IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni prcdai 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki tbiUjo v social,it namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Dip_0.50 Štev. 112 » Maribor, sobota, dne 30. septembra 1939 • Leto XIV Telovadba možgan Socialistično delavstvo pravilno pojmuje svobodo in demokracijo. Osnova svobode in demokracije pa je, da sme vsak človek neovirano povedati svoje misli, izražati svojo kritiko, svoje simpatije ali antipatije in soodločati v vseh vprašanjih, ki se tičejo skupnosti. Vsakdo sme svobodno presojati dogodke in povedati o njih svoje mnenje, pa naj si se to mnenje sklada z mojim naziranjem ali ne. Zlasti ima socialistično gibanje nalogo in dolžnost, da vse dogodke presoja s svojega zrelišča, vseeno, ali je to komu všeč ali ne. Zlasti delavstvo mora imeti možnost kritične presoje, kajti vsaka stvar ima poleg dobre lahko tudi svojo slabo stran in navidez dobra stvar rodi lahko zle posledice. Mnogo ljudi je, ki hočejo veljati kot bojevniki za svobodo in demokracijo, žive in delajo pa čisto drugače in podlegajo duševni bolezni, kateri so zapadli vsi, ki so zgubili vero v svobodo in demokracijo. Ta bolezen je vistosmer-jenost. Vistosmerjenost je otrok vsake diktature. V diktaturi je človek samo še slepo orodje v rokah diktatorja, da služi njegovim težnjam, željam in ciljem. Ogromno je dandanes ljudi, ki so tej sugestiji podlegli in prenehali živeti življenje človeka, ki ima razum in lastno voljo. Človeka, ki se ga je lotila moderna bolezen vistosmerjenost, spoznamo po tem,, da ne prenese več kritike, ni več samostojen v presojanju dogodkov in o tem kaj je prav ali ni prav, ampak misli, piše in dela samo to, kar mu je ukazano od zgoraj, pa če je še večja neumnost ali brezvestnost. Ljudje so nekoč gojili samo telesno telovadbo, vistosmerjenost je pa telovadba možganov. Kar je smatral tak človek včeraj za belo, bo danes trdil, da je črno in se bo skregal s teboj do smrti, ako mu oporekaš. Ako bi bil ti včeraj napravil to, kar je danes napravil tisti drugi, ki mu je vistosmerjeni privržen, bi ti pri takem človeku veljal za izdajalca naj-osnovejših življenjskih pravic; kot tak pa veljaš v očeh vistosmerjenega tudi danes, ako ne odobravaš tega, kar je ft°r>^ tisti drugi in radi česar bi bil ti še včeraj žigosan za izdajalca. Sploh velja za vistosmerjenega pravilo: Ako ti, ki nisi vistosmerjen, nekaj napraviš, je to vse obsodbe vredno, ako napravi is!°.n7do na čigar zapoved do- tični človek telovadi s svojimi možgani, je to najboljša in najpametnejša, najglo-bokoumnejsa poteza, ki bo v največjo splošno korist. Včasih je veljal izrek: kar Bog stori, vse prav stori. Proti temu izreku so se ljudje uprli. Kako malo resničen je bil ta upor, nam kažejo ti največji uporniki sami, ki so boga počlovečili in namesto zgornjega izreka uveljavili drug izrek: kar moj ukazovalec stori, vse prav stori. Kakor se človek ni mo-Sel z bogom pomeniti in ga vprašati, da p mu obrazložil svoje ukrepe, tako ma- Sovjetska Ri I I M a Kusi ja sameva vplivna livna Balkanu? Rusko-nemški razgovori v Moskvi Rusko-nemški razgovori, ki se vodijo v Moskvi že tri dni, še vedno niso zaključeni. Pogajanj se udeležujejo za Sovjetsko Rusijo Molotov, Stalin in sovjetski poslanik v Berlinu Škvarčev, za Nemce j pa Ribbentrop in nemški poslanik v Moskvi grof Schulenburg. Za ka| gre pri pogajanjih v Moskvi? 0 namenu sovjetsko-nemških pogajanj v Moskvi so razširjena različna mnenja, ki jih prinaša svetovno časopisje. V prvi vrsti Poljska Brez dvoma se razgovori tičejo v prvi vrsti Poljske. Kakšno usodo ji bosta namenili Sovjetska Rusija in Nemčija ni znano in so vse samo ugibanja. Dejstvo je, da Nemčija zahteva zase nekdanje province rajlia, ki so pripadale Nemčiji do l. 1914. Rusija pa reklamira ozemlje, ki je naseljeno z Belorusi in Ukrajinci. To kar bi ostalo od Poljske bi bila potem takem neke vrste vmesna država med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, in bi potem šlo samo zato, kdo bi imel v tej državi vpliv,- Nemčija ali Rusija, ali pa bi bila pod varstvom1 obeh zaveznikov. lo se more pomeniti z diktatorjem,, ki Predstavlja učlovečeno božanstvo. To se pravi, pomenil bi se že lahko, toda ‘0 ni dovoljeno in razen tega vistosmer->eni človek, ki se je odrekel samostojnemu mišljenju, tega niti ne zahteva. — bvojčas je veljalo za vernega človeka Judi pravilo: Roma locuta, causa finita! |Kim je spregovoril, stvar je odločena I) andanes pa ima Rim v raznih drugih ^testih hude tekmece. Nekoč je veljal Satn.° eden za nezmotljivega, dandanes 1® že več takih, ki hočejo biti ne-motljivi, in vistosmerjeni ljudje narav-ust fanatično napadajo vsakogar, ki bi ° vomil v nezmotljivost njihovega no- Za nacfmoi v Baltiškem morju Drugo vprašanje je vprašanje Baltiškega morja, kjer je Sovjetska Rusija izvršila zadnje dni najvažnejšo operacijo s tem, da se je polastila estonskih pristanišč in otokov, ki jih bo porabila za oporišča svoje vojne mornarice. Na ta način je postala gospodarica ne samo vzhodnega dela Baltiškega morja, ampak si je zagotovila tudi nadzorstvo nad vodami, kjer je doslej dominirala Nemčija. Kaj to pomeni, si lahko predstavljamo, ako imamo v vidu, da se je vse nemško vojno brodovje v sedanji vojni moralo umakniti skozi Kielski prekop v Baltiško morje, odlkoder ni nobenega pravega izhoda v Severno morje, ako se zapre ozek in plitev preliv med Dansko in Norveško. Za pllv na Balkanu Najbolj važno vprašanje, ki zanima nas, pa je vprašanje Balkana oz. balkanskih držav. Trdi se, da je Sovjetska Rusija v zvezi s Turčijo pripravljena prevzeti jamstvo za balkanske države, ki bi na ta način ne bile dostopne za nobeno drugo silo več in za nobene ekspanzije tujih sil na tem področju. S tem bi bil zavarovan mir na Balkanu. Baje se strinja s to politiko tudi Italija, ker bi bili na ta način varovani tudi njeni interesi. To vse skupaj pa pomeni obkroževsnje srednje Evrope po Sovjetski Rusiji z vzhoda, zato ta vprašanja za tiste, ki razpravljajo v Moskvi niso lahka. Seveda tudi vprašanje preskrbe Nemilje V Moskvi pa se tudi razgovarjajo o preskrbi Nemčije z življenjskimi potrebščinami in surovinami, ki jih lahko dobi samo iz Rusije. Zato je prispelo z Ribbentropom v Mioskvo tudi veliko gospodarskih strokovnjakov. Slavnostna