Letnik 2. _____________ t Maribor, nedelja|30. marca 1919. Štev. 72. Neodvisen političen list: Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4'50 mesečno, četrtletno K 13’50, polletno K 27—, celoletno K 54*— Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne ,Z/ datumom drugega dne. • K Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Opomin z meje. Jugoslovanska socialno-demokratič-na stranka je v našem narodnem predstavništvu stopila v opozicijo. Njeni pristaši so izstopili iz centralne vlade, kakor tudi iz vseh pokrajinskih vlad. Toda tudi Slovenska ljudska stranka se približuje opozicionalnernu stališču. Z nekako sumljivo simpatijo zagovarja ljubljansko glasilo Slovenske ljudske stranke opozicijo socialistov ter pripominja, da bo ta danes še' skromna opozicija rastla'. De bomo preiskovali vzrokov, ki so , privedli ti dve stranki v opozicijo. 6no pa smemo naglasiti. V Ljubljani menda veste, kako se moramo na naši severni meji boriti, da si jo ohranimo. Nemci, renegati in Italijani delajo pod eno odejo. Po mariborskem, po ptujskem okraju, po Koroškem razvijajo najhujšo agitacijo, da bi zapeljali naše slovensko ljudstvo v mreže Nemške Avstrije. Letalci dan za dnevom obiskujejo slovenske kraje ter osrečujejo naše prebivalstvo z letaki, v katerfh sramote našo državo, našo vlado. In če či- Berači. Gostilničar Peter, pretkana kočevska glava, se ni hotel zameriti nikomur, najmanj pa svojim gostom. K temu ga sicer ni navajal demokratizem, pač pa lastni dobiček. Gostilniški prostori so bili, kakor je večkrat sam zatrjeval, prav po nebeškem vzgledu urejeni. Nad vratmi gostilniških prostorov so se šopirili napisi: »Za deželane«, »Za delavce«, »Za gospodo«. On se je seveda najraje mudil v sobi »za gospodo«. Semkaj je zahajalo po večini samo cesarsko uradništvo in tega je' čislal Peter nad vse. Kako pa tudi ne? Saj so bili to vendar gospodje, da jih je bilo veselje pogledati. Krasno oblečeni, lepo rejeni in vživali so ugled, da se je čutil navaden človek srečnega, ako je mogel ž njimi malo bolj prijateljsko občevati. Peter jih je ljubil in jim postregel, kakor je najbolje vedel in znal. Imeli so pogrnjene mluze’ kf/.ere. 30 dičili vedno sveži šoplImamo-li lastno gospodarstvo?« Odgovarjam, da veliko solidnejše in boljše, kot Nemška Avstrija. Kdor ne verjame,' naj pogleda, kako žive ljudje v Gradcu in na Dunaju in kako pri nas. Tiste tovarne, ki jih našteva, bomo pokupili mi z našim denarjem, Nemška Avstiija pa naj kje kaj kupi.s svojimi vojnimi posojili ali pa s tistim papirjem, ki ga izdajajo banke, da celo že mesta, tako da kmalu noben. človek tega denarja sploh sprejeti ne bo mogel. Drugo vprašanje: »Ka'm naj prodajamo svoje pridelke: v Bebgrad, Zagreb?« Prvič bomo sami še dosti dolgo, v$e sami pojedli, kvečjemu kake odpadke bomo prodali Nemški Avstriji, pa še te le za suho zlato, pozneje bomo pa prodajali to (ja, kjer se bo bolje plačalo,, seveda ne za tak tramvaj-papir, kot ga ima Nemška Avstrija. Tretje vprašanje: »Zakaj so pa pri nas meje v Nemško Avstrijo zaprte?