plačana v gotovfrrL
Leto LXXm., št. 224
Cena Din 1.—
Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S, večji inserati petit
▼rsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kn&fljeva. ulica št. 5
Telefon: 31-22, 81-23. 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65;
podružnica uprave: K ocen ova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
V Ameriki računajo z dolgo vojno
Po mnenju ameriških vojaških strokovnjakov ho Anglija vzdržala do konca, treba pa
je še vedno računati z možnostjo nemške invazije
Wa*hin£ton,  1. okt. br.   (Ass. Press)
Washingtonski politični krogi vedno bolj računajo s tem, da se bo vojna še zelo zavlekla. Vojaški strokovnjaki v Ameriki menijo, da bo Velika Britanija v dolgi vojni čim dalje bolj kos svoji nalogi. Angleška letalska produkcija se zlepa ne 1k> zmanjšala, škoda, ki so jo Nemci doklej povzročili Angležem na področju vojne industrije, v resnici ni tolikšna, da bi mogla kakorkoli pospešiti vojno in jo v do-glednem  času  privesti  do konca.
Na vsak način pa je treba slej ko prej tudi ne glede na neugodno vreme, ki se letos izjemno počasi pojavlja nad Kanalom, računati z nemško m vazi jo v Veliko Britanijo. Nemci še vedno zbirajo svoje sile ob francoski, belgijski in deloma celo nizozemski obali- Prav to je najverodostoj-nejši razlog, da misli na invazijo v Anglijo še niso opustili.
>New Chrohicle« objavlja daljše poročilo iz VVashingtona, v katerem navaja izjavo, ki jo je dal ameriški general Strong, vodja ameriške vojaške komisije, ki se je pred kratkim mudila v Veliki Britaniji, poročevalcem nekaterih ameriških, listov o obrambi Velike Britanije. General Strong je med drugim izjavil, da se je sam prepričal o popolni zanesljivosti angleških službenih poročil o letalskih spopadih in učinkih nemških letalskih napadov na vojaške objekte v Angliji. Po veliki borbi 15. septembra je sam pregledoval letala, ki so jih Angleži onega dne sestrelili. Prepričal s eje, da 15. septembra ni bilo sestreljenih 187 letal, kakor so Angleži sami službeno objavili, marveč dejansko 192. Angleški piloti se z izrednim pogumom izpostavljajo nevarnostim in imajo pri tem tudi veliko srečo. Britanski obrambni sistem je največji, kar si jih je bilo mogoče kdaj zamisliti in kar jih je kdaj ustvaril vojaški genij.
Wilkie o Churchillu
New York, 1. okt. s. (Reuter). Republikanski kandidat za predsednika Zedinjenih
držav VVillkie je imel včeraj v Detroitu govor, v katerem je priporočal ameriškim ženam junaštvo angleških žen kot vzor. Na poti v Detroit je Willkie v nekem drugem govoru dejal, da bi želel, da dobe Zedi-njene države vlado, kakršna je Churchillo-va v Angliji. Churchilla je označil Willkie kot velikega in mogočnega branitelja demokracije.
Bilanca letalskih bojev v septembru
London, l. okt. (Reuter). V preteklem mesecu, ki je bil po mnenju vojaških strokovnjakov zelo kritičen, je angleška protiletalska obramba uničila nad 1000 nemških letal, d očim so na angleški strani izgubili samo 286 aparatov. Vojaški strokovnjaki naglasa jo, da so letalske borbe v preteklem mesecu ponovno -dokazale, da so bili Nemci prisiljeni nočne napade, ki niso prinesli pravega uspeha, zamenjati z dnevnimi napadi, v katerih pa morajo sovražni bombniki prihajati nad Anglijo v močnem spremstvu lovskih letal. V nočnih napadih so mnogi piloti zgrešili pot in določene cilje ter se po Izkušnjah v zadnjih nočeh lahko trdi. da so najmanj polovico nemških letalskih bomb odvrgli piloti, ki absolutno niso vedeli, nad katerimi objekti se med bombardiranjem prav za prav nahajajo. Zaradi tega je bila večina bomb vržena na cilje, o katerih se prav gotovo ne more trditi, da bi bili vojaškega ali vsaj polvojaškega značaja-
Angleška finančna pripravljenost
London, 1. okt. s. (Reuter). Podtajnik finančnega ministrstva Crdbkshank je izjavil danes v nekem govoru, da bo sedanja vojna bržkone trajala še zelo dolgo-Zato mora vsakdo čim bolj varčevati, da bo na ta način zasiguran finančni položaj države in bo omogočena dobava vojnega materiala in orožja.
Ameriški komentarji
o berlinskem paktu
Zaključitev trojnega pakta bo imela za posledico povečanje ameriške oborožitve in dobav Angliji
Wa»hingw>n, 1. okt. o. (Reuter). Osebe, ki so imele priliko govoriti s predsednikom Rooseveltom, reasumirajo stališče vlade Zedinjenih držav glede na berlinski pakt takole:
1. Pakt je naperjen proti Zedinjenim dr-ftttvam. Njegov glavni namen je vplivati na javno mnenje v Zedinjenih državah.
2. Ribbentrop, ki je tvorec tega pakta, rpa, da bo odvrnil z njim pozornost Ze-čmjenih držav od Evrope ter jo usmeril proti Pacifiku.
3- Nemčija upa, da bo Amerika zaradi nevarnosti, ki jI grozi sedaj z Pacifika, prisiljena zmanjšati pošiljatve vojnih potrebščin v Anglijo ter bo morala odslej predvsem skrbeti za lastno varnost. V Nemčiji pričakujejo, da bodo pošiljatve letal in drugih vojnih potrebščin v Anglijo otmjene.
4, Pakt naj bi vplival na ameriško javnost v tem smislu, da vodi Roose vel tova zunanja politika Zedinjene države v vedno večjo vojno nevarnost. S tem so dobili močno orožje ameriški izolacionisti, ki lahko sedaj dokazujejo, da so Zedinjene države postavljene pred močan blok.
G'ede na vse to poudarjajo v ameriških krogih, da bo ameriška reakcija na za-
ključitev berlinskega pakta izzvala razočaranje v Tokiju in Berlinu. Najbližja bodočnost bo pokazala, da smatra Amerika, da jo zaključitev tega pakta sili k pospe-šenju in ojačenju lastne oborožitve, kakor tudi k pospešen j u vojnih dobav Angliji, ker se obramba Zedinjenih držav pričenja že na angleškem področju.
New Y<W, i. okt- s. (Reuter). Ameriški listi še vedno komentirajo novi pakt Nemčije, Italije in Japonske. »New York Times« izražajo mnenje, da ima pakt predvsem namen, ustrahovati Zedinjene države, da ne bi več pošiljale pomoči Angliji. Zedinjenim državam je bilo zagroženo z možnostjo istočasne vojne proti njim na Atlantiku in Pacifiku, vendar pa ta grožnja ne bo uspela. Ameriški narod se zaveda, kolikšne važnosti je za Ameriko uspešna obramba Anglije. Odgovor, ki naj bi ga dale Zedinjene države na sklenitev berlinskega pakta, naj bi bila povečana pomoč Angliji in Kitajski. >New York Herald Tribune« pravi, da hočejo velesile osi doseči, da bi Zedinjene države dovolile poraz Anglije in nato novo razdelitev sveta po volji držav osi, Amerika pa tega ne more dovoliti.
Ameriška pomoč Kitajski
Zedinjene države bodo dobavljale Kitajski potrebščine
preko angleške Birme
\Vashington, 1. okt. s. (Reuter). Včeraj sta ponovno konferirala ameriški zunanji minister Hull in angleški veleposlanik lord Lothian. Kakor se je zvedelo, sta razpravljala predvsem o berlinskem paktu med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Razen tega sta na novo proučila vprašanje prepovedi izvoza orožja skozi angleško Birmo na Kitajsko, ki jo je pred meseci odredila Anglija na japonsko zahtevo.
Po konferenci z angleškim poslanikom je izjavil zunanji minister Hull, da je bila ameriška vlada vedno nasprotna prepovedi prevoza orožja skozi Birmo in da svojega stališča v tej zadevi nikdar ni spremenila.
Agencija »Associated rixm* trdi v zvezi s tem, da je po nekaterih mnenjih vlada zato pretekli teden odobrila Kitajski posojilo 20 milijonov dolarjev, ker bo otvoritev poti preko Birme omogočila prevoz ameriškega blaga.
Washington, 1. okt. AA. (Štefani.) Vojaški Šefi 20 južnoameriških držav so pri-Z Waahington na konferenco x Roose-
veltom, vojnim ministrom in načelnikom glavnega generalnega štaba.
Reorganizacija ameriške vojske
Wa*hingt"n, l. okt. s. (Reuter). V ameriški vojski bo izvršena obsežna reorganizacija z namenom, da se pospeši vežba-nje novih rezervistov. Na konferenci tiska je sporočil snoči šef ameriškega generalnega štaba Marshall, da bo prvič po svetovni vojni ustanovljenih 9 ameriških armadnih zborov, Id. bodo pod direktnim
nadzorstvom vrhovnega poveljstva vojske vodili vežbanje vojakov.
Koncentracija brodevja na Pad
Now YVr* i. okt. e. (AP). V San Die-go v Kaliforniji je priplulo 36 vojnih ladij in sicer 13 rueilcev, 4 podmornice, 3 lahke križarke Jn K> težkih In Hm k ter fapjnih
Za obrambo Singapura
Singapur, 1. okt. s. (Reuter.) V angleško kolonijo na Malajskem polotoku je dospelo sedaj več avstralskih bombnikov in najmodernejših lovskih letal,  da sodelujejo pri
obrambi Singapura in Straits Settlemencov.
Singapur, 1. okt. s. (Reuter.) Z odobrenjem kralja Jurija bo ostal guverner Straits
Settlemencov. ki mu letos poteče delovna doba, še nadalje na svojem mestu.
Japonski načrti na Pacifiku
Japonska naj bi prevzela politično in gospodarsko
vodstvc
Berlin, 1. okt. AA. (DNB) ^Berliner Borzen Zeitung« objavlja uvodnik, ki ga je napisal profesor univerze v Tokiju Hike Macuka pod naslovom »Japonska na Pacifiku«. V članku ugotavlja, da so na Tihem oceanu nastale v zadnjem času velike spremembe in sicer zaradi ustanovitve mandžurske države, kitajsko-japonske vojne in vojne v Evropi. Vsa ta dejstva o imela na Daljni vzhod velik vpliv. Dosedanji red na Daljnem vzhodu je omajan in so razmere sedaj take, da je mogoče ustvariti nov red, ki naj bi slonel na naslednjih načelih: Ustanovitev regionalnih čet pod vodstvom najmočnejše države, sodelovanje malih držav z velikimi ter interkontinentalno  zavarovanje aniru.  Popolnoma na-
ravno je, da prevzame v vzhodni Aziji Japonska vodstvo v političnem in gospodarskem pogledu, kajti številna važna vprašanja je mogoče rešiti samo s sodelovanjem Japonske. Brez stvarnega sodelovanja Japonske je miroljubna rešitev številnih vprašanj na Tihem oceanu nemogoča.
Japonska in Rusija
T**1**0, 1. okt. s. (Reuter). Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil včeraj na konferenci tiska na neko vprašanje, da je problem sklenitve nenapadal-nega pakta med Japonsko in Rusijo preveč delikatna zadeva, da bi se pričela Japonska zanj ogrevati.
Ribbentrop obolel
Demanti o odhodu nemškega zunanjega ministra
v Moskvo
Berlin, 1. oktob; a. p. Pri odhodu italijanskega zunanjega ministra Ciana in španskega notranjega ministra Serrana Su-nera iz Berlina so opazili, da se nemški zunanji minister ni prišel poslovit na postajo, kakor je biio dosedaj običaj. Zato so se v krogih tujih novinarjev razširile vesti tudi o tem, da je Ribbentrop že odpotoval ali pa namerava v najkrajšem času odpotovati v Moskvo na sestanek z ruskimi odgovornimi politiki, da bi jim dal vsa potrebna pojasnila glede italijansko-nem-ško-japonske trozveze. Vse te vesti in kombinacije so bile v tukajšnjih službenih krogih demantirane.
Nasprotno se je zvedelo, da se je Ribbentrop umaknil iz Berlina na svoje posestvo v okolici zaradi nenadnega vnetja čeljusti in da je bil včeraj operiran. Njegova bolezen pa ni resnejšega značaja.
V ostalem nemški politični krogi z zadovoljstvom opozarjajo na komentar moskovske »Pravde« o trozvezi, ker očitno kaže, da Rusija ne namerava izvajati nikakih posledic glede na ta novi faktor v mednarodnem položaju, in da bo še nadalje vztrajala pri svoji politiki stroge nevtralnosti in čuvanja lastnih interesov.
Sumi er v Rimu
Brenner, 1. oktobra, e. (Štefani). Snoči je prispel sem s posebnim vlakom španski notranji minister Serrano Suner. Sprejeli so ga bodenski prefekt, predstavnik zunanjega ministrstva in fašistična mladina. Suner je po sprejemu nadaljeval pot v Rim.
Rim, 1. oktobra, e. španski notranji minister Suner je prispel dopoldne v Rim. Sestal se bo z grofom Cianom, ki se je včeraj vrnil iz Berlina, sprejel pa ga bo tudi Mussollni. Poudarjajo, da je obisk Serrana Sunerja sicer zelo važen in da bodo bodoči rezultati potrdili pomen italijan-sko-žpanskih razgovorov, da pa za sedaj
ne bo sklenjena nobena pogodba ali vojaška zveza, ki bi Španijo prisilila, da avtomatsko stopi v vojno. Menijo, da so že dosedanji razgovori s Suner jem imeli namen, da se najde primerna oblika za pristop Španije k osi, ne da bi to pomenilo obenem avtomatski vstop v vojno.
Rim, 1. oktobra, e. (TCP). V zvezi z obiskom španskega notranjega ministra Sunerja v Rimu še ni bila podana nobena izjava. V španskih krogih v Rimu sodijo, da bo ostal Suner v italijanski prestolnici tri do štiri dni. že samo to dejstvo dokazuje, da ne gre samo za uljudnostni obisk ali za formalni akt, temveč, da so se v Berlinu vodili važni razgovori in da bodo v Rimu pretresali vprašanja, ki so največjega pomena. Za sedaj pa še ni mogoče dobiti nobenih konkretnih podrobnosti o teh razgovorih.
Farinacci v Berlinu
Berlin, 1. oktobra, e. Italijanski minister Farinacci je včeraj ob 17.55 prispel v Berlin, kjer so ga sprejeli vodja tiska dr. Diet-rich, italijanski veleposlanik Alfieri in drugi. Množica je italijanskemu ministru prirejala ovacije. Snoči je bil minister Farinacci gost dr. Gobbelsa.
Nemški kmetijski minister v Italiji
Rim,   1.  okt.  br.   (Štefani).  Včeraj je prispel v Italijo nemški kmetijski minister Darre. Prispel je preko Brennerja, kjer so ga sprejeli zastopniki italijanskega kmetijskega ministrstva pod vodstvom državnega podtajnika Nanninija. Ogledal si je razne italijanske kmetijske naprave v gornji Italiji in je pozno popoldne prispel v Verono, kjer mu je bil prirejen posebno svečan sprejem. Z italijanskim kmetijskim J ministrom Tassinarijem bo imel daljše raz-•  govore o sodelovanju Nemčije in Italije na i kmetijskem področju.
Uspešnejša obramba Londona
Le malo nemških letal je v pretekli noči predrlo
obrambni obroč
U*nOOa, 1. okt. s. tfReuter). Preteklo noč je sicer zelo veliko število nemških letal skušalo napasti London, toda le malo jih je prodrlo skozi obroč protiletalske obrambe, 30 londonskih okrajev v predmestjih, in na periferiji je bilo bombardiranih, toda središče mesta sovražna letala skoroda niso dosegla. Nemškim letalom so onemogočila menda prodor poleg zapornega ognja tprotfil e tajskega topnađtva tudi angleška lovska letala, ki ao preteklo noč neprestano patrolirala nad Londonom. Neonska letala so nad Londonom skušala tokrat prodreti iz severozapadne smeri, ne pa z juga, kakor v zadnjih treh ali štirih dneh. Kolikor Je bilo mogoče ugotoviti, ao bombe preteklo noč v Londonu povzročile en sam požar, pa še ta je bil kmalu pogažen.
Nekaj več škode je povzročil drugi napad nemških letal preteklo noč, ki je veljal zopet dahni rake ICersev. Tu je bilo mnogo wti(piM> bnnto, pa tmM
Bombni napadi ao veljali dalje Walesu, severozapadni, severovzhodni in vzhodni Angliji. Po dosedanjih poročilih ni znano, da bi bilo povzročene mnogo škode ali mnogo žrtev.
London, 1. okt. s. (Reuter). Posebni poročevalec angleške radijske družbe pravi, da je bil ogenj protiletalskega topništva v Londonu preteklo noč hujši nego kdajko-H ▼ zadnjih 10 nočeh. V akciji so bili tudi protiletalski topovi težjega kalibra nego kdajkoli prej. Zaporni ogenj protiletalskega topništva ae je dobro obnese!, tako da večina nemških letal sploh ni mogla odvreči bomb na London ali pa so se morala zelo hitro umakniti-
dest napadov podnevi
Lonrton, 1. okt. a. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja, da je bdio po zadnjih podatkih v včerajšnjih letalskih bitkah sestreljeni nad Anglijo 47 nemških letaL Angieži so *sgufe£a 28 lovskih aparatov,
V teku dneva so pod vzel i Nemci 6 večjih letalskih napadov na Anglijo. Najslabša sta bila prva dva, ki sta bila oba namenjena Londonu iz južnovzhodne smeri. Niti eno letalo iz teh formacij ni doseglo Londona.
Tretji napad je prišel preko obale Dor-seta v južno zapadni Angliji.
Pri četrtem napadu zgodaj popoldne je sodelovalo 180 nemških letal, ki so priletela iz južnovzhodne smeri. Nekaj letal je prodrlo do Londcna in vrglo bombe na zapadna predmestja prestolnice. Proti večeru je sledil peti napad na Lcndon. V na-p?daioČi formaciji je bilo 200 do 300 nemških letal. Zopet jih je le malo prodrlo skozi protiletalsko obi a m bo.
Zvečer je še^ta formacija napadla Port-land in Bristol
V splošnem so napadi povzročili le malo sko3c in sicer v Dorsetu in Suffolku. Nekaj več škode je bilo v dolini reke Temze.
štiri izmed nemških letal je sestrelila zopet poljska lovska eskadrila v borbi s 30 bombniki tipa Dornier in spremljajočimi lovskimi letali- S tem je ta eskadrila sama sestrelila že nad 100 nemških letal.
Eno izmed sestreljenih nemških letal je padlo v park windsorskega gradu. Pilot se je rešil s padalom in je bil ujet.
Včerajšnje nemške izgube
L°ndon, l. okt. s. (Reuter). E>ve nemški bombni letali sta bili včeraj sestreljeni od letal angleškega obalnega poveljstva nad Severnim morjem. S tem se je število včeraj sestreljenih nemških letal povišalo na 49.
^Nemško poročilo
Berlin, 1. okt. s. (DNB). Včeraj so nemška letala zopet z velikim uspehom izvršila vrsto napadov na vojaške cilje v Angli-i ji. V teku dneva je bilo v letalskih bitkah nad Anglijo sestreljenih 38 angleških letal-  14 nemških aparatov pogrešajo.
Včerajšnji napadi so veljali predvsem Londonu in važnim objektom v južni Angliji, čeprav je bilo vreme ponekod neugodno, so izvršila nemška letala napade v več skupinah, ki so sigurno našle svoje odrejene cilje, na katere so bile vržene bombe vseh kalibrov. Povsod je bila povzročena velika škoda.
V Londonu je napad veljal predvsem dokom južno od Temze. V južni Angliji je skupina strmoglavcev >vJunkers 88« napad la novo vojaško letališče v Hastingsu, ki se šele gradi. Eden izmed hangarjev je bil uničen, vzletišče razdejano in neka baraka po žgana. Napad je prišel tako presenetljivo, da niso nudili Angleži nobene obrambe. Niti lovska letala niti protiletalsko topništvo ni interveniralo.
ll.ooo otrok evakuiranih v dveh dneh
Jjondon, 1. okt. AA. (Reuter} Oblasti hitro organizirajo zavetišča in skladišča živil ter stanovanja za osebe, ki so ostale zaradi nemških bombnih napadov brez strehe. V soboto in nedeljo je bilo več kot 11.000 otrok in žena poslanih na varnejše kraje. To delo je bilo 'zvrseno po vnaprej dobro pripravljenem načrtu in s pomočjo več sto prostovoljcev.
loo.ooo ljudi v Londonu brez strehe
New York, 1. oktobra AA. (DNB). »Newyork Herald Tribune« poroča iz Londona, da je zaradi letalskih napadov najmanj 100.000 oseb v Londonu ostalo brez krova. Zaradi tega se je pojavilo vprašanje beguncev. Vsi dosedanji ukrepi za rešitev tega vprašanja so bili nezadostni. Zaradi tega se britanske oblasti trudijo, da bi od-prile trajno zavetišče za 20 000 oseb. V zvezi s tem list ugotavlja, da se število beguncev povišuje, istočasno pa pada število hiš, ki so na razpolago.
Odlikovanje pogumnega stražnika
London, i. okt. s. (Reuter). Jurijeva kolajna, novo ustanovljeno odlikovanje za civilne zasluge pri letalski obrambi, je bila prvič podeljena nekemu stražniku civilne obrambe v North Hum beri andu. ki je kljub padanju bomb rešil slepo žensko iz zasutega zaklonišča.
Churchill cb obletnici monakovskega sporazuma
London, l. okt. s. (Reuter). Ob drugI obletnici monakovske konference je govoril snoči po radiu min. predsednik Churchill. Svoj kratki govor je naslovil naravnost na češki narod, ki je pred dvema letoma, kakor je dejal, postal tragična žrtev monakovskega sporazuma v interesu evropskega miru. že čez pol leta so bila uničena vsa upanja, ki jih je zbudila mo-nakovska konferenca in pogažene obljube, dane češkemu narodu. V tej uri, je nadaljeval Churchill, vam sporočam, da je naša sedanja borba tudi borba za vas in za vse, ki hočejo rešiti svojo svobodo pred brezupno sužnostjo. češki vojaki so pokazali neštete primere junaštva. Bore se sedaj v Angliji za Anglijo in tudi za češki narod. Obnova češke svobode je eden izmed vojnih ciljev Anglije. Churchill je zaključil s pozivom vsem čehoslovakom, da naj ostanejo trdnega duha, kajti ura osvo-bojenja bo prišla. Duh svobode je nesmrten, je dejai» m t» propade* to ne mor
JSM i^. _____.
Najdaljši alarm v Berlinu
Angleška letala so kljub močnemu streljanja topništva
ponovno preletela Berlin
New Yorfcf i. okt. a (Reuter). Poročevalec agencije Associated Press javlja iz Berlina, da je imela nemška prestolnica preteklo noč svoj najdaljši letalski alarm. Trajal je 5 ur in 8 minut. Kljub močnemu ognju protiletalskega topništva je nekaj angleškim letalom uspelo, da so ponovno preletela Berlin v raznih smereh. Vrženih je bilo več bomb. Ena izmed njih je padla v bližino berlinskega urada Associated Press v Zimmerstrasse. Ni bilo še mogoče ugotoviti, na kakšne cilje so pri tem angleška letala merila.
Po nemških uradnih vesteh so bila angleška letala le malo časa nad Berlinom in so se zaradi močne obrambe hitro oddaljila v zapadni smeri.
Napadi na luke ob Kanalu
LfinHOti, l. okt. s. (Reuter). Preteklo noč je več angleških letalskih eskadril zopet napadlo nemške luke ob Kanalu. Vse kaže, da so glavni napadi veljali Calaisu in postojankam težkega topništva pri rtu Griz Nez. Z angleške obale so videli eksplozije in zublje ognja.
Kakor pcročajo, so druge skupine angleških letal napadle razne objekte v severni in zapadni Nemčiji.
Bombardiranje tvornic !n železniških naprav
London, 1. okt. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je snoči objavilo, da so v noči na ponedeljek angleška letala izvršila močne napaOe na električne tvornice Borsch v Stuttgartu, kakor tudi na veliko plinarno v istem mestu. V Magdeburgu
je bila napadena bencinska rafinerija Bra uri k ohle-Benzin A- G. Prav tako so bile napadene železniške proge na jugu Mag-deburga. DrugI napadi so veljali veliki tvornici aluminija v Bitterfeldu pri Leipzigu in elektrarni pri Anversu. Na Nizozemskem je bila napadena tvornica ?e-tal Fokker pri Amsterdamu. V Nemčiji so bila bombardirana tudi železniška križišča, med njimi Koln, OsnabrUck, Hamm, Mannheim, Koblenz, Ehran ln Sbst. Na Nizozemskem so veljali napadi mnogim vojaškim letališčem, zlasti močno je bilo bombardirano letališče Schipol pri Amsterdamu. Običajnim napadom so bile izpostavljene tudi nemške luke cb Kanalu.
Neonsko poročilo
Berlin, 1. okt. i. (DNB). V pretekli noči so številna angleška letala zopet prodrla nad zapadno Nemčijo. Tri letala so bila sestreljena od nočnih lovcev, eno pa nad Brandenburgom od protiletalske baterije. Neznatni skupini angleških letal se je posrečilo prodreti nad Berlin, kjer pa so jih protiletalski topovi prisilili, da so se dvignila visoko. Letalci so zaradi tega bombe vrgli kar na slepo. Na civilnih in vojaških objektih je bila povzročena neznatna škoda.
Evakuacija otrok iz Berlina
Berlin, 1. okt. br. (Stelani) Oblasti v Berlinu so pričele pripravljati načrte za evakuacijo otrok iz Berlina. Dnevno namera vaio odnoslati na deželo in zlasti proti vzhodu po več tisoč otrok. V poštev prihajajo nredvsem otroci onih družin, katerih možje so v vojski, žene pa v tovarnah.
Vojna v Sredozemlju
Napad italijanskih letal na angleške vojne ladje
Nekje v Italiji, 1. okt. AA. (Štefani.) Posebni dopisnik agencije Štefani v Cirenaiki poroča, da so italijanska letala takoj, ko so zvedela, da se nahajajo nekje angleške vojne ladje, izvršila na ladje napad ter se spustila v borbo, ki se je za njih ugodno končala. Sovražne formacije so štele dve veliki vojni ladji ter veliko število križark ln rušilcev. Italijanska letala so navzlic srditemu ognju napadla angleške vojne ladje ter jih večkrat zadela. Angleška letala vrste Hurrican so se dvignila z matične ladje in so zaman skušala z dimom zakriti mornarico. Italijanska letala so se spuščala na nekaj sto metrov nad velike angleške vojne ladje ter jih bombardirala in
zadela. Cule so se silne eksplozije. Videlo se je, kako so mornarji začeli reševalna dela. Letala so se po tej uspeli akciji vrnila nepoškodovana na svoja oporišča.
\Vapad na Haif o
Kairo, 1. oktobra, s. (Reuter). Včeraj so italijanska letala zopet napadla Haifo. Napad je povzročil le malo škode. Bila je ena sama človeška žrtev.
Angleški napadi v Somaliji
Nairobi, 1. oktobra. AA. (Reuter). Izdano je bilo uradno sporočilo, da so angleška letala izvršila napad na Birko v italijanski I Somaliji. Vsa angleška letala so se vrnila.
Pogajanja z Gandhijem
Bombav. 1. okt. s. (Reuter.) Iz pisem, ki sta jih javno izmenjala podkralj lord Linlithgow ln Gandhi, je razvidno, da so se pogajanja med podkraljem in Gandhijem končala brez uspeha. Gandhi je zahteval od podkralja, da sme kongresna stranka
javno nastopati proti sodelovanju Indijcev v vojni. Podkralj je odgovoril, da bi taka koncesija resno ovirala vojno napoved. V Angliji so sicer oni, ki so po svoji vesti nasprotniki vojaške službe, oproščeni vojaške obveznosti, toda pod pogojem, da ne smejo druarih vzpodbujati, da ne bi izvrševali vojaških dolžnosti.
Po včerajšnjem razgovoru s podkraljem je izjavil Gandhi, da se bo sedaj delovni odbor kongresa sestal še enkrat k proučitvi položaja. Gandhi ni podal nobene izjave o tem. kakšne ukrepe bo delovni odbor kongresa sedaj podvzel.
Tatarescu aretiran
Bukarešta, 1. oktobra, e. (Štefani). Službeno je bilo objavljeno, da je bil bivši predsednik vlade Tatarescu aretiran in interniran. Uvedeno je bilo sodno postopanje o njegovem delovanju kot državniku in veleposlaniku v Parizu.