veterja Iz Moskve poročata DNB in Tas, da se je vršila dne 28. t. m. zvečer slavnostna večerja v počast nemških gostov. Večerje so se udeležili nemški zunanji minister von Ribbentrop in vodja nemške fašistične stranke v Gdansku For-ster, s še nekaterimi odličniki, z ruske strani pa so bili navzoči Stalin, komisar za zunanje zadeve Molotov in maršal rdeče vojske Vorošilov. Varšava se je predala po 22 dneh junaške Obrambe. Nemška artilerija in bembe izpod neba so mesto spremenile v kup razvalin. Ker obramba Varšave ni sprejela nemške zahteve po predaji mesta, so žrela 1000 nemških topov zadnje dni neprestano bruhala težke granate in šrapnele na glavno mesto Poljske republike in ga spreminjale v razvaline. Poleg topov so vršile delo uničevanja tudi nemške bombe izpod neba. Celi bloki hiš so se rušili, iz ruševin pa so se pričeli dvigati ognjeni zublji, ki so zajeli cele ulice. Granate in bombe, ki so padale v mesto, so morile tudi civilno prebivalstvo. — Smrtnih žrtev je na tisoče. ' » - v v,e ln; Herojski odpor obkoljene vojske bi bil trajal še naprej, toda pričelo je primanj-kovate hrane in vode, zlasti pa streljiva. V takem položaju, ko je mestu vsled pomanjkanja sanitetnih naprav — ker so bile razbite tudi bolnice — grozilo, da bodo izbruhnile nalezljive bolezni, ni poveljstvu obkoljene armade preostalo drugega, kot da se preda. Varšavska kratkovalovna radio oddajna postaja je to sporočila svetu, med tem, ko so parlamentarci poljske ar- made odšli na pogajanja v nemški tabor. Junaška obramba Varšave bo ostala zabeležena v zgodovini. Lahko pa si tudi mislimo, kaj govorijo srca Poljakov, zlasti pa prebivalcev Varšave, ki so doživeli te dneve groze. * Kako je bilo v Varšavi? Položaj Varšave je bil po poročilu mestne obrambe naravnost obupen. — Uničene so bile vse shrambe živil. Med vojaštvom je bilo 16.000 mrtvih in ranjenih, med civilnim prebivalstvom pa okrog 20.000. Tudi trdnjava Motilln se je predala Po najnovejših poročilih se je predala tudi trdnjava Modlin. Tudi za njeno predajo so bili merodajni isti razlogi, kot za Varšavo. Vojno na Poljskem je smatrati za zaključeno S padcem Varšave je smatrati vojno na Poljskem za zaključeno. Poljska je zasedena do tri petine od Rusov, dve petini pa od Nemcev. Bilanca nemško-poljske vojne Švicarska »Volksstimme« poroča: »Iz skrbno sestavljenih poročil o ranjencih ter padlih in pa iz nepristranskih ugotovitev treznih presojevalcev moremo sklepati, da štejejo nemške izgube na Poljskem do 20. septembra 170 tisoč mrtvih, ranjenih in ujetih. Nemci so izgubili okrog 400 letal in 600 dobro iz-vežbanih nemških pilotov je našlo smrt.« Velika japonska ofenziva DNB poroča, da so Japonci pričeli južno od Hankaua z veliko ofenzivo na fronti 250 km dolžine. Švicarska protiavlonska artiljerija je sestrelila dve nemški letali, ki sta krožili na švicarskem ozemlju v okolici Schaffhausena. vega boga. Ni torej res, ako se trdi, da svet ni veren, narobe ogromna masa ljudi je danes bolj verna in versko fanatična kot kdajkoli poprej, samo subjekt, v katerega veruje, se je spremenil, poprej je bilo božanstvo, danes je človek-diktator, ki vse vidi, vse ve in vse prav dela. Tako je nekoč poleg drugega veljalo tudi pravilo: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, dandanes pa je za množico vistosmer jenih mnogo lažje stališče: veruj in zaupaj vanj in on ti bo dal. Kakšno ponižanje za človeka in njegovega duha! Človek, ki pusti, da mislijo zanj drugi in ki se zanaša na druge, ne bo nikdar vreden borec, niti zanesljiv za- veznik, še manj pa trden temelj kakšnega gibanja. Včasih smo se smejali ljudem, ki so hodili na zborovanja poslušat govornike in so ploskali vsakemu govorniku, ki so ga slišali, ako je količkaj dobro govoril, pa magari, da je govoril ravno nasprotno od tega, kar je povedal govornik, ki mu 'je tak človek ploskal dan poprej. In koliko je dandanes takih! Socialist mora misliti s svojimi možgani, mora imeti pogum, da svoje misli tudi pove, brani svoja načela in svoje zrelišče. Nikdar se ne sme odpovedati tem svojim temeljnim pravicam, ki tvorijo del človeškega dostojanstva. Zlasti pa je nespametno, ako ljudje v teh časih gledajo na dogajanja v svetu in se udajajo upanju ali iluzijam, da se bo vse odločilo ne vem kje in da bo vse opravil ne vem kdo, brez nas in za nas. Socialisti vemo, da je treba graditi iz lastne moči, na domačih tleh. Drugače morejo misliti samo vistosmerjeni ljudje, ljudje, ki so brez lastne volje in telovadijo s svojimi možgani na zapoved ter so lahko danes s teboj, jutri pa proti tebi. Zato smo imeli in imamo v teh časih med ljudmi toliko ptic iselivk, ki se selijo iz enega tabora v drugega. Toda selijo se vedno v tabor, kjer je vistosmerjenost doma, in kjer stoji vodja, ki ima največ šans. S to zmešnjavo in degeneracijo človeškega duha nima socializem nobenega opravka. Socialistična družba more biti sama skupnost mislečih, enakopravnih, svobodnih, delovnih ljudi. lJ: Razpis volitev v senat ' Volitve bodo 12. novembra po starem zakonu. Razpisane so volitve v senat, ki bodo dne 12. novembra. V senat volijo vsi poslanci, < ~*j 4, banovinski svetniki, Vf > “si, podeželski župani, 4 »cuc, M ***#'». ■ Ali bo Nemčija sedaj napovedala vojno Portugalski ali ne, ni mogoče reči. Uvoz in izvoz kontrolirajo sedaj tudi v Švici. Sovjetski poslanik v Londonu Majski je ponovno posetil angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa in izjavil, da sovjetska vlada z ozirom na nejasen položaj v Sredlnji Evropi ne more dati dovolj jasnih pojasnil o svoji politiki, kakor je to zahtevala angleška vlada, ker to ni odvisno od ruske vlade, temveč od zadržanja v poštev prihajajočih držav. 1. 