« nice ter pustili v svet strašnega, krvi in žrtev željnega zmaja. Planila je sestradana in divja zver med mirno množico in sestradala ter podivjala tudi njo. Peter je ostrmel, a ostrmeli so tudi njegovi gostje. Kaj Lo zdaj? Red je skočil s tira, ga bo li mogoče, še'kdaj spraviti v staro, smer? Peter je premišljeval vse to ni sklenil, da se lačni zmaj nikakor ne sme sititi na njegov račun. Niso se sitili njegovi gostje, čemu bi se sitil zmaj, ki je vdrl proti njegovi volji na plan? ’ Divjala je,pošast, morila in plenila vse na oktog ter se kopala v solzah nesrečnih žrtev, a- gospodje na cesarskem d.oru so se naslajali nad tem početjem v dobri veri, da jim ‘ne zmanjka vrvi, na kateri so imeli privezano to ostudno pošast. Dolgo se niso navžili te šale in zabave, pošast pa se je redila in postajala grozovitejša in drznejša dan za dnem. Gostilničar Peter ni hotel ostati za njo, sledil je njenim lastnostim, dasiravno je bila 1 ena gnusnejša od druge. Gostje so jih morali radi ali neradi občutiti in vpoštevati. Soba „za .gospodo1' se je jela najpreje prazniti, kajti računi niso šli skupaj. Uradniški, j stan, nekdaj čislan in spoštovan, postal je stan siromakov, stan beračev, Veliko je bilo trp- Odgovor: Samo zato, da Nemška Avstrija .gleda, kako mi dobro živimo in da vsem Orni-gom kruli po želodcu, potem zato, da bodojnaši ljudje sami še vedno bolj dobro živeli in pa zato, ker bomo kmalu nemškoavstrijski denar skoz okna metali, ker ne bo nič vreden. Naši ljudje, ki so bili doslej viničarji in hlapci pri nemških tarjib, bodo postali gospodarji, dosedanji trgoyci, uradniki in inženirji, ki so bili pa pri nas kot nemškutarji izgnani, bodo postali pa šribarji, če jih bo kdo rabil. Kapito, g. Ornig? Četrto vprašanje: »Ali mislite, da državj SHS ne bodemo plačevali davščine?« Odgovor: Mi bomo vsi tako bogati, da bomo tisti mali davek igraje in brez obotavljanja plačevali, ker naša država ne bo imela veliko potreb in ker bomo imeli bogate zaveznike, Ame-rikance) Francoze in Angleže. Bog nas varujv pa pred davkom v Nemški Avstriji! Ali še zdaj ne veste vi graški in štajereijanski nemškutarji, da ste bili v vojski tepeni in' da kdor je tepen, je te Vidno »gor« plačal? Ali nič ne veste, zakaj pri vas bolševiki zažigajo mestna in kmečka posestva in da- imate vi več judovskih ministrov, ki jih morate plačevati, kot je pri nas vseh okrajnih glavarjev skupaj ? Ati mislite, da smo še vedno tako neumni, kot takrat, ko še nismo smeli brati svojih Časopisov in smo vse verjeli Ortiigu itd? O zdaj vemo, kaj se godi po svetu in ne hodijo zastonj k nam beračit vaši bogati nemški Avstrijci. K zadnjemu: Le ostanite vi še naprej Štajerci, ne hodite k nam beračit, to se ne spodobi za inženerje itd., naj vas le redi Nemška Avstrija, ki je tako bogata, nas pa lepo pustite v miru, ker smo sami kmetje. In Srbi -so tudi vsi samo kmetje, zato bomo pa »kiip držali« proti vsem izgnanim pekom, inženerjm in drugi taki gospodi. — Zbogom, gospod Ornig! — Slovenski kmet iz marenberškega okraja. n Političen pregled. O Nemške nasilnosti na Koroške/m LDU. Ljubija., a, 28. marca. Uradno poročajo: V Grebinju na Koroškefo je Sed ij okoli 30 mož nemško-avstrijskega vojaštva, častnikov pa je 8^-10. Štacijski poveljnik pa je stotnik Skalka. V Foncensdorfu je tudi majhna posadka kakih 20 mož, ki spadajo pod Grebinj. V Vograh je 80—100 vojakov. Med nemškimi vojaki je taka nediscipliniranost, da so pretepi na dnevnem'redu. Sredi februvarija t. 1. so nemške ljenje tega stanu, kajti bilo ni le telesno, marveč tudi duševno. Okrogla in zdrava telesa, odeta v krasna, po vseh predpisih umerjena oblačila, postala so mršava in