Izgon angleške novinarke iz Rumunije
Bukarešta, 1. oktobra, e. (United Press). Rumunske oblasti so naročile ugledni angleški novinarki Clalre Hotlngvvort, da zapusti Rumunijo v roku osmih dni. Petnajst drugih angleških državljanov, med katerimi so iudi inženjerji in uradniki angleških petrolejskih podjetij, se pripravlja, da zapusti Rumunijo prostovoljno, ze snoči so odpotovali preko Konstance. Rumun-ska vlada še ni odgovorila na protest angleškega zunanjega ministra lorda Hali-faxa glede postopanja proti petim aretiranim angleškim državljanom, člani angleškega poslaništva v Bukarešti so izjavili, da jim še vedno ni dovoljeno razgo-varjali se z aretiranci, ki jih še zaslišujejo. Predstavniki angleškega poslaništva so zaslišali Hotingwortovo ln so protestirali v rumunskem zunanjem ministrstvu proti nienemu izgonu, ki je brez vsake motivacije.
Ukrepi proti ž'.dom v Rmttnriiji
BukareSta, 1. okt. br (Štefani) 60 židovskih borznih senzalov je bilo izključenih z rum unskih borz. Včeraj je imela tudi nrmunska zdravniška zbornica večje zborovanje, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se Židovski zdravniki izključijo iz zbornice ter da se njihovo delovanje omeji le na židovske bolnike.
Najdišče cinka
ob Rdečem morju
. Kairo, 1. okt. A A (Reuter) V okodici Moseila ob obali Rdečega morja so odkrili velika nahajališča cinka. Strokovnjaki smatrajo, da bo mogoče pridobiti milijon ton cinkove rude. Preiskave so trajale štiri mesece. Egiptski državni podtajnik finančnega ministrstva je izjavil, da bo letna proizvodnja cinka iz novih rudnikov znašala okoli 15 tisoč ton.
Uničevanje kave v Braziliji
Bio de Janeiro, 1. oktobra, s. Letošnji pridelek kave v Braziliji se ceni na približno 21 milijonov vreč. Zaradi izgube evrop-ifcega trga bo ostalo neprodanih. U milijo-
nov vreč. Država bo zaradi tega s trga umaknila do 30. junija 1941 vse neprodano blago, ki bo najbrže sežgano ali pa vrženo v morje.
šahovski turnir v Moskvi
Moskva, 1. okt. s. Snoči je bilo igrano
v šahovskem turnirju za prvenstvo Rusije predzadnje kolo. Doseženi so bili naslednji rezultati: Keres je premagal Dubinina, Petrov Makagonova, Veresov Stolberga, Kotov Levenfiša, Panov Ragozina. Remis sta končali partiji Smlslov-Konstantlnopolski in Lisicin-Botvinnik. Ostale partije so prekinjene. Lilienthal ima proti Rudakovske-mu kvaliteto več, vendar ima Rudakovski še nekaj izgledov na obrambo. Bondarev-ski stoji sicer nekaj bolje proti Gerstenfel-du, toda izid partije še ni gotov. Boleslav-ski ima proti Mikenasu kmeta več.
Stanje je sedaj: Bondarevski 12 ln pol (1), Smislov 12 in pol, Lilienthal 11(2), Boleslavski 11(1), Keres 11, Makagonov in Veresov po 10, Dubinin in pol, Botvinnik 9(2) itd.
Nocoj bodo odigrane vse prekinjene partije, jutri zvečer pa se igra zadnje kolo
turnirja.
Bolgarska okupacija Dobrudže končana
Bukarešta, 1. okt. e. (Štefani). Okupacija južne Dobrudže je bila snoči končana. Okupacija je bUa izvršena brez vsakega incidenta.
Sofija, 1. oktobra. AA. (DNB). Danes bo bolgarska vojska s predstavniki bolgarskih civilnih oblastev prispela v Silistrijo. S tem bo končana zasedba zadnjega pasu južne Dobrudže.
Zaključek ruskih vojaških manevrov
Moskva, 1. oktobra. (Tass). Včerai so se zaključili veliki manevri kljevskega vojnega okrožja, šef sovjetskega generalnega štaba general Merežkov je na zaključnem zboru vseh edinlc, ki so sodelovale pri manevrih, podal zaključno poročilo, nakar je vojni minister maršal Timošenko pohvalil nekatere edinlce in njihove poveljnike, k: so se pri manevrih posebno izkazali
Racioniranje maščob v Italiji
Rim,  1.  okt.  br.  (Steiani)  Z današnjim
dnem 90 v Italiji racionrali jed 'no olje, mast, slanino in surovo maslo. Korporacijsko ministrstvo je ukrenilo da bodo posamezniki v bodoče prejemali na mesec po 5 ded olja in 300 g slanine, masti ali surovega masla ali pa po 800 g živalskih maščob odnosno po 8 del rastlinskih
Iz Kamnika
— Železo betonski most preko Nevljice.
Dosedanji most čez Nevljico ali kakor ja imenujejo »Sušov« most oo katerem oeiie edina vozna not v Mekinie 1e v tako ^la-bem stanju, da nikakor več ne odeovarla zahtevam razvijaioče se okolice. Izkliuče-no ie bilo Dreko mosta Drerjellari kak večii tovor, sicer ie na tudi na mestu deska z napisom, da ie dovoljena teža 1.500 ke. kar je gotovo mnogo Dremalo. Dosebno še z ozđrorn na obrt in industrijo v M^kinlan Zato bo občina sporazumno z bansko upravo zgradila nov  železobetonski most.
ki bo obenem tudi orestavlien v smeri ©roti občinski žaei. Zato smo mnenja da le^e ravne ceste ni treba orav nič več regulirati in prestavljati, ker bi bili to le nepotrebni stroški, ovinek bo Da sam do sebi mnozo manjAL ker bo most prestavljen.
Zvišanje minimalnih mezd
Ljubljana, 1. oktobra. V »Službenem listu« dravske banovine je izšla banova odredba o minimalnih mezdah nekvalificiranih delavcev. Doslej so bile v veljavi določbe banove odredbe iz leta 1937 ;n odredbe o spremembah minimalnih mezd, uveljavljene 29. januarja letos.
Po novi odredbi so minimalne mezde, to se pravi temeljne, najnižje dovoljene mezde neizučenih delavcev, precej zvišane. Določene sc prav tako kakor so bile doslej posebej za posamezne industrijske in obrtne skupine. Najvišje so v skupini A. Pod skupino A spadajo industrijske in obrtne stroke, kjer je delo nekvalificiranih deiavcev sorazmerno najtežje in najnevarnejše, n. pr. rudarstvo, lomljenje, predelovanje in obdelovanje kamna, dalje kovinska stroka, pivarniška nekatere kemične stroke, stavbna stroka itd. V skupino B spadajo številne stroke, kjer je delo nekoliko lažje, n. pr. zasebni promet, izdelovanje glasbil, tekstilna stroka, usnjarstvo, predelovanje lesa, nekatere živilske stroke itd. V najnižjo skupino C, spadajo
podobne stroke: perutninarstvo, vrtnarstvo, izdelovanje galanterijskega blaga in pohištva in oblačilna stroka. Industrijske stroke so razdeljene po skupinah glede na nevarnostno tabelo za nezgodno zavarova-I nje.
V  skupini  A bodo  znašale minimalni mezde nekvalificiranih industrijskih delavcev, nad 18 let starih, ne glede na kraj in v trgovini in obrti zaposlenih v krajih j z   nad   5000   prebivalcev   5   din; doslej ! je bila v tej  skupini  predpisana minimalna mezda 3 din na uro. V skupini B je predpisana mezda 4.75 din {prej 2.75 din do 29. februarja, od tedaj pa 3 din) in v I C 4 din (prej 3). V trgovini in obrti v kra-! jih z manj kakor 5000 prebivalcev je predpisana minimalna mezda 5 din na uro za skupino A (prej 2.75 do 3 din), v skupi-j ni B 4.50 din in v C 3.75 din. Za delavce izpod 18 let starosti je določena minimalna mezda v industriji v vseh krajih in v trgovini in obrti v krajih z nad 5000 prebivalci po skupinah: 4.50, 3.75 in 3 din na uro. V trgovini in obrti zaposlenih delavcev, v krajih z manj kakor 5000 prebivalcev pa bodo poslej znašale mezde (po skupinah): 3.75. 3.50 in 3 din na uro.
Nova odredba je uveljavljena z dnem objave v »Službenem listu«.
Zakaj zopet primanjkuje bencina
V soboto so bile v Ljubljani izčrpane vse zaloge
Ljubljana 1 cktobra Zadnje dni v Ljubliani zopet primanjkuje bencina Na nekaterih črpa'kah ga ni bilo naprodaj že v petvik. v soboto pa so b^le izčrpane vse zaloge V motornem prometu je nastal že znaten zasto: Lastniki motornih vozil, pa tudi številni prodajalci bencinske mešanire S' ne morejo razložiti, zakaj je nenadno zopet po&el bencin. Sicer je pri nas že nekajkrat primanjkovalo bencina zaradi raznih skrivnostnih razlogov, ki pa so bili vseeno pojasnjeni vsaj delno. Znano je. da je prodaja bencina pri nas v veliki men odvisna od pttrolejskih družb, zato je razumi i ivo da tudi v tem primeru nekateri iščejo vzroke pomanjkanja bencinske mešanice pn bencinskem kartelu.
Prodajalci bencina na drobno *o bili poučeni že približno pred 14 dnevi, r1« je nastal zastoj, ker tovarne špirita zahtevajo višje cene za špirit. Tedaj so se načeli širiti glasovi, da se bo bencinska mešanica zopet podražila Zvedeli so pa tudi, da je v nekaterih krajih še v zalogah za daljši čas bencinske mešanice. Tako je baie imajo beograjski prodajalci za dve let" dovolj. Zdaj, ko je bencinske mešanice rri nas v resnici začelo primanjkovati, se petrolejske družbe izgovarjajo, da ni bencinske mešanice, ker tovarne nimajo več šp'rca ter da ga torej primanjkuje za mešanje z benci-
nom.
Informirali smo se, kako je s to zadevo. Po izjavi strokovnjaka je v državi nedvomno še neka i špirita. V resnici pa tovarne špirita začenjajo šele zdaj izdelovati špirit iz melase ki jo dobivajo iz sladkornih tovarn, ker se je letos sladkorna kampanja zakasnila približno za tr tedne. Pesa je letos zaradi slabega vremena dozorela izredno pozno take, da se je šele te dni začela sladkorna kampanja in tovarne špirita prej niso mogle oobiti melase. Tako je n. pr ljubljanska tovarna špir t& dobivala prejšnja leta prve r-o§iljke melase že okrog 10. septembra, letos pa je prejela prvo avizo šele včeraj. LTpošt*-\ati je treba tudi, da imajo nekatere sladkorne tovarne same obrate za izdelovan'e špirita ter da zaradi tega ne zalagajo z melaso drugih tovarn. Pričakovati je treba, da bo prihodnje dni dovolj špirita nove produkcije, četudi v resnici špirita ionske kampanje ni več. Potemtakem smem* pričakovati, da bo v Ljubljani kmaJlu zopet dovolj bencinske mešanice.
Vprašanje pa je seveda, če ne bodo že prihodnje pošiljke bencinske mešanice dražje. Nekateri sodijo, da so gospod ;e, ki vedre in oblačijo pri »naših« petrolejskih družbah, znali sedanje razmere lepo izkoristiti, da se bo lahko -*opet podiažil bencin, kar se jim zdi glavno.
še vedno nevarnost poplav
Včeraj popoldne je začelo zopet deževati in ponoči je bilo nekaj nalivov
Ljubljana, 1 oktobra Nevarnost poplav še vedno ni minila, čeprav so včeraj vode že upadale Največja nevarnost je bila v nedeslje popoldne in ponoči med nedelic in ponedeljkom, ko so potoki in reke po pravem jesc-«;kem deževju zelo narasli tu in tam d< roba bregov.
Včeraj popoldne je zopet zače'o deževati, ko je že kazalo, da se bo vreme popravilo, saj se je silno ohladilo in barometer se je začel dvigati Včeraj dopoldne je bilo že tako Madno, kakor v pozni ieseni ali v začetku zime. Vrtnarji so se bali da bo ponoči slana in hitel' «w> posp^av'jati občutljivejše cvetje, ki ga goje za prodajo o vseh svetih, v rastlinjake Popoldne pa je barometer začel zopet padati v višjih zračnih legah jr prevladoval jug :n začelo je deževati, sicer rahlo, a zd. se da se začeniaio pravi jesensk' deževn dnevi, k-so tako značilni za ljubljansko kotlino Tu-li dopoldne je deževalo.
Zato je še vedno resna nevarnost, da bodo vode začele prestopati bregcvp ker ni izg!edov. da se bo vreme kma v temeljito popravilo. Sava sicer počas- upa<'a od nedelje zve?er, ko je bila najvišja Pri elektrarni v Tacnu ie bila Sava \ Bede I jo popoldne 2 m nad n^rmaln Včera* :r» ponoči je ves čas upadala in danes ob 10. je biTa
70 cm nad normalo Dopoldne je še vedno upadala.
Slabše kaže na Barju. Doslej s-cer še ni bilo hujše nevarnosti, a dane« Ljubljanica še narašča in številni njem pritoki so polni. Nevarno je zlasti, da so polni tarjanski jarki, kjer začenja voda vseiej najprej prestopati bregove, ko jo reke zadržujejo, da ne more dovolj hitro odteči Dopoldne je znašala višina vode v Ljubljanici pri barjanski šoli 1.5C nad normaic Na tako zvani Špici ie bila voda 1.20 nad normalo, pri papirnici v Vevčah pa 1.5U m. V Vevčah začne voda prestopati bregi ve, ko je 2 m nad normalo.
Dopoldne se je Išca, eden najmočnejših pritokov Ljubljanice, na Barju začela razlivati. Če bo še deževalo neka. dni, bodo na Barju večje poplave, sicer se pa ni treba bati večje škode Povodenj b- napravi-'a lahko večjo škodo <e bi se vode razlile tudi na polja, kjer še rase koruza ki je na Barju pridelujejo precej. Letošnja koruza na Barju je zelo lepa. 9 zon počasi. Pospravili bi jo šele čez neka; tednov. Bar-iani upajo, da tako hudih poplav ne bo. Na poljih so §e zdaj razen koruze zelje, *-epa, korenje, pesa in tu in tam ajda. Voda se na Barju navadno razliva po večini po travnikih, kjer pa ne more naplaviti večje .-kode, zlasii ne zdaj, jesem
Izgred ofertssga sodišča
OBOLELOST SE MOKA NEMUDOMA JAVITI I>EJX>I>A JAF.CU
Fani je Mla natakarica v restavracij. Med službo se je večkrat izrazila proti so-uslužbenkam, da ne bo dolgo časa ostala v tej službi, da bo lepega dne izginila. Tako je nekega dne tudi storila. Nekega dne je pobrala v glavnem vse svoje stvari, pust la je le nekaj malenkosti, in ie odšla, ne da bi gostilničarju, njegovi ženi ali komu drueemu kaj omenila Dva dni nato ie poslala po svoji prijateljic: h gostilničarju pošto, da ie bolna in prosila za bolniški list. Gostilničar ji je 1 st izstavil, v niem pa zapisal, da Fani ni več pri njem v službi. S to pripombo pa Fani n bila zadovoljna ter je list vrnila, da bi ga gostilničar popravil, česar pa ta ni hotel storit. Sele čez sedem dni je šla na podlagi istega potrdila k zdravniku, ki je ugotovil delane-zmožnost za dva dni. Zopet en teden potem, ko je bla pri zdravniku, se je zgla-sila pri gostilničarju, da bi službo nadaljevala, ta pa H je odvrnil, da je ne potrebuje več, ker ima že drugo natakarico.
Fani je tožila za odškodnino za bolezenski teden in za 14dnevno odpoved, pa je tožbo kratkomalo Izgubila. Razlogi: Iz govorjenja, vedenja in ravnanja tožnice pred odhodom iz službe in neposredno potem sled:, da je Fani prostovoljno zapustila službo in da tudi med trajanjem službe ni zbolela. Kajti če bi bila pred odhodom zbolela, bi bila gotovo takrat zahtevala delodajalčevo potrdilo, ne pa Sele pozneje. Tudi nr verjetno, da bi bila Fani čakala kar sedem dni doma, preden je Sla v ambulanco, če bi bila ros tako bolna, da
M rila za delo nezmožna, če ni mogla dobili cd toženca ustreznega bolniškega lista, bi si ga b la lahko pribavila neposredno pri OTJZD s primerno obrazložitvijo. Sploh pa mora delojemalec brez odlašanja javiti svoe obolenje delodajalcu. Iz vsega tega sledi, da je Fani samovoljno zapustila služ-bo in da ie zbole a Sele pozneje, da ji tedaj ne pr tiče odškodnina niti za čas bolezni niti za odpovedno dobo.
Iz šfroSfe Loke
— Tri aretacije. Vencel in njegova zvesta prijateljica M cka sta se znašla lepega dne v Hrastnišk; grapi. Ni jima dišalo delo. rajši sta pohajkovala in preganjala čas, kakor je pač naneslo. Spala sta tu in tam, pr dobrih ljudeh največkrat pa pri Svetem Ožboltu, kamor sta zahajala ob večernih urah. Tako so minili trije tedni, ko so se začeli zaninati za parček orožniki. Zmanjkovat so namreč začele ribe. Micka in Vencel sta lovila ribe kar na debelo. Nemara sta zavila tudi kaki kokoši vrat. Zdaj sedita v zaporu. V zapor loškega sodišča pa so privedli se eno grešnico. Mar j a Krajnik iz Reteč je te dni le za kratek čas odšla od doma in že je izkoristila pril ko tatinska Micka ter vzela Krajnikovi iz predala 156 d n.
_ pobeljeni vrhovi naS'h gora. V soboto
na večer se je po krasnih sončnih dnevh sredi tedna vreme poslabšalo. Rosilo je že popoldne a vlilo se je potem pod noč. prav tedai. ko so privozili večerni vlaki ob 20. na Škofjeloško postajo. Naliv so trajali vso noč in vso nedeljo. Vode so se dvignile. SelSčica ln Poljansčlca se valita umazani proti Sori. Hkrat' z jesenskimi nalivi smo dobili občuten hlad. Temperatura je padla na 6 stopinj. Po vseh okoliških gričih amo
dobili sneg. Pobeljen so med drugimi Križna gora, Planica, Ljubnik, Osovnik in planine, in je sneg ponekod pobelil celo ajdo
a travnike, kjer se n so pospravili otave. Megle se vlačijo nizko, dež je v ponedeljek
»onehal. Barometer se dviga in upamo, da ^o prvi jesenski pozdrav kmalu za nami.
— Niti enega krompirja na trgu. Ob sobotah imamo v škofji Loki redni zele-
jadni trg. Zadnjo soboto ni bilo na trgu liti enega krompirja. Kmetje ga nočejo prodajati po 1.50 din in so zato rajši ostali doma.
$$q( čin* ca
KOLEDAR
Danes: Torek, 1. oktobra: Remlglj DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: V ženskem carstvu Kino Sloga: Gibraltar Kino Union: Minjin in Požarski Kino Moste: Fanfara ljubezni
DEŽURNE LEKARNE
Razstava slik akad. slikarja Rika De-benjaka v Jakopičevem paviljonu odprta od 9.—13.
Razstava slikarja  Ljuba Ravnikarja v
Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti št. 3. Vstop prost
Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt. Gosposvetska cesta 4, Bchinec ded., Rimska cesta 31.
>r
V
J
7.
- t-
i-     e^ tnijA        .'-vs.w^ Sap Wl^_
£ 4»
ŠAH
SPLOŠNI TURNIR CsK Centralni šahmski klub razpisuje splošni turnir za svoje 3.-razredne igralce in nove člane. Prijave sprejema T. E. drevi in v četrtek, ko bo tudi že žrebanje in 1 kolo. Drevi bo ob 20.15 v klubski sobi »Zvezde« brzoturnir za prvenstvo oktobra, ob 20. pa redna seja odbora.
Br7^-<->tezno prvenstvo v septembru si je 17. p. m. osvojil izredno razpoloženi Ku-melj Alojz s 13 točkami (100°/o'). Drugi Šiška z 11, tretje in četrto mesto sta zasedla Puc in Samobor z 10 in pol. s-ledijo Arrigler, Kovačič, Habič, Ribičič itd.
Iz Trbovelj
— Krsti, poroke in umiranja Krščeni so bili v Trbovljah: Majcen Janez, Oven Sta,-
nislava^ Perpar Albin, 2uza Ljudmila. Jo-kan Ljudmila, Pinterič Jana, Kočar Mani-
ca, Cizej Drago, Lindič Marjeta. Poročili so se: Skof Jožef, rudar in Podlesnik Marija, rudarjeva hči, Vratanar Franc, rudar in Hribar Marija, zasebnica, Rrečko Anton, rudar 7i Mlakar Marija, hči rudarja, Pla-sikan Vincenc, železniški uslužbenec in Merzel Jožefa, zasebnica, Slapšak Jožef, delovodja elektrarne in Irt Gabrijela, šivilja, Žuža Franc, rudar in štojs Rozalija, služkinja, Oprezni k Leopold, rudar in Po-terpin Alojzija, zasebnica, Potušek Alojz, rudar in Podpečan Antonija, rudarjeva hči, Mlakar Viktor, delavec in Naroglav Frančiška, služkinja, Kolenc Ladislav, strojnik in Vrbnik Danijela, zasebnica Bilo srečno! Umrli so: ga. Fettke Anica roj. Plesfcovič, bivša uslužbenka na občini članica trboveljskih in prosvetnih društev, stara 38 let, Sirk Magdalena roj. Hočevar, vdova po rudarju, stara 83 let. Naše sožalje!
— Pozor avtomobilisti! Po obvetiln predstojništva mestne policije v Celju sa bodo vršili šoferski izpiti 4. oktobra ob 8. pri imenovanem predstavništvu v Celju. Radi kratkega roka je treba, prošnje za polaganje šoferskih izpitov vložiti 4. oktobra do 8. pri predstojništvu mestne policije v Celju.
— Pomanjkanje Jedilnega ln tehničnega olja je pri nas eno najbolj perečih vprašanj. Merodajni činitelji so radi tega sklenili, da se proizvodnja sirovin za dobivanje olja poveča do skrajnih možnosti. Samo na ta način bodo zagotovljene zadostne količine olja za hrano in druge vsakdanje potrebe. Da bi to povečanje uspelo, se bo kmetom odstopilo potrebno seme za setev oljaric po znižani ceni ali pa brezplačno s tem da se Žetev odkupi po zelo ugodni ceni za proizvodnike. Dodelilo se bo seme ozimnega lanu in ozimne oljnate repice ter se je za odkup, ki ga bo vršil Prizad, določila cena za repico 5 din, a za lan izmed 6 in 7 din po kg netto za proizvodnika. Bučno olje se bo odkupovalo po 4 din za kg. Poleg tega se prebivalstvu, zlasti pa
posestnikom in kmetom priporoča zbiranje žira, predvsem bukovega, za katerega
se bo cena določila naknadno. Kmetovalci sejte ozimni lan in oljnato repico, ker je to v vašem lastnem Interesu ter v korist vsega prebivalstva. Seme bosrte dobili brezplačno. Naročila za laneno seme ae bodo zbrala pri občini.
— Prvi ^neg je snoči pobelil vrhove naših okoliških planin. V soboto zvečer je jelo močno deževati ter se je včeraj ozračje občutno ohladilo. Vso nedeljo je lilo neprenehoma, naše planine pa so se odele v meglo! Javor nad Sv. Planino, Mrzliški vrh in Kum so dobili prvo snežno odejo, ki pa jo je dež že domala raztopil! Letošnji prvi zimski pozdrav smo v Trbovljah dobili zelo rano saj se jc sneg druga leta pojavil po naših vrhovih šele po vseh svetnikih!
— Ukinite pasji kontomac! Pasji kontumač traja pri nas že par mesecev, vendar se ves ta čas ni pojavil niti en slučaj nalezljive pasje bolezni! Trboveljski lastniki psov so radi te veterinarske mere po nepotrebnem prizadeti. Mislimo, da bi občina oz. sresko načelstvo po zaslišanju tukajšnjega veterinarskega urada brez škode lahko ukinila kontumac za trboveljski oko-H
13*009.000 din za povečanje golniškega zdravilišča
Novi prizidek ho uporaben v začetku prihodnjega
vilišee po svoji ureditvi pri nas
leta ~ Najmodernejše zdra<
Pogled na celoten zdraviliški kompleks. V ospredju na desni ob glavnem poslopja nova dependanca; tik ob glavnem poslopja zvezni trakt, kJ ga financira banovina, dalje na desni ležalnice, ob njih trakt z bolniškimi sobami, na koncu pa stanovanjsko poslopje za zdravniško in strežniško osebje
Ljubljana, 1. oktobra
Slovenija se ne more ponašati s številnimi novejšimi zdravstvenimi pridobitvami, bolnicami in zdravilišči; v tem pogledu je napredek pri nas zelo počasen m vedno je umestno opozarjati na naše pomanjkljive, pretesne in zastarele bolnice. Zato takšne razveseljive izjeme, kakršna je zelo nagel razvoj golniškega zdravilišča zas-^žijo tem večjo pozornost. Golni>ki sanatorij spada že zdaj med večje zdravstvene ustanove tudi po njegovem obsegu. S po\eJanjem bo sanatorij tudi zelo moderniziran in vsestransko izpopolnjen. Javnost je bila sicer že poučena o velikih stavbnih delih na Golniku, a marsikdo ne ve, kako je delo napredovalo in če bo program tud» ves izveden. 2e zaradi tega je potreben naslednji pregled o golniških delih.
Nepopolna zdravstvena ustanova, kakršna je bil Golnik doslej, pač ne more imeti tako lepih dohodkov — čeprav so bolniške postelje vedno vse zasedene — da bi se lah ko neovirano razvijala le s svojimi sredstvi. Vendar bi upravi lahko izrekli priznanje, da je umno gospodarila in nalagala vse prihranke v najpotrebnejše razširitve in izpopolnitve. Za večje investicije so seveda potrebna izredna sredstva. Zdravilišče samo bi si jih ne moglo preskrbeti tudi v daljnji bodočnosti. Doslej zdravilišče ni moglo biti posebno donosno že zaradi tega, ker ni bila dovolj izrabljena kapaciteta njegovih naprav. Prav to, premalo izkoriščen obrat, pa tudi omogoča povečanje, tako da ni bilo tehničnih ovir s prizidavo dependance.
Tudi denarna stran je bila zelo zadovoljivo rešena. Uprava Bolniškega fonda državnega prometnega osebja — to se pravi žeilezn i carska bolniška blagajna — se je odločila, da nekaj sredstev svojega rezervnega sklada naloži v svoje zdravilišče za je-tične bolnike. 2elezmčarski boln.ški fond ima že Številne zdravstvene domove v raznih krajih v državi. Zdaj tudi zidajo veliko splošno bolnico v Zagrebu; stroški bodo znašali okrog 20 milijonov din Razen tega bo v Sarajevu kmalu gotova železničarska splošna bolnica, za kar so izdali okrog 12 milijonov din, in sklenjeno je. da bodo sezidali veliko bolnico za 30 milijonov din v Beogradu. Prej ali slej bodo zidali splošno bolnico tudi v Ljubljani. Doki . pa slovenski železničarji ne bodo dobili splošne bolnice, se bodo hodili zdravit v zagrebško bolnico. Železničarji doslej niso imeli bolnice za jetične. Računi so jasno pokazali, da bi uprava fonda ne mogla žrtvovati velikega zneska za povsem samostojno zdravilišče. Maili sanatoriji niso ekonomični in jih ni mogoče zadovoljivo opremiti in oskrbeti z vsemi potrebnimi aparati ter instrumentarijem, a večji zavod zahteva ogromne stroške. Zato je na j zadovolji ve j ša rešitev dependanca: odpadejo mnogi stroški, saj ni treba zidati za vse zdravilišče skupnih prostorov in ne nabavljati aparatov, ki jih zavod že ima.
Tako je prišlo do pogodbe med upravo zdravilišča in zastopniki Bolniškega fonda državnega prometnega osebja; železničarji so s« obvezali, da dajo denar za prizidek, ki bo vseboval prostore za 50 bolniških postelj nižjega razreda in 10 postelj prvega razreda. S tem si pridobe pravico, da zdravilišče vedno nudi po 50 bolniških postelj bolnim železničarjem, a kot protivrednost za 10 postelj prvega razreda bo nudilo popust pri dnevni oskrbi. Tako torej železničarji dobe zdravilišče s 50 bolniškimi posteljami v okviru golniškega zdravilišča. S sredstvi, ki jih bo uprava bolniškega fonda izdala za prizidek golniškega sanatorija, bi v nobenem primeru ne mogla sezidati samostojnega, tako veilikega, dobro opremljenega in modernega zdravilišča. Golniška dependanca bo pri nas dolgo primer najmodernejšega zdravstvenega zavoda po svoji Jre-ditvi z uporabo številnih sredstev in dognanj moderne tehnike.
Za krajši del prizidka, ki bo nudil prostore za splošne potrebe zdravilišča (n. pr. operac:jska dvorana) je preskrbela načrte in denar banovina. Mnogo večji del prizidka, za kar financira dela uprava železničarske-ga bolniškega fonda, je projektiral inž. arh. L. Kham. Zazidana ploskev tega dela prizidka meri okrog 4800 m2. Tudi laik lahko presodi, kako veliko stavbno delo je to. Vedeti pa morate da ima prizidek štiri etaže: klet, prizemlje, visoko pritličje in prvo nadstropje.
