HraCjevi pozdravi
Slika spodaj nam kaže enega najbolj učinkovitih prizorov na obeh javnih telovadbah: 3300 jugoslovenskih Sokolov odhaja po izvršenih vajah s telovadišča skozi oba stranska izhoda, skozi srednji vhod pa v tem že nastopajo naše Sokolice v mogočnih kolonah.
Nj. Vel. kralj Aleksander je poslal starešini Ljubljanskega Sokola br. Bogumilu Kajzelju brzojavno naslednjo zahvalo:
»Zahvaljujoč se za izjave neomajne zvestobe, ki mi jih je vodstvo sporočilo v trenutku, ko sprejema zastavo ob povodu 70-letnice Ljubljanskega Sokola, pošiljam tople pozdrave udeležencem jubilejne proslave jugoslovenskega Sokolstva, katerega delo spremljam z budno pozornostjo tn žive simpatijo.
Živeli t	ALEKSANDER s. r.«
KMEČKI SOKOLI V SPREVODU. Prav poseben značaj in izreden pomen je dala ljubljanskemu sokolskemu zletu ogromna udeležba kmečkih Sokolov. Dočim pa so slovenski kmečki možje in fantje sodelovali na zletu večinoma v sokolskih krojih, so prišli kmečki Sokoli iz hrvatskih in srbskih pokrajin v svojih narodnih nošah, nosili so le sokolske čepice. Prispelo jih je v Ljubljano več tisoč in so povzročili, da je bila že sama po sebi pestra slika sokolskih množic še bujnejša in še bolj živa. Seveda so se kmečki Sokoli udeležili tudi veličastnega sprevoda in so bili od gledalcev še posebno prisrčno in navdušeno pozdravljanj. Na gornji sliki vidimo kmečke Sokole iz hrvatskih, na krajni desni sliki pa Sokole in Sokolice iz srbskih pokrajin. — Slika zgoraj v sredi: 3300 telovadcev izvaja proste vaje; slika spodaj v sredi pa nam kaže
naše mornarje Sokole.
BOGUMIL KAJZELJ,
starešina Ljubljanskega Sokola
JUGOSLOVENSKE SOKOLICE V SPREVODU veselo odzdravljajo vedtisočglavi množici, ki gleda sprevod. Prav razveseljivo je, da so se oklenile sokolske misli tudi ženske, katerim bo sokolska vzgoja dala krepke mišice in vedra srca za materinsko
poslanstvo.
avtje.
MIROSLAV AMbROžIC, načelnik Sokola kraljevine Jugoslavije
ADAM lMOYSKI, voditelj pokega Sokola
NOVI PRAPOR LJUBLJANSKEGA SOKOLA. Sokolsfco društvo Ljubljana matica j« razvilo svoj novi prapor, jubilejni dar Nj. Vel. kralja. Prinašamo fotografiji obeh Strani prapora, ki ga je po načrtu arh. Omahna izdelal Državni osrednji zavod n
žensko obrt v Ljubljani.
Hroni&a prete&Cega tedna
N« grobu dr. žerjava
Prizor z ljutomerskega sokolskega tabora ob 301etnici ljutomerskega Sokola IX. m. m. Slika nam kaže velik sprevod sokolske mladine.
USTANOVITELJI GASILSKEGA DRUŠTVA V TRŽIČU, katero > praznovalo 50-
letnico obstoja.
JUBILEJ STAREGA DELAVCA IN UAS1LCA. Na krfeant dan je v Litiji praznoval splošno priljubljeni g. Ivan Dobravec svojo 701etnico in 501etnico, od kar se vneto udejstvuje v organizaciji gasilcev. Jubilant se je rodil v Hrastniku, kjer je njegov oče Martin našel smrt v jami. že kot otrok je opravljal službo pri žični železnici z Ojstrega na Hrastnik, ko pa je odslužil vojake, je napravil v Ljubljani izpit za strojnega mbjštra in je dobil službo v litijski topilnici. Baš sedaj za njegov jubilej se podirajo zadnji ostanki te nekdaj tako velike in za ves okraj važne tovarne. Druge delavce so odpustili Že leta 1924., ko so ustavili obrat, g. Dobravec pa je ostal kot edini v službi za čuvaja in sedaj nadzoruje tudi rušenje objektov. V organizaciji gasilcev se udejstvuje že pol stoletja in je član župnega gasilskega starešinstva. S svojo požrtvovalnostjo in. pridnostjo si je pridobil mnogo prijateljev, ki mu čestitajo k dvojnemu jubileju.