bleda ogrodja, zavita v zguljene in neokusne krpe. Pravičen je bil toraj nadoficijal Žane, ko je prelepil vratni napis „za gospodo11 z napisom „za berače1*. Niti krčmar Peter ni ugovarjal temu početju, kajti on že davno ni več rad občeval s siromašilo gospodo, temveč se je raje ukvarjal v sobi „za deželane". Vedel je pač, kje ima iskati in kje najlažje pride do večjega dobička. Kaj bi uradništvo? Vojna pošast ga je oropala vsega ugleda in dostojanstva. S smešnimi starimi dohodki nikakor ni moglo več obiskovati Petra iu njegove sobe „za gospodo1. Redkokdaj je zašel še kdo starih znancev 'gosposke sobe v Petrovo gostilno in ako je že prišel, sedel je k delavski mizi ali pa ostal v sobi „za deželane". Izginil je duh. poveličevanja in oboževanja. Uradnik se je sramoval svojega stanu in če je le mogel se je pomešal med delavce, kojih poklic je •črez noč /prekosil uradniškega. Strupen in krvoločen zmaj pa je divjal' dalje. Zmanjkalo je krotilne vrvi in postal je svo.boden, prost v svojem strašnem početju. Trepetati in tiesti se, je zače'a gospoda cesar- tolpe naposled začele pretepati svoje lastne oficirje. Neki nadporočnik in praporščak sta bila ranjena. Naše slovensko prebivalstvo SO Nemci internirali in ni smelo iz hiše. Še le kasneje so jim dovolili, da se smejo prosto gibati Vendar se pa iz Grebinja ne sme nihče odstraniti. Na »Nar. domu« so imeli napisano : »Naznanja se, da so Nar. dom zasedli republikanci in da začasno nima nihče pravice upravljati poslopja. Duhovniki \PfafTen) nimajo do poslopja niti do .ene opeke nobene pravice več.« Nato je dala ojjčina še nastopno objavo nalepiti: »Na znanj.i se, da je na povelje štac. poveljništva vstop v to poslopje vsem, ki ne stanujejo notri, prepovedan.« — Ko je bila ameriška komisija v Grebinju, so dali Nemci poprej razglasiti, da bo vsak Slovenec, ako bi skušal 'priti v dotiko s to misijo, takoj; interniran, ln faktično So nato več oseb aretirali. Naš poslanik v Washingtonu. LDU Beograd, 26 maica. (JDU.) Iz VVastingtona poročajo z dne 8. marca: Pomočnik državnega tajnika za zunanje posle Zedinjenih držav severoameriških je predsedniku Wilsoml v Washingtonu predstavil novoimenovanega poslanika kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Washingtonu, dr. Slavka Gruiča. Poslanik je izjavil, da je srečen, ker stopa v redne zveze z ameriško vlado v času, ko slavijo zavezniki zmago in je izvršeno ujedinjenje naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dr. Gruič je sporočil globoko zahvalo svoje vlad^ za gmotno in moralno pomoč ameriške vlade in za priznanje našei kraljevine. ;— Predsednik Wilson je pozdravil dr. Gruiča kot prvega predstavitelja nove dobe, ki je nastopila v kraljevini S^bov, Hrvatov in Slovencev. Poudarjal je, da ni v tej vojni noben narod pretrpel toliko nadlog in se odlikoval, s tako hrabrostjo, kakor Srbi. Predsednik je pripomnil, da so po zmagi nastale nove težkoče in nove nalo&e, ki jih je treba m-emagati in rešiti v duhu svobode in humanitete Wilson je končno naprosil poslanika, naj izrazi Njegovemu Veličanstvu kralju Petru in Njegovemu Visočanstvu regentu Aleksandru občudovanje ameriškega naroda, kakor tudi njegovo ne-omahljivo zvestobo Reka jugoslovanska. Belgrad, 28.marca. V poslanske kroge je došla iz Pariza vest, da je mirovna konferenca rešila vprašanje Reke v tem smislu, da pripade