Stavbna dela pri celotnem prizidku so začeli predlanskim 16. oktobra (stavbno podjetje »Tehna« iz Ljubljane). Računali so. da bodo dela trajala približno leto dni, tako da bi bila lani ob koncu leta končana. Toda delo se je zelo zavleklo že v začetku. Teren je tam neenak in nezanesljiv in izkazalo se je, da bodo morali biti temelji znatno močnejši kakor so v začetku računali. Seveda se je zaradi tega tudi nekoliko spremenil proračun. Prvo jesen delo ni moglo posebno napredovati, ker je bilo že precej pozno, ko so začeli delati. Vse delo ni moglo biti končano v enem samem letu že zato, ker ni mogoče hkrati mobilizirati tako velikih denarnih sredstev, zlasti ne pri takšnih ustanovah, kakršna je železničarski bolniški
sklad, kjer izdatke dovoljuje letni redni občni zbor. Letos je delo pri žeflezni carskem prizidku dobro napredovalo, pač pa je nastopil zastoj pri banovinskem delu poslopja. Kaže, da bo vse delo letos končano, tako da bo prizidek v začetku prihodnjega leta že uporaben. Lahko seveda nastopijo še kakšne ovire. V sedanjih časih so velike težave pri tako velikih stavbnih delih, ko se gradivo od dne do dne podražuje fn km tudi delavske mezde niso ustaljene. Zato je bilo treba že nekajkrat poskrbeti za povečanje stavbnih kreditov. Zdaj računajo, da bodo stroška znašali za železničarski del prizidka — z vso opremo vred — 9.5 milijona din, za banovinski de- pa okrog 3 milijone. Razširjtnje goln škega zdravilišča bo torej veljalo približne 13 mil'j^nov din.
Velika večina del je že oddana obrtnikom, glavna stavbna dela. predvsem zidarska, so pa končana. Le večje stavbno delo, ki prvotno ni bilo v programu čistilna naprava za bioioško čiš'enje izlivkov vsega zdravilišča, bc konča-<q nekolik* pozneje. To delo bo zahtevalo okrog 300.000 din. Moderno urejeno zdravilišče potrebuje vsekakor tudi primemo čistilno odpravo za čiščenje odpadnih voda Zdravilišče ima sicer čistilno napra\c ki pa n- zadovoljiva in bi zlasti ne mogla služiti razširjenemu zdravilišču. Težko je reci. sA\ ima katera naša bolnica vsem zahtevam ustrezajočo čistilno napravo. Doslej pn ms nisnu imeli domačih strokovnjakov za to stroko. Golniško
čistilno napravo je projektiral mi. Fr. Dot-
ničar, naš strokovnjak
Na stavbišču delajo še naslednji obrtniki: mizarji (dve podjetji), steklarji, slikarji in pleskarji, kleparji, ključavničarji, izdelovalci umetnega kamna, tapetniki. dal e oblagajo stene s keramičnimi ploščami kmalu bodo začeli polagati rmo'ej, parketarji pa parket, na delu so instalaterji (kurilne in vodovodne instalcije) a številna druga detla so bila že končana Naj omenimo da bodo samo za lino'ej izdali okrog 400.000 din. Znano je, da bo golniš&i sanatorij imel pri nas prvi tako zvano žareno kuTJavo (instalacija ljubljanskega podjetja D Hudnik), ki bo veljaia 450.000 din Grelna teJlesa so skrita v stropu in izžarevajo nepo^edno toplotne žarke, tako da človek ne čuti mraza, čeprav je okno pozimi odprto, kar je neprecenljivega pomena v sanatoriju za pljučno bolne. V sanatoriju bedo uporabljali tudi številne druge moderne naprave, da bo delo čim bolj olajšano in čim uspešnejše. Zato so v prizidku rudi električne napeljave za močnejši in šibkejši električni tok. Instalirana bo svetlobna signalna naprava V sanatoriju ne bo nobenih zvočnih signalov, električnih zvoncev, da ne bo bolnikov vznemirjal ropot. Posebna klicna signalna naprava pa bo tudi vzorno služila svojemu namenu, da bedo lahko takoj poiskali tega aili onega zdravnika, ko bo potreba: ko bodo klicali zdravnika, bodo za-žarele v vseh prostorih signalne luči določene barve. Tako bo zdravnik alarmiran v najkrajšem času.
Bolnikom bodo seveda nudili vse udobje v sobah in vseh drugih prostorih. Velik del prizidka je namenjen za ležalnice, ki bodo napol odprte proti jugu. Sploh so vsi bolniški prostori na sončni strani, medtem ko so na severni stran' razne pritikline in obratni proston. Bolniki se bodo lahko posluževali za razvedrilo vseh sob z radijem.
Notranjost prizidka ne bc urejena le moderno, udobno in praktično, temveč tudi estetsko, da se bodo bo nik: počut li povsod prijetno. Posebno neKateri prostori bodo zelo okusno urejeni kakor n. pr. vestibul v prizemlju; stene tega vestibula bodo v glavnem steklene, a .-reklo bo obdelano z umetniškimi dekoracijami.
Skratka, dependanca golniškei,« zdravilišča bo v vseh pogledih takšna kakršna bi naj bila sodobna zdra\ iliška poslopja, sezidana in opremljena tako, kake t omogočajo dandanašnje tehrr.čne Ti kulturne pridobitve. Želimo le da bi povečano zdravilišče lahko čim prej sluzJo svojemu namenu.
Cene kruhu, svinjini, slanini in masti
so v območju mestne občine ljubljanske maksimirane
Ljubljana, 1. oktobra Mestno poglavarstvo v Ljubljani je na osnovi ČL 7 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom (SI. 1. št. 413-70 z dne 31. VIII. 1940) in v smislu čl. 2 uredbe o kontroli cen na drobno i SI. 1. št. 420-71 z dne 4. 0L 1940) določilo za območje mestne občine ljubljanske nasLednje najvišje cene kruhu:
1) Za en kg- enotnega ljudskega kruha 5.25 din, in to v kosih v teži 114 dkg 6 din. 57 dkg 3 din, 28.5 dkg 1.50, ali 76 dkg 4 din, 38 dkg 2 din, 19 dLkg 1 "din.
2) Žemlji v teži 8 dkg je dovoljena najvišja cena 1 din.
Za peko tega enotnega kruha se sme uporabljati le pšenična moka, nam leta v smislu določil čl. 5 zgoraj citirane uredbe. Za peko kruha iz krušne moke, pomešane z dragima vrstami žita ali plocov si mora pek izposlovati posebno dovoljenje, kakor tudi določitev cene in teže temu kruhu od mestnega poglavarstva. Tako dovoljenje je potrebno tudi za peko belega kruha za potrebe bolnišnic.
Producenti, t, j. pekovski mojstri se nadalje opozarjajo na določila čl. 7, odstavek 2. in 3., ki urejajo čas prodaje in čas peke kruha Prekrški te določbe se kaznujejo po 61. 12 in si. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom.
Z oziram na dejstvo, da nimamo še ured- j be, ki bi dovoljevala maksimiranje cen ži- j
vine in poljskih pridelkov pri kmetih, kakor tudi na precejšen izvoz živine v inozemstvo, naraščajo cene živini, tako da so bih mesarski mojstri prisiljeni zaprositi mestno poglavarstvo za dovolitev zvišanja cen prašičjemu mesu, slanini in masti. V izogib nevarnosti, da bi ostal ljubljanski trg brez prašičjega mesa, slanine in masti, kar bi mesarji pri visokih nakupnih cenah prašičev in pri doslej najvišjih dovoljenih cenah v nadrobni prodaji bili prisiljeni povzročiti, je mestno poglavarstvo po proučitvi kalkulacije, ki jo je sestavil strokovni izvedenec ter na osnovi čl. 1. In 2. uredbe o kontroli cen na drobno (SL 1. 420-71 z dne 4. IX. 1940) in na podlagi pooblastila kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani VIII-K št. 510-40 z dne 17. IX. 1940. in z ozirom na po višek cen živim prašičem od din 14 na 17.50 din za 1 kg žive teže odloča za oronočje mestne občine ljubljanske sledeče nove najvišje cene za prašičje meso, slanino in mast:
Slanina s kožo 23 din za 1 kg, slanina brez kože 25 din, salo in riba po želji 26 čin, trebušna slanina 24 din, stegno in pleče brez privage ter hrbet 24 din. stegno in pleče s privago ter potrebušina in vrat 22 dšn, rebra 18 din, domaČa čista svinjska mast 28 din.
Navedene maksimalne cene stopijo v veljavo z dnevom objave.
Nove cene čevljarskih izdelkov
Ljubljana. 1. oktobra Danes bodo čevljarski mojsiri razobesia v svoiih delavnicah nov cenik, ki so sa člani Združenja Čevljarskih mojstrov v nedeljo soglasno sprejeli, in od danes naprej veljajo povišane cene za vse čevljarske izdelke. Kakor smo že včeraj dot očali, so mojstri sklenili povišati vsa Čevljarska dela za okoli 40w». kar predstavila za večino potrošnikov še komaj zmogljivo povišanje. Kakor je res. da bosi in nagi ne moremo hoditi, niti ne s podplati z luknjami in z raztrganim eomjim delom čevliev. tako le tudi res. da bo marsikdo odšel iz čevljarske delavnice s svojimi Čeviji, katere je nameraval dati v popravilo, k? j ti izračunal bo, da novih cen za temolance ne mo-e mojstru plačati. Kakor se ie večina pot. oŠ nikov danes omeiila na najnujne še in :ia najpotrebnejše v živilih, tako se bo morala zda i omejiti tudi v obutvi. Ker pa s strganimi podplati človek ne more v blato in brozgo, si bo vsak pornaeaL kakor ve in zna. Sel bo na primer v domačo ropotarnico in bo našel raztrgane galoše. katere bo dal rx*praviti. za kar bo plačal 10 ali 15 din, in nadel jih bo na svoje čevlje z raztrganimi podplati. Morda bodo orišle v modo celo coklie, kakor med svetovno vojno Najbolje bi seveda bilo. da bi oblast res prekontrolirala zaloge usnje, jih popisala in na aprovizacijski način usnje prodajala mojstrom. Tedaj bi mojstri dobili usnje mnogo ceneje kot zdai in za temoiance bi ne bilo treba plačati 80 din. Nove cene so namreč takele: Moški šivani prednjiki 222 din. moški zbiti prednjiki 195 din. šivani ženski prednjiki 165 din, zbiti ženski prednjiki 150 din, templanci goizeric (podplati in pete). 100 din. podplati gojzeric 73 din. Dote gojzeric 28 din, šivani motki templara (podplati In
pet«) 80 din. šivani moški templanci (podplati) 56 din, zbiti moški templanci (podplati in pete) 75 din. moški templanci pete 24 din, ženski templanci z nizko neto. podplati in pete. 57 din, ženski templanci z nizko peto. podplati. 44 din. samo pete 15 din. ženski templanci galanterijski. r>od-plati in pete. 47 din. podplati 37 din. otroški templanci do št. 28. podplati in oete. 45 din. od št. 29 do št. 35. podplati in pete. 54 din. samo podplati do št 28 32 din. od št. 29 do 35 podplati 43 din. samo pete pa 12 din.
Vsi dodatki, kakor kovanje, notraniiki. podloga v peto in drugo, bodo mojstri zaračunali še posebej. Pri podražitvi ali pocenitvi usnja, se bodo te cene sorazmerno zvišale in znižale.
Naraščanje draginje v Trbovljah
Trbovlje 30 septembra Trboveljski trg je na današnji plačilni dan nudil ob;čajno živahno sliko, dasirav-no je slabo vreme odvrnilo mnoge prodajalce iz Savinjske doline in Dolenjske, ki so stalni obiskovalci trboveljskih tržnih dni. Tržni dan je bil seveda tudi tokrat v znaku naraščajoče draginje. Gospodinje se s skrbjo vprašujejo, kam bo privedlo stalno naraščanje cen, zlasti pri nekaterih predmetih. Jajca so se podražila že na 10 din 6 komadov, prodajalke pa pravijo, da so itak še poceni, kajti ob prihodnjem plačilnem dnevu bodo še dražja ter bomo plačali kar dva dinarja za komad! N« trgu se je danes celo zatrjevalo, da bodo pozneje jajca še dražja ter se je govorilo o cenah ki so prav nezaslišane 1 Slaba jabolka so bila naprodaj po 5 din, boljša v pičlih količinah pa po 6 in več din. Hruške 7 do 8 din kg Neki tukajšnji trgovec je prodajal oa trgu voz krompirja po 2 din. Ponekod v trgovinah
VSAKDO naj si cm prej poskrbi SREČKE
DRŽAVNE RAZREDNE: LOTERIJE V
ZADRUŽNI HRANILNICI
Dalmatinova ulica 6
Pri zadnjem žrebanja je zadela pri nas kupljena srečka štev 17.425
I00.000.— dinarjev
pa ga nc dobiš niti za to ceno Ves cenejši krompir pa je prav siab in ne gre preveć v denar. Ab ne bt po zff'.edu drugih mestnih občin tudi trboveljska prebivalstvu olajšala nakup krompirja z aprovizacijsko akcijo?! Gotove bi se dalo za naš industrijski kraj nabaviti dobrega in cenejšega krompirja, če bi se ga nakupilo večje količine. S tem bi se izenačile tudi cene tega tako potrebnega živeža. Perutn ne je bilo na *rgu malo in še ta po visokih cenah Sadie je splošno letos tako drago, da si ga težko kdo privošči. Domače grozdje, a še kislo 10 do 12 din kg, dalmatinsko lepo. črno sladko 12 din kg. Mlekarski pro'zvodi so še po običajnih cenah. Slanina je z dana*-nj;m dnevom poskočila na 25 din kg Mesarji trdijo, da je preskrba s hivatskimi prašič' vse težja ter so nakupne cene skoč'*e že na IT On kg žive teže. Mast bo temu primemo seveda še dražja Z oljem so istotake na trboveljskem trgu velike težkoče Mnogim trgovcem ga je že pred tedni zmanjkalo, drugje ga dobiš ie v najmanjših količinah in še to po trojnih cenah kot "so bile št pred dvema mesecema.
Sploh se glede cen veČine na i važnejših potreb'čin opaža pri nas velika retnotnost, k: je gotovo posledica splošnr gospodarsko-trgovsko nezdravih in neurejenih razmer v prodaji na veliko. Pri vsem tem gotovu trpi
trgovec detajlist. Še bolj pa potrc-Miik. Trbovlje so kot izgleda brez vsake posebne zaščite še prav posebno izpostav'jene dra-ginjskemu valul Delavstvo kljub gotovim ugodnostim in draginjskim povišicu m nikakor ni več kos visokim cenam, da ne govorimo o državnih nameščencih upokojencih, rentnikih in mailem človeku sploh. Ponovno zvišanje cen bo pri nas kajpak ponovno zvišalo draginjske doklade delavvtvu, kar bo imelo zopet za posledico št \ečjo draginjo. Pridobitni sloji se pri nas kaj hitro prilagodijo draginji s tem, da sami povišajo cene vse m življenjskim potrebšč nam. Državni nameščenec, upokojenec in drugi, ki so navezani na stalne skromne dohodke, pa morajo pri tem začaranem drag,ujckcm krc*-gu priti na beraško palico Za Tibovlie. ki So naidražji kraj v Sloveniji, je neobhodno potrebno, da se jim prizna višji draginjski razred, kot bi bilo to umestni za vse večje industrijske kraje v Sloveniji. Na to smo že opetovano opozarjali, ađi nikaar to vprašanje ni bilo tako ak'ua'no kot :?anes! O tem bi morali resno razmišljat i naši pristojni činitelji kot občina in p* PtiČne organizacije brez razlike n»t mati i pa vsi oni, ki se jih to neposredno tiče ter povest' eneiv gično akcijo, da se izboljša njihovo materialno stanje.
Nekaj misli o draginji
če navijajo cene poedini brezvestneži, še ne smemo dolžiti verižništva vsega trgovskega stanu
Ljubljana, 1. oktobra V zadnjem članku pod tem naslovom v * Slovenskem Narcdu« z dne 26. septembra smo videli, da je draginja v prvi vrsti posledica finančno gospodarskih političnih razmer, ki se lahko pojavljajo v izrednih prilikah v posameznih državah. Največkrat pa se to zgoci v večji skupim držav, ali pa na vsem kontinentu. V letu 1924. kc je bila v bivši samostojni nemški Avstriji inflacija na višku, je prispelo z Dunaja v Ljubljano navadno pismo, ki je bilo fran-kirano s poštno znamko za 50.000 kron. Temu primerne pa so bile v tistem času tudi cene vsem življenjskim potrebščinam v Avstriji. Sicer pa prebivalci v tej državi niso preveč občutili draginje zato, ker so se analogno s cenami istočasno povećavali tudi prejemki prav vsem državljanom, kar pa se ne dogaja povsod, zato je tudi toliko nejevolje nad draginjo.
O tem bi se dalo pisati še marsikaj, toda poglejmo rajši posledico, odnosno vzroke, za še hujšo draginjo, kakor je nujno potrebna Iz državno finančno gospodarskih razlogov.
Ko se pokažejo prvi znalci draginje se istočasno z njo tudi pojavijo tako zvani navijale! cen, ki brezvestno izrabljajo dani položaj v svojo korist, na škodo naroda in države. Zato je pa tudi nujno potrebno, da se taki izkoriščevalci bližnjega kar najstrožje kaznujejo. Napačno pri tem pa je, da zaradi nekaterih koristolovcev obdolžu-jemo ves stan, kateremu taki ljudje pripadajo. Res je, da vsak človek raje zasluži več kakor manj, toda zato še nismo upravičeni dolžiti navijanja cen vseh trgovcev. Nič hudega ni, če je ta ali oni v sedanjem času prodal zaležano blago ali tako zvani »pofel« po primerni ceni, kajti tudi to blago je moral plačati. Hujše je, če blago skriva z namenom in upanjem na višje cene.
Imeli smo priliko slišati uslužbenca neke tovarne, ki je tožil, da se vsako leto nabere v tovarni manjvrednih izdelkov za težke tisočake. V seianjem Času pa se je ta zaloga vsa razprodala, pa tudi nova zaloga manjvrednih izdelkov se ne nabira več, ker gre vse v denar kot prvovrstni izdelki. Ali pa če pogledamo na ljubljanskem trgu. Predzadnjo soboto so vsi mesarji prodajali slanino po uradno določeni maksimalni ceni 23 čin kilogram, en me-
sar pa je pro'ajal v mosni>i slanino s kožo vred po 25 din. Toda ta primer bi ne bil tako kričeč, kakor pri tistem trgovcu s kurivom, ko je istega dne, ko je bila cena drvom uradno določena, prenehal s prodajo drv na mero četudi jih je Imel ogromno množino na zalogi. Kdaj in po Kakšni ceni je ta trgovec drva kupil, nam ni rinano, dejstvo je samo to, da je odslej pi riaial drva samo še na vago, po 48 din 100 k: o-gramov. Ker tehta kubični meter suhih bukovih drv od 475 do 500 kg, je ta trgovec dobil po 22S do 240 din za en kubični meter Na pripombo, da takšna cena za kubik drv ni v soglasju z uradno določeno maksimalno ceno, se je dotični trgovec odrezal takole: Kaj me briga, kakšna je cena za en meter drv, saj jih ne prodajam na meter, temveč samo na vago —.
Iz tega se vidi kako navijale! cen draginjo povočavajo, ker vse protidraginjske ukrepe prezirajo in jih dosledno izigravajo, samo da si povečajo, četudi na nepo-staven način svoje že itak obilno premoženje na škodo najbolj revnih slojev prebivalstva že iz svetovne vojne nam je znano, kakšno ogromno bogastvo so si nekateri vojni verižni ki in navljalci cen znali pridobiti s prekupčevanjem raznih življenjskih potrebščin, katere so ljudje morali kupovati pač tam, kjer so jih mogli dobiti, četudi so bile morda desetkrat predrage. Tisti pa ki si niso mogli nabaviti življenjskih potrebščin od verižnikov po visokih cenah, so morali stradati in živeti v največjem pomanjkanju.
Če je kakšen navijalec cen kaznovan v denarju še za tako visoko vsoto, to njemu zelo malo ali pa nič ne škoduje, kajti on pač znova poviša cene pri prodaji svojega blaga ter si s tem pridobi morda desetkrat toliko, kolikor je plačal kazni. Zato bi bilo nujno potrebno v sedanjem času, vsakomur ki ga zalo te, da na kakršenkoli način povečuje in zaostruje draginjo, onemogočiti ta umazani posel, ter ga kakorkoli že Izločiti iz poštene človeške družbe. V naši drŽavi to ne bo tako težko, ker nI zapletena v vojno vihro. Zato bodo tudi upravne oblasti laže posvetile svojo pozornost pobijanju draginje, kakor pa med svetovno vojno, ko je bilo vse osredotočeno na vojne priprave in dogodke. Treba pa je začeti takoj z najbolj energičnimi ukrepi, dokler plevel ne preraste pšenice.
Boris Pilato v naši operi
Ljubljana, 1. oktobra.
Mariborčan Boris Pilato je pričel svojo gledališko pot kot 181eten dijak, ko je napisal libreto za Haasovo opereto >če ljubita se dva«. Delo so izvajali z lepim uspehom ▼ Mariboru. Boris Pilato, ki je kazal izredne plesalske sposobnosti, se je posvetil poklicu plesalca, ki ga je zanesel najprej v Beograd, nato v grafiko opero, potem na mednarodni plesni večer v Pariz, ki mu je prinesel angažma v revtjskem gledališču Mogador in vlogo v filmu »Rdeča plesalka«. Udeležil se je turneje gledališča Mogador, ki ga je vodila v vse kulturne centre zahodne Evrope. Nato je dobil angažma v berlinski Scall in potem v Gdansku. Letošnjo sezono bo nastopal v
naši operi kot soloplesalec, obenem pa bo naštudiral kot koreograf Gluckov dramatični balet >Don Juan«.
Inozemske kritike soglasno potrjujejo Pllatovo izredno nadarjenost, občutek za ritmiko, točnost in izrazitost njegovega plesnega izraza ter njegovo ugodno zunanjost, ki ga usposabljajo za ta težki, a lepi poklic.
Zvezdama na gori Sinaj
Čeprav učenjaki n« morejo ugotoviti, ▼ katerem delu divjega m neprehodnega pogorja na Sinajskem polotoku je bog izročil Mojzesu 10 zapovedi — novejši raziskovalci trde, da je bilo to na gon stoječi nekaj dalje proti vzhodu — gora Sinaj ni izgubila svojega slovesa. V dolgih tisočletjih jo doživela mnogo izprememb. V njenih pečinah je mnogo votlin, kamor so se v Kristusovih časih zatekali nomadi V naslednjih stoletjih so se naselili na njih menihi in puščavniJci, ki so ustanovili pozneje tam samostan sv. Katarine. V njegovi zbirki rokopisov se je našel slavni code sinaiticus, k opisov se je našel slavni codex sinaiticus zdaj v londonskem muzeju.
Več sto let je biLa gora Sinaj skoraj pozabljena in niti turisti niso hodili na njo« Šele med svetovno vojno je postala oporišče Turkov, ki so zgradili na njenih grebenih trdnjave, zasedene pozneje po Angležih. Po vojni si je Anglija zagotovila vpliv na Sinajskem pogorju. Pod angleško upravo se to ozemlje ni razvilo samo vojaško, temveč tudi gospodarsko. Nedavno so pa zgradili na Sinajski gori v višini 2600 m observatorij, kjer bodo učen jaki proučevali sončne žarke in vse m»teor^lošxe tzpremembe. Njihova dognanja bodo velikega pomena sa strategijo, _
i
V ruskem velefilmu
MINJIN IN P02ARSKI
KINO UNION — Tel. 22-21
sodeluje poleg najboljših ruskih igralcev moskovski simfonični orkester spremljan s pevskim zborom. — Odlična režija in veličastni prizori! Predstave ob 16., 19. in 21. uri!
XE ZAMUDITE KRASNEGA METROFILMA :
s 135 najlepšimi holly\voodskimi ženami — s 5 filmskimi zvezdnicami v gl. vlogah:  Norma Shearer, Joan Crawford,
Faulette Goddard itd.
V ŽENSKEM CARSTV
KINO MATICA — Tel. 22-21
Ob IG., 19. In 21.15
uri ■
KINO SLOGA — TEL. 27-30
Samo   še   dam*   predvajamo   veliki špijonažni film — film za oblast nad gibraltarsko ožino. V glavnih vlogah: VIVIANE ROMANCE in ERICH STROHEIM.
I
VNE VESTI
— Vsem izvcnljubljanskim naročnikom smo v današnji številki »Slovenskega Naroda« priložili položnice. Prosimo jih, da nam v redu nakazujejo naročnino in upoštevajo, da znaša zdaj 11 din, ne pa 12 din mesečno. Vse tiste, ki so nam prejšnji mesec nakazali kljub povišani naročnini samo 12 din, prosi-simo, da nam razliko 2 din nakažejo pri nakazilu oktobrske naročnine.
★
— Problemi našega turizma Na seji Turistične zveze v Dubrovniku je njen predsednik dr. Vidojevič obširno poročal o našem turizmu v letošnji sezoni, ko gostov u inozemstva s prav redkimi izjemami sploh nismo imeli in ko so bila naša letovišča navezana zgolj na domače letovi-ščarje. Cez poletje je bil obisk letovišč zlasti v Dalmaciji pa tudi drugod precej živahen, jesenska sezona pa ni bila posebne ugodna. Na domrče letoviščarje se pa seveda ne bomo moeli zanašati. Turizmu je bistven baš njegov mednarodni značaj. Napeti bo treba vse sile, da obdržimo naš turistični promet vsaj na dosedanji višini. Veliko odgovornost nosijo kreditne ustanove, ki financirajo naša turistično podjetja. Treba bo ohraniti našo turistično osnovo nedotaknjeno za boljše čase, ko bo dr bil naš turizem zopet mednarodni značaj.
— Zagrebška Trgovska zbornica ima novega predsednika. Za volitev novega predsednika zagrebške Trgovske zbornice je vladalo mtd zborničnimi svetniki veliko zarvmanie. Javna plenarna seia zbornce je bila včeraj dopoldne. Predsedoval ii je najstarejši zbornični svetnik vnokojeni velik: župan Dragan Trski. Na dnevnem redu so b;le med drugim tudi volitve novega predsednika. Izvoljen ie bil lekarnar mag. pharm. Konstantin Vovk. ki ie dobil 43 glasov, dočm ie dobil dosedanji predsednik Stiepan Krasnik samo 20 glasov. Novi predsednik ie imel do izvolitvi programa-tičen govor o bodočih nalogah in delu zbornice.
— Prvi besarabskj Nemci na Gorenjskem.
Z izredno dolgim vlakom, iz samih Pull-mannovih vozov so prispeli v soboto na večer na Gorenjsko prvi besarabski Nemci. Vlak se je ustavil tudi na postaji v Oto-čnh. kjer so imeli domačini priliko izmenjati z Nemci nekaj bef<ed. Nemci so bili dobre volje, skupina fantičev je celo zapela pesem. Nemci so se vozili z našo garnituro menda do Jesenic, nakar so prestopili v nemške vagone.
— I"!>tan°vitev centrale za premog, koks in metalurgijo. V beograjski industrijski zbornici je bila včeraj konferenca ožjega odboja za ustanovitev centrale za uvoz rudarsko metalurgičnih sirovln in proizvodov za rudarsko metalurgično industrijo. Usvojeno je bilo sttličče, da naj bodo nosilci centrale odnosna zaje .'niče strokovne organizacije s tem, da se ustanovi posebna organizacija za premog in koks. posebna pa za metalurgijo. Nosilca zajednice za premog in koks bosta Združenje rudnikov in topilnic ter organizacija trgovcev s premogom in koksom na debelo. Metalurgično zajednico pa ustanove Vsedržavna zveza industrije železa in kovin. Zveza zrakoplovne industrije in Vs?državna zveza trgovcev z železom na debelo.
— Prvi planinski dom v vrbaski banovini. V navzcčno?ti zastopn:ka voineea ministra generala Vojislava Koštica in drugih dostojanstvenikov je bil v nedeljo svečano blagoslov1 j en in otvorjen na hribu Starče-viča v višini 1.000 m. 8 km od Banialuke prvi planinski dom v vrbaski banovini. Zgradila ea ie ban'aluška oodružnica planinskega društva Rcmanija.
— V treh dneh samo trije vlaki z besa-rabskimi Nemci. V začetku je bilo do o-čeno. da bo vozilo skozi naše kraie vsak dan šest vlakov z nemškimi izseljenci iz Besarabiie in Bukovine. Dozneie se ie na izkazalo, da to ne bo mogoče. Nastale so razne ovire. Prvi vlak z nemškimi izseljenci je vozil skozi Zagreb v soboto Dopoldne. Naslednja dva vlaka sta vozila v nedeljo popoldne. V ponedeljek ni bil^ nob^ne^a vlaka. Prevoz nemških izseljencev se bo torej precej zavlekel.