1934, dunajski župan, s. Karl Seitz, sedemdesetletnico rojstva, in med drugim takio-le pišejo: »Socialistično delavstvo vseh dežel pozdravlja s. Karla Seitza kot enega izmed svojih najboljših, kot moža, v katerem se združuje plemenit genij proletarskega ustvarjanja z nezlomljivo vero v zmago »socializma«. Socialisti in razpust komunistične stranke v Franciji. Francoska vlada je razpustila komunistično stranko. S. Leon Blutu, prvak socialistične stranke, je radi tega ostro protestiral pri ministrskemu predsedniku Daladierju in tudi javno v »Populairu«. Socialisti so tudi proti vršenju hišnih preiskav pri komunistih. Stališče socialistične stranke je pravilno, kajti socialistična stranka dosledno brani načela svobode in demokracije in odklanja praktike diktature, zato je proti temu, da se nasprotniku zaveže usta ter zahteva njegovo vistosmer-jenje. Turška vlada je te dni naglasila, da bo turška zunanja politika kljub razgovorom, ki se vršijo v Moskvi, ostala neizpremenjena, v kolikor se tiče odnošajev do turških zaveznikov Francije in Anglije. , Zanimivo mnenje ameriškega lista. Dnevnik »New York Times« -je pred kratkim zapisal te-le besede: »Noben Amerikanec ne more zanikati dejstva, da čim dalje ko bo trajala evropska vojna, tem večja bo nevarnost, da se bodo Združene države vanjo zapletle. In vojna nevarnost bo radi tega vedno večja, ker bo velika večina Amerikancev spoznala, kdo je zakrivil današnjo vojno.« Hitler in monsignor dr. Tiso sta izmenjala pozdrave. Hitler se je zahvalil monsignoru dr. Tisi za pomoč, ki so jo izkazali Slovaki Nemcem v boju proti Poljakom, dr. Tiso pa je zagotovil Hitlerju trajno privrženost Slovakov nemškemu narodu. Blokada Nemčije. Angleška letala so te dni večkrat priletela nad zahodno in severozahodno Nemčijo ter metala letake, v katerih je poudarjeno, da je onemogočena vsaka plovba po morjih za sovražne države, ker so morja v rokah Anglije in Francije. Kaj pa je z državnim telefonskim kablom proti Beogradu. O položitvi kabla za državni in mednarodni promet se je mesece in mesece pisarilo po vseh časopisih - \ . ''lam V Sitolit. Sedala je ta zadeva, v ■ ™ najbrž mirno zaspala, Svojevrsten zaslužek. Iz Livna v Bosni poročajo, da se je vrnilo že mnogo sezonskih delavcev iz Nemčije. Ker niso mogli prinesti s seboj denarja, so si nakupili v Nemčiji pisalnih strojev, šivalnih strojev in bicikljev ter pripeljali vso to robo s seboj. Pisalnih strojev je v livanjskem srezu toliko, da jih je dovolj za ves srez. Toda, ker se od pisalnih strojev ne da živeti, jih ljudje prodajajo kakor pač vedo in znajo. Ker so morali pri uvozu teh predmetov plačati tudi carino, (beležijo na račun svojega zaslužka veliko zgubo. Truplo znanstvenika Freuda, ki je kakor smo poročali pred dnevi umrl v Londonu v 82. letu starosti so vpepelili v Londonu, j Prisilna oddaja mleka na Holandskem. Holandska državna centrala za mleko je izdala strogo odredbo, po kateri je prepovedano lastnikom krav izdelovanje masla, sira ter drugih mlečnih izdelkov. Vsa produkcija mleka se mora sproti oddajati v posebne mlečne centrale. Italijanski prekooceanski parniki ne prevozijo Nemcev. Veliki italijanski prekooceanski parnik »Rex« je odklonil prevoz nemških državljanov iz Newyorka, da ne bi imel med potjo sitnosti od strani angleških kontrolnih ladij. k Redni promet Italije s sosednjimi državami. Po italijanskih vesteh bo do 8. oktobra vzpostavljena normalna zveza na vseh železniških progah med Italijo in njenimi sosedami, ki so bile prekinjene ob izbruhu vojne. Ita’ija prireja imperijalno razstavo 1. 1940. Italijanski listi ponovno objavljajo vest, da je Mussolini naročil, da se nadaljujejo dela na razstavnem prostoru za italijansko imperijalno razstavo v Rimu, ki bo otvorjena dne 9, maja 1940. ^Potemtakem Italija ne računa z vojno. Radioaparati za nezanesljive. »Pester Lloyd«, nemški dnevnik v Budimpešti poroča, da je slovaška vlada nezanesljivim osebam odvzela radioaparate in so jih dobili nazaj le pod pogojem, da jih preuredijo samo za poslušanje slovaške ali nemških postaj. Kdor kupi nov radioaparat, oblast najprej ugotovi, če je zanesljiv ali ne in se mu potem tudi odredi predelavo aparata v gornjem smislu, če ni politično »zanesljiv«. Požar v grškem kinu. V nekem kinu na otoku Lemnos v Grčiji je izbruhnil medi predstavo rožar. Iz pogorišča so potegnili 40 mrtvih, 80 je pa bilo močno ožganih. Koliko je bilo pijač v dunajskem gradu? Dunajski češki dnevnik prinaša iz peresa Frančiška Machata zgodovino cesarskega gradu, v kateri tudi. pripoveduje, kakšne zaloge pijač so našli po prevratu v kleti tega habsburškega gradu: »V dunajski dvorni kleti so našli po prevratu ogromne zaloge vina in likerjev, ki so jih nato postopoma razprodajali v korist fonda vojnih invalidov. V kleti je bilo 32 steklenic najboljšega tokajca, 35 hi tokajca v sodih, 500 hi ogrskega vina, 200 lil renskega, na tisoče steklenic najboljših letnikov renskega, mozeljskega, burgundskega, bordojskega vina iz let Š870 do 1911, velika zaloga de-zertnih dalmatinskih, grških in španskih vin, 1200 steklenic konjaka od napoleonskih časov naprej, tokajski konjak, 800 steklenic šampanjca in cel ribnik navadnih vin. To morje alkohola so takrat ocenili na 2 in pol milijona zlatih kron.« Sirite naS list! Zane Grey: 14 Mož iz požela. V tem hipu je John Beeman brez besede in bled v obraz podal Daleju roko in jo močno stisnil, za njim so se dvignili tudi ostali bratje drug za drugim in storili isto. Njihov pogled je bil trd in neka čudna trpkost se je odražala na njihovih ozkih ustnicah. »Milt, mogoče vemo bolje kot ti, kdo je Beasley«, ije nazadnje spregovoril John. »On je uničil mojega očeta in ogoljufal mnoge druge mormone. Mi imamo dokaze, zato, da on dobiva ovce, ki jih nakrade An-sonova tolpa ... In on goni konje v Phenix! Naši ljudje nam niso dovolili, da bi Beasleya javno obtožili. Zato smo tiho potrpeli. Moj oče je navadno rekel: ,Pustite, da bo enkrat kdo drug izustil prvo besedo proti Beas-leyu’; in ti si, ki je prišel k nam!« Roy Beeman je položil roko Daleju na ramo. On je veljal za najbolj vročekrvnega med svojimi brati, ki so ga pustolovščine in nevarnosti najbolj mikale. Z Dalejem sta bila mnogokrat skupaj na dolgih jezdnih pobodih in bil je znan kot eden najbolj vztrajnih jezdecev in najbolj strastnih lovcev v vsej daljnji okolici. »IMi pojdemo s teboj«, je rekel z močnim in srditim poudarkom. Potem so se zopet posedli okrog ognja. John je vrgel na žerjavico kos svežega lesa; prasketaje se je dvignil šop isker in že so tudi znova vzplapolali ognjeni zublji. Klo se je mrak pretvoril v noč, je ječanje med borovci naraslo v glasno tuljenje. Odsekan lajež krdela divjih prerijskih psov je napolnil ozračje. Petorica mladih mož se je dolgo in resno raz-govarjala, premišljevala, kovala načrte in odklanjala vsakovrstne ideje, kj jih je sprožil zdaj ta, zdaj oni. Predlogi Daleja in Roya so bili še najbolj sprejemljivi. Poklicni lovci so, kar se tiče preudarnosti in bistroumnosti, precej slični velikim raziskovalcem in izumiteljem, Pri poslu, ki so se ga nameravali lotiti, je bilo treba računati s tisoč možnostmi. Potrebni so jim bili konji in oprema, — napraviti je bilo treba dolg ovinek, da bi neopaženi prispeli v Magdaleno, — osvoboditi tuje dekle, ki bo gotovo svojeglavno in odločeno, da potuje s poštnim vozom, ako ne bo šlo drugače, jo bo treba nasilno osvoboditi, — sledil bo boj in neizbežno zasledovanje, — beg v gozdove, — in potem bo treba pripeljati dekle celo in zdravo k Auchinclossu... »Torej, Milt, ali hočemo slediti Beasleyu?