ' _ io'j" Združena društva fare av. Vida. JOHN MOČNIK / KROJAČ 6517 SI. Clair Ave. Rand. 31.11 Cleveland, Ohio ImiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMin ^TTTTTtUTimtmtTtTTT prekajeno meso Sunke, plečeta, želodce in klobase, vse izdelano in preparirano po pristnem starokrajsketn načinu, dobite pri Slovene Provision Co., 3432 Independence Rd* Cleveland. O. Prepričajte se o fini kakovosti našega suhega mesa. Pridite, telefonirefte (na Broadway 1353-M) ali piiite. :ininniin:im- Vaši prihranki vložoai pri aaa, eo varni. Vi živite lahko v n-ter 1 koli izmed naiih d rta v, in vendar ste lahko vloinik na nafti banld, prav kakor b< fiveli v naften meotu. Piftite nam za pojasnila In dobili booto odgovor z obratno po-ftto v svojem jeziku. Mi plačujemo po S odeto obraati aa prOiranka, in jlta priitejemo b glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predloiito evolo vloino knjigo ali ne. Naš kapital in rezervni sklad v *ootI vel kot $74i,0M J« za va* denar. Nai zavod uživa najboljfti ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejio postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CUNTON 8t. :: JOLIET. ILL. Wm. Redmond, proda Chaa. a Pearce, kasir Jooepb Dunda, pomoi. kasir Slov. poyrrebnilc in licensirani embahner v Nevbvgka LOUIS L. FERFOUA 3315 Eaat 8Nt Stwet Te^phone: Broadway 2520 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi porrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. umni NKDNKLM« Mabhshti »57 ALI BOSTE POSLALI KAJ DENARJA NA SPOMLAD V STARI KRAJ? Ce ste tejra mišljenja, potem se vam bo izplačalo, da pridete v našo banko. Mi izvršujemo že dvainsedemdeset let razne bančne posle, in med tem časom smo imeli priliko doseči izvanredno ugodnost pri pošiljanju denarja v inozemstvo. Ker imamo skupne trgovske zveze z raznimi denarnimi zavodi širom sveta, zato vam lahko nudimo in damo najnižjo ceno pri nakazilih denarja v vašo staro domovino Na)»tarrJ*a i" ua|»«č|a hanfca v JoiMlo. Skupno premoženje nad $18.000.000.00