— Poseben mestni davek na potrošnjo v Zagrebu. Zagrebška mestna občina ie sklenila Dobirati posebni davek na potrošnjo in sicer cd 5. oktobra. Pobiral se bo do 22 zvečer v vseh restavracijah, gostilnah in kavarnah in plačevati ga bodo morali gostje.
— Sušak dobi monumentalno cerkev. Po
dolgih obravnavah in pogajanjih je bilo končno sklenjeno zgraditi novo rimokato-liško* cerkev Sv. Cirila in Metoda na ta-kozvanem Skvaževu na Sušaku. Načrte je napravil slavni kipar Ivan Meštrovič, ki bo rudi sam nadziral gradnjo s pomočjo svojih učencev.
_ Mednarodna razstava umetniške fotografije v Zagrebu. V soboto 5. t. m. bo v Zagrebu svečano otvorjena VIII. mednarodna razstava umetniške fotografije, ki jo priredi zagrebški Fotoklub. Razstava bo v Umetniškem paviljonu.
_ Hrvatske   obrtniške   zbornice dobe
centralo. V Splitu so se pričela v nedeljo posvetovanja zastopnikov obrtnih zbornic iz Splita. Zagreba, Osijeka in Dubrovnika. Gre za ustanovitev njihove centrale v Zr.grebu. ki bo skrbela za uvoz in razdelitev" sirovin in pogonskih snovi za obrtnike.
_ Nov grob. V častit ljivi starosti 83 let
je umrla v Kropi bivša trgovka s špece-rijo in posestnica ga. Helena Smrekarje-va. Umrla je v svoji rojstni hiši na Trgu, kjer je preživela vse svoje življenje. Rojena žmitek se je poročila pred mnogimi leti z domačinom Smrekarjem. Mož ji je umrl tik no svetovni vojni, leta pa so Smreka rje vo tudi toliko upogniia, zlasti v z^OnjJi letih, da je morala opustiti trgo-
vanje. Smrekarjeva trgovska hiša je bila znana svoj čas daleč naokoli, saj so trgovali notri do Trbiža, Trsta, Beljaka m Gradca. Doma se je Lepkov trgovski dom uveljavljal ob vseh priložnostih. Pri njih se je pripravljalo vse, kar je potreboval trg za domače potrebe. Pokojnica zapušča sestro Ano. Trgovka Smrekarjeva je bila v ožjem sorodstvu s slikarjem Žmitkom in sestra pokojne ravnateljice na zasebni meščanski šoli v Skorji Loki m. Mihaele. V desetletjih svojega sožitja s Kroparji si je pridobila rajnka širok krog znancev, kar je najlepše pokazal tudi pogreb v soboto. Nosili so za krsto mnogo šopkov in cvetja, pogrebne molitve sta opravila dva župnika, domačin Ln dobravski, v žalni sprevod pa se je uvrstil malone ves trg, ki je tako izkazal svoje spoštovanje spominu žene, ki je bila tako dolgo zvesta Kropi. Pokoj njem duši!
— Vpok°jenci — prijave za prejem drag. doklad. Direkcija drž. železnic v Ljubljani obvešča vse upokojence, provizionlste. miloščin ar je in rentnike, da jim bo v prihodnjih dneh poslala nove prijave za prejemanje drag. doklad v svrho vpisa podatkov kot so označeni na tiskovini. Vpoko-jenci, ki stanujejo v mestih: Ljubljana, Maribor in Celje, dobe »Prijave za prejem drag. dokladc na postajah: Ljubljana, Maribor in Celje. Vsi upokojenci, tuc'i oni. ki prejmejo prijave v izpolnitev po pošti, predlože iste najkasneje do 31. t. m. edi-nici, v čigar evidenci se nahajajo in kjer dobe tudi potrebna pojasnila. Službene edi-nice pošljejo prijave na: »Obči oddelek — pokojninski odsek« direkcije.
— Vreme. Vremenska naooved Dravi, da bo deževno in zmerno hladno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubijani. Mariboru. Zagrebu, Beogradu. Sarajevu. So.itu in Dubrovniku. Naivišia temDeratura ie znašala v Dubrovniku 26. v Kumboru 24. v Soliu 23. na Rabu 21. na Visu 20. v Beogr- d u 13. v Sarajevu 12. v Zagrebu 10. v Mariboru 9. v Ljubljani 8. Davi je kazal bare me'er v Ljubljani 762.7. temperatura ie znašala 7.0
— Zadnja prilika: obiščite končno Dalmacijo! Petdnevni avtoizlet 7. oktobra! Znameniti kraji, zanimivi doživljaji! Zahtevajte najprej spored potovanja — pa se boste gotovo pridružili izletnikom! Sončna Dalmacija — najlepša v jeseni! Znameniti kraji, zanimivi doživljaji! Prijave in vplačila do 3. oktobra. — Uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17-c. 376—n
Iz Ljubljane
—lj Vse naše ljubljanske naročnike opozarjamo, da moremo priznati ie tista naročila in plačila, ki so bila izvršena v upravi našega lista, nikakor pa ne plačil, ki so bila izvršena potom našiti raznašalcev ali drugih nepooblaščenih ljudi.
*
—lj Prof. Vojteh Štrukelj umrl. Davi je mnoge presenetila vest, da je nepričakovano umri profesor I. državne reaine gimnazije Vojteh Štrukelj. Se včeraj je zdrav sede! za katedrom, a okrog ene ponoči mu je postalo slabo in zadela ga je srčna kap. Pokojnik, rojen v Rovu v Kočevju, je bil star šele 34 let. Bil je sposoben in energičen vzgojitelj. Njegova stroka je bila zlasti zgodovina, o kateri je s prof. Binterjem napisal učbenik za nižje razrede gimnazje. Najprej je bil suplent na II. državni gimnaziji, zadnja leta pa profesor na I. drž. realni gimnaziji. Poročen je bil z gospo Mileno, rojeno Verbič, profesorico glasbe, poleg nje pa žaluje za dobrim očkom tudi hčerkica Tanja. Izgubili smo dobrega vzgojitelja mladine, ki ga bo zlasti pogrešala realna gimnazija. Pogreb bo jutri ob 15 iz hiše žalosti Večna pot 10. na pokopališče na Viču. Časten mu spomin, ugledni rodbini naše iskreno so-žalje!
—lj Novo dnevno mestno zavetišče za otroke. Danes 1. oktobra je začelo poslovati dnevno mestno zavetišče za dojenčke in male otroke v mestni stanovanjski koloniji za Bežigradom. V zavetišču je predviden poseben oddelek za 12 malih otrok co 4. leta starosti in oddelek za 12 dojenčkov siromašnih ttaišev iz hiš mestne občine, ki so zaposleni čez dan. Starši se vabijo, da prinesejo svoje otroke v zavetišče, ki bo poslovalo od 7. zjutraj do 6 zvečer.
— lj Prošnja policijski upravi. Stanovalci bližnjih hiš odnosno starejši ljudje, ki hodimo peš čez brv pri gostilni Kolezija, opozarjamo policijsko upravo, da je hoja tod zelo nevarna zaradi brezobzirnega divjanja kolesarjev v obeh smereh. Nujno potrebno bi bilo tu nekaj ukreniti, da se prepreči brezobzirna vožnja večine kolesarjev. Posebno ob gotovih urah zjutraj, opoldne in zvečer drve kolesarji na vse strani. Zdaj, ko imamo že tako kratek dan, vozijo zvečer brez luči, kar je tem nevarnejše. Tudi po pešpoti med Kopališko in Riharjevo ulico drve kolesarji in motorna vozila tako, kakor da pešcev sploh ni na svetu. Če srečaš pod Habetovim vrtom širok avto ali voz, se nimaš kam umakniti. Tu bi lahko dalo cestno nadzorstvo zabiti nekaj kolov, da bi vožnja ne bila mogoča po pešpoti. Pri brvi naj bi pa zabili v zemljo steber in pritrdili nanj križ, da bi ga pešec zasukal, ln stvar bi bila opravljena. Svarilne tablice bi itak
Preselili smo TRGOVINO ROKAVICAH iz Prešernove ulice — v nove moderne prostore HOTELA SLON!
ROKAV IĆAR
— Nesreče. Triletnega posestnikovega sinčka Antona Uršiča iz Tomišlia ie zgrabil vitel j in mu na lomil več reber na desni strani. — 38letni posestnik Jos.d Koččak iz Trebnjega se ie včerai prioelia! domov z dvovprežnim vozom, doma oa so ea konii pritisnili k steni, tako da si ie zlemil več reber. — V bolnico so preDeliali tudi kletnega sina mestnega delavca Ludvika Oraž-ma, ki ga ie v Kamniški ulici Dodrl neznan kolesar ter ga poškodoval do.glavi in do životu.
— Ponarejene dolarske čeke so prodajali.
Zagrebška policija je aretirala 15 prodajalcev ponarejenih dolarskih čekov. Coki res izvirajo iz ameriške banke, toda znesek daleč oresega stvarni znesek, za katerega je imel lastnik čekovne knjižice v dotični banki kritje.
— Bogat plen vlomilcev. V nedeljo ponoči ie bilo vlomljeno v Zagrebu v pisarno tvrdke Viktor Serž. Vlomilci so navrtali železno blagajno, iz katere so odnesli din 54.000 našega in tujega denarja.
— Smrtna nesreča in samompr. V nedeljo zvečer se je pripetLa na železniški progi med Sarajevom in Bos. Brodjm smrtna nesreča. Zasebni nameščenec Josid Halak je nrišel na oostaio v Sarajevu, ko se je vlak že pomikal. Hitro ie skočil v vagon, pri tem se mu je zataknil suknjič za stopnice. Tako je vlak vlekel Halaka ix> progi, dokler ni udaril ob kilometrski kamen. Strojevodja je slišal obupne krike in ie končno vlak ustavil. Toda bilo ie že Dre-pozno. Izpod koles so potegnili Halaka že mrtvega. — V soboto zjutrai so našli ..ied postajama Pavlovci in Ormož truplo neznanega moškega, v katerem so sooznali 31 letnega Avgusta Laha iz vasi Hum. Lah je skočil nod vlak. Kolesa so mu odrezala glavo, roke in noge. Kai ga ie pognalo v smrt ni znano.
— 30.000 din najrrade za izsleditev morilca. V 2upanji vasi blizu Vinkovcev sta bila v nedeljo zvečer umor i ena mesar Ivan Ba-lentovič in njegova žena Katica. Gre za roparski umor. Oblasti so razpisale nagrado 30.000 din. ki jo dobi kdor bi morilca izsledil.
. — Letina oliv v okolici Dubrovnika. V
dubrovniškem s rezu bo znašal letošnji pridelek olivnega olia okrog 150 vagonov v vrednosti 30 do 35,000.000 din. Letina oliv je bila sred ni a, kakovost na slaba zaradi olivne mušice.
Sorzna poročila
Cnrih, 1. oktobra. Beograd 10, Pariz 9.85, London 16.95 New York 435, Milan 21.975, Madrid 40, Berlin 174.50. Stockholm 104, Bufeareftta 2.25, ---■
ne zalegle, saj jih nikjer ni, in tisti kolesarji, ki itak ne poznajo nobenih ozirov, bi se ne zmenili za nje. Prizadeti pešci prosimo policijsko upravo, naj našo prošnjo upošteva.
u— Opozorilo staršem. Posebne telovadne ure otvarja tudi letos oddelek za zdravstveno zaščito učencev (dr£aVna šolska poliklinika) za take učence, ki imajo slabo telesno držo, ortopedske napake ali pa so slabo razviti in manj spretni. Telovadne ure so vsak ponedeljek in četrtek popoldne od 3. do 5. začasno še v telovadnici I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici, a se v kratkem preneso v ortopedsko telovadnico v novi zgradbi oddelka za zdravstveno zaščito učencev. V tečaj se sprejmejo učenci (ke) srednjih in ljudskih šol med telovadnimi urami ali pa na oddelku za zdravstveno zaščito učencev v Aškerčevi ulici. Prva telovadna ura bo v četrtek S. oktobra.
—lj Želja potnikov, ki ae vozijo z avtobusi za Bežigrad. Ker na naši najživahnejši glavni cesti na severni strani mesta ni tramvaja, se številni prebivalci poslužujejo avtobusov. Avtobusno postajališče je v Tavčarjevi ulici. Zdaj nam pišejo, naj bi avtobusi vozili namesto po Tvrševi cesti, Trdinovi in Cigaletovi ulici po Tvrševi, Masarvkovi in Miklošičevi cesti ter naj bi postajali pred glavnim kolodvorom. Tako bi imeli potniki ugodnejšo zvezo s kolodvorom in bi si prihranili precej časa. Ta smer bo morda privlačevala tudi več potnikov, da bi bilo koristno tudi za lastnike avtobusov, če bi jo uvedli, čeprav je nekoliko daljša od sedanje.
—li Huda nesreča v delavnici. V elektrotehničnem podjetju Poljšak v Šiški se ie davi DriDetila hujša nesreča, katere žrtev sta Dostala strojnika Jože Pogačnik in Jože Škerlj. Oba sta bila zanoslena blizu razgrete peči. Doleg katere ie stala pločevinasta Dosoda s strojnim oliem. Pločevinasta ročka se ie od oeči razgrela in se je olje naenkrat vnelo ter bušilo strojnikoma v obraz. Dobila sta hude onekline in so ju z avtom prepeljali v bolnico.
u— Najlepši madžarski film »Umirajoča pomlad« pride tudi v Ljubljano! V kratkem bo predvajan v kinu Matici film »Umirajoča pemlad«, ki je brezdvomno ena največjih filmskih umetnin današnje dobe. Napravljen je bil v Budimpešti po znamenitem romanu madžarskega pisatelja Lajoša Žilahy j a. čigar knjiga je prevedena skoraj v vse evropske jezike. Film je tako nenavadno krasno uspel, da so ga celo v P&rizu predvajali v enem največjih bulvarskih kinematografov in to v originalni verziji nepretrgoma celih osem mescev.   Nenavaden je bil uspeh
tega filma tudi ▼ naši državi ¥ Beograd«
in v Zagrebu, kjer so ga predvajali pred par mesci, je ostal film dolge tedne pred-mei vsesplošnega zanimanja. Ljubljana bo tedai piav tako deležna spoznati največjo madžarsko filmsko umetnino in z njo vred najslavnejšo madžarsko filmsko umetnico mlado Katalino Karady, ki igra v filmu glavno vlogo. (—)
lj— Aretiran tat koles. Na dvorišču gostilne »Balkan« na sv. Petra cesti je včeraj zalotil neki gost mlajšega neznanca, ki se je sukal okrog njegovega kolesa, prislo-njenegs k zidu. Gost je tatu takoj zgrabil in ga izročil stražniku. Na stražnici se je aretiranec predstavil kot Matija Ivanuša, v sobi zasliševalnega uradnika na kriminalnem oddelku pa se je spremenil v Vin-
ka Pustavrha. Izgovarjal se je pač, da ima kot Ivanuša manj grehov na vesti, dočim je Pustavrh že star grešnik. Pustavrh, ki je res že znan tat in ki je zadnje čase pridno kradel kolesa po Ljubljani, so danes izročili sodišču.
—li Dve žrtvi pretepa. V neki kavarni ie ponoči nastal nreoir med gosti. Iz prepira se ie kmalu razvil hud oreteo. m«*d i katerim ie Dtian neznanec stekel na cesto in udaril šoferja F. S s kamnom do glavi. Poškodovanca so marali oreDeliati v bolnico. — Žrtev oreteoa ie oostal tudi prevoznik Jakob S., ki se ea ie n- kdo lotil na Dolenjski cesti in ga poškodoval na glavi in po životu.
Delovanje Sokolskega društva Celja-matics
Redna glavna skupščina Sokola Celja-matice
Celje, 30. septembra Sokolsko društvo Celje-matiea je imelo pred dnevi v veliki dvorani Narodnega doma v Celju redno glavno skupščino. Otvo-ril jo je društveni starosta br. dr. Milko Krašovec. ki je navzoče pozval, ca vzkliknejo v pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II-Pozdravil je župnega odposlanca br. dr. Kloarja in zastopnike tiska br Pečnika in Cetino. Starosta je govoril o pripravah za društveno 501etnico, ki bi jo bili morali v zvezi s pokrajinskim zletom proslaviti letos 28. in 29. junija. Priprave so bile v polnem razmahu, ko se je moralo društvo zaradi splošne prepovedi javnih nastopov odločiti, da preloži jubilejni zlet. Poročal je o poteku pogajanj za novo letno telova-dišče. ki ga bo občina uredila do 1. aprila 1941 na Spodnjem Lanovžu. Omenil je narodno obrambno delo in pa živahen pouk v streljanju, ki ga društvo goji. Br. starosta se je spomnil zaslužnih umrlih članov br. Matka Šmida in vladnega svetnika Emilijana LileKa, nadalje v Ptuju umrlega br. dr. Bele Stuheca in znanega ljubljanskega pionirja br. dr. Rika Fuxa. Na koncu svojega poročila se je zahvalil vsem članom in članicam uprave ln prednjaške-ga zbora za zvesto sodelovanje.
Brat dr. Kloar je pozdravil občni zbor v imenu celjske sokolske župe in čestital marljivi župni edinici k njeni 501etnici-
Tajnik brat Janko Hočevar je poročal o prireditvah v preteklem letu, da je društvo priredilo akademijo, božićnico, silvestrovanje maškara d o za deco in za članstvo, čajanko za naraščaj, obrambni zbor, proslavo kraljevega rojstnega dne Ln pešizlet iz Celja preko Laškega in Sv. Jederti v Hrastnik. Društvo se je udeležilo svečanega odkritja spomenika Viteškemu kralju v Ljubljani in proslave 501etnice Sokolskega društva v Zagorju. Pri društvu se je osnoval tudi socialni sklad br. Matka šmida.
Sledili sta poročili načelnika br. Konrada Grilca in podnačelnice sestre Anice Pfefererjeve o obisku telovadbe moških in ženskih oddelkov. Poročili sta se bavili z udeležbo na tekmah, z doseženimi uspehi na tekmah, udeležbo na nastopih in seveda tudi s pripravami za jubilejni zlet, saj je velik del teh priprav slonel na ramah članov in članic društvenega prednjaškega zbora
Društveni provetar br. Franjo cepin je bil na dopustu, pa je njegovo poročilo pre-čital brat Vinko Blaško. Osnovan je bil društveni prosvetni odbor, ki je imel 5 sej. Bili so 4 debatni večeri, izveden je bil tečaj za novo članstvo in pred vrstami so bili nagovori. Aprila je bil prirejen dru-
žabni večer. Godbeni odsek pod vodstvom br. Hočevarja razveseljivo napreduje, medtem ko je dramski odsek v snovanju in je pričakovati, da se bo vsak čas sestavil poseben gledališki odbor. Knjižnica šteje 443 članskih, 52 naraščajskih in 16 knjig za deco. skupaj 511 knjig in brošur. Društvo je izdalo knjigo »Zgodovina Celjskega Sokola«, ki jo je napisal prof. br. Janko Orožen. Ptidno je poslovala novinarska služba ki jo je opravljal br. prosvetar. Napisanih je bilo vsega 31 člankov, 9 poročil in 121 daljših in krajših notic. Prosvetar se je zahvalil časopisju, ki ga je podpiralo, posebej še br. Pečniku, ki je dal na razpolago posebno rubriko v »Novi dobi« za vesti  in poročila Sokola-matice.
Br. Modic je seznanil občni zbor s številčnim stanjem pripadnikov. Društvo šteje 378 članov, 192 članic. 71 moškega in 51 ženskega naraščaja, dece je moške 113. ženske  11S, skupaj 923 pripadnikov.
O stanju imovine sta poročala dmštveni blagajnik br. Ivo Svet in blagajnik gospodarskega odseka br. Jože Pečr.ik. Na predlog nadzornega odbora je prejela uprava razrešnico.
Pri vol i t vi uprave je dobila od 122 veljavno oddanih glasov 87 glasov naslednjega lista: starosta dr. Milko Hrašovec, podstarosta dr. Alojzij Nendl. načelnik Branko Prekoršek. I. podnačelnik Maks Gruden, II. podnačelnik Vinko Blaško, načelnica Milka Lojkova, I. podnačelniea Cveta Medvedova. II. podnačelniea Anica Pfeffererjeva, prosvetar Franjo Cepin, blagajnik Jože Pečnik. matrikar Miroslav MocHc, v odbor so bili izvolieni tudi Franjo Dolžan kot predsednik gospodarskega odseka, Valda Inkretova kot garderoberka, Anton Basa za socialni odsek in dr. Marjan Bregant kot društveni zdravnik. Revizorja sta Stanko Pere in Drago Naprud-nik. praporščak Franc Gerucan. V častno razsodišče so bili izvoljeni dr. Jožko Požar, dr. Josip Dolničar. dr. Milan Orožen in Konrad Grilec. Mesto tajnika je nezasedeno Ln bo uprava po potrebi še kooptirala brata ali sestro, ki bo prevzel to mesto.
članarina znaša letno 36 din. prispevek za nabavo krojev pa 6 din, skupaj 42 din na leto. Na predlog brata Vinka Blaška pa bo društvena uprava odmerjala gmotno bolje situiranim članom Ln članicam višjo članarino in sicer po sorazmerju gmotnega položaja poedincev.
Iz poročil smo posneli, da je društvo kljub današnjim nič kaj povoljnim prilikam pridno delovalo. Ob vstopu v drugo polovico stoletnice želimo Sokolu Celju-matici še večjih uspehov in podvigov.
Mrzla« hladna jesen se nam obeta
Mnogo deževja, prvi sneg pa že sredi oktobra
Maribor, 1. oktobra. Marsikdo, ki vremenskim prerokom malo ali sploh nič ne zaupa, je moral te dni vendarle misliti na naše zadnje vremensko poročilo odnosno opozorilo na večji vremenski preobrat in na splošno nepričakovani neprijeten konec naravnost idealno lepega poznopoletja. Ob izidu poročila (27. septembra) je sicer kazalo, kakor da je šlo le za mimoidoče slabo vreme 26. septembra in da bo vsaj konec septembra tudi tako pr jeten, kakor so bili nekateri dnevi tega mesca kot predhodnika med poletjem in jesenjo. Pa se je — žal za vse, kar je prav sedaj odvisno od lepega vremena — izkazalo, da je bil 27. september zelo varljiv predhodnik vremena, kakor ga imamo še danes in kakor se nam razen kratkih presledkov še obeta tudi za prve dn oktobra. Sneg po naših nižjih planinah se je od lani zakasnil le za dva dni. zato pa ga je letos padlo več in nam bliže: tudi že na Pohorju (v noč: od 29. na 30. septembra). Na splošno pa se sneg — ob vzhodnem vetru — obeta že sredi oktobra, pri čemer pa niso izključena presenečenja tudi že prej. Na to možnost zlasti opozarjajo
žerjavi in bele (severne) divje gosi, ki so v večji jati pasirale Marihor v noči 26. septembra. Kako so vodniki te jate skrbeli za očividno porazgubljene posamezne sopotnice, to je zanimiv dogodek, vreden da ga ob drugi prilik' posebej opišemo.
Prav ta mimohod omenjenih selivk, zlasti pa belih gosi, je dal zopet povod za mnenje, da ima letos tudi izrednost vojne odločujoči vpliv na celotni razvoj vremena in da je ta vpliv tako silno močen, da smemo vsak čas računati s presenečenji.
Ker je to mnenje tudi splošno razš rjeno, bi bilo pač umestno, da se tega vprašanja lotijo poklicni meteorologi in ga obravnavajo tudi v poljudni, splošno razumljivi obliki. To vprašanje je tudi sicer tembolj važno, ker je v njem zapopadeno tudi kardinalno vprašanje: regulacija vremena po svobodni človeški volji, ki bi napravila konec tako rekoč vremenski anarhiji. Da ima vreme svoj vpliv na celoto življenja, zlasti pa na človeka, to je gotovo. Da pa je tudi o b ra t n o mogoče, to, kakor rečeno, je še odprto, pa že bolj zanimivo vprašanje, kakor se komu dozdeva. —re.
Naše gledališče
OPERA
Začetek ob 20. uri Torek, 1. oktobra: zaprto Sreda,  2.   oktobra:   Grof Luksemburški.
Opereta. Red Premierski. Četrtek, 3. oktobra: Fidelio. Red Četrtek. Petek, 4. oktobra: Zaprto.
★
Klasično opereto z opernimi  močmi v
glavnih partijah bomo slišali jutri zvečer, ko se bo vršila premiera Leharjeve operete »Grof Luksemburški«, v kateri bodo sodelovali poleg Sonje Ivančičeve in Fran-cla še: Barbičeva, Zupan, Poličeva, M. San-cin in drugi. Režiser: Emil Frelih. Dirigent D. Zebre.
Inozemska časopisa »Miinchner Neueste Nachrichten« in »Berliner Tagesblatt« sta napisala o plesalcu Borisu Pilatu sledečo oceno: Boris Pilato očituje v svojih plesih do ekstaze izpeljano stilizacijo gibov, ki se sprostijo v spretnih piruetah in skokih. Boris Pilato kaže kot plesalec mnogostran-sko darovitost ter se odlikuje z ritmičnim občutjem ter pregnantnostjo plesnih kretenj. Prvič na našem odru ga bomo videli jutri zvečer v opereti »Grof Luksemburški«, kjer bo skupaj z Erno Moharjevo plesal veliki valček.
DRAMA
Začetek ob 20. uri Torek. 1. oktobra: Romeo in Julija. Red Torek
Sreda, 2. oktobra: Razvalina življenja. Red Sreda.
Četrtek, 3. oktobra: Romeo in Julija- Red A-
Pit«! ii oktobru; Rcp*o & mfc teas
V Shakespearjevi tragediji »Romeo in Julija« je zaposlen ves moški in del ženskega ansambla. Zasedba vlog je sledeča: Escalus, veronski knez — Gregorin, Pariš, mlad plemič, knezov sorodnik — Drenovec, Monteg — Presetnik, Capulet — Skrbin-šek, Romeo, Montegov sin — Jan, Mercu-tio, knezov sorodnik in Romeov prijatelj
— Kralj, Benvolio, Montegov nečak in Romeov prijatelj — Pcček, Tvbalt, bratić grofice Capuletove — Sever, Brat Lorenzo
— Lipah, Brat Janez — Brezigar, Baltazar, Romeov sluga — Tiran, Peter, sluga Julijine dojke — Plut. Lekar — Raztresen, Parisov paž — Starič, Grofica Montegova, Montegova žena — Gabrijelčičeva, Grofica Capuletova, Capuletova žena — Mira Danilova. Julija, Capuletova hči — Ančka Levarjeva, Dojka Julijina — Nablocka. Delo v blestečem prevodu Otona Župančiča, v režiji dr. Bratka Krefta in inscenaciji ing. Franza je eden izmed velikih gledaliških dogodkov letošnje sezone. Nocojšnja predstava bo za abonente reda Torek. Opozarjamo na petkovo reprizo, ki bo izven abonmaja. Zasedba bo ista kakor drevi.
Iz Maribora
_ Nov grob. V Delavski ulici št. 27 je
umrl upokojeni podpolkovnik Lavoslav Tu-rič. Pokojni je bel eden najstarejših Mariborčanov, saj je dosegel častitljivo starost 90 let. V Mariboru je bil zelo znan. žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
— Mariborske Športne novice. Na občnem zboru mariborske sekcije zveze nogometnih sodnikov je bil izvoljen za predsednika Rado Kopic, za tajnika Josip b*oiučt trjjfjririteft Yjff*ffa JStajaJfe_____
Posestne spremembe v Ljubljani in okolici
V ljubljanski okolici je bil kopij en najcenejši  rvet po 10 i
Ljubljana, l. oktoora
Industrijalec Franc Heinrihar ml., (jo_ spoevetska cesta 13, je prodal zasebnica Mariji Barletovi iz Metlike parcelo v izmen 269 kv. m v katas. občini Dravlje za 14.759 din.
Mesarski mojster Ivan Krušić, Ljubljana, Bezenakova ulica 10, je prodal ženi krojaškega mojstra Anici Petrovičevi, Tabor 4, štiri parcele v katas. občini Moste v skupn: izmeri 1320 kv. m za 46.-Ou din.
Ptavni referent OUZD Janez Eržen, Ljubljana, Triglavska ulica 36, je prodal vdovi, univerzitetnega piofesorja Nežlki Hinterleciinerjevi, Tvrševa 37, parcelo v izmeri 909 kv. m v katas. občini Kapucinsko predmestje za 70.000 din.
Posestnica Marija Zupančič, Toško čelo 4, je prodala posestniku Ivanu Zaletelu, Vižmarje 60, gozd in travnik v katas. ob-cir.i Glince za 70.000 din.
Pcsastnica štrukelj Ana, Ljubljana, Za-puzl.a ulica 8 in posestnik Valentin Jonko, Dravlje 50, sta prodala posestnlci Angeli K re setovi, Vofinjakova 4, parcelo v katas. občini Dravlje za 23.800 din.
Posestnica Ljuba Stebijeva, Ljubljana, Cesta Vojvode Mišica 4, je prodala trgovcu Slavu Šalamunu, Beethovnova 14, parcelo s hišo v katas. občini Poljansko predmestja za 435.000 din.