«, je vprašal Roy Beeman pomenljivo. Dale je bil molčeč in zamišljen. »Dovolj za danes!«, je rekel John. »Prijatelji, pojdimo spat.« Razprostrli so vsak svojo šatorno polo, Dale si je delil odejo z Royem in skoro so zaspali, med tem ko je rdeča žerjavica počasi bledela in je umiralo tuljenje vetra, dokler ni zavladala gozdna tišina. Četrto poglavje. Helen Rayner se je vozila že štirindvajset ur z brzovlakom proti zapadu, predno je odkrila nekaj za njo izredno presenetljivega. Helen je zapustila Sv. Jožef v spremstvu svoje sestre Bo, zgodaj dozorele šestnajstletne deklice; srce ji je bilo še od slovesa od ljubljenih ljudi v domovini globoko žalostno in vendar je drgetalo v prijetni slutnji čudovitega življenja na daljnjem zapadu. Vsi njeni domači so imeli v sebi duha pijonirjev; ljubezen do sprememb, do dejanj, do pustolovščin, jim je bila v krvi. Razen tega je dolžnost, ki jo je čutila do svoje vdovele matere, ki je ostala sama z veliko, nedoraslo družino, velevala Helen, da je sprejela ponudbo svojega bogatega strica. Doma je vodila šolo in poduče-vala tudi svoje male brate in sestre, ter tudi sicer pomagala, kakor je vedela in znala. Sedaj pa, dasi ji je bilo hudo, pretrgati stare, ljubljene zveze, se ji je zdelo prezapeljivo, da bi bila mogla odoleti tej ugodni priliki, ki se ji je nudila. M)olitev njenih sanj je bila uslišana. Svoje domače osrečiti, svojo lepo, nebrzdano sestro varovati, zapustiti rumena, umazana, dolgočasna mesta in jih zamenjati z veliko, valovito, neskončno ravnino; živeti na čudoviti farmi, ki bi postala nekega dne njena last; doživeti, da bo utešena njena globoka, podzavestna in nerazvita ljubezen, ki jo je občutila do konj, gcveda, ovac, do puščave in gorovja, do drevja in potekov, — vse to je bilo skupek njenega strastnega koprnenja, ki se je sedaj obetalo uresničiti na čudovit, božanstven način. Neprijetno gasilo za njeno veselo razpoloženje, nepričakovan, odvraten poliv mrzle vode na njene vroče in skrivne sanje je bilo odkritje, da se je nahajal v vlaku Harve Riggs. Njegova navzočnost je mogla pomeniti samo eno, — da ji je sledil. Med mnogimi trpkimi nadlogami v Sv. Jožefu je bil Riggs za njo najtrpkejša. Do njene matere je imel neke zahteve, ali pa nekoliko vpliva nanjo, tako da je ona dobrohotno glediala na njegovo snubljenje. On pa ni bil niti privlačen, niti dobrosrčen, še manj pa priden ali, da bi imel kakšne druge odlike, ki bi Helen mogle zanimati: bil je najbahavejši, najnadutejši pustolovec, ne čisto pravi tip zapadnjaka; domišljavec, kakršen je bil, je nosil dolge lase in revolver ter si prisvajal slavo, kot da bi bil kdo ve kakšna znamenita osebnost, (Dalje prihodnjič ) *adn|e vesti Soglasnost med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo Iz Moskve poročajo, da so bila pogajanja med Rusijo in Nemčijo zaključena. Nemška Poročila trdijo, da je v vseh vprašanjih dosežen sporazum. Molotov je pristal na toi, da bo Rusija dajala Nemčiji surovine, Bibbentrop pa je izjavil poročevalcem listov, da se bo sodelovanje med Nemčijo in Rusijo odslej očitovalo še jasneje, tako na vojaškem, kot tudi na gospodarskem področju. Meje med Rusijo in Nemčijo na Poljskem bosta določili Rusija in Nemčija. Ako bi jih Anglija in Francija ne priznali, bosta imeli opravka z Nemčijo in Rusijo. Razen tega so po poročilili nemškega radia v Berlinu in Moskvi mnenja, da je sedaj čas za sklenitev miru, ker so odpadli razlogi za vojno. Ako Anglija in Francija ne bi na sklenitev miru pristali, bosta odgovorni za vojno, Ribbentrop je odletel iz Moskve ob 12.30 uri. Trdnjava Modlin se je predala, brani se še kakšnih 1200 častnikov, kii se nahajajo v neki utrdbi. V Varšavo bodo prišle nemške čete danes. Sprememba v vodstvu Socialistične internacionale Socialistična delavska internacionala bo dobila novega predsednika. Ker je dosedanji predsednik Socialistične delavske internacionale s. Albarda, ki je obenem tudi predsednik holandskih socialistov, stopil v vlado, zgubi Internacionala svojega predsednika. Pravila Socialistične delavske internacionale namreč pravijo, da čim vstopi kak član izvršilnega odbora internacionale v vlado, s tem avtomatično zgubi svoje mesto v izvršilnem odboru Socialistične internacionale. Kajti sicer bi pretila opasnost, da bi 'politika, ki jo vodi kakšna država, dobila vpliv na politiko internacionale, kar bi ne bilo v skladu z nalogo internacionale, da služi delavskemu razredu in socializmu. To načelo je 'edino zdravo in pravilno, da se države ne istoveti z delav skim razredom in s socializmom. S. Albarda je svoje mesto kot pred sednik internacionale Zavzemal 1, šele kratek čas. Zdaj še opravlja posle predsednika Socialistične internacioale do izvolitve novega. Kdaj bo izvoljen nov predsednik, se radi zapletenega mednarodnega položaja še ne ve. S. Albarda je pred kratkim dal dopisniku lista »Het Volk« sledečo izjavo: »Internacionala se nahaja v težkem položaju, ker mora reševati nešteto problemov. 2a mi je, da pri tem ne morem več aktivno sodelovati, ker me je holandska socialno demokratska stranka poklicala v vlado.