SMRT POŽRTVOVALNEGA ROJAKA NA WESTFAL-SKEM. Na binkoštno soboto je umrl, kakor smo že poročali, f Bottropu na VVestfalskem g. Ivan Tojko, za tamkajšnje rojake izredno zaslužen mož. Naj počiva v mirul
RUDARSKI VETERAN G. JANKO PROSEN je v Zagorju idrugi najstarejši rudniški upokojenec. Njegov tovariš Anton Drnovšek bo v jeseni star 90 let, Janko Prosen pa jih ima tudi že 87 in je nenavadno čil in zdrav. Rodil se je v vasi Studenec, občina Radohova vas, v Višnji gori se je izučil za kovača, leta 1874. pa je dobil službo pri rudniku, kjer je služboval 52 let in nekaj mesecev. K sreči Je bil upokojen po novem rudarskem zakonu 1. 1926, tako da je za silo preskrbljen na stara leta. Pri težkem in nevarnem delu mu je zdravje ostalo vedno zvesto. Nikdar še ni bil bolan. Trikrat je bil oženjen, imel je šest otrok, živi pa samo še njegov sin v Nemčiji. Zdravnik je krepkemu starčku dejal, da bo učakal najmanj 100 let, in želimo vsi, da bi se ta napoved uresničila in da bi ostal rudarski veteran čil ln zdrav, kakor Je sedaj.
Ob četrti obletnici smrti so posetili grob velikega pokojnika poleg njegovih sorodnikov mnogi njegovi prijatelji, sobojevniki, znanci in učenci. Prišli so poleg drugih minster dr. Kramer, predsednk konzorcja »Jutra« Adolf Rbnikar, narodni poslanci R. Pustoslemšek, dr. Rape Ivan, Ivan Prekoršek in Anton Krejči, občinski svetnik Miroslav Urbas, magistratni nadsvetnik dr. Rupnik, poštni direktor dr. Tav-zes, direktor Tehniške srednje šole dr. Reisner, mariborski župan dr. Lipold, celjski podžupan dr. Ernest Kalan, predsednik zdravniške zbornice dr. Rus, ravnatelj ženske bolnice prof. dr. Zalokar, ravnatelj TPD dr. Vrhunc, prof. Anton Lovše, ravnatelj Narodne tiskarne Fran Jezeršek, prof. dr. Pretnar, banovinski tajnik JRKD dr. Zajec itd. Grob svojega prijatelja in sobojevnika v težkih časih rušenja avstrijskega jarma je posetil znani češki publicist in narodni delavec Jan Hajšman. V Imenu številnih prijateljev iz drugih pokrajin države je bil navzjoč starosta sokolske župe iz Skoplja dr. Krajčinovič. V imenu vestfalskih Slovencev, ki so bili pokojnemu dr. Žerjavu vedno tako zelo pri srcu, so se poklonili svojemu velikemu dobrotniku odposlanci s predsednikom Zveze jugoslovenskih društev na VVestfalskem Pavlom Bolho.
V velikem številu so posetili grob svojega nepozabnega učitelja in bodritelja uredniki listov konzorcija »Jutra« z glavnim urednikom Virantom na čelu. Grob je bil okrašen s šopki in cvetlicami, k so jih nanosili v hvaležnenr spominu anonimni spoštovatelji pokojnega dr. Žerjava v zgodnjh jutranjih urah, prijatelji pa so položili na zadnji dom velikega narodnega borca krasen venec z napisom: »Svojemu voditelju — velikemu iugoslovenu« na traku narodnih barv.
Tiha ln skromna, vendar zgovorna je bila ta svečanost na grobu. Bila je obenem nova zaobljuba velikega kroga navzočih in nenavzočih pokojnikovih prijateljev, da hočejo ostati zvesti njegovim idejam in jim posvetiti svoje najboljše moči.