Solastnika Anton Krejči, tovarniški ravnatelj v Rušah, in žena ravnatelja Ana Ar-ko iz Ljubljane sta prodala profesorjevi ženi Bredi SIodnJakovi svoji dve tretjim zemljišča v katas. občini Sv. Peter v Izmeri 1618 kv. m za 87.893 din.
Posestnik Anton Codelll je prodal Andreju Vovku, Prlvoz 11, parcelo v katas. občini Udmat v izmeri 625 kv. m za 43.750 čin.
Posetnlca Ana Zaletelova, Devinska 9. Je prodala posestniku Ivanu Breceljniku, Velika čolnarska ulica 21, parcelo z zgradbo v katas. občini Trnovsko predmestje za 17.000 din.
Posestnik ki tovarnar Puh Josip, Gra-daška ulica 22, je prodal posestnlci Gvura Fanl, Svetosavska 24, parcelo v izmeri 227 kv m v katas. občini Sv. Petra predmestje za 34.050 din.
Posestnika Emil Ecker ln Hugo Ecker, S "iškova 4. sta prodala trgovcu Saši Kovaču, Tvrševa 12, parcelo s hišo v katas. občini Jezica za 200.000 din.
Posestnik Franc Pretnar, Vižmarje 148, in njegova žena Angela sta prodala po-sestnici in trgovski pomočnici Alojziji Kru-šec, Vižmarje 10, parcelo v katas. občini Vižmarje za 10.000 din.
Odvetnik dr. Josip Hacin, Beethovnova 13 je prodal posestnlci Vidi Paternostovi, Pre Ijamska 39, parcelo v izmeri 158 kv. m v katas. občini Gradiško predmestje za 2500 din.
Tvrdka I. Knez, Goeposvetska 1, je prodala uradniku Mestne hranilnice v Mariboru Konradu Vaslču dve parceli v skupni izmeri 776 kv. m v katas. občini Spodnja Šiška za 54.320 din, mag. pharm. lz Trbovelj Lidvini Poženelovi parcelo v izmeri 768 kv. m za 67.800 din. artilerijskemu tehničnemu uradniku iz Krag:ujevca Janezu Wellgunyju parcelo v Izmeri 6 a 85 kv. m za 54.800 din, zasebniku Avgustji Verhiču in njegovi ženi Mariji, Maribor Aleksandrova 31. parcelo v izmeri 20 a 12 kv m za 140.840 din.
Tvrdka Knez, Fili Supančič ln Leopol-dina Strassmann so prodali posestnlci Leo-poldini Margon, Ljubljana, Brdo 77, parcelo v izmeri 503 kv. m v katas. občini Spodnja Šiška za 5030 din. torej kvadratni meter po 10 din. To je bil v zadnjih mesecih najceneje kupljeni svet v ljubljanski okolici.
Zasebnica Frančiška Premru. Gasilska ce?ta 3, je prodala učenki Pavli Mertelj, Masarvkova 14, parcelo s hišo v katas. ob-činj Cernuče za 90.000 din.
Odvetnik dr. Srečko Goljar v ftt. Vidu je prodal štud. med. Gabrijeli Ehriich, Seme-niška 2, parcelo v izmeri 1568 kv. m v katas. občini št. Vid za 120.000 din.
Konvent Misijonske družbe v Ljubljani, Tabor 12, je prodal posestnlci Frančiški Gjura, Svetosavska 24, parcelo v izmeri 160 kv. m v katas. občini Sv. Petra predmestje za 16.000 din. *
Posestnik lz Soteske Ivan Zaje je prodal posestnlci Josipini Paternoster lz Podgorce parcelo v izmeri 3882 kv. m v katas občini Podgorica za 7000 din.
Posestnik Andrej Babnlk, Dravje 48. je prodal Stavbeni in gospodarski zadrugi »Krojaški dom* zemljišče v katas. občini Dravlje za 77.680 din.
Trgovec in posestnik Ivan Vreček, Ko-runova 7, je prodal trgovcu ta Podsmreke Josipu Pevcu svoje posestvo v katas. občini Trnovsko predmestje za 242.500 din.
Mestna hranilnica ljubljanska je prodala na dražbi kupljeno stavbno parcelo v izmeri 583 kv. m t katas. občini Pljava gorica posestni d Justini Drobni« is Pij a ve gorice sa 32.000 din,
Krusič Julija ln KruAič Ivan, Bezensko-va 10, sta prodala Alojzu ln Štefaniji Deti ček, Zaloška 121, parcelo v Izmeri 663 kv. m v katas. občini Moste sa 19.890 din.
Posestnik Egon Casagrande, Gerbičeva 45, je prodal Josipini Vehovec. Pristava 5, občina Polhov Gradec, niso v Gerbičevi ulici v katas. občini Trnovsko predmestje za 150.000 din
litrov vina in piva, ki ga je Barbka priskrbela tejnm iz doline. Dražje kakopak ga prodaja, kajti nekaj zaslužka mora biti. Kakršna je pač volja ljudi, tako potem primaknejo k prvotni ceni. Barbko so imeli Se dolgo na sumu, ali zalotiti ljudi na samotnih krajih ni lahko, prizadeti pa tudi ne obešajo vsakega pozirka na veliki zvon. Na podoben pr mer so naletele oblasti na drugem griču. Kar s tovornim avtom so zavozUl, da je bilo več piva, vina ln Zganja. V gozdu, blizu Franckinega doma, so pijačo fetovorili. Menda je sel vsak liter vina po štiri dinarje dražje na mizo. Vse račune pa so prekrižali čuvarji postave, ki so zalotili pošiljko. Francka s cer zatrjuje, da so porabili vino in pivo doma. če je res, je pa drugo vprašanje, ko je znano, da dom nI tako trden, da bi si Lahko privoščil celo pijačo. Zasačeni bodo morali v obeh primerih odgovarjati pred oblastmi.
Krojači za zboljšanje svojega položaja
Sestanek Radovljica
krojačev in kro jačic za srez
Jesenice. 30 septembra Združba kroiačev in krojačic za srez Radovljico ie oriredila v nedelio Donoldne v Delavskem domu  na Jesenicah sestanek vsega članstva, katerega  se ie udelealo
okoli 60 krojaških m o stro v in mojstric iz vsesa radoviiiskeea okraja
Načelnik g Ivan Gogala z Jesenic ie poročal da so stopili kroiašk: pomočniki v mezdno gibanje in zahtevalo 25*'o zvišania mezd Pomočnikov in pomočnic ie 85 v vsem okraju Govornik ie dalie omenil da je uprava o tem že skleoala in ie pripravljena povišati mezde za 20°'o. Za 20*oa so bili pomočnikom oreiemk: zvišani že v mesecu maiu. ko so moistn izdali zadevni ravna Ini cenik Mojstri na več le povišanje olač ne moreio onstati ker so s4onli v tem pogledu vse kar ie v njihovih močeh.
Zvišaniu oreiemkov krojaškim nomočni-kom bo morala slediti višia tarifa za izdelovanje oblačil in sicer na podlagi ravnal-nesa cenika izdanega v mescu maiu rudi • za 20°V Težie bo urediti razmerje s Šivilj- V skimi pomočnicami Mojstrice priznavajo, da so zahteve pomočnic urravičene in da se morajo tudi njim zvišati prejemki -ki nai bodo v sk!adu s cenami življenskih potrebščin.
Mezde pomočnic se bodo un:d:le takol. ko izide nova uredba o minimaln'h mezdah za našo banovino.
Na sestanku ie prevladovalo mnenle. nai vsak mojster v svoji delavnici s svoiimi pomočniki doseže sporazum in to združenju sporoči. V primeru, da do sporazumov ne bo prišlo v 8 dneh. potem se bo prešlo h kolektivnim mezdnim pogajanjem Da se pomočnikom zvišalo mezde za 20*/t je glasovalo 80°'# navzočih mojstrov Proti so bili le nekateri z mneniem. da ie bolje, če pride do stavke, da bo široka javnost bolje vedela in razumela težak položaj mojstrov in pomočnikov.
Po daljši debati, v katero so posegli mojstri in mojstrice Vovk BenedičiČ. Čelesnik. Lampert. Glavičeva in drugi, ie izzvenela zahteva vseh navzočnih. da nai oblasti in javni organi v kali za tre j o Šušma-stvo. ki povzroča obrtnikom, ki s težavo p^ačuieio davke, veliko škodo. Le na ta način bo mogoče obrtne pomočnike plačevati
Tukajšnji krojaški mojstri in pomočniki se nahaiaio res v težkem položaju. Dp i-nia najvažnejšim živlienskim potrebščinam stalno narašča Blago za obleke 1e vsak dan dražje. Krojaški mojstri in moj^t-ice morajo vse naročeno blago takoi pačati
Vse stranke, ki naročajo ori k-ojačih novo obleko, bi s tem morale računa i. da kr.>-jač od daianja na kredit ne more živeti in da ne more delati na počak To oe ie v revirju še oosebno težko ker velika večina
žeJezničarjev delavcev, nižjih nameščencev, upokojencev in malih obrtn kov. ki imajo vsi velike družine, pri najbo'j'4 volj; ne morejo takoj pri krojačih in sivi'Hh svojih obveznosti poravnati Nešteto ie primerov, da morajo krojači gotove s ranke čakati dolge mesece in tudi leta pr d^o ie račun za obleko, ki ie morda že ponosen a, in raztrgana, v celoti onravnan So tudi primeri, da kro ač ne dobi plačila niti za delo. kai šele plačilo za dobavlieno bla^o in da ie gotove dolžnike včasih zec težko dobiti, ker so danes tu. jutri tam
Sestanek krojaških moistrov in moi trie ki se ie minilo nedeljo vršil na Jesen cah. je v dovo\ini meri osvetlil težave mojstrov
Iz Celja
—c Otvoritev s^daHjkc sezone v Celju.
V novi sezoni Mestnega eledališča v Celju
bo 10 predstav za abonma in sicer bo priredilo ljubljansko Narodno gledališče tri operne in tri dramske, mariborsko Narodno gledališče oa štiri dramske predstave. Sezono bo otvorila ljubljanska opera, ki bo gostovala v petek 11. t m. zvečer in uprizorila ooero »Jenufo«. Prijave za abonma sprejema samo še do 8. t. m. Slomškova knjigarna
—c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce!ie in okolico bo v torek 8. t m od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celie v Razlagovi ulici.
—c Podobor UdruženJa rezervnih podoficir jev v CeUu je priredil v nedelio prijateljski sestanek s tovariši v Trbovljah. Sklenili 90. da se ustanovi v Trbovljah do-verjeništvo v čigar obm^Čie b^s'a sipadala tudi Zasorje ln Hrastnik Za predsednika pripravljalnega odbora 1e bil izvoljen g. Kuhar. Sestanka se ie udeležilo 40 novih članov organizacije.
—c Umrla Je v ponedeljek v Zavodni pri Celju 541etna babica Katarina Zupančeva Istega dne ie umrl v celjski bolnici štiriletni  sinček železostrugaria Albin Jenko iz Creta pri Celju
—c Nesreča ne počiva. Ko se le 291etni vratar Maks Kovačič iz Rogaške Slatine vračal z motornim kolesom iz Levca domov. 1e počila os na vozlu Kovpčič 1e padel tako nesrečno, da ie d»bil hude notranje poškodbe.   V soboto se ie sin pisnm-
I
Brez posebnega obvestila.
Nepričakovano nas je za vedno zapustil nas ljubljeni soprog, oče, sin,
brat, gospod
Štrukelj Vojteh
profesor I. drž. realne gimnazije
Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v sredo 2. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Večna pot št. 10, na pokopališče na Viču. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 1. oktobra 1940.
Žalujoči:
MILENA, roj. VERBIC — soproga; TANJA — hči, ter ostalo sorodstvo
in pomočnikov in njihov lep apel na široka javnost da bo pravilno razumela njih te-     noše Anton Kosec s Polni mi Celju igral žak položaj ori mlinn na Polulah Ko se le nreveč pri-
bližal mlinskemu kolesu ea te kolo pritisnilo ob steno in ga poškodovalo po pla>*i V Trbovljah ie stroj v sobVo zgrabil kletnega kovaškega vajenca Konrada Stavca za desno roko in mu zrn pek al kazalec V Dobju pri Dramljah si 1e 571etni posestnik Anton S^ojan ori padcu nalomil več reber ln ie dobil tudi notranje »v^kodbe Ko se je 351etni nrwtnik Jože K~žmab iz Hobotnice pri Konjicah padel z motornega kole-
Iz P<*11č>i«
— Ljudje segajo po lahkem zaslužku. Na Poljanskem so te dni ugotovil dva primera nezakonitega točenja alkoholnih pijač. Pri Barbki v hribih je bilo veselo. Hreščala je harmonika, fantje n dekleta so se zavrteli, po grlu pa je izginilo precej
&a in se močno poškodoval po trebuhu. V Levcu pri Cd j u si je lUletni trgovčev sin Josip Gor j up v soboto pri sekanju drv presekal roko v zapestju, V Lipa pri Teharju se je 451etna dninarica Antonija Galufova pri padcu poškodovala 00 križu in hrbtu, V soboto je vozil 41 letni posestnik Ignac Romih iz Zagorja pri Pilštaniu s parom konj vino iz Verač v Zaeorje. Med vožnjo sta se konja nenadoma splašila in sta zdir-iala. Romih je padel pod voz. Kolo mu le šlo čez desno roko in io zlomilo v komolcu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolni.i.
Iz Novega mestu
- Za   gradnjo   mestnega   kopališča bo
mestna občina najela posojilo v znesku 300 tisoč dinarjev. Denar bodo občini posodili Imovitejši meščani za dobo 10 let. Posojilo se bo obrestovalo po 3%. Konsorciju. ki bo zbral v ta namen omenjeno posojilo, je na čelu ini. Jože Medic.
— Za mestne reveže. Občinski odbor je
odobril naknadni kredi sa denarne podpore mestnim revežem v znesku 10.000 din. Znesek se bo kril is preostanka, ki ga Izkazuje lansko proračunsko leto v znesku 109.265.20 din.
— Za mestno električno podjetje. Za vzdrževanje mestnega električnega podjetja ln investicije je občinski odbor odobril naknadni kredit v znesku 90.000 din.
— Mestna občina je odobrila za gradnjo novega kopališča na Loki izreden kredit v znesku 78.306 80 din. Kredit se bo črpal iz fonda za napravo kopališča, ki je naložen v ta namen pri Mestni hranilnici.
— Pomemben dar. Unija za zaščito otrok je darovala novomeški dijaški kuhinji 1000 din. Ta plemenita gesta unije zasluzi vso pohvalo nase javnosti.
— Starega lisjaka so ujeli. V okolici Prečne 1e bilo zadnje čase pokradenega precejšnje množine vina. Vino je bilo ukradeno med drugimi tudi župniku Komlancu v Prečni. Sedaj se je novomeškim orožnikom posrečilo, da so pod težkimi dokazi aretirali starega znanca v kriminalu, Jožeta Mrvarja. ki je stanoval v CeSČl vasi, kjer je Imel kar cel vinotoč, pivcev pa vedno polno.
— Pravo jesensko vreme smo dobili v soboto zvečer, ko je pričelo po lepih, toplih sončnih dneh, ki smo jih imeli kar 14 skupaj, deževati. Zaradi hudega deževja se je do ponedeljka ozračje shladilo v toliki meri, da so ljudje pričeli posegati po zimskih suknjah. Vremenski preroki pa so mnenja, da bomo imeli kljub sedanjemu deževju še dosti lepih dni, kar je iskrena želja nas vseh.
— ž't na akladfšča grade. Na Ločenski
cesti so pričeli graditi skladišče za Žito. Skladišče bo dolgo 36 m ln široko 11 m. Veliko stavbo gradi domače podetje, tvrdka A. Okrogllč. Podobno skladišče grade tudi v Velikih Laščah. Skladišče gradi novomeška tvrdka Fr. Rataj.
MALI OGLASI
Beseda 60 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din l.—
davek posebej.
£a pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti snamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek S.— din
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in najcenejša oblačila • I  nabavite pri
PBE8REB 8 v.   Petra  cesta 14
Poslužite se
malih oglasov
¥
»Slov. Narodu«
ki so najcenejši 1
LEGITIMACIJ SKE SLIfiE
sa dijake izvršuje m tro in pojem Foto-atelje MANCiNl,
Ljubljana, Tržaška 83      40 l*
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
LESENO STENO Z VRATI
180 cm široko. 310 cm visoko, lepo belo pleskano prodam. — Ogled od 3. do 4. ure popoldne v šLški — Vodnikova cesta 12.
2235
JABOLKA
kosmatince ln druge vrste razpošiljamo v košarah po 12 kg din 56 po povzetju. Brača Pano, Lukavac. 2262
VEČ AVTO GUM 34X7, malo rabljenih, ugodno
naprodaj. Poizvedbe pri Jezer-nlk, vulkanizer, Celje, Samostanska ulica. 2263
1 OLK
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem)
Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. In od Vi 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prič no l. oktobra. — Šolnina najnižja. Največja strojeplsnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 43-82. 1931
KUPI M
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
srebro * V/rAGR* kamne
ln vsakovrstno
ZlatO kupuje
po najvišjih cenah
Jos. EBERLE
LJUBLJANA  —  Tvrševa * (palača hotela »Slone)
• • • • •
Najboljši vodnik po radijskem svetu je
„NAŠ VAL"
Sporedi evropskih postaj na vseh valovih* strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega Id televizijskega sveta, filmski pregled,   nagradni   natečaj, smesnlce,
Izhaja vsak petek ln Je tudi lepo Ilustrirani UPRAVA: Ljubljana — R nai Jeva ulica 5.
•*••"•*•*•*•*•*•*•*•"•*•"•"•*•***•*•*•"•*•*•***•*•"•*•"•*•*•*•*•*•*»"•*»*•*■"•*•*•*•*»*•*•*•*•*•*•*•*•"•*#*•*•*•*•*■
• • ••»> • • ••■•»•••••••*•••*••«••*»••*••*•••*•»•*•••••••*•**«*.
• * * * - •»••*••••••••• -***»»*•••••••«•«•*•••«•••••••••••
* *.*•.*»*,".* ***»*•*•* *«*-*•* * * * *#* * *»* •••••••••• SUŠ m m • • • • • •  • • #^
Makulatura! papir
proda oprava ^Slovenskega Naroda* Ljubljana, Rnafljeva ulica štev* f
jujuu 11 uuuuuuuuljju nn i iuulljjuljuuu^
0aniel Leeueur
rlnka r
203
ezni
Bisii
— Častita sestra, pomilujte me, — je nadaljeval Gilbert. — Maščevani ste. Zame na tem svetu ni več sreče.
— Poglejte to obleko, poglejte ta križ, — je odgovorila Frangoise in se dotaknila svoje redovniške obleke in roženvenca, — in ne govorite o osveti, ko je moje srce tako daleč od nje.
In oba sta obmolknila. Toda Gilbert ni odšel.
Zdelo se je, da čuti potrebo odkriti svoje srce tej tako čudovito pomirjeni in potolaženi duši. Toda skrivaj se je ozrl na Marca de Plesguena. Zdelo se je. da starec ničesar ne vidi in ne sliši. Pogreznjen v opojnost, ki ni bila spanec, temveč sproščenost življenjskih moči. izčrpanih tem bolj z zadnjo napetostjo, je starec že izgubljal zavest tistega, kar ga je bilo malo prej razburilo.
— Lahko govorite, — je dejala Frangoise in otožno prikimala z glavo. — Moj oce je namreč v duhu že daleč od naju. To, kar bova govorila, ga ne bo več razburjalo.
Stopila je od bolnika, pokazala Gilbertu na stol in tudi sama sedla,
— Gilbert, — je znova povzela besedo. — Nikoli vas nisem preklinjala. Vedno vas bom blagoslavljala za nagib, ki vas je privedel danes sem. Da, boga hočem prositi, da vam s stotero radostjo poplača največje zadoščenje, kar ste ga mogli prinesti mojemu očetu.
— Kaj vi tega zadoščenja ne čutite? — je vprašal Gilbert.
— Posvetne stvari se me ne tičejo več.
— Kaj se bo zgodilo z Valcorovimi rx lestvi, če vas priznajo za dedinjo?
— Siromaki jih dobe, — je odgovorila Francpise.
— Toda zaenkrat še nismo tako daleč, — je pripomnila.
— Oprostite mi, sestra, jaz pa pravim, da smo že tako daleč. Vse prihaja na dan. Escaldas je bil umorjen ... Pomislite samo! ... Ah, če bi nebo hotelo, da bi konec se ne bil tako blizu!
— Kaj? — je vzkliknilo dekle, ki je dobilo v samostanu ime Serafina in ki je bila, za hip oživela v nji prejšnja osebnost. — Kaj mar ne želite več zmagoslavja, resnice in pravice? Morda od tistega trenutka, ko vasi osebni računi niso več zvezani s tem?
— Moji osebni računi so se preveč zvezani s tem,
— je zamrmral Gilbert.
In ne da bi čakal na njeno vprašanje, je vzkliknil
živahno:
— Ah, sestra, o vi, ki jo kličem tako zdaj in ki sem ji storil toliko zla .. Nikar ne verjemite, da bf živela v meni samo sebičnost, strahopstoost in niz-
kotna dobičkaželjnost. Bil sem pa seveda preveč lahkomiseln, nisem pomislil, da bi* bil ravnal nelojalno s tisto pogodbo, ki me je vezala na vas. Na eni strani je bilo moje ime in vsa energija, ki sem jo porabil, da bi vam bila vrnjena vaša dediščina, na drugi strani je bila pa dediščina sama, ki bi mi jo bili prinesli, če bi se bila poročila.
— Tu je bilo še nekaj drugega, — je dejalo dekle,
— in to drugo ste izdali z dvojnim izdajstvom, ker ste zapeljali nesrečno Bertrando.
— To je res, to je res! — je pritrdil princ živahno,
— in ne bom se skliceval v opravičilo na prizanesljivo moralo družbe do strastnih moških, niti na iskrenost, s katero sem vam že v začetku priznal, da moja čuvstva niso odgovarjala vašim. Gotovo sem bil kriv. Toda častita sestra, ne morem priznati svoje podlosti, ki je ni bilo. Zaupal sem v vaše pravo, mislil sem, da bi vam mogel storiti uslugo, enako zahtevam moje častihlepnosti.
— Recimo, da je tako, — ga je prekinila Francpise. Toda čemu bi obujala te žalostne spomine. Ne obsojam in ne dolžim vas. Kaj hočete od mene?
— Vaše sočutje, — je odgovoril. — Kazen, ki ml je ne želite, me je zadela. Kar sem imel najboljšega v sebi, se je zdramilo baš o pravem času, da bi mogel delati pokoro. Že več mesecev vem, kaj pomeni borba za življenje, kaj ima zdravega in očiščujočega v sebi tudi zadovoljstvo, ki ga zapušča. Nekaj dni je tega, kar vem, kaj je rodbina, kaj je sladkost domačega ognjišča, kaj je navzočnost žene, otroka, ki vas ljubita, ki pričakujeta od vas sreče.
Gilbertov glas se je tresel, ko je tiho pripomnil:
— In končno tudi yemt kaj se pravi ljubiti.
Prikrito trpljenje je skrivilo poteze sestre Serafine. Toda na videz mirna je izpregovorila. Stiskala je med prsti križec roženvenca, kakor da črpa iz njega moč.
— Napovedovala sem vam to, Gilbert. In mene to iskrneo veseli. Oženite se torej z Bertrando in priznajte svojega otroka,
— Davi sem mislil na to, — je dejal.
— Davi? — je ponovila začudeno. — A zdaj?
— Zdaj je prepozno, — je vzklinil Gilbert. — Val-corova afera je oživela po novici, priobčeni v vseh listih. Escaldasov umor, ki bo nedvomno dokazan, požene sleparja v katastrofo in ta bo zdaj definitivna. Vprašanje je samo, kdo je ta slepar? To je Bertrand Gael, Bertrandin oče. Nji pripadajo milijoni iz tiste Valcorije, ki je navzlic svojemu imenu v resnici podjetje genijalnega bandita, čeprav ga ni ustanovil, ga je vodil in privedel do novega pro-cvita skozi dvajset let. Te zasluge mu ne more nihče vzeti. Markizova dedna posestva vam bodo prisojena. Dejali ste mi, da jih hočete porabiti v dobrodelne svrhe. Prav... Kaj pa ostanek... ogromno premoženje ... Razumeti morate.. Jaz, princ de Vil-lingen bi bil lahko vzel za ženo dedinjo Valcorov, ne da bi se ponižal, zlasti ko je bila ta dedinja plemenita Frangoise Plesguen, preden je položila večno zaobljubo. Lahko bi bil še včeraj storil svojo dolžnost s tem, da bi dal ime svoje matere svojemu otroku, poštenemu in ubogemu bitju, ki sem ga zapeljal. Ne morem pa reči Bertrandi: Bodi moja žena, v sedanjih razmerah, ko bi ves svet, ona in morda tudi jaz spravljali te besede v svezo s tako grdimi pobudami, da bi jih tudi v najlepših trenutkih svojega življenja ne bil zmožen. ______
Stran 6
»SLOVENSKI NJLROD«, torek, 1. oktobra 1940.
£tev. 224
Zlate ribice in njih življenje
V mestecu Martinsville v severnoameriški državi Indiani imajo farmo, kjer rede stalno okrog sedem milijonov zlatih ribic, ki gredo dobro v denar
Ljubezen v akvarija
Okrasek akvarija ali bazena so zlate ribice. Človek bi ne verjel, da se jih porabi na leto v dekorativne namene več milijonov. Povpraševanje je torej zelo veliko in zato proizvajajo zlate ribice na debelo. Največja tovarna sveta za zlate ribice je mestece Martinsv lle v Južni Indiani v USA. Nikjer ni rečeno, da so tudi zlate ribice v vašem akvariju od tod. Toda statistika kaze, da se je rodila dobra polovica vseh zlat h ribic v Martinsville.
Prvi začetki reje
Pridemo do velikih ploščatih posod, kjer se je zadnje dni izleglo 10 mil. zlatih ribic. To predstavlja veliko premoženje in zato se ne smemo čudit', da ravnajo z zlatimi ribicami tako previdno. V bližnjem domu je moderno urejena kuhinja, kjer kuhajo ribicam zajtrk, obed in večerjo. To ni malenkost, kakor nam kaže kotel, kamor gre S50 litrov tekočine. S kuhinjo je v zvezi laboratorij, kjer r bičam dnevno preizkušajo hrano in ji dodajajo različne kemikalije, da se preprečijo bolezni in pospešuje rast ribic.
Rejo zlath ribic je ustanovil v Martinsville že leta 1900 E. C. Shireman. Bilo je točno 22 let potem, ko je pripeljal vice-admiral Daniel Ammen iz Orienta prvo zlato ribico v Amer ko. Shireman je prodajal najprej pralni prašek neke kemične tovarne, ki je prilagala vsakemu zavitku navodila. Ko jih je imel kupec določeno število, je dobi od tvrdke v dar zlato živo ribico. To je bila dobra reklamna vaba, In ljudje so tako radi kupovali pralni prašek, da je prišlo podjetje v zadrego glede zlatih rib'c. Takrat je šinila Shiremanu v glavo misel, da bi gojil za podjetje zlate ribice, namesto da bi prodajal pralni prašek.
Začel je z 200 ribicami. Delo je šlo dobro od rok m njegovo skromno podjetje se je
jelo širiti. Zlate ribice so postale priljubljeno darilo tudi drugih tvrdk, ker se je
kupujoče občinstvo zelo zanimalo zanje. ShVemanova  farma  zlatih  ribic  je lahko
krfla vse povpraševanje. 30 let po ustanovitvi je Mlo podjetje že tako razširjeno, da je prodalo na leto 2.000.000 zlatih ribic, zdaj jih pa proda 3O.0O0.0O0. V bazenih in ribnikih jih ima stalno okrog 50 000.000. Če bi jih postavili v vrsto tako. da bi se ena dotikala z glavo repa druge, bi dobili 4.500 km dolgo nepretrgano vrsto.
Tovarna za zlate ribice
V tovarni zlatih ribic je zaposlenih okrog 100 ljudi. Ti skrbe za ribice, krmijo jih in straži jo s puškami v rokah, ter s pomočjo psov čuvajev proti pticam in strupenim kačam, love jih, razvrščajo, zavijajo in raz-važajo. Samo za prehrano ribic potroši podjetje v našem denarju nad 3,000.000 letno. Hrano vozijo v ribnike z vozički m avtomobili. Glavna hrana zlatih ribic so jajčni rumenjaki, močna te jedi in črvi.
Poglejmo sedaj kako teče življenie zlate ribice na farmi v Martinsville. V ribnikih, kjer zlate ribice ležeio iaičke. vise leseni okviri, Zapol jeni so s posebno vrsto mleka, pritrjenega z žično mrežo. Oplojena jajčeca se na mehu uiameio kakor drobni biseri. Ena samica zleze v sezoni okrog 75.000 jajčec. Povprečno 60°/o jajčec se oplodi. Oplojena so kristalno prozorna, do-čim so neoplojena kalna, in združena v sluzasti tvarini. Okvirji s prestreženimi opJojenimi jajčeci se prenašajo v betonske varilnice. ki jih ie v tovarni 216.