« nošiU UccUev LJUBLJANA Tradicionalna XX. vinska trgatev. V soboto, dne 30. sep tembra t. 1. pri rede peko vski pomočniki svojo tradicionalno vinsko trgatev v veliki dvorani hotela »Miklič« v Ljubljani. Pričetek cb 8. uri zvečer. Vse tovariše, prijate- lje in prijateljice prijetne zabave vabimo na to trgatev, zlasti tudi članstvo bratskih delavskih in nameščenskih organizacij;. Na svidenje pri trgatvi! MARIBOR Kongres Internacionale »Prijateljev prirode1' Tik pred začetkom nemško-poljske vojne se je vršil v Amsterdamu kongres Internacionale »Prijateljev prirode«, ki mu je predsedoval Švicar s. Ernst Mjoser. Zastopane so bile Belgija, Francija, Holandska in Švica. »Prijatelji prirode« imajo 42 tisoč 622 članov. Ofici-jelni glasili Internacionale »Prijateljev prirode« sta »Der Naturfreund« in »L' Ami de la Nature«. Iz CeSke Protektor razveljavil legijonarške ugodnosti. Protektor von Neurath je s posebno odredbo razveljavil vse zakone in naredbe, ipo kateriii so bile PTiznane češkoslovaškim legijouarjem razne ugodnosti in prednostne pravice, najsi-bo kakršnekoli vrste. Uradni razglas opozarja, da legijonarji všled tega ne smejo več uporabljati niti legijonarskih krojev ali njihovih znakov, ne odlikovanj, kakor tudi ne posameznih delov krojev ali znakov na rokavih o številu legijonarskih let, itd. Prekrški te naredbe bodo strogo kaznovani. V Prago se ne sme dovažati smetana. Deželni urad v Pragi razglaša, da se radi nemotenega oskrbovanja prebivalstva mesta Prage z (Flekom in mlečnimi izdelki in torej v interesu Javnega miru in reda ne sme dovažati v Prago StHetana. Kdor bi to prepoved kršil, se bo kaz-'nval z globo 10 do 15.000 kron ali z zaporom °d 12 ur do 14 dni. Nemščina pri praškem tramvaju. Nemški nodžupan mesta Prage, dr. Pfitzner, je imel Je dni v okolici Prage shod za Nemce, na ka-Jnrem je povdaril zadoščenje domačih Nemcev, čp uvedeni tudi v Pragi povsod nemško-šk KTlapisi- Posebno prijetno pa dojmi pra-_Ke Nemce nemško oklicevanje postai mri cestni železnici. (»Der Neue Tag«). dn^6116 x. I,0te,llu Upravna oblast je odredila, ^ morajo vsi hoteli in gostilne predložiti to- jjr cenik prenočišč in ravnotako zneske, ki £i s*ejo zahtevati od gostov za postrežbo, in h .hev in obleke, kurjavo, kopalnico Cenik mora biti razobešen na vid- bren ln še Posebej na hodniku ter odo- oren od oblasti. Zemljišče za novo mariborsko pomožno radio,-postajo si je baje te dni ogledala neka komisija iz Ljubljane. Sedaj bo o tem sklepal še pobrežki občinski odbor, ker nameravajo pomožno radio-oddajno postajo postaviti na zemljišču opuščenega tezenskega pokopališča. Upamo, da bomo končno vendarle prišli tudi Mariborčani do tega, da bomo lahko po tolikih letih poslušali domače radio-oddajne postaje, doslej smo bili navezani izključno na inozemske radijske oddaje. Menda ni treba ponovno povdariti, kako kvarno je bilo to baš za Maribor in vse obmejne kraje. 2e zadnjič smo v našem listu opozorili, da opoldne na nekaterih radijskih aparatih sicer dobivamo ljubljansko oddajo in če ni izredno velikih motenj v zraku, še dokaj razločno, čim pa napovedovalec prične s' poročili, se naenkrat nič več, oziroma tako zelo slabo sliši, da vsakogar mine volja še nadalje napenjati ušesa in rajše sploh ne poskuša, dd bi ujel ljubljansko kukavico. Vsekakor bi bilo potrebno, aa bi se ti nedostatki preiskali in odstranili, pa bodisi, da se nahajajo v Domžalah, ali pa, da kdo v Mariboru moti ljubljansko oddajo, ker vendar ni mogoče, da bi se takrat, ko se prenos godbe sliši dobro, ne moglo slišati poročil, kajti čim so poročila končana, se prenos godbe, pa tudi druge napovedi, popolnoma jasno slišijo. Pri-čakujemOi da bodo poklicani faktorji podvzeli potrebne korake in odstranili nedostatke, ki jih je odstraniti mogoče, brez večjih žrtev in s tem omogočiti radijskim poslušalcem poskušanje vsaj opoldanske oddaje ljubljanske ra-dio-postaje, dokler ne dobimo v Mariboru pomožne radio-oddajne postaje. Opozorilo vinogradnikom. Med vinogradniki so neki prišepetalci razširili vesti, da naj vinogradniki že pred 1. oktobrom pričnoi Si trgatvijo, v okolici Crnurcka pa, da morajo biti do 15. oktobra polja pospravljena itd. Pristojno sresko načelstvo Maribor levi breg je radi tega izdalo posebno opozorilo na vinogradnike, naj ne nasedajo takim bedastim vestem, ki jih nekateri širijo bodisi iz nevednosti, ali pa tudi iz zlobe. S trgatvijo ni treba pričeti pred 10. oktobrom oziroma poprej, kakor se običajno vsako leto vrši trgatev. Državni vpokojenci v mariborskih mejnih občinah so bili uvrščeni v drugi draginjski razred. Gotovo prav in v redu. Ni pa prav in v redu, Dvonadstropno hišo bo gradilo Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Melju, v ulici Kraljeviča Marka. Ako ne bo posebnih zaprek, bodo z delom pričeli še pred zimo. Melje sicer ni primerno za zazidavo s stanovanjskimi hišami, ker je to tovarniška četrt, toda železničarji imajo blizu na kolo- dvor in to je za nje merodajno, da raje prenašajo dim in smrad. Podporno društvo železničarjev je pokazalo v zadnjih letih zelo veliko aktivnost na gradbenem področju ter znatno prispevalo k omilitvi stanovanjske bede, zlasti med železničarji. Nalaganje denarja v stavbe je pa vrhu tega še plodonosno. V Mariboru imamo grozdni teden. Začel se je teden brez grozdja, šele v sredo se je pokazalo grozdje na vrtu »Sokolskega doma« m na Rotovškem trgu. Kvalitetno grozdje se prodaja po din 3 kg. Mariborski vinogradniki ga puste raznašati kar ;po hišah in s prodajo grozdja seveda zaslužijo več, kot pa, ako bi ga predelali v vino. Neodstranjeni spomeniki in vse kar bo ostalo na starem cerkvenem pokopališču bo od 1. januarja 1940 dalje postalo last mestne župnije, ker se bo pokopališče po tem terminu zaprlo. Za dograditev mariborske carinarnice je bilo te dni dovoljenih 4,800.000 din kredita. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v nedeljo, dne 1. oktobra zdravnik g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova ulica št. 12. Nedeljski počitek v mesarski stroki bo uveden tudi letos in sicer s 1. oktobrom, na kar se opozarjajo gospodinje. Plesna šola I. del. kolesarskega društva v Gambrinovi dvorani začne z rednim poukom v nedeljo, dne 15. oktobra ter se vršijo vaje vsak četrtek od 20. do 22. ure in vsako nedeljo od 15. do 18. in od 20. do 22. ure pod osebnim vodstvom plesnega učitelja g. L. Simončiča. Vpisovanje novih članov sprejema vodstvo Pred vsakim poukom. Opozarjamo vse naše cenj. čitatelje na današnji oglas bančne poslovanice Bezjak: Vsak je svoje sreče kovač. Vpepeljena. Na Pobrežju pri Mariboru je preminula dne 15. septembra Regina Retušnik. Ker je bila članica »Ognja«, je bila prepeljana v graški krematorij in tamkaj vpepeljena. Narodno gledališče. Sobota, 30. septembra ob 20. uri: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Premiera. Slalvnostna otvoritvena predstava. Pred predstavo govor g. dr. M:, Žnuderla. Nedelja, 1, oktobra ob 20. uri: »Veriga«. Premiera. Ponedeljek, 2. oktobra: zaprto. Torek, 3. oktobra ob 20. uri: »Celjski grofje«. Premiera. Spored jubilejnih predstav se ozira predvsem na našega klasika Cankarja, kakor tudi na predstavnika starejše književne generacije, Finžgarja, pa tudi na Krefta kot zastopnika mlajših dramatikov. ENODRUŽINSKA HIŠICA z lepim vrtom na Pobrežju pri Mariboru se odda v najem pod ugodnimi pogoji. — Naslov v upravi našega lista. I CELJE | Seja »Vzajemnosti« bo v ponedeljek 2. oktobra ob 20. uri v društvenem prostoru v Delavski zbornici. Odborniki naj se seje prav gotovo udeleže. Knjižnica v »Delavski zbornici«, ki je bila dosedaj lastnina strokovnih organizacij, je prešla po nalogu imenovane uprave v posest Delavske zbornice. Na mnoga vprašanja) delavstva bo to sporočilo zadostovalo. Ta knjižnica, ki je pričela sedaj poslovati, kakor tudi Delavska zbornica«, pod imenovano upravo, ni delavska in svobodne strokovne organizacije nimajo nobenih stikov in ničesar skupne ga z njo. LAŠKO Gradnja nove moderne vile v glavni ulici. Sodni svetnik dr. Arnold Pernat namerava v najbližji bodočnosti graditi na vrtni parceli, ki jo je svoj čas kupil od graščine grofa Vat-tra von der Lilie, novo moderno večstanovanjsko vilo, ki bo stala med obstoječimi trgovskimi skladišči in hišo ge. Jožice Grad. Ob tej priliki bo padel neokusni zid, z novo vilo pa bo ta del mesta znatno pridobil na olepšavi. Občinski upravi. Mnogi občani, ki imajo svojce na pokopališču, na katerih grobove če-sto zahajajo, prosijo naslovno upravo, da pošlje na pokopališče vsaj enega delavca, da pokosi visoko travo in očisti grmovje. Celo nekateri tujci, letoviščarji, se čudijo, kako' more občinska uprava na takem kraju trpeti taRo zanemarjenost. Po vsakem končanem pogrebu imajo občani na oblekah madeže bd visokih trav in plevela. Zadnje čase se je razpasla grda navada, da hodijo nekateri otroci na pokopališče in trgaao z grobov razne cvetice ter jih odnašajo neznanokam. Starše, kakor tudi občinske redarje prosimo, da opozoire mladež, da opusti to nedostojno navado ter naj si išče cvetja izven pokopališča. - Nekatere gospodinje in služkinje imajo grdo navado, da iztepavajo skozi okna zavese, odeje, preproge itd. Taki slučaji se dogajajo v glavnih ulicah ob vsakem dnevnem času, ko se sprehajajo po ulicah tujci iz terme. Mnogi so celo tako predrzni, da mečejo skozi okna cigaretne ogorke, izjedke, papir in celo vodo. Sresko načelstvo prosimo, da eksemplarično kaznuje take krivce, ker je to slabo spričevalo za tujski promet v Laškem. Zlasti bi morali paziti na to naši redarji. 1 retja nevšečnost našega mesta je kaljenje nočnega miru po psih, ld se v nočnih urah prosti sprehajajo po ulicah. Preprečiti bi bilo treba tudi popevanje ob 3. uri ponoči. HRASTNIK Pri tukajšnjem rudniku vlada zopet razburjenje med delavstvom radi tega, ker se podjetje brani priznati doplačila na temeljne mezde gotovim nasedbam, ki jo pri svojem akordnem zaslužku niso dosegle. Ker se na obratu ni dosegel sporazum, se bo zadeva obravnavala še v Ljubljani. Mi razumemo družbo, ki brani svoje interese, ali tega ne razumemo, kako to, da je ravno pri tem rudniku največ nesoglasja med delavstvom in podjetjem. Zakaj je bilo ravno pri tem rudniku že največ takozvanih spontanih stavk. Pisec teh vrst, ki so mu razmere na tem rudniku dobro znane, ugotavlja, da sta v glavnem dva vzroka, ki povzročata ta nesoglasja: Prvi je konservativnost vodstva rudnika, ki je mnenja, da kar je bilo pred' 30. leti dobro, je dobro še danes: drugi vzrok je pa treba iskati pri delavstvu samem, ker se noče tako boriti za svoje pravice, kot bi bilo potrebno. V drugih rudnikih so boljše organizirani rudarji dosegli tako kolektivno pogodbo, da je vsakemu rudarju mogoče dokazati, zakaj ni mogel tega ali onega izvršiti, samo molčati se ne sme. kadar pride nadpaznik ali pa obratovodja na delovišče. Hrastniški rudarji se še danes povečini bore brez organizacije, zato ipa doživljajo neuspehe. Ko bodo doumeli potrebo organizacije za obrambo svojih interesov, bodo sedanji nedostatki odpadli. LITIJA Po dolgem času se je »Vzajemnosti« posrečilo, da smo dobili svoj privatni društveni lokal, v katerem bodo lahko nemoteno delovale vse naše strokovne in kulturne organizacije. Lokal nam je brezplačno odstopila gdč. Meš-kova, kateri se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Če pomislimo nazaj, kakot se je morala »Vzajemnost« potikati po raznih gostilniških lokalih, je pač jasno, da se ni mogla razmahniti, kakor bi bilo treba. Zato ni nič čudnega, ako so sedaj gotovi ljudje, ko so zvedeli, da imamo svoj lokal, napeli vse sile in s podlim, lažnjivim obrekovanjem, hoteli doseči, da bi ga nam odvzeli. Vsa čast omenjeni gospodični, da jim ni nasedla in upamo, da jim tudi v bodoče ne bo, kajti mi smo trdno prepričani, da bodo nasprotniki z intrigami nadaljevali in kolikor bolj bomo delali, toliko hujše bodo intrige. Nas to ne sme motiti in nam mora biti samo v vzpodbudo. Zaenkrat bomo začeli s šahovskim in tamburaškim odsekom ter s knjižnico. Vabimo vse člane, kakor tudi vse simpatizerje, da nas pri delu podpro, ker le v skupnosti je moč Prosimo jih, ako imajo doma kako knjigo odveč, da nam podpro, ker le v skupnosti je moč. Prosimo jih, pijo za knjižnico. KRANJ Odgovor na »Gohenjčevo« prisluškovanje. Vzrokov za razna ugibanja je danes več kot dovolj. O razlagi najnovejših dogodkov bi pa seveda morali vedno povdarjati, da je edino »pravilna pot«, po kateri korakajo gospodje pri »Gorenjcu«. Toda »Gorenjec«, ki prisluškuje po cestah, v javnih lokalih, tovarnah itd., čestokrat sliši, da nišo vsi za njegovo »pravilno pot«. In vsak tak slučaj kakor vaška klepetulja cbesi na veliki zvon. Protislovja, ki jih očita našim levičarjem, so pa vendar lepo zrcalo tudi za njega. “StL-i- .,f .i» ,rrr.» m - 1 * • Če so dosledni svojemu kopiranemu programu, predvsem kar. se tiče strokovnega pokreta, potem so posredno sedaj tudi oni postali privrženci..., samo nasprotno temu, kar očitajo levičarjem. To kar levičarjem v glavi brni, pa moramo poivdariti, da brni tudi nekaterim agilnim pristašem samim. Če bi »Gorenj-čevi« iprisluškovalci pri svojem prisluškovanju vedno vprašali: kdo si in kaj