Prva hrana drobnih izleženih ribic ie jajčni rumenjak, ki ga dovažajo v velikih količinah trudi zelo daleč. Tako dobavlja Kitajska letno 12 ton iaičneaa rumenialca tej tovarni. Prvih 10 dni ostanejo izležene
ribice še v betonskih valilnicah in požro mnogo mikroskopsko zdrobljene hrane. Potem pa gredo v večje rezervacije, ki jih ie na farmi 350 in v vsaki je ok:og 40.000 ribic. V enem dnevu morajo razmetati uslužbenci po vsaki teh posod okros 15 kg oo-sebne pšenične moke. Posode so dolee oo 20. široke pa po 6 m. Dve veliki posodi sta brez vilic. V njih se goji vodni mrčes v ogromnih množinah. Ta služi za hrano že odraslejšim ribicam. Vsako jutro love mrčes z velikimi mrežami in ga prenašajo v posode z ribicami. Pri tem pazijo, da so oo-edine vrste kolikor mogoče enakomerno razdeljene.
To je lahko pripovedovati, toda delo mora imeti znanstveno podlago, če hoče biti uspešno. Izvedenec v ribji kuhinji ie Ho-landec Van Hoy. Mož z zanimanjem pripoved u je kako težko je uganiti koliko je v bazenu zlatih ribic in koliko hrane morajo dobiti. Komaj zležene ribice so v vodi skoraj nevidne, zlasti če ie nebo obbčno. Van Hoy si je napravil posebno palico, ki ima na koncu drobno kovinasto zrcalce. Če potisne palico v vodo. lahko vidi ali pa tudi seštele ribice s pomoč i o zrcala. Palico potisne v razne globine in v raznih kraiih bazena. Tako lahko približno dcžene koliko je ribic v bazenu. Koliko hrane potrebujejo se pa spozna po analizi vode in blata na dnu. Ob določenem času vzamejo iz bazena nekaj vode in blata in če na idejo v njem neporabljeno hrano, omeie krmljenje. V nasprotnem primeru morajo dali ribicam več hrane, ker ne smejo trpeti lakote. Na tisoče dolarjev gre vsako leto za kemično analizo in preizkušene snovi, ki morejo v vodi uničiti različne škodljivce zlatih ribic iz živalskega in rastlinskega sveta, ne da bi Škodovale ribicam. Nekatere take snovi so ugotovili in postale so važna taina tovarne, ker vplivajo tudi na lepo barvo ribic.
Znanost
tga prirodi
Prve mesece so zlate ribice olivnozellene barve. Zanimivo je, da ie njihova barva najtemnejša, preden postanejo rdeče in dobe zlati nadih. Zdi se kakor da bi morala koža poprej izločiti vse temno barvilo. Ker traja menjanje barve več mesecev so do-skusili v laboratorijih pospešiti ta proces. Ribice so gojili v odprtih, zaortih, plitvih in globokih bazenih, na solncu, v senci, v hladni, topli in v vodi pomešani z raznimi kemikalijami. Toda vse prizadevanje je ostalo brez uspeha. Izprememba barve je nastala približno po štirih mesecih kakor v odprtih bazenih. Pač se na da uspešno vplivati na rast zlatih ribic z raznimi kemikalijami. Na farmi v Martinsville se je posrečilo v štirih mesecih vzgojiti 30 do 40 cm dolge zlate ribice.
Po\T>rečna dolžina zlatih ribic, ki orideio v prodajo, pa znaša okrog 7.5 do 10 cm. S pomočjo hrane se da njihova rast točno usmerjati in ustaliti. Hrona in zonet hrana, to je najvažnejše pri reji zlatih ribic. V eno izmed velikih posod z odraslimi ribicami vržejo delavci vsako jutro blizu 3 tone različne hrane. Samo čez. zimo skrb za hrano malone odpade. Ribice namreč spe pod ledom. Zdaj pa zdai napravijo v led luknjico in potisnejo v vodo palico z zrcalom. Ce se ribice nekoliko premikajo, jim vržejo nekaj hrane.
Letina zlatih ribic
Zlate ribice se prodajajo skozi vse leto, največ iih pa nalove iz bazenov v jesenskih mesecih. Vodo iz bazenov skoraj vso izpuste in ribice pobirajo z mrežami v če-bričke. v katerih jih odnašajo k cistern-skim avtomobilom. V en tak avto iih gre
do 200.000. Avto ima 10 koles in v cisterno gre 50 hI vode. Posebna naprava skrbi za to. da imajo ribice vedno dovolj čistega zraka. Posode so izolirane proti mrazu m vročim s plutovinasto in kovinasto prevleko. Za prodajo na drobno spravljajo ribice v manjše posode, obložene z opeko. Potem Da pridejo poedine ali Da no več skunai v pločevinaste škatlice. Vsak dan odoošlieio v Škatlicah do 283.000 živih ribic. Strokov-njaško spravljene v škatlice ostanejo žive 80 ur. kar navadno zadostuje tudi za prevoz na velike daljave.
Cez morje na pošiljajo zlate ribice v odprtih posodah in med potjo jih krmijo Rdečkasto zlato barvo dobi okrog 80°/o ribic še pred jesenjo. Ostale puste za prihodnje leto. ali pa iih prodajajo ribičem za, vabo 100 komadov za en dolar. Zlatih ribic je mnogo vrst. Prodajajo jih 8 vrst, zato ie tudi posoda prevoznega avtomobila razdeljena v osem predalčkov. Razlika ie v obliki telesa, v dolžini repa in odtenku rdeče barve, v temnih in modrih žilicah itd. Najredkeiša zlata ribica ie bila na ameriški razstavi leta 1918. Zaradi krasne barve io ie nekdo kupil za 10.000 dolarjev. Zrejena je bila iz čisto navadne vrste, kakršne se dobe v Martinsville prav poceni rdeče-belo-modre barve in potovo ie imela že svoio podlago ko ie ribica zapuščala farmo, toda tam so naibrže to redkost prezrli. Zlate ribice pa ne s'užiio z^oli za okras, temveč žro tudi moskite. Zato iih večkrat rede zgoli v ta namen. V takih primerih dobiva farma naročila na tisoče zlatih ribic, ki iih pošiljalo z letal' tia. kier se pojavijo mo^kiti v večjih množinah
Da bodo ribice dolgo Živele v akvariju
Ce hočemo, da bodo zlate ribice dolgo živele v našem akvariju, morajo biti iz-polnejni naslednji pogoji:
1. Ribic v akvariju ne sme biti mnogo. Ena potrebuje 4 do 5 litrov vode.
2. Vode ne smemo prepogosto menjati. Enkrat v pol leta povsem zadostuje, pač je pa treba vodo večkrat deloma obnoviti. Izpustimo vedno tri do 4 litre vode in nadomestimo z vodo, ki je stala v sobi vsaj ves dan, da ima enako temperaturo.
3. Voda v akvariju mora imeti vedno enako temperaturo. Najprikladnejša je za zlate ribice temperatura 16 do 22« C.
4. V ujetništvu ribic ne smemo preveč krmiti. To je največkrat vzrok, da poginejo. Zadostuje jim toliko hrane, kolikor jo požro približno v 20 minutah.
5. Pozimi je treba določeno količino hrane znižati na polovico in krmljenje 3 krat na teden povsem zadostuje.
6. Ko se dvigne ribica do vodne gladine, pomeni to, da ima malo kisika. Kisika dodamo vodi s tem, da gojimo v nji posebne rastline, ki kisik izločajo. Tudi kemičnim potom lahko spravljamo v akvarij kisik, ali pa si pomagamo s posebnimi električnimi aparati, ki obenem skrbe, da ima voda vedno pravo temperaturo.
7. Ce polnimo akvarij z vodo iz vodovoda se moramo vsaj preje prepričati kaj je v nji. Ce je v nji klor, ki se rabi za čiščenje pitne vode, ne sme priti taka voda v akvarij, sicer bi v taki vodi ribice poginile.
8. škodljive so udi nekatere rastline, ki izločajo za ribice strupene snovi.
9. Razni polži, ki jih goje nekateri istočasno v akvarijih, požirajo ribicam hrano, posebno rumenjake. S tem je treba računati.
10. Enkrat na mesec je treba položiti v akvarij malo posebne soli. ki se tudi dobi v prodaji. Sol blagodejno vpliva na življenje ribic.
11. Akvarij postavite na solnce. Ribice imajo rade solnce, sence pa ne.
12. Opazujte plavut na hrbtu. Ona namreč kaže zdravje ribice. Cim se hrbtna plavut povesi, moramo vedeti, da je ribica ooolela. Bolno ribico položimo za nekaj dni v posebno posodo s slano vodo ali pa jo krmimo s črvi. šele ko ozdravi jo položimo nazaj v akvarij.
Trnjeva pot slavnega umetnika
Robert Donat je bil gledališki igralec, preden je zaslovel kot filmski umetnik
Robert Donat in njegova partnerica Greer Garson
Lani se je končno sestala v Hollywoodu akademija filmske umetnosti. Mnogi sloveči filmski igralci in igralke so pričakovali, kdo bo za to leto proglašen za umetnika, ki je v svojem filmu odigral najboljšo in najučinkovitejšo vlogo. In odločitev je padla na Roberta Donata. Mnogi so se začudili, saj Donata niti videli niso. Sicer pa tudi ni bilo važno, da bi ga videli. Glavno je, da po takem uspehu zdaj nekomu izkazujejo dolžno čast ln spoštovanje. Seveda je začela kritika takoj na vse pre-tege hvaliti vrline dotlej neznanega umetnika.
Med vsemi umetniki gledališkega odra in film&kega platna ima morda Robert Donat za seboj najtežjo pot. Polnih 10 let ga je mučila bolezen in  težila malodušnost.
železna volja in moč sta pa pregnali vse. Preko najtežjih ovir se je slednjič dokopal do zasluženega uspeha. Po težki borbi z boleznijo in samim seboj je dosegel končno slavo. Z njim bi lahko primerjali v Hollywoodu samo enega prav tako velikega junaka namreč Herberta Marshalla, znanega umetnika, ki je ostal po strahotah svetovne vojne hrom.
Robert Donat je začel svojo kariero V Londonu, kjer je bil dolgo znan pod imenom »trdovratni statist«. Opetovano je poskusil srečo v manjših vlogah, toda vse je bilo zaman. Pred filmsko kamero ga je vedno dušil krčevit kašelj, dobival je tako strašne napade naduhe, da po več ur ni mogel spraviti iz sebe nobene besede. Vedno pred zaključkom poskusnega snemanja
ga je napadla bolezen, da je moral v bolniško posteljo. London je imel takrat mnogo mladih začetnikov, željnih igralske slave in denarja. Tako seveda Robert Donat ni mogel priti do veljave, in ne smemo se čuditi, da so ga po vsoti odrivali. Toda Donat ni izgubil poguma. Podpirala ga je železna volja. Leta 1929. se je pa ločil ln tudi žena je trdno verovala v možev uspeh.
Robert Donat je bil rojen leta 1906 v Manche^tru. Njegov oče je bil Poljak, ms>-ti pa Angležinja. Že kot otrok je vzljubil gledališče. Najprej je nastopil v nekem manjšem gledališču in codeljena mu je bila skromna vloga v Shakespearovem Juliju Cezarju«. V Londonu je ostal do leta 1930. potem je pa odpotoval v Ameriko. Nekega dne je še v Londonu slišal slavni režiser Aleksander Korda v neki restavra*-ciji Donatov smeh, ki mu je zelo ugajal. In to je bil začetek Dona tove fihnake kariere. Robert Donat je nastopil v filmu »Zasebno življenje Henrika VIII.« Krasno filmsko delo je prineslo režiserju mnogo slave in denarja. Robertu Donatu pa nov neuspeh. Med izdelovanjem filma ga je zopet mučila nacuha, večkrat je bruhal kri. Kljub temu je vzdržal do konca. Po prvem nastopu v filmu je odpotoval v Hol-lywood. Tam se je moral boriti proti bučni reklami. Novinarji, niso mogli zabeležiti nobene Donatove besede in reporterji niso mogli nikoli fotografirati Donata, tako je bežal pred njimi. Robert donat je ostal plah, ljudem se ni mogel privaditi, bežal je celo pred tistimi, ki jih je v svoji karieri nujno rabil namreč pred novinarji.
Bolezen ga je še vedno mučila, ko se je vrnil iz Amerike v London. Doma je bil takoj angažiran za serijo filmov Moral je ponovno v bolniško postoljo. Po pogocbi bi bil moral nr stopi ti v filmu s slavno Mar-leno Dietrich. Ker je bil pa bolan so mu hoteli poiskati namestnika, toda njegova partnerica se je uprla, češ da hoče igrati samo z njim. Cim je Donat to slišal je vstal in igral. Napori so bili toliki, da je zbolela celo Marlena Dietr!ch. Z novim filmom je zaslužil Donat toliko denarja, da se je končno povsem izlečil. Zdaj ga astma ne muči več. Njegova največja filma »Citadella« in >Zbogom mister Chips« sta mu prinesla toliko slave, da ga pozna zdaj ves svet. Dobil je celo nagrado Akademije filmske umetnosti. Dolga leta je živel donat dvojno življenje — bruhal je kri, na filmskem platnu so ga pa gledali ljudje kot lepega in velikega umetnika,
KINO MOSTE
Danes ob 20. uri dva velefilma:
I
KRVAVI KAPETAN
Trije topnlčarji v novem filmu:
FANFARA LJUBEZNI
Glasba!       Smeh!       Znižane cene!
Motiš se, če misliš
da je jajce z rjavo lupino redilnejše od jajca z belo;
da nastopi smrt na električnem stolu hitreje od smrti na vešalih. Vrv zlomi usrnr-čenemu vrat, dočini ohromi elektrika srce ln živce in smrt nastopi nekaj trenutkov pozneje nego na vešalih;
da je snov, ki povsem izolira elektriko-  Vsi izolatorji  so izdelani iz snovi, ki
so al zelo slabi vodniki ali pa nudijo velik odpor;
da dočaka slon arta.ro3t 2O0 ali Se več let.  Slon. doraste 3 25 leti in staj- je  že a
65 leti. Ni povsem zanesljivih dokazov, da bi bil kateri slon star nad 75 let;
da se Eskimi poljubljajo tako, da drgnejo nosove. To je pri Eskimih samo pozdrav, ne pa poljub;
da plavajo ribe s plavu tami. Ribe se premikajo naprej s pomočjo repa, plavuti jim pa služijo samo za krmilo;
da je čama topla kava zdravju škodljive jša od hladne bele;
da je visoko čelo znak Inteligence in da je človek z nizkim čelom bedak. Oblika Človeške lobanje se podeduje in na njo vplivajo rasni zakoni. Z inteligenco nima ničesar opraviti ali pa zelo malo;
da je srebrna lisica posebna vrsta hsita. To je samo ena izmed faz rjave lisice;
da je izumil zvecdaamišlki daljnogled Galileo Gali let. Izumil ga je holandski izdelovalec naočnikov Hana Lippershev. Rej je pa, da je Galilei prvi rabil ta daljnogled;
da je v kremen častem steklu kremenecC da j zlato vedno žolto. V droben prašek zmleto zlato je temnordeče ali celo črno;
da je možno, da človek v trenutku aH v eni noči posivi- To je vedno počasen proces;
da se pojavi steklina raje v vročini kakor hladnem vremenu;
da je Klondike na Aljaski. Ta kraj je ▼ Kanadi;
da je gobavost zelo nalezljiva. Ta bolezen sploh ni nalezljiva;
da imamo sredstva proti kolcanjn. Zadrževati sapo. pritiskati na gornjo ustnico, piti počasi vodo, jesti mandlje ali dati se nenadoma zastrašiti — vse to nič na pomaga.
Armamlio I^lacio Valde*:
Življenjska modrost
Bil se takrat še mlad in mudil sem se na obisku pri stari, izredno prebrisani da-mL Prišel je k nji tudi gospod, uglajenega vedenja in ponosnega domišljavega obraza. Gospodinja je naju seznanila.
Prizadeval sem si biti vljuden in prijazen, da bi bil neznancu všeč. Dobro smo se zabavali. Bilo je nekaj trenutkov prisrčne veselosti in šaljivega kramljanja.
Končno je mož vstal in se poslovil. Od gospodinje se je poslovil z izbrano in iskreno vljudnostjo, meni je pa samo hladno in malone drzno pokimol z glavo, kar me je razjezilo.
Gospodinja je uganila, kaj se godi v meni in vprašala mc je:
— Ali mi dovolite povedati nekaj o vašem značaju ?
— Prosim, milostiva, kar na dan z besedo. -— No, dragi prijatelj, opozoriti vas moram, da ste za moškega preveč prijazni.
— Kaj mislite s tem gospa? — sem vprašal in malo zardel.
— Ne ustrašite se. pa tudi užaljeni ne smete biti. Nočem reči, da imate ženski značaj, pač pa trdim, da nekoliko pretiravate glede vljudnosti in prijaznosti do ljudi m da vam prinaša to v življenju pogosto neprijetnosti. Me ženske moramo biti všeč za vsako ceno. To je naša usoda, glavni pogoj našega življenja in uspehov. Življenje vas moških pa lahko uspešno teče tudi brez tega. Vi moški imate inte-
res na tem, da vas ljudje spoštujejo, da se vas boje .. . Toda čemu bi bili prijazni, vljudni ?
— Izvzemši vljudnost do žensk.
— Seveda,  izvzemši  vljudnost do nas. Vendar so pa na svetu tudi ženske, ki jim ugaja brutalnost. Toda te so preveč rafi- J nirane in so v manjšini.
— Svetujet'   mi torej, naj bom grob? |
— Tega ne: svetujem vam samo, da v j občevanju z moškimi nikoli ne pozabite na to, kar imenujete vi osebnost in   da jo včasih tudi pokažete.
— Svetujete mi torej ponos?
— Ne svetujem vam ga, ker bi bilo to odveč. Mnogo se govori o moškem ponosu in samozavesti. Jaz sem pa v svojem življenju, ki traja že precej dolgo, srečavala samo pokorne moške. Moški, sloveči po svojem ponosu, bi postali pohlevni vpričo vsake ženske seveda med štirimi očmi. samo Če dobe za to nagrado pred občinstvom. Pripravljeni bi bili sesti kot lakaji na kozo kočije, samo da bi ljudje verjeli, da sede v kočiji.
— Hvala lepa za nauk, kolikor je meril na mojo glavo.
— Nisem mogla meriti na vas. Dejala sem, da je vaša prijaznost pretirana in rada bi vas izlečila.
—Ljubeznivost je vendar izraz ljubezni do bližnjega — sem ugovarjal.
— Prav pravite! Bodite ljubeznivi iz nagibov krščanske ljubezni in nikoli ne boste imeli povoda obžalovati to — kar malo prej. .. Naš namen se vedno pokaže;
smo namreč mnogo pozorne jši nego si mislimo. Ko človek, s katerim govorite spozna, da izvira vaša ljubeznivost iz krščanske ljubezni, da ga spoštujete in ljubite kot svojega bližnjega, ne pa zato. ker je znan bogataš, minister ali general, bo vse dobro. Gospod X. Y. bo v svoji duši nekoliko osramočen in ponižan toda to ponižanje mu bo blagodejno, ker mu bo preprečilo odpreti vrata nečimernosti in napuhu. Nečim ernost! Tu je kamen s poduke. Mlad mož ste, ki postaja znan v literarnem svetu.
— Hvala lepa in to pot brez ironije.
— Dobro torej. V občevanju s svojimi tovariši, vsaj v stikih družabne uglajenosti ne naletite na težke ovire. Literati so mehkega značaja, njihova duša je plemenita, oni znajo prikrivati svoje vtise in čustva. Sicer pa če se vam bo posrečilo zasloveti na literarnem polju vas bodo vaši tovariši spoštovali, ker vedo, da cenijo tudi sebe, če cenijo vas. Kaj pa drugi ljudje? Literarni svet je samo gorčično zrno v tej ogromni bombonieri v kateri živimo. Na svetu je mnogo mrkih in grobih ljudi, ki ne znajo prikriti svojih strasti ali bolje rečeno svoje nečimernosti. Prav nečimer-nost je strast, ki vse druge obvladuje in duši. Posebno novopečeni >odličniki, ljudje ki so šele včeraj obogateli ali se dokopali do moči, niso v občevanju z ljudmi posebno nežni in plemeniti. Taki ljudje so drzni in naduti, kakor osvobojeni sužnji, oni ohranijo v srcu grenkobo, pozabiti ne morejo na udarce m brce, ki so jih bili deležni
sami ali njihovi očetje. To so nežnim dušam nevarni ljudje.
Recimo, da se seznanite s takim človekom, bankirjem, bogatim stricem iz Amerike ali premožnim zasebnikom. Prvi hip podleže vaš novi znanec gonu dužabnosti, ki tiči globoko v vsakem človeku. Morda mu bo laskalo, da se je seznanil s človekom, ki je njegovo ime splošno znano. Zato bo z vami prijazen ln vljuden. Cez nekaj Časa vas pa sreča vaš dobri prijatelj na ulici, ne pozdravi vas in celo proč se obrne. Znova ga srečate in zopet vas ne opazi, ali pa vas ošine s hladnim zaničljl-vim pogledom. Presenečeni boste, razumeli ne boste izpremembe, ki je nastala v tem človeku, toda stvar je kaj enostavna.
V njegovil. možganih se je najbrž porodilo sumničenje: morda ta gospod, ki vam je bil predstavljen, misli, da je nekaj več od mene, ker je prečita! mnogo knjig in ker se v javnosti govori o njem. Morda misli, da stoji nad menoj, ki imam tekoče račune v treh največjih bankah.
In ta misel mu niti ne dovoli truda, da bi ugotovil, da li se ne moti in od tega trenutka vas bo smrtno sovražil.
— Smrtno sovražil?
— Da. Večina človeških src zija v taki praznoti, da se komaj napravi v njih majhna luknjica, pa se že vali vanje mržnja sikajoč kakor kačje gnezdo. Morate se torej oborožiti proti takim neprijetnostim, ki so mučne iskrenim in dobrim ljudem. Ne sovražite ljudi, ne bodite nezaupljiv za-
krknjenec, tudi ne preveč prijazni. V družbi grobih in neomikanih ljudi se dober, iskren človek kar izgubi. Ce se seznanite s kom, mu morate pokazati, da ga ne potrebujete in da ničesar ne pričakujeta od njega
— Dobro, torej da bi ga ne hotel Izrabiti kot sredstvo bi dejal Kant.
— Ne poznam Kanta in filozofije nisem študirala. Vem pa, kaj hočem reči in vidim, da me razumete. Zato ponavljam: Ne smete biti preveč prijazni in laskavi. Moški nikoli ne vidijo v srčnih izlivih dobrega in odkritega srca, posebne mehkote in toplote značaja, temveč prizadevanje pridobiti si naklonjenost z gotovim namenom. In takoj začno sumničiti človeka ter postanejo oprezni. Vedno morate biti nekoliko hladni, nedostopni in gladki kakor jegulja, ki se lahko vsakomur izmuzne. Ce hodite po ulicah, se delajte raztresenega, na sestanke ne hodite vedno točno, ne vračajte vseh obiskov. . . Vi se smejete? Razumem, da so to smešne malenkosti, toda me ženske ne poznamo nič drugega. Sicer pa, kamenček, ki pride med nogavico in čevelj je tudi malenkost in vendar dobro veste, kako gre človeku na živce in da mora ven.
Dobra dama mi je dala še mnogo nasvetov in navodil, ki se jih pa ne spominjam več. Od tistega časa je minilo mnogo let in večkrat sem imel priliko vzklikniti: O Solon, Solon!
Toda delal sem jI krivico. Stara dama je vedela mnogo več od modrijana Solona.
Uranu« J^ain v^mnM* u su Hnrrrtmr
dal ifeta Oton CSulitoC M Sri i Izubijani
»SLOVENSKI NAROD«, torek, 1. oktobra 1*40.
Stran 3
13,000.000 din za povečanje golniškega zdravilišča
Novi prizidek bo uporaben v viHiče po svoji ureditvi pri nas
začetku mmmm&m lcta — Najmodernejše xdra
Pogled na celoten zdravniški kompleks. V ospredja na desni ob glavnem poslopju nova de pen dane a: tik ob glavnem poslopju zvezni trakt, Id ga financira banovina, dalje na desni ležalnice, ob njih trakt z bolniškimi sobami, na koncu pa stanovanjsko poslopje za zdravniško in strežniško osebje
Ljubljana, 1. oktobra Slovenija se ne more ponašati s številnimi novejšimi zdravstvenimi pridobitvami, bolnicami in zdravilišči; v tem pogledu je napredek pri nas zelo počasen m vedno je umestno opozarjati na naše pomanjkljive, pretesne in zastarele bolnice. Zato takšne razveseljive izjeme, kakršna je zelo nagefl razvoj golniškega zdravilišča, zasicSijo tem večjo pozornost. Golniški sanatorij spada že zdaj med večje zdravstvene ustanove rudi po njegovem obsegu. S po\eČanjem bo sanatorij tudi zelo modernizraa in vsestransko izpopolnjen. Javnost je bila sicer že poučena o velikih stavbnih delih na Golniku, a marsikdo ne ve, kako je delo napredovalo in če bo program tudi ves izveden. Že zaradi tega je potrebeu naslednji pregled o golniških delih.
Nepopolna zdravstvena ustanova, kakršna je bil Golnik doslej, pač ne more imeti tako lepih dohodkov — čeprav so bolniške postelje vedno vse zasedene — da bi se lahko neovirano razvijala le s svojimi sredstvi. Vendar bi upravi lahko izrekli priznarje, da je umno gospodarila in nalagala vse prihranke v najpotrebnejše razširitve in izpopolnitve. Za večje investicije so seveda potrebna izredna sredstva. Zdravilišče samo bi si jih ne moglo preskrbeti tudi v daljnji bodočnosti. Doslej zdravilišče ni moglo biti posebno donosno že zaradi tega, ker nI bila dovolj izrabljena kapaciteta njegovih naprav. Prav to, premalo izkoriščen obrat, pa tudi omogoča povečanje, tako da ni bilo tehničnih ovir s prizidavo dependance.
Tudi denarna stran je bila zelo zadovoljivo rešena Uprava Bolniškega fonda državnega prometnega osebja — to se pravi ždezničarsJca bolniška blagajna — se je odločila, da nekaj sredstev svojega rezervnega sklada naloži v »voje zdra\ilišče za je-tične bolnike. Zčlezmearsk! boln.Ški fond ima že števtfne zdravstvene domove v raznih krajih v državi. Zdaj tudi zidajo veliko splošno bolnico v Zagrebu: stroški bodo znašali okrog 20 milijonov din Razen tega bo v Sarajevu kmalu gotova železničarska splošna bolnica, za kar so izdali okrog 12 milijonov din, in sklenjeno je, da bodo sezidali veliko bolnico za 30 milijonov din v Beogradu. Prej ali slej bodo zidali splošno bolnico tudi v Ljubljani. Dokler pa slovenski železničarji ne bodo dobili splošne bolnice, se bodo hodili zdravit v zagrebško bolnico. Železničarji doslej niso imeli bolnice za jetične. Računi so jasno pokazali, da bi uprava fonda ne mogla žrtvovati ve-likera i noska za povsem samostojno zdravilišče. Madi sanatoriji niso ekonomični in jih ni mogoče zadovoljivo opremiti in oskrbeti z vsemi potrebnimi aparati ter instrumentarijem, a večji zavod zahteva ogromne stroške. Zato je najzadovoljivejša rešitev dependanca: odpadejo mnogi stroški, saj ni treba zidati za vse zdravilišče skupnih prostorov in ne nabavljati aparatov, ki >ih zavod že ima.
Tako Je prisilo do pogodbe med upravo zdravilišča in zastopniki Bolniškega fonda državnoga prometnega osebja; železničarji so se obvezali, da dajo denar za prizidek, ki bo vseboval prostore za 50 bolniških polt el j niijega razreda in 10 postelj prvega razreda. 5 tem si pridobe pravico, da zdravilišč© vodno nudi po 50 bolniških postelj bolnim železničarjem, a kot protivrednost za 10 postelj prvega razreda bo nudilo popust pri dnevni oskrbi. Tako torej železničarji dobe zdravilišče s 50 bolniškimi posteljami v okviru golniškega zdravilišča. S sredstvi, ki jih bo uprava bolniškega fonda Izdala za prizidek golniškega sanatorija, bi t nobenem primeru ne mogla sezidati samostojnega, tako veilikega, dobro opremljenega in modernega zdravilišča. Golniška de-pendanca bo pri nas dolgo primer najmodernejšega zdravstvenega zavoda po svoji r-e-ditvi z uporabo številnih sredstev in dognanj modeme tehnike.
Za krajši del prizidka, ki bo nudil prostore za splošne potrebe zdravilišča (a. pr. operacijska dvorana) je preskrbela načrte in denar banovina. Mnogo večji del prizidka za kar financira dela uprava železni carskega bolniškega fonda, je projektiral inž. arh. L. Kham. Zazidana ploskev tega dela prizidka meri okrog 4800 m2. Tudi laik lahko presodi, kako veliko stavbno delo je to. Vedeti pa morate da ima prizidek Štiri etaže: klet, prizemlje, visoko pritličje in prvo nadstropje.