sil, bi brez dvoma našli med njimi tudi volilce Skromen je bil pogreb utopljene delavke Bučanove. Iz mrtvašnice na starem pokopališču sta nepleskano krsto pripeljala na; novo po-kopališče_ dva moška na takozvani cizi. Na pokopališču so že čakali njeni najožji sorodniki. Nato sta prišla dva ministranta, eden s škropilnico, drugi pa z žerjavico za kadilo, katero je pa> mali ipo nerodnosti stresel pred pokopališčem; vendar sta oba ministranta med prerekanjem raztreseno žerjavico hitro pobrala. Ko je bilo že vse pripravljeno za pokop, tedaj se je pripeljal duhovnik z motornim kolesom^ Po kratkih ceremonijah je bila pokoj-na Bučanova pokopana. Trafika pri Savskem mostu je s 1. oktobrom prodajo »Delavske Politike« odpovedala. Prosimo cenj. odjemalce, da se po možnosti na list, naročijo ali ga za naprej kupujejo v trafiki Krc, poleg hotela »Stare pošte«. JESENICE Resnica v oči bode. Na celjski konferenci poverjenikov »Delavske Politike« sem poročal o nelepem in nečastnem postopanju bivših španskih prostovoljcev, Malenška in Mavca. Poročilo, ki sta ga napisala za naš list, sem A cel° razl™ožiti in seni lPOslal e" izvod »D. P.«. Se predno je pa »D. P.« to stvar lahko objavila, je objavil isto jeseniški list »Na mejah«, kot ponatis iz »Slov. delavca«. Jasno je torej, da sta avtorja izročila pismo istočasno »D. P. in tem listom. Danes se v »Slovencu« ta dva prostovoljca nekaj zaletavata v mojo osebo. Jaz jima povem samo to-le: Če bi se jaz bal »resnice«, bi njiju poročila ne dal razmnožiti. O tem, koliko sem jaz socialist, pa Malenšek niti Mave ne bosta sodila. Da onadva nista, je jasno tudi iz tega, katerim listom pošiljata poročila. Koliko pa ie na njiju spreobrnjenje vplivalo kaj drugega, kot pa španske zadeve, bomo pa kmalu videli — Jesenice, dne 28. sept. 1939. — Kristan Cvetko. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Dedič milijonov« (Pogoj — ženitev) z Heineem Riihmannom v glavni vlogi. Med dodatki Paramoumtov zvočni tednik in še kaj. Sledi prvi1 poljski film na Jesenicah: »Po poti usode«. ČRNA PRI PREVALJAH Tudi zaspane živce drami. Današnje kritično stanje je vzdramilo tudi tiste, ki se niso zanimali nikdar za drugo kot za svoj želodec; če so bili siti in oblečeni, potem so bila za njih vsa vprašanja rešena. To kritično stanje, ki je danes in ki obeta še poslabšanje, vpliva tudi na živce takih ljudi, ki jih je vzdramilo zgolj to, ker je pričelo primanjkovati raznih stvari, predvsem sladkorja, da ga niso dobili po mili volji, in še v tistem je bila pomešana moka, tako da bodo nekateri utrpeli občutno škodo, ker so s tem sladkorjem vlagali razno sadje. Kupovati so začeli nekateri cele vreče moke, da jo je že za redne kdnzumente začelo primanjkovati. Krediti so ustavljeni, ker bi bili nekateri sicer izpraznili vse zaloge. Vse to pa je take ljudi le spravilo na noge, da soi se pričeli zanimati za vzroke, ki so privedli tako daleč. Spuščajo se celo v ostre debate in ker se niso nikdar zanimali za kakšna politična in socialna vprašanja, jim je težko dopovedati pravi položaj, ker si v svoji primitivnosti predstavljajo vse čisto po svoje. Sicer se pa v teh zmedenih časih motijo celo takšni, ki zmeraj čitajo in še celo oni, ki rešujejo izključno politična vprašanja. Le to je naša dolžnost, ako ne zmoremo drugega, da ljudi vsaj toliko podučimo, da ne bodo nasedali kakšni lažni propagandi in da ne bodo gledali v vsakem političnem pustolovcu že rešitelja, v krivcu, današnjih razmer pa — prijatelja. Naroinikl, pozori Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš Ust vzdrževati ln ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da sl poštne položnice shranijo In jih porabijo prlhodnlič, — Uprava. Prispela velika izbira za damske in moške plašče, obleke, kostume, hubertuse, PEffHEII IIHEHEINII MARIBOR oficirske, financijske in železničarske uniforme! Krojaške potrebščine! Velika odprodaja ostankov! Kakor vedno dobite po najnižjih cenah in v najboljši kvaliteti samo v CEIKEM HAGACMU pri glavni policiji I OTVORITEV nove modne in konfekcijske trgovine » LAMA « MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4 v pondeljek, 2. oktobra 1939 Vabimo Vas na brezobvezen ogled trgovine. Vodili bomo volno, ročna dela, nogavice, pletenine, perilo za dame in gospode, plašče, obleke, klobuke itd. po solidnih cenah. — Priporočamo se in jamčimo za solidno postrežbo. »LAMA« - Jurčičeva ul. 4 ■ima ■ima uma Trgovinska pogajanja z Nemiijo Nemčija nam dolguje 200 milijonov din V Beogradu so se začela trgovinska pogajanja z Nemčijo. Naše terjatve na-pram Nemčiji za dobavljeno blago znašajo 200 milijonov dinarjev, v kateri vsoti pa niso vpoštevane terjatve na-prani protektoratu. Nemci trdijo, da so te terjatve pokrite z neplačanimi obveznostmi naših uvoznikov nemškega blaga. V splošnem pa naš izvoz v Nemčijo pada, tako, dla smo v teku osmih mesecev, od januarja do avgusta prejeli za 512.4 milijona dinarjev več blaga iz Nemčije, kot pa smo ga v Nemčijo uvozili. Marsikaj, kar smo doslej dobili iz Nemčije, pa od tam ne bo sedaj mogoče več dobiti. Nevtralna Švica je že v težavah Zadnja »Weltwoche« opisuje v članku. »Festung Schvveiz«, težave, v katere je zašla Švica kljub nevtralnosti že takoj začettkom vojne: »Položaj Švice je zelo resen. O tem si ne smemo delati nobenih iluzij. V gospodarskem oziru je danes naš položaj mnogo težji, kot je bil leta 1914, ob izbruhu svetovne vojne. — Imamo sicer večje zaloge, kot takrat, toda med tem ko so se pokazali v svetovni vojni zastoji na svetovnih trgih in prevozne težave šele po enem ali dveh letih, so te nastopile že sedaj, ob izbruhu vojne, v zelo nevarni obliki. Primeroma lahko smo premagali gospodarske težave v letih 1915 in 1916 in jih po možnosti tudi rešili. Sedaj pa kljub zalogam in preureditvijo za lastno produkcijo, grozi pomanjkanje in lakota. S samimi naredbami in določevanjem cen bomo težko premagali mednarodne težave s preskrbo živil za Švico.