Stavbna dela pri celotnem prizidku so začeli predlanskim 16. oktobra (stavbno podjetje »Tehna« iz Ljubljane). Računali so. da bodo dela trajala približno leto dni, tako da bi bila lani ob koncu leta končana. Toda delo se je zelo zavleklo že v začetku. Teren je tam neenak in nezanesljiv in izkazalo se je, da bodo morali biti temelji znatno močnejši kakor so v začetku računali. Seveda se je zaradi tega tudi nekoliko spremenil proračun. Prvo jesen delo ni moglo posebno napredovati, ker je bik* že precej pozno, ko so začeli delati. Vse delo ni moglo biti končano v enem samem letu že zato, ker ni mogoče hkrati mobilizirati tako velikih denarnih sredstev, zlasti ne pri takšnih ustanovah, kakršna je železnicarski bolniški
sklad, kjer izdatke dovoljuje letni redni občni zbor. Letos je delo pri žeflezničarskem prizidku dobro napredovalo, pač p* je nastopil zastoj pri banovin&kem delu poslopja. Kaže, da bo vse delo letos končano, tako da bo prizidek v začetku prihodnjega leta že uporaben. Lahko seveda nastopno če kakšne ovire. V sedanjih časih so velike težave pri tako velikih stavbnih delih, ko se gradivo od dne do dne podražuje in ke tudi delavske mezde niso ustaljene. Zato je bilo treba že nekajkrat poskrbeti za povečanje stavbnih kreditov. Zdaj računajo, da bodo stro£k: znašali za železničarski del prizidka — z vso opremo vred — 9.5 milijona din. za banovinski de; pa okrog 3 milijone. Razširjcrje goln:škcsa zdravilišča bo torej veljalo približne 13 mil:jonov din.
Velika večina del je že oddana obrtnikom, glavna stavbna dela predvsem zidarska, so pa končana. Le večje stavbno delo, ki prvotno ni bilo v programu čistilna naprava za bioioško čiščenje izlivKov vsega zdravilišča, bc konča"0 nekolik« pozneje. To delo bo zahtevalo okrog KJ0.00O din. Moderno urejeno zdravilišče potrebuie vsekakor tudi primerno čistilno odpravo za čiščenje odpadnih voda Zdravilišče ima sicer čistilno napra%o ki pa n> zadovoljiva in bi zlasti ne mogla služiti razširjenemu zdravilišču. Težko je reči. aii ima katera naša bolnica, vsem zahtevam ustrezajočo Čistilno napravo. Doslej pr n*s nisnx im»li domačih strokovnjakov za to stroko. Golniiko
čistilno napravo jc projektiral ml. Fr. Delničar, naš strokovnjak
Na atavbišču deiaio ie naslednji obrtniki: mizarji (dve podjetji), steklarji, slikarji in pleskarji, kleparji, ključavničarji, izdelovalci umetnega kamna, tapetniki. dale oblagajo stene s keramičnimi ploščami kmalu bodo začeli polagati linoJej, parketa-rji pa parket, na delu so instalaterji (kurilne in vodovodne instalcije). a številna druga deda so bila že končana Nsj omenimo da bodo samo za linojej izdaU okrog 400.000 din. Znano je. da bo gol ni Sci sanatorij imel pri nas prvi tako zvano žareno kurjavo (instalacija ljubljanskega podjetja D Hudnik), ki bo velja a 450.000 din Grelna telesa so skrita v stropu in izžarevajo neposredno toplotne žarke, tako da človek ne čuti mraza, čeprav je okno pozimi odprto kar je neprecenljivega pomena v senatori*u za pljučno bolne. V sanatoriju bodo uporabljali tudi številne druge moderne naprave, da bo delo čim bolj olajšano in čim uspešnejše. Zato so v prizidku rudi električne napeljave za močnejši in šibkejši električni tok. Instalirana bo svetlobna signalna naprava V sanatoriju ne bo nobenih zvočnih signalov, električnih zvoncev, da ne bo bolnikov vznemirjal ropot. Posebna klicna signalna naprava pa bo tudi vzorno služila svojemu namenu, da btdo lahko takoj poiskali tega aii onega zdravnika, ko bo potreba: ko bodo klicali zdravnika, bodo za-žarele v vseh prostorih signalne luči določene barve. Tako bo zdravnik alarmiran v najkrajšem času.
Bolnikom bodo seveda nudili vse udobje v sobah in vseh drugih prostorih. Velik del prizidka je namenjen za ležalnice, ki bodo napol odprte proti jugu. Sploh so vsi bolniški prostori na sončni strani, medtem ko so na severni stran* razne pritikliae in obratni proston. Bolniki se bodo lahko posluževali za razvedrilo vseh sob z radijem.
Notranjost prizidka ne bc urejena le moderno, udobno in praktično, temveč tudi estetsko, da se bodo bo niki počutili povsod prijetno. Posebno nekateri proton bodo zelo okusno urejeni, kakor n. pr. vestibul v prizemlju; stene tega vestibuU bodo v glavnem steklene, a otekio bo obdelano z umetniškimi dekoracijami
Skratka, dependanca golniškega zdravilišča bo v vseh pogledih takšna, kakršna bi naj bila sodobna zdraviliška poslopja, sezidana in opremljena tako, kakcT omogočajo dandanašnje tehnične 'n kulturne pridobitve. Želimo le da bi povečano zdravilišče lahko čim prej služilo svojemu namenu.
Cene kruhu« svinjini, slanini in masti
so v območju mestne občine ljubljanske maksimirane
Ljubljana, 1. oktobra Mestno poglavarstvo v Ljubljani je na osnovi čl. 7 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom (SL 1. št. 413-70 z dne 31. VHI. 1940) in v smislu čl. 2 uredbe o kontroli cen na drobno (SI. 1. št. 420-71 z dne 4. ČL 1940) določilo za območje mestne občine ljubljanske naslednje najvišje cene kruhu:
1) Za en kg- enotnega ljudskega kruha 5.25 din, in to v kosih v teži 114 dkg- 6 din, 57 dkg 3 din, 28.5 dkg 1.50, ali 76 dkg 4 din, 38 dkg 2 dinf 19 dkg 1 'din.
2) žemlji v teži 8 dkg je dovoljena najvišja cena 1 dan.
Za peko tega enotnega kruha se sme uporabljati le pšenična moka, namleta v smislu določil čl. 5 zgoraj citirane uredbe. Za peko kruha iz krušne moke, pomešane z drugimi vrstami žita ali plodov si mora pek izposlovati posebno dovoljenje, kakor tudi določitev cene in teže temu kruhu od mestnega poglavarstva. Tako dovoljenje je potrebno tudi za peko belega kruha za potrebe bolnišnic.
Producenti, t. j. pekovski mojstri se nadalje opozarjajo na določila čl. 7, odstavek 2. in 3., ki urejajo čas prodaje in čas peke kruha Prekrški te določbe se kaznujejo po 61. 12 in si. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske a kruhom.
Z o žirom na dejstvo, da nimamo Še uredbe, ki bi dovoljevala maksimiranje cen ži- j
vine in poljskih pridelkov pri kmetih, kakor tudi na precejšen izvoz živine v inozemstvo, naraščajo cene živini, tako da so bili mesarski mojstri prisiljeni zaprositi mestno poglavarstvo za dovolitev zvišanja cen prašičjemu mesu, slanini in masti. V izogib nevarnosti, da bi ostal ljubljanski trg brez prašičjega mesa, slanine in masti, kar bi mesarji pri visokih nakupnih cenah prašičev in pri doslej najvišjih dovoljenih cenah v nadrobni prodaji bili prisiljeni povzročiti, je mestno poglavarstvo po proučitvi kalkulacije, ki jo je sestavil strokovni izvedenec tor na osnovi čl. L in 2. uredne o kontroli cen na drobno (SI. 1. 420-71 z dne 4. IX. 1940) in na podlagi pooblastila kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani VHI-K št. 510-40 z dne 17. IX. 1940. in z oziram na po višek cen živim prašičem od din 14 na 17.50 din za 1 kg žive teže odloča za območje mestne občine ljubljanske sledeče nove najvišje cene za prašičje meso, slanino in mast:
Slanina s kožo 23 din za 1 kg, slanina brez kože 25 din, salo in riba po želji 26 cin. trebušna slanina 24 din, stegno in pleče brez pri v age ter hrbet 24 din, stegno in pleče s pri vago ter potre miš ina in vrat 22 din, rebra 18 din, domača čista svinjska mast 28 din.
Navedene maksimalne cene stopijo v veljavo z dnevom objave.
Nove cene čevljarskih izdelkov
Ljubljana, 1. oktobra Danes bodo čevljarski mojs-ri razobesili v svojih delavnicah nov cenik, ki so ca člani Združenja čevljarskih mojstiov v nedeljo soglasno sorejeli. in od danes naorej veljajo povišane cene za vse čevljarske izdelke. Kakor smo že vččsrai poročali, so mojstri sklenili povišati vsa čevljarska dela za okoli 40°/o, kar predstavila za večino potrošnikov še komaj zmogljivo povišanje. Kakor je res. da bosi in nagi ne moremo hoditi, niti ne s podplati z luknjami in z raztrganim gornjim delom čevliev. tak5 je tudi res. da bo marsikdo odšel iz čevljarske delavnice s svojimi čevlji, katere je nameraval dati v popravilo, kajti izračunal bo. da novih cen za temniance ne mo-e mojstru plačati. Kakor se 1e večina potrošnikov danes omejila na najnujnejše in na najpotrebnejše v živilih, tako se bo morala zdaj omejiti tudi v obutvi. Ker pa s strganimi podplati človek ne more v blato in brozgo, si bo vsak pomagal, kakor ve in zna Sel bo na primer v domačo ropotarnico in bo našel raztrgane galoše. katere bo dal popraviti, za kar bo plačal 10 ali 15 din, in nadel jih bo na svoje čevlje z raztrganimi podplati. Morda bodo prišle v modo celo coklje, kakor med svetovno -vojno Najbolje bi seveda bilo. da bi oblast res prekontrolirala zaloge usnje, jih popisala in na aprovizacijski način usnje prodajala mojstrom, Tedaj bi mojstri dobili usnje mnogo ceneje kot zdaj in za temolance bi ne bilo treba plačati 80 din. Nove cene so namreč takele: Moški šivani prednjiki 222 din. moški zbiti prednjiki 195 din. šivani ženski ored-njiki 165 din, zbiti ženski prednjiki 150 din, templanci goizeric (podplati in nete). 100 din, podplati oojzeric 73 din. pete gojzeric 28 din, šivani moški templanci (podplati in
pete) 80 din. Šivani moški templanci (podplati) 56 dm, zbiti moški templanci (podplati in pete) 75 din, moški templanci pete 24 din, ženski templanci z nizko peto. podplati in pete. 57 din, ženski templanci z nizko peto. podplati, 44 din, samo pete 15 din. ženski templanci galanterijski, podplati in pete. 47 din. podplati 37 din. otroški templanci do št 28. podplati in pete. 45 din, od št. 29 do št. 35. podplati in pete. 54 din, samo podplati do št. 28 32 din, od čt. 29 do 35 podplati 43 din, samo pete pa 12 din.
Vsi dodatki, kakor kovanie. notraniiki. podloga v peto in drugo, bodo mojstri zaračunali še posebej. Pri podražitvi ali pocenitvi usnja, se bodo te cene sorazmerno zvišale in znižale.
Naraščanje draginje v Trbovljah
Trbovlje 30 septembra Trboveljski trg je na današnji plačilni dan nudil običajno živahno sliko, da si ravno je slabo vreme odvrnilo mnoge prodajalce iz Savinjske doline in Dolenjske, ki so stalni obiskovalci trboveljskih tržnih dni. Tržni dan je bil seveda tudi tokrat v znaku naraščajoče draginje Gospodinje se s skrbjo vprašujejo, kam bo privedlo stalno naraščanje cen, zlasti pri nekaterih predmetih. Jajca so se podražil* že na 10 din 6 komadov, prodajalke pa pravijo, da so itak ie poceni, kajti ob prihodnjem plačilnem dnevu bodo se dražja ter bomo plačali kar dva dinarja za komad! Na trgu se je danes celo zatrjevalo, da bodo pozneje jajca še dražja ter se je govorilo o cenah ki so prav nezaslišane! Slaba jabolka so bila naprodaj po 5 din, boljša v pičlih količinah pa po 6 in več din. Hruške 7 do 8 din kg Neki tukajšnji trgovec je prodajal na trgu voz krompirja po 2 din. Ponekod v trgovinah
VSAKDO    NAJ SI ČIM PREJ PRESKRBI SREČKE
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE V
ZADRUŽNI HRANILNICI
Dalmatinova ulica 6
Pri zadnjem žrebanja je zadela pri nas kupljena srečka štev 17.425
loo.oeo.— dinarjev
pa ga ne dobiš niti za to ceno Ves cenejši krompir pa je prav siab in nt gre preveč v denar. Ali ne bi po zp'.edu drugih mestnih občin tudi trboveljska prebivalstvu olajšala nakup krompirja z aprovizacijsko akcijo?! Gotove bi se dalo za naš industrijski kraj nabaviti dobrega in cenejšega krouipirja, če bi ae ga nakupilo večje količine. S tem bi se izenačile tudi cene tega tako potrebnega živeža. Perutn ne je bilo na trgu malo in še ta po visokih cenah S.idie je splošno letos tako drago, da si ga težke kd'-r privošči. Domače grozdje, a še kislo 10 do 12 din kg, dalmatinsko lepo. črno sladko 12 din kg. Mlekarski prozvodi so še po običajnih cenah. Slanina je z dana^nprn dnevom poskočila na 25 din kg Mesarji trdijo, da je preskrba s hivatskimi p'ašić* vse težja ter so nakupne cene skoč^e že na 17 d'n kg žive teže. Mast bo temu primemo seveda še dražja. Z oljem sc ist>takc na trboveljskem trgu velike težkoče Mnogim trgovcem ga je že pred *edm zmanjkalo, drugje ga dobiš le v najmanjših količinah in še to po trojnih cenah kot so bile št pred dvema mesecema.
Sploh se glede cen večine na i važnejših potrebščin opaža pn nas velika retnotnost, ki je gotovo pos'edira splošne eospodarsko-trgovsko nezdravih in neurejenih razmer v prodaji na veliko. Pri vsem tem g<.tovo trpi
trgovec detajlist, še bolj pa potrt fnik. Trbovlje so kot izgleda brez vsake posebne zaščite Še prav posebno izpostav'jene dra-ginjskemu valu! Delavstvo kljuo gotovim ugodnostim in draginjsk^m povišam nikakor ni več kos visokim cenam, da ne govorimo o državnih nameščencih upokojencih, rentnikih in malem človeku sploh. Ponovno Švišanje cen bo pri nas kaj pa »c ponovno zvišalo dravinjske doklade delavstvu, kar bo imelo zopet za posledico št večjo draginjo. Pridobitni sloji se pri nas ka ; hitro prilagodijo draginji s tem, da sami povišajo cene vsem življenjskim potrebšč nam. Državni nameščenec, upokojenec in drugi, ki so navezani na stalne skromne dohodke, pa morajo pri tem začaranem dragrnj^kem krogu priti na bera:ko palico Za Trbovlje, ki so najdražji kraj v Sloveniji, je neobhodno potrebno, da se jim prizna višji draginjski razred, kot bi bvlo to umestno za vse večje industrijske kraje v Sloveniji. Na to smo že opetovano opozarjali, al^ nikoar to vprašanje ni bilo tako aktua'no kot danes! O tem bi morali resno razmišljat i naši pristojni činitelji kot občina in pr.I'tične organizacije brez razlike nič manj pa vsi oni, ki se jih to neposredno tiče ter povesti energično akcijo, da se izboljša njihovo materialno stanje.
Nekaj misli o draginji
če navijajo cene po edini brezvestneži, Se ne smemo dolžiti verižništva vsega trgovskega stanu
Ljubljana, l. oktobra V zadnjem članku pod tem naslovom v »Slovenskem Narodu<r z dne 26. septembra smo videli, da je draginja v prvi vrsti posledica finančno gospodarskih političnih razmer, ki se lahko pojavljajo v izrednih prilikah v posameznih državah. Največkrat pa se to zgodi v večji skupini držav, ali pa na vsem kontinentu. V letu 1924. ko Je bila v bivši samostojni nemški Avstriji inflacija na višku, je prispelo z Dunaja v Ljubljano navadno pismo, ki je bilo fran-kirano s poštno znamko za 50.000 kron Temu primerne pa so bile v tistem času tudi cene vsem življenjskim potrebščinam v Avstriji. Sicer pa prebivalci v tej državi niso preveč občutili draginje zato, ker so se analogno s cenami istočasno povečavah tudi prejemki prav vsem državljanom, kar pa se ne dogaja povsod, zato je tudi toliko nejevolje nad draginjo.
O tem bi se dalo pisati Se marsikaj, toda poglejmo rajši posledico, odnosno vzroke, za še hujšo dragrinjo, kakor je nujno potrebna iz državno finančno gospodarskih razlogov.
Ko se pokažejo prvi znaki draginje se istočasno z njo tudi pojavijo tako zvani navijalci cen, ki brezvestno izrabljajo dani položaj v svojo korist, na škodo naroda in države. Zato je pa tudi nujno potrebno, da se taki izkoriščevalci bližnjega kar najstrožje kaznujejo. Napačno pri tem pa je, da zaradi nekaterih koristolovce-v obdolžu-
jemo ves stan, kateremu taki ljudje pripadajo. Res je, da vsak človek raje zasluži več kakor manj, toda zato še nismo upravičeni dolžiti navijanja cen vseh trgovcev. Nič hudega ni, če je ta ali oni v sedanjem času prodal zaležano blago ali tako zvani »pofel« po primerni ceni, kajti tudi to blago je moral plačati. Hujše je, če blago skriva z namenom in upanjem na višje cene.
Imeli smo priliko slišati uslužbenca neke tovarne, ki je tožil, da se vsako leto nabere v tovarni manjvrednih izdelkov za težke tisočake. V sećanjem času pa se je ta zaloga vsa razprodala, pa tudi nova zaloga manjvrednih izdelkov se ne nabira več, ker gre vse v denar kot prvovrstni izdelki. Ali pa če pogledamo na ljubljanskem trgu. Predzadnjo soboto so vsi mesarji prodajali slanino po uradno določeni maksimalni ceni 23 din kilogram, en me-
sar pa je prodajal v mesnici slanino s kožo
vred po 25 din. Toda ta primer bi ne bil tako kričeč, kakor pri tistem trgovcu s kurivom, ko je istega dne, ko je bila cena drvom uradno določena, prenehal s prodajo drv na mero četudi jih je imel ogromno množino na zalogi. Kdaj in po kakšni ceni je ta trgovec drva kupil, nam ni znano, dejstvo je samo to, da je odslej prodajal drva samo še na vago, po 48 din 100 kilogramov. Ker tehta kubični meter suhih
bukovih drv od 475 do 500 kg, je ta trgovec dobil po 228 do 240 din za en kubični meter. Na pripombo, da takšna cena za kubik drv ni v soglasju z uradno določeno maksimalno ceno, se je dotični trgovec odrezal takole: Kaj me briga, kakšna je cena za en. meter drv, saj jih ne prodajam na meter, temveč samo na vago —.
Iz tega se vidi kako navijalci cen draginjo po večava jo, ker vse protidraginjske ukrepe prezirajo in jih dosledno izigravajo, samo da si povečajo, četudi na nepo-staven način svoje že itak obilno premoženje na Škodo najbolj revnih slojev prebivalstva. 2e iz svetovne vojne nam je znano, kakšno ogromno bogastvo so si nekateri vojni verižniki in navijalci cen znali pridobiti s prekupčevanjem raznih življenjskih potrebščin, katere so ljudje morali kupovati pač tam, kjer so jih mogH dobiti, četudi so bile morda desetkrat predrage. Tisti pa ki si niso mogli nabaviti življenjskih  potrebščin  od  veriinikov po
visokih cenah, so morali stradati in živeti v največjem pomanjkanju.
Ce je kakšen navijaJec cen kaznovan v denarju še za tako visoko vsoto, to njemu zelo malo ali pa nič ne škoduje, kajti on pač znova poviša cene pri prodaju svojega blaga ter si s tem pridobi morda desetkrat toliko, kolikor je plačal kazni. Zato bi bilo nujno potrebno v sedanjem času, vsakomur ki ga zalote, da na kakršenkoli ne čin povečuje in zaostruje draginjo, onemogočiti ta umazani posel, ter ga kakorkoli že izločiti iz poštene človeške družbe. V naši državi to ne bo tako težko, ker nt zapletena v vojno vihro. Zato bodo tudi upravne oblasti laže posvetile svojo pozornost pobijanju draginje, kakor pa med svetovno vojno, ko je bilo vse osredotočeno na vojne priprave in dogodke. Treba pa je začeti takoj z najbolj energičnimi ukrepi, dokler plevel ne preraste pšenice.
Boris Pilato v naši operi
Ljubljana, 1. oktobra.
Mariborčan Bori« Pilato je pričel svojo gledališko pot kot 181eten dijak, ko je napisal libreto sa Haasovo opereto >Ce ljubita se dva«. Delo so izvajali z lepim uspehom v Mariboru, Boris Pilato, ki je kazal izredne plesalske sposobnosti se je posvetil poklicu plesalca, ki ga je zanesel najprej v Beograd, nato v graško opero, potem na mednarodni plesni večer v Pariz, ki mu je prinesel angažma v revijskem gledališču Mogador in vlogo v filmu >Rde-ča plesalka«. Udeležil se je turneje gledališča Mogador, ki ga je vodila v vse kulturne centre zahodne Evrope. Nato je dobil angažma v berlinski Scali In potem v Gdansku, Letošnjo sezono bo nastopal v
naši operi kot soloplesalec, obenem pa bo nas t u dir al kot koreograf Gluckov dramatični balet »Don Juan«.
Inozemske kritike soglasno potrjujejo Pilat ovo izredno nadarjenost, občutek za ritmiko, točnost in izrazitost njegovega plesnega izraza ter njegovo ugodno zunanjost, ki ga usposabljajo za ta težki a lepi poklic
Zvezdama na gori Sina]
Čeprav učenjaki ne morejo ugotoviti, ▼ katerem delu divjega m neprehodnega pogorja na Sinajskem polotoku je Bog izročil Mojzesu 10 zapovedi — novejši raziskovalci trde, da je bilo to na gori stoječi nekaj dalje proti vzhodu — gora Sinaj ni izgubila svojega slovesa, V dolgih tisočletjih je doživela mnogo izprememb. V njenih pečinah je mnogo votlin, kamor so se v Kristusovih časih zatekali nomadi V naslednjih stoletjih so se naselili na njih menihi in pušcavniki, ki so ustanovili pozneje tam samostan sv. Katarine. V njegovi zbirki rokopisov se je našel slavni code smaitieua, k opisov se je našel slavni eodez sinaiticua zdaj v londonskem muzeju.
Več sto let je bila gora Sinaj skoraj pozabljena in niti turisti niso hodili na njo. Sele med svetovno vojno je postala oporišče Turkov, ki so zgradili na njenih grebenih trdnjave, zasedene pozneje po Angležih. Po vojni si je Anglija zagotovila vplir na Sinajskem pogorju. Pod angleško upravo se to ozemlje ni razvilo samo vojaško, temveč tudi gospodarsko. Nedavno so pa zgradili na Sinajski gori v višini 2600 m observatorij, kjer bodo učenjaki proučevali sončne žarke in vse meteorološke izpremembe. Njihova dognanja bodo velikega pomena za strategijo.
sstne razmere v Slovenskih goricah
žeparji, pijanci in pretepači delajo sramoto našemu sicer poštenemu ljudstvu
Maribor, 1. oktobra V »Slov. Narodu« št. 218a smo čitali kratko poročilo o velikem romanju v nedeljo 22. t. m. k Sv. Trojici v Slov. goricah. V glavnem poročilo ugotavlja, da se je prvič zgodilo, da trojiški gostilničarji ob tej priliki niso imeli dovolj kruha. Ta pojav torej je ozir. naj bi bil karakterističen za >aoamenje časa« —, kar vsekakor odgovarja resnici.
Je pa žal še precejšnje število drugih pojavov, ki so istotako nastali in se buj-nejše  razvili  baš  zaradi  sodobnih prilik.
Baš navedeno letno romanje k Sv. Trojici, ki predstavlja najznamenitejši romarski kraj ne le v Slov. goricah, ampak na slovenskem štajerju sploh, je že mnoga leta sem dokaj pestro po svojih dogodkih, ki spadajo prav za prav v žalostni del naše kronike!
Ako bi hoteli količkaj objektivno presojati žialjenje in vrvenje, ki se ob takih prilikah razvija, bi prišli do ugotovitev s katerimi se žal ne bi smeli ponašati niti medsebojno, kaj šele pred drugimi pokrajinami in njihovimi prebivalci. Menda nikoli niso naši romarji sami na sebi doživeli resnice o baš danes tako naglo »napredujoči« novodobni tatvini o irparjih, kakor ravno minulo nedeljo pri Sv. Trojici v Slov. goricah, žeparji niso prizanašali ljudem niti v cerkvi. Po službi božji iz cerkve pri-
hajajoči, seve žejni in lačni romarji so se z groznim presenečenjem prijemali za svoje žepe, za svoje denarnice ter z glasnim vzdihovanjem in seve tudi kletvijo ugotavljali, da so bili mnogi med njimi popolnoma okradeni. Toliko žeparskih tatvin sploh ne pomnijo! Nekateri, ki si niso
prinesli nobenih živil in pijače s seboj, so morali kratkomalo zapustiti ta romarski kraj in hiteti domov. Bili pa so letošnji žeparji tudi svojevrstno prebrisani. Kakor še nikoli, so mnogim svojim žrtvam izvlekli denarnice, Iste pa obenem nadomestili z drugimi starimi in praznimi mošnjami. Kjer je le šlo. so si okradenci izposodili za prvo silo denar pri svojih znancih in prijateljih. Tako je ta romarska nedelja naravnost zacvetela in z letošnjimi avanturami že par je v zaslovela daleč naokrog Marsikoga od dosedanjih doslednih vsakoletnih trojiških romarjev je to bridko razočaranje ohladilo v njegovih romarskih zaobljubah, kar pač ni čudno, ako pomislimo, kako je marsikateri delal in štedil celo leto, da si privošči to romanje, zdaj pa se oropan vrača lačen in žejen domov.
Drug žalosten pojav ne le s tega romanja, ampak tudi z drugih žegnanj je pijančevanje! Pogosto že med potoma je treba obiskati vse gostilne, ali si vzeti s seboj alkoholnih pijač ter jih konzumirati spotoma v tolažbi, da  bo več vina  itd. itak
d.
pijani
I Se dobiti v Kraju božje poti ali žegnanj Tako dospejo taki potniki često že pija. tja. In je posledic polno.
Pijančevanju seve sledi tretje žalostno poglavje: pretepanje, in često tudi smrtne Žrtve, saj je postal že nekak izrek: Ako vsaj enega, niso zaklali, ni to bilo pravo zegnanje! Da. žalostno se slišijo take in slične prislovice! Seve tudi zadnja nedelja pri Sv. Trojici ni ostala brez hudih pretepov. Celo orožnikov so se lotili pretepači. Taki cerkveni prazniki postajajo ponekod in to vedno češče dnevi fantovskih obračunavanj iz raznih krajev. S tem se naravnost goji nestrpnost, medsebojna mržnja, kar vse je pač rada videla pri nas bivša Avstrija, vendar doslej še nimamo eksemp-laričnih ukrepov proti tem sramotnim pojavom! Citali smo tudi, kako so ob slični priliki 8. t. m. ob žegnanju in romanju pri Sv. Petni na Mariji Gorski izzveneli slični dogodki.
Lahko bi našteli nebroj enakih in podobnih prizorov, ki se odigravajo ob takih prilikah. Pa naj zadostuje. Ni nam za nič drugega kakor za to, da bo predvsem naša mladina obvarovana pred nevarnostjo, ki jo tu žal srečava! Doslej je v to svrho storila vse premalo oblast! Mnogo premalo pa tudi cerkev bi bas zato s takimi pojavi trpi naš verski in nas narodni ugled ob  skrajni meji!
Mariborski in ptujski v Murski Soboti
Lep uspeh recitacijskega večera, ki se je pretvoril v zgovorno nacionalno in narodno kulturno
manifestacijo
Maribor, 30. septembra
Predsnočn^m je doživela Murska Sobota prisrčen kulturni dogodek, ki bo ostal vsem
udeležencem v najlepšem spominu. Vsa kulturno m narodno zavedna Murska Sobota se je zbrala na recitacijskem večeru, ki ga je organiziral Klub prekmurskih akademikov in na katerem so na klubovo pov o sodelovali mariboiski in ptujski književniki, združeni v mariborskem Umetniškem klubu.
Najproje je bila prisrčna svečanost pri spomeniku prekmurskih književnikov, kjer so spregovorili tehtne besede predsednik Kluba preluriurskih akademikov g. Šiftar, tajnik šebjanič, ki je položil ob vznožju spomenilta venec, in predsednik Umetniškega kluba v Mariboru g. dr. Mcikso šnu-derl, ki se je v top'o občutenih besedah spomnil tist:h književnikov, ki so s slovensko bese c" o širili v Prekmurju rodno in kulturno zavest. Položil je ob vznožju spomenika lep venec, ki priča o hvaležnosti vseh obmejnih kulturniji tvorcev spominu
zaslužnih znanilcev slovenske besede v Prekmurju.
V dobro zasedeni dvorani Sokolskega doma je mariborske in ptujske književnike iskreno pozdravil zastopnik Kluba prekmurskih akademikov g. šebjanič. nakar .ce je zahvalil za prisrčno dobrodošlico predsednik Umetniškega kluba dr. M. šnuderl. ki je poudarjal pomembno kulturno in književno rast našega Prekmurja v zadnjih letih. Sledile so recitacije književnih del Branka Rudolfa, Antona Ingoliča. R. Reharja, dr. S. Canjkarja, dr. Maksa šnu-derla dr. Ivana Dornika in Toneta Cufarja.
Vtisk recitiranih kn-Hževnih del je bil izredno močan in globok. Navzočni niso šte-dili s priznanjem predstavnikom naše slovenske besede ob meji. Občinstvo je vse toplo in prisrčno pozrravilo. Recitacijski večer mariborskih in ptujskih književnikov v naša prekmurski prestolnici je tem večjega pomena, ker se je ob njem razvila spontana narodno kulturna manifestacija za našo besedo, nas jezik in našo kulturo v osrčju našega lepega Prekmurja.
Mrzla, hladna jesen se nam obeta
Mnogo deževja, prvi sneg pa že sredi oktobra
Maribor, 1. oktobra. Marsikdo, k vremenskim prerokom malo ali sploh nič ne zaupa, je moral te dni vendarle misliti na naše zadnje vremensko poročilo odnosno opozorilo na večji vremenski preobrat n na splošno nepričakovani neprijeten konec naravnost idealno lepega poznopoletja. Ob izidu poročila (27. septembra) je sicer kazalo, kakor da je šlo le za mimoidoče slabo vreme 26. septembra in da bo vsaj konec septembra tudi tako pr jeten, kakor so bili nekateri dnevi tega mesca kot predhodnika med poletjem in jesenjo. Pa se je — žal za vse, kar je prav s^daj odvisno od lepega vremena — izkazalo, da je bil 27. september zelo varljiv predhodnik vremeni, kakor ga imamo še danes in kakor se nam razen kratkih presledkov še obeta tudi za prve dn oktobra. Sneg po naših nižjih planinah se je od lani zakasnil le za dva dni, zato pa ga je letos padlo več in nam bliže: tudi že na Pohorju (v noč od 29. na 30. septembra). Na splošno pa se sneg — ob vzhodnem vetru — obeta že sredi oktobra, pri čemer pa niso izključena presenečenja tudi že prej. Na to možnost zlasti opozarjajo
žerjavi in bele (severne) divje gosi, ki so v večj jati pasirale Maribor v noči 26. septembra. Kako so vodn.ki te jate skrbeli za očividno pora zgubljene posamezne sopotnice, to je zanimiv dogodek, vreden da ga ob drugi prilik posebej opišemo.
Prav ta mimohod omenjenih selivk, zlasti pa belih gosi, je dal zopet povod za mnenje, da ima letos tudi zrednost vojne odločujoči vpliv na celotni razvoj vremena in da je ta vpliv tako silno močen, da smemo vsak čas računati s presenečenji.
Ker je to mnenje tudi splošno razš rjeno, bi bilo pač umestno, da se tega vprašanja lotijo poklicni meteorologi in ga obravnavajo tudi v poljudni, splošno razumljiv; obliki. To vprašanje je tudi sicer tembolj važno, ker je v njem zapopadeno tudi kardinalno vprašanje: regulacija vremena po svobodni človešk* volji, ki bi napravila konec tako rekoč vremenski anarhiji. Da ima vreme svoj vpliv na celoto življenja, zlasti pa na človeka, to je goto-* vo. Da pa je tudi o b ra t n o mogoče, to, kakor rečeno, je še odDrto, pa že bolj za-nimvo vprašanje, kakor se komu dozdeva. —re.
Marfb^refte *« ©k»lis>e ti^v*ce
— Draginja na mariborskem trgu. Po poročLu št. 39 mestnega tržnega nadzorstva v Mariboru so na mariborskem trgu naslednje cene, iz kater.h je razvidna naraščajoča draginja nekaterih predmetov. Zelenjava: krompir merica po 11 din, kilogram po 1.60, čebula 2 do 3 din, česen 6 do 10 din, zelje glava 0.50 do 3 d n, kislo zelje stane že sedaj 5 din kg, repa po 0.25 do 0.50 kos. kumare za vlaganje 5 do 6 za 1 din, večje po 0.50 do 1.50 din, zelena paprika 4 do S za 1 din, karfijole po 2 do 10 din, ohrovt po 0.50 do 2.50, hren 7 do
9 din, zelena po 0.50 do 3 din, buče po 0.50 do 4 din, parad žniki 3 do 5 din. Šopek peteršilja 0.50 do 1 din. glavnata solata po 0.50 do 1.50, endivija po 0.50 do 1.50, kup radiča 1, kup špinače 1, por po 0.50 do 1, vrtno korenje kup 0.50 do 1, kolerabe 2 do 6 1 din, fižol v stročju 2 do 4 d n, grah v stročju kup 1 din, luščen grah 10 do 12.50, redkev po 0.25 do 0.50, pesa kup 1 d n. — Sadje: jabolka 3 do 6 din, hruške 8 do 16, slive 8 do 12, crnice 2, breskve 8 do 18, grozdje 9 do 16, dalmatinsko 16 io 20 din kg, brusnice 8 do 10, celi orehi 7 do 9, lu-ščeni orehi 28 do 32, kostanj 4 do 5, lmo-ne 1 do 1.50, sipek 3 din. — 2ito: liter pšenice 2.75 din, rži 3, ječmena 2.50 do 3, koruze 3.75 do 4, ovsa 1.75 do 2. prosa 3.50 do 4, ajde 2. prosenega pšena 5 do 6 din; liter f žola prodajajo po 2.50 do 3.50. — Ribji trg: karpi po 16, belice po 9 do 10 din kg, morske ribe po 14 do 28 din kg, raki po 3 do 4 din kos. — Mlečni izdelki: smetana liter 10 do 12.50, mleko 2 do 2.50, surovo maslo kg 30 do 32. čajno maslo 36 do 40, kuhano maslo 36 do 40, domači sir
10 do 12. jajca po 1 do 1.50 din kos. — Perutnina: kokoši po 25 do 35, par piščancev 25 do 70, gosi po 40, puran- po 45 do 55, race po 20 do 25 din. Domače zajce prodajajo po 12 do 40 din. — Seneni trg: sladko seno 100 do 110 din za stot, otava 75 do 85, pšenična slama 65. — Meso: govedina 14 do 16 din. svinjsko meso s kostmi 16 do 18, svinjsko meso izluščeno 20 do 21, riba 22, zajec 18, salo 24, slanina 24,
pljuča 8 do 10, jetra 10 do 14. rebrca 15 do 16, glava z jezikom S do 10 din kg, ledvice po 2 do 3 din kos, noge po 2 do 3 din.
— Minimalna mezda in železničarji. V Sloveniji je bila sedaj določena za delavce minimalna mezda, ki znaša na uro 4 din za vse delavce v privatnih podjetj h. Na železniške ustanove pa se ta uredba odnosno določila ne nanašajo, dasi prejemajo delavci in uslužbenci po veliki večin mezdo izpod gornjega zneska. Neogibno potrebno bi bilo, da se nemudoma uredi tudi vprašanje povišanja prejemkov železniških delavcev, ki prav tako občutijo silno draginjo kakor drugi sloji. Prizadeti železničarji kakor tudi poštni uslužbenci upravičeno pričakujejo rešitve tega vprašanja, ker vestno in pridno vrš;jo svoje delo v prid države. (Del. pol.)
— Gospodarski sloji — gledališki abonenti. Do sedaj je uradništvo tvorilo jedro gledališk h abonmajev. Letos pa se obeta, da tudi naši gospodarski krogi ne bodo hoteli zaostati za gmotno šibkejšimi abonenti. Do otvor tve sezone je Se prilika, da si številni mariborski industrije! in trgovci :zbero lože v abonmajih.
— Korz ruščine se začne to sredo ob 6. zvečer v dekliški meščanski soli v Miklošičevi ulici.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu, tel. 25-85. in Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove :n Meljske ceste, tel. 25-32.
— Mariborske oljamarje in prodajalce buč zastopa na beograjski konferenci, ki bo razpravljala o produkciji in cenah bučnega olja, g. I. Hochmuller.
— Maksimalne krušne cene. S reski na-čelnik za Maribor desni breg razglasa: Na osnov- določila čl. 7. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom se določajo za področje sreskega načelstva Maribor desni breg tele maksimalne cene: za kilogram enotnega ljudskega kruha 5 din, za kilogram rženega kmetske ga kruha 6 din. Kruh. se sme peči samo v Stručan ali
hleb h po pol kg, 1 in 2 kg. Te cene stopijo v veljavo dne 5. oktobra 1940. Kdor se pregreši zoper predpise te odločbe, bo kaznovan po čl. 9. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije.
— Tatvine grozdja in sadja v polnem »cvetju«. Ce bi ne bilo sploh neprijavljenih primerov tatvin grozdja in sadja, pred vsem jabolk še več. kot je prijavljenih, bi imelo še kakšen pomen se baviti s posameznimi  slučaji  in  jih  obećati  na veliki
zvon. Tako pa je tega socialnega zla letos že vse preveč za posamično navajanje. Kar je še ostalo za neprizadeto javnost zanimivo iz tega širokega polja kriminalitete, je zasledovanje in ugotavljanje oseb, ki kradejo in posebni namen tatvin. Toliko že zdaj lahko rečemo, da se letos krade vsepovsod, začenši od mestnih vrtov preko obmestja pa tja do zadnje koče. kje na samotnem naselju. In pa da se letos ne krade več toliko iz lastne potrebe, namreč po vžitku grozdja ali sadja, marveč da gre v splošnem namen kraje zaradi — denarja. Nakradeno blago spraviti v denar! Baš ta posebna strast letošnje kraje grozdja in sadja zapelje tuci mnogo takih, ki imajo sami svoj vinograd, svoj sadovnjak, pa si lastijo še blago svojega soseda ali bližnjega. Zato je letos za podeželske občine tako kočljivo izdajanje potrdil za prodajo grozdja in sadja. In zato je na našem živilskem trgu letos še tem bolj na mestu stroga kontrola pri tej prodaji.
— Organizator kandidatov mejnih pre-hodniKOv. Kakor je slučaj dveh mladih Ze-muncev, ki sta skušala", nekje pri Kapli ubežati preko dižavne meje. pokazal, imamo v znanem letoviškem kraju na Pohorju brivca, ki se peča tudi z organizacijo kandidatov prehodnikov naše meje. Po svojih znancih blizu meje je poskrbel, da .sta prišla dva mlada Zemunca do meje in da se jima je pridružil še en mlad domačin, sorodnik enega tistih vodnikov, ki so bili pri tem prehodu soudeleženi. Do-čim se je enemu Zemuncu in domačinu posrečilo priti na ono stran, so enega Zemunca Še pravočasno zasačili in poskrbeli za njegov povratek. Pri teh poskusih je poleg drugega Še to zelo žalostno, da so ti >kan:'idati« žrtve vseh na pobegu zainteresiranih za vodnikov.
— Nov grob. v Delavski ulici št. 27 je umrl upokojeni podpolkovnik Lavoslav Tu-rič. Pokojni je bil eden najstarejših Mariborčanov, saj je dosegel častitljivo starost 90 let. V Mariboru je bil zelo znan. žalujočim svojcem  naše globoko sožalje!
— 552 be^arabSKih Nemcev je potovalo s prvim transportom preko Maribora v Nemčijo. Vozili so se v 10 Pullmannovih železniških vozovih. Na mariborski postaji ni bilo nobenih pozdravov ali sprejemov. Tudi pogostitve ni bilo, ampak je bil določen Gradec kot naslednje mesto pogostitve. Zadnji odmor so imeli v Slav. Brodu. Postanek v Mariboru je trajal 20 minut. V tem času so bile v smislu predpisov opravljene obmejne formalnosti. To je trajalo okoli 20 minut, nakar so besarabski Nemci načaljevali svojo vožnjo čez mejo in sicer ob 6.38. Sledili so tudi drugi transporti. Vsak dan pojde tekočI teden preko Maribora v Nemčijo po troje transportov, prav tako preko Jesenic. Prihodnji teden bo število transpotov še večje.
— Kdo je mladi utopljenec V Markov-cih pri Sv. Marku niže Ptuja je naplavila Drava truplo mladega utopljenca, ki je imel po glavi modrice. Zaradi podanega suma zločina se je sestala sodna komisija, ki je dognala, da je utopljenec umrl na posledicah zadušitve v vodi. Pri utopljencu niso našli nobenih dokumentov,iz katerih bi bila razvidna utopljenčeva identiteta Utopljenec kaže starost 20 do 25 let. Je okroglega obraza z malim nosom in nizkim čelom. Zobovje je zdravo. Nima brk in je po licu obrit. Višina telesa 175 cm. Na sebi ima telovnik in hlače, spodnje hlače so modre barve. Na nogah ima zelo fine nogavice in nove čevlje (boks) ki so bili kupljeni pri Bati. Truplo neznanega utopljenca so pokopali na pokopališču pri Sv. Marku. Oblastva poizvedujejo, da bi ugotovila utopljenčevo identiteto ter vzroke oziroma okoliščine njegove prerane smrti.
_ Mariborske »portne novice. Na občnem
zboru mariborske sekcije zveze nogometnih sodnikov je bil izvoljen za predsednika Rado Kopic, za tajnika Josip Konic, za odbornika Vlado Bizjak.
— Mrtvaški zvon. V mariborski bolnici je umrl gostilničar Ivan Šalamun iz Loč. star 44 let. Njegovo truplo so prepeljali v Loče, kjer bo pogreb. Žalujočim svojcem iskreno sožalje!
— Matična vest. Vaje orkestralnega odseka Glasbene matice v Mariboru bodo redno vsako sredo ob 20. uri v prostorih dekliSke meščanske šole v Miklošičevi ulici. Vsi dobro izve ž ban i godbeniki, ki so osposobljeni za sodelovanje v simfoničnem orkestru in ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati, so iskreno dobrodošli.
— O tem In onem. Na vrtu ravnatelja S. Detele so neznani zlikovci obrali tri hruške in povzročili škodo okoli 300 dinarjev. — Brezobzirni motocikl lat je povozil na Pobreški cesti delavko Štefanijo Korošec iz Zgornjega Dupleka, ki se je morala zateči v bolnico. Za brezobzirnim motoci-
kl istom poizvedujejo. — Na Zrinjskega trgu so našli kolo, ki ima samo tvormško stev. 3164547. Lastnik ga lahko dobi na policiji, črko >t« so sneli ponoči storilci z napisa tvrdke Ivan Karbeytz v Gosposki ulici — Mizarskemu mojstru Viktorju Der-novšku so odpeljali kolo z evid. st. 21775. Za zdikovcem, ki je izginil s tujim kolesom, poizvedujejo. — Krojaškemu mojstru Jakobu Kelcu, ki ima svoje prostore na Rotovškem trgu, so neznanci razbili šipe na vratih in izložbi. Oči vidno gre za maščevanje. V notranjosti prostorov je bilo polno kamenja. — Na Vodnikovem trgu so našli žensko torbico, v kateri so razni predmeti. Torbica je iz usnja. Lastnica jo lahko dobi na poheiji. — V Makolah je bil zaposlen pri podiranju dreves v gozdu 44-letni Ivan Dobisek. Ko je drevo padalo, je Dobisek stekel v napačno smer, pa ga je vejevje zajelo in mu zlomilo desno nogo in še več reber. — Ivanka L. se je naveličala življenja in je hotela Izpiti večjo količino strupa. V zadnjem hipu pa so svojci to opazili ter so preprečili njen samomorilni poskus. V ozadju so razna življenjska razočaranja. — Drevi je pri Novem svetu sestanek stanovanjskih najemnikov, ki so organizirani v stavbni zadrugi »Naš dom«.
— T«ženske novice, v Spoanji Dobravi ni prav varno hoditi po večerih in zlasti ponoči domov niti domačinom, kar je okusil med mnogimi v soboto zvečer tudi delavec TJ., kj se je vračal od dela. Ne daleč od njegove domačije ga je riahrulila in napadla skupina mladeničev, ki pa mu ni bila kos, kajti po kratki borbi je skupino teh kalilcev javne varnosti pognal v beg in sicer je bil tempo poraza takšen, da je eden izmed napadalcev izgubil med begom — hlače. Ali je izgubil tiste, ki jih je imel na sebi ali pa kake druge, se bo ugotovilo ko se bo za hlače pobrigal, če jah noče pogrešati.
— Studenške novice. Nasa Ljudska univerza se že pripravila na novo sezono in ie novi delovni program že dolečen. — Tudi v Studencih čutimo posledice naraščajoče draginje. Sedaj so zvišane celo cene vinu. tako da si tudi dobre kapljice ne bomo mogli več Drivoščiti v toliki meri kakor doslej. — z največjim zanimanjem pričakujemo uprizoritev znane zabavne veseloigre ^Zadrega nad zadrego«, ki io bodo v
tretjič Dodali dne 5 oktobra v Sckolskem domu vrli igralci studenškega sokolskega gledališča. Predstave, ki iih uprizarja naša oožrtvovaina sokolska odrska družina, so 7elo Dopularne in za Stude lčane privlačne. Kvaliteta studenških sokolskih igralcev je
ustvarila studenškemu sokolskemu gledališču živahen sloves. Spričo tega je goto v d. da bo tudi sobotna predstava v Sokolskim domu deležna takšne pozornosti Studenča-nov. da bo dvorana tudi tot^ot nabito Ps>i-na.
— Policijsko opozorilo. Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja lastnike motornih vozil, da stopi 31. o:ctobra v veljavo odlok odbora pri upravi drž. monopolov v Beogradu, s katerim se mema doslej veljavna količina bencinske mešanice, ki se dobi na posamezne vrste becin-skih kart. Nove količine so razvidne v >Službenem listu« št. 78.
— Nagrado 200 din prejme pošten najditelj, ki je na poti s Pobrežja do Vodnikovega trga našel listnico, v kateri ie bilo 400 din gotovine in razen tega še nekateri drugi važni dokumenti. Lastnik listnice je posestnik Avgust Pajtler s Sobra. k: je pripravljen dati najditelju 200 din nugrade.
— Snet jo je zamikalo v Maribor. V neki gostilni v Dravski ulici je stražnik zasači/ za 3 leta iz mesta izgnano Terezijo Golof iz Kamnice. kamor se bo morala zopet v* niti.
— Redka najdba na ulici. Da kradojc. kolesa izpred trgovin, gostiln in hiš in celo iz zaprtih prostorov, to ie že nekai vsakdanjega. Ampak zelo redek ie slučai. da kdo na ulici na i de kolo brez kclearja. Tak slučaj se ie pripetil blagajničariu Kemi-industrije. ki ie na Zriniskega trgu našel moško dvokolo in ga oddal na bližnji stražnici.
— Višja gostinska gola v Beogradu. Pomotoma ie bilo objaviicno. da se vrši vpisovanje v Višjo gostinsko šolo v Beogradu šele 1. novembra. Interesente opozarjamo, da so predavanja na tei šoli začela že 20. septembra, ker pa je še nekai prostih mest. ie interesentom dana možnost naknadnega vpisa naikasneie do 15. oktobra. Poznejše priiave se pod nobenim PDgoiem ne bodo upoštevale. Podrobnejša pojasnila za Višjo gostinsko šolo v Beogradu daie tudi Tujskoprometna zveza »Putnike v Mariboru. Trg svobode — grad.
— Sumljivo obolele svinje se ne smejo zaklati brez predhodnega pregleda po strokovnjaku. Brumen Roza, posestnica pri Sv.
Martinu pri Vrenbprgu pa tega ni vedela in je kar sama zaklala dve taki svinji in meso uporabila za domačo potrebo. Imela bo pa neprilike, ker so bile v tej vasi še nedavno svinjske kužne bolezni in ni izključeno, da so bile tudi te svinje okužene.
Mladi berači in tatici
Rešite to mladino, dokler je Se čas
Maribor, 30. septembra Večina naših ljudi vidi v beraški mladini, ki jo dan za dnem srečavamo na ulici, le slabo vzgojeno deco, polno hudobij, razcapano sodrgo, dovzetno že v rani mladosti za najslabša in najgrša dejanja. Po njih mnenju je le poboljševalnica edino sredstvo, ki bi še iz teh nesrečnežev napravilo spodobne člane človeške družbe. Beračenje po hišah in lokalih, nadlegovanje na ulicah domačinov in zlasti tujcev, posebno še vedenje teh klatežev v avtobusih, ki vozijo na periferijo, napravi pač prvi trenutek sodbo, da je v teh primerih poboljševalnica edina pomoč. Kdo je tisti povzročitelj, ki napravlja še komaj desetletne fantiče in dekleta potepune in berače? Pogoji in okolica, v kateri rastejo in se duševno razvijajo, ni sposobna napraviti iz njih kaj drugega. Zjutraj zakleneta oče in mati stanovanje in odideta za kruhom. Otrok nima hrane niti opoldan. Vabi ga gozd in mesto, kjer zadosti svoji otroški radovednosti, dokler se ne oglasi glad, ki napravi iz njega berača in tatu. Ogiba se dobre družbe, išče sebi enake. Zna si pomagati na razne načine, da pride do denarja in ga nato pač porabi že po svoji zrelosti. Poje priložnostne pesmi, prodaja nakradene cvetice po dobro obiskanih lokalih in gostilnah, kar je najboljši donos,
saj celo odrasli ljudje pomagajo in celo silijo piti te nesrečneže, da se napijejo včasih do onemoglosti in se jim nato smejijo, mesto da bi jim dali kruha. Pred gostilno pa že čaka skupina, ki mladega berača obkoli in si deli priberačeno vsoto, največkrat pa si pošteno skoči v lase radi utaje denarja.
Prilike, v katerih dorašča ta mladina, so ono zlo, ki jo tira k temu, da berači, da se potepa in sega po tuji lastnini, žalosten je primer, ko ti pomoli mlada šoloobvezna beračica molče pod nos uradno in pravilno izstavljeno potrdilo kake okoliške občine, da je njen oče s kopico otrok brez premoženja in zaslužka. Dolžnost občine je, da preskrbi takim družinskim očetom delo ali primerno podporo in beračenje prepove. Pomagajo pa vzgajati take mlade berače odrasli sami, ki nasedajo vsem mogočim lažem takih izurjenin vsiljivcev in jim dajejo denar, ki ga ti berači uporabijo za vse kaj drugega nego za kruh. In takih je več kakor onih, katere je prisilil glad, da beračijo. To zlo zlasti v naših predmestnih občinah bo treba vsekakor preprečiti, dokler je še čas, kajti razpaslo se je že tako, da je tudi tistim, ki so doslej radi dajali, preveč. Trpe pa zaradi tega tudi oni, ki so potrebni podpore.
Delovanje Sokolskega društva Celja-matice
Redna glavna skupščina Sokola Celja-matice
Celje, 30. septembra Sokolsko društvo Celje-matica je imelo pred dnevi v veliki dvorani Narodnega doma v Celju redno gla\'no skupščino. Otvo-ril jo je društveni starosta br. dr. Milko Krašovec, ki je navzoče pozval, da vzkliknejo v pozdrav Nj. VeL kralju Petru II. Pozdravil je župnega odposlanca br. dr. Kloarja in zastopnike tiska br. Pečnika in Cetino. Starosta je govoril o pripravah za društveno 501etnico, ki bi jo bili morali v zvezi s pokrajinskim zletom proslaviti letos 28. in 29. junija. Priprave so bile v polnem razmahu, ko se je moralo društvo zaradi splošne prepovedi javnih nastopov odločiti, da preloži jubilejni zlet. Poročal je o poteku pogajanj za novo letno telova-dišče. ki ga bo občina uredila do 1. aprila 1941 na Spodnjem Lanovžu. Omenil je narodno obrambno delo in pa živahen pouk v streljanju, ki ga društvo goji. Br. starosta se je spomnil zaslužnih umrlih članov br. Matka Šmida in vladnega svetnika Emilijana Lileka, nadalje v Ptuju umrlega br. dr. Bele Stuheca in znanega ljubljanskega pionirja br. dr. Rika Fuxa Na koncu svojega poročila se je zahvalil vsem članom in članicam uprave in prednjaške-ga zbora za zvesto sodelovanje.
Brat dr. Kloar je pozdravil občni zbor v imenu celjske sokolske župe in čestital marljivi župni edinici k njeni 501etnicL
Tajnik brat Janko Hočevar je poročal o prireditvah v preteklem letu, da je društvo priredilo akademijo, božičnico, silvestrovanje maskarado za deco in za članstvo, čajanko za naraščaj, obrambni zbor, proslavo kraljevega rojstnega dne in pesizlet iz Celja preko Laškega in Sv. Jederti v Hrastnik. Društvo se je udeležilo svečanega odkritja spomenika Viteškemu kralju v Ljubljani in proslave 501etnice Sokolskega društva v Zagorju. Pri društvu se je osnoval tudi socialni sklad br. Matka šmida
Sledili sta poročili načelnika br. Konrada Grilca in podnačelnice sestre Anice Pfefererjeve o obisku telovadbe moških in ženskih oddelkov. Poročili sta se bavili z udeležbo na tekmah, z dosežeriimi uspehi na tekmah, udeležbo na nastopih in seveda tudi s pripravami za jubilejni zlet, saj je velik del teh priprav slonel na ramah Članov in članic društvenega prednjaSkega zbora
Društveni provetar br. Franjo Cepin je bil na dopustu, pa je njegovo poročilo prečrtal brat Vinko Blasko. Osnovan je bil društveni prosvetni odbor, ki je Imel 5 sej. Bili so 4 debatni večeri, izveden je bil tečaj za novo članstvo in pred vTstami so bili nagovori. Aprila je bil prirejen dru«
žabni večer. God beni odsek pod vodstvom br. Hočevarja razveseljivo napreduje, medtem ko je dramski odsek v snovanju in je pričakovati, da se bo vsak čas sestavil poseben gledališki odbor. Knjižnica šteje 443 članskih, 52 naraščajskih in 16 knjig za deco, skupaj 511 knjig in brošur. Društvo je izdalo knjigo »Zgodovina Celjskega Sokola«, ki jo je napisal prof. br. Janko Orožen. Pridno je poslovala novinarska služba ki jo je opravljal br. prosvetar. Napisanih je bilo vsega 31 člankov, 9 poročil in 121 daljših in krajših notic. Prosvetar se je zahvalil časopisju, ki ga je podpiralo, posebej še br. Pečniku, ki je dal na razpolago posebno rubriko v >Novi dobi« za vesti in poročila Sokola-matice.
Br. Modic je seznanil občni zbor s številčnim stanjem pripadnikov. Društvo šteje 378 članov, 192 članic, 71 moškega in 51 ženskega naraščaja, dece je moške 113. ženske 118, skupaj 923 pripadnikov.
O stanju imovine sta poročala društveni blagajnik br. Ivo Svet in blagajnik gospodarskega odseka br. Jože PeČnik. Na predlog nadzornega odbora je prejela uprava razresnico.
Pri volitvi uprave je dobila od 122 veljavno oddanih glasov 87 glasov naslednjega lista: starosta dr. Milko Hrasovec, podstarosta dr. Alojzij Nendl, načelnik Branko Prekoršek, I. podnačelnik Maks Gruden, n. podnačelnik Vinko Blasko, načelnica Milka Lojkova. I. pod načelnica Cveta Medvedova, H. podnačelnica Anica Pfeffererjeva, prosvetar Franjo Cepin, blagajnik Jože Pečnik, matrikar Miroslav Modic, v odbor so bili izvoljeni tudi Franjo Dolžan kot predsednik gospodarskega odseka, Valda In k re tova kot garderoberka, Anton Basa za socialni odsek in dr. Marjan Bregant kot društveni zdravnik. Revizorja sta Stanko Pere in Drago Naprud-nik, praporščak Franc Geručan. V častno razsodišče so bili izvoljeni dr. Jožko Požar, dr. Josip Dolničar, dr. Milan Orožen in Konrad Grilec. Mesto tajnika je nezasedeno in bo uprava po potrebi še kooptirala brata ali sestro, ki bo prevzel to mesto.
Članarina znaša letno 36 din. prispevek za nabavo krojev pa 6 din, skupaj 42 din na leto. Na predlog brata Vinka Blažka pa bo društvena uprava odmerjala gmotno bolje situiranim Članom in članicam višjo člaiiarino in sicer po sorazmerju gmotnega položaja poedincev.
Iz poročil smo posneli, da je društvo kljub današnjim nič kaj povoljnim prilikam pridno delovalo. Ob vstopu v drugo polovico stoletnice želimo Sokolu Celju-matici Se večjih uspehov in podvigov;__