« Delavke tovarne Kresse so nam zopet pisale. Na našo zadnjo notico o mezdah za izdelovanje srajc v tovarni Kresse smo dobili ponovno priporočeni dopis, ki so ga navodno podpisale 3 delavke v tovarni g. Kresseja in pravijo v njem, da v tovarni vsak dopis »Delavske Politike« prečrtajo pred vsemi delavkami, tako, da so vse delavke dobro informirane, kaj piše »Delavska Politika«. Prečitanje oskrbi vodstvo tovarne. Tovarnar, g. Kresse je baje dal delavkam na razpolago tudi svojega advokata, g dr. Richarda Roma v Kočevju, ki je baje na pobudo in na podlagi izjav delavk sestavil popravek z,^ »Delavsko Politiko«. Ta popravek je poslal advokat g. dr. Rom zopet v tovarno, kjer ga je prva prikrojevalka preči-tala vsem delavkam in so ga potem delavke podpisovale. Delavke povdarjajo, da kljub temu s strani g. šefa ni bilo nikakega pritiska ali kaj sličnega. Delavke želijo, da bi poslali v tovarno kakega delavskega zaupnika, ki se na take stvari razume in se bo na ta način lahko prepričal, kakšne razmere vladajo v Kressejevi tovarni. Dopis konča v upanju, da so nam sedaj razmere v tovarni Kresse dovolj jasne. — Zal moramo izjaviti, da nam še vedno ni jasno, koliko pravzaprav zasluži delavka na uro, čeprav imamo sedaj od delavk in advokata g. dr. Roma že celo zalogo pisem in popravkov. Nadalje moramo povdariti, da so podpisi vseh treh delavk pisani s tako sorodno pisavo, kakor da bi pisal vsa tri imena eden in sicer tak, ki ni zaposlen ipri strojih in da smo povrh tega prepričani, da tudi tega pisma ni sestavila nobena podpisanih delavk. Nam je sedaj popolnoma jasno le postopanje tovarne proti delavkam, ne pa njihov zaslužek. je bila pa že razglašena poprej. Obsežnost obrti (Laško Vsakdo sme izvrševati obrt prevozništva v kraju, za katerega je prejel dovoljenje. Vprašajte vsled tega pri sreskem načelstvu, če ima dotični dovoljenje tudi za prevažanje v Vašem okraju. Pokojnina pri Bratovski skladnici (Žerjav) Vprašanje: Bila sem pri rudniku zaposlena 34 let in so me sedaj odpustili iz službe. Ali sem upravičena zahtevati pokojnino in ali mi pripada polna pokojnina, dasiravnoi še nisem dovršila 35 let članstva? Odgovor: Brez dokazane onemoglosti imajo pravico zahtevati pokojnino le oni1, ki imajo 35 let polnopravnega članstva pri Bratovski skladnici in ki so dovršili 60 let starosti. Ker Vi še niste bili 35 let članica, bodete morali dokazati, da ste trajno onemogli; nakar Vam bo Bratovska skladnica priznala pokojnino. Drugače pa bodete morali čakati na upokojitev še eno leto, ter plačevati priznalne prispevke. Bratovska skladnica, pri kateri povprašajte za to, Vam ho povedala do kedaj Vam bodo ohranjene Vaše pravice brez plačevanja priznalnih zahtevkov in od kedaj dalje bodete morali plačevati te prispevke. Panameriška konferenca Predsednik republike Panama, Aro-sema, je te dni otvoril zasedanje pan-amerikanske konference. — V svojem otvoritvenem govoru je Arosema po- udarjal, da mora biti sedanja konferenca ameriških držav organizirana na podlagi kontinentalne kolektivnosti vseh ameriških držav (vse ameriške države bodo branile vsako izmed njih, ako bi bila napadena). Z ozirom na evropski j , . , . , , , , i n •* ■ i ti-i 1 ■ i i j ■ j I udejstvujeta v delavskem gibanju. Prepričam konflikt je rekel, da naj ameriške dr-.srri0i da mu bosta ostala zvesta tudi v bodo žave v vseh ozirih ohranijo nevtralnost. Iče. Srečno! KOČEVJE Nevednost in zaslepljenost. Po Kočevskem se širijo zadnje tedne kar najbolj fantastične vesti. Zaradi teh vesti dobivajo ljudje tudi hudo kri in skomine po nekem maščevanju — za kaj, tega sami ne vedo. Nam je samo žal kočevskih kmetov, ki žive v nekem bodočem raju in ki jim bo hudo, ko se bodo sanje razpršile in bo ostala samo trda resničnost. V vsakem slučaju samo stvarnost! Poroka. V nedeljo sta se poročila rudar s. Brečko in šivilja s. Hočevarjeva. Obadva se Akoravno so se odnošaji med trgovci in tovarnami surovin bistveno spremenili, hočemo odnošaje med nami in konzu-menti ohraniti dobre in znosljive, zato prodajamo vso obstoječo zalogo čevljev še po starih cenah. Poletni čevlji po znižani ceni! KARO Delavski prani svetovalec Mezda v slučaju praznovanja (Sv. Pavel) Ako delate v tovarni samo 4 dni, je dolžna tovarna plačati po § 221 o. z. le mezdo za te 4 delavnike, ker mora dobiti delavec, v slučaju zaprečenja službe toliko, kakor bi dobil, če bi delal. Zlasti v tem slučaju je odtegljaj din 10 dnevno neutemeljen, ker delavec ne dobi v tem slučaju ncbene plače pri vpoklicu. Amnestija (Laško) Zadnja amnestija je bila izdana samo za obsodbe in prestopke, ki jih sodijo sodišča. Kazni upravnih oblasti s to amnestijo niso bile mišljene. Amnestija za kazni, ki so jih izrekle upravne oblasti v zyezi z zadhjimi volitvami, iiin!!ii!uuiiiratutmuiuiiii!UuiuiiiiiinitiiiHit!niiiiuffiiimwHiiimHmnini)»)iiuiirai LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rog. pom. blagajna cnana domača zavarovalna nata-nova v Dravski banovini, M plodonosno deluje že od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah ln doti. Zavaruja n pogrobnlno zdrava osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do aajveč din 10.000*— ln ■a dolo mladoletne od 1. do 18. do največ din 25.000*— plačljiva ob dovr-lenem 21. leto. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Vsak je svoje sreže kovat! V kratkem se prične 39. kolo Državne razredne loterije, ko bo zopet razdeljenih nič manj kot osem premij in 42.000 dobitkov v skupni vrednosti 65 milijonov dinarjev Prvo žrebanje bo 14. oktobra t. L Novo srečke so že dospele in se dobe v naši hiši sreče in glavni kolekturi bančni poslovalnici BEZJAK Dame! Obiščite novo otvorjeni zavod za lepoto in masažo Kozmetika I AHV** Masaža lili i i uLHI/ T i« lili i lil ni Mena Vezjak, Maribor, Gregorčičeva ul. 4 Individualna nega lepote. Važna za vsako ženo, posebno za žene v poklicu. v Mariboru, Gosposka ulica 25, tel. 20-97 Cela srečka stane din 200, polovica din 100 in četrtinka din 50. Bezjakove srečke so že marsikomu prinesle novo življensko srečo, kakor nam to kaže naslednja statistika nekaterih do sedaj izžrebanih premij in dobitkov: Premije: Dobitki: Din 2,008.000 srelka Stev. 68.326 1,002.000 „ „ 59 971 301.000 „ „ 83.526 200.000 34.210 M tf I« din din din din din din din din din din 100.000.- 100.000.- 100.000.- 100.000.- 100.000.- 100.000.- 80.000.- 60.000.- 50.000.- 50.000.- i» srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. srečka štev. i» •i »i 4.638 7.336 77.664 77.696 86.831 86.834 97.039 83.519 19.306 88.152 la ktntereil Izdala In urelnje Adolf J tl e n v Mariboru. — Tiska Lludska tiskarna, d. d. ? Mariboru, predstavltell Viktor Er len v Mariboru.