kraljevini SHS. Revolucijonarno gibanje v Italiji. Republikanske tendence. Za takojšni sporazum z Jugoslovani. LDU. Curih, 28. marca. (ČTU). Od italijanske meječe javlja: Vesti o razširjanju revoliicijonarnega gibanja v Italiji se potrjujejo. Po sklepu milanske konference socijalistične stranke se je po vsej Italiji pričela živahna agitacija izrazito revolucijonar-.nega značaja in z republikanskimi tendencami. Boljševiški preobrat na Ogrskem, o katerem smejo listi vsled še vedno stroge skega dvora, vila zlobne svoje roke, klicala po pomoči, a bilo je prepozno. Pošast je rohnela dalje, klala in morila ter izpodkopovala tla svoje ječe, svoje neodvisnosti. Peter je bogatel, dasiravno so se bliščali že na vseh gostilniških prostorih napisi „za berače '. Ljudstvo je poslalo trezna. Videlo je pretečo nevarnost, spoznalo pogu6o, v katero jo drvi nenasitna pošast. Padli so stari napisi, zginili stanovski naslovi, roka se je bližala roki, srce se je nagibalo k srcu. Uradnik —-berač se je nagnil k delavcu — beraču. Vela roka se je oklenila žuljave desnice, suhe in odrevenele ustnice so šepetale: »Bratje smo, sinovi in hčeie matere zemlje! Vsi smo delavci, ni razlike med nami! Siromakj smo, izmozgani in izžeti beračil Združimo se, pomagajmo si samil Prosimo zahtevajmo, udarimo l ‘ Srce je govorilo, sila narekovala. Peter pa je oblastno štopal med svojimi gosti — berači. Ni se mudil ne pri enem ne pri drugem, kajti imel je dosti, potreboval ni ne enega ne drugega. Kruta vojna pošast, nasičena in napojena, postala je lena in legla je brezobzirno na krvavo zemljo, kjer naj bi se zidali novi državni domovi. Cilj je bil dosežen. Vse uničeno, poru- cenzure zelo malo poročati, je- naredil na proletarijat kar najglobokejši vtis. V Milan in v Florenco so se sklicali novi kongresi socialistov in anarhistov. Slabi gospodarski položaj, omejitve v obratih, povzročene po pomanjkanju premoga, in vedno večja brezposelnost razširjajo revolucijonarno gibanje. V Rimu so bili prejšnji teden izgredi brezposelnih, ki so demonstrirali proti vladi. Skupino demonstrantov, ki je nosila rdečo zastavo z napisom za boljševizem, so kar.a-binerji obkolili in aretirali več demonstrantov. Pri poizkusih množice, da bi osvobodili aretirance, je prišlo do krvavih spopadov. Ena oseba je mrtva, ranjenih je več. V severni Italiji prihaja položaj tako kritičen, da namerava vlada pritegniti angleške čete za vzdrževanje reda. Deloma zaplenjena notica »Avantija«, ki naznanja prihod angleške, vojaške transportne . ladje v severo-italijansko luko, potrjuje ta namen vlade. V tako kritičnem položaju je umljivo risanje italijanskih listov, ki zahtevajo takojšni sklep miru in hiter sporazum z Jugoslovani. b: Dnevne novice. —n _□ Oddaja služb,' trafik in ustanov za invalide ali svojce padlih. Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani opozarja, da je razpisanih več služb, trafik in ustanov za invalide in svojce padlih in pogrešanih vojakov. Pojasnila daje »Državna posredovalnica za delo v Ljubljani, oddelek, za invalide « Nove odredbe za potovanja. Uradni list »Narodne novine« priobčuje nastopni razglas: Odreja se uvedba potnih izkaznic za notranji promet na teritoriju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsak potnik mora imeti potno izkaznico, izdano od pristojne krajevne oblasti, če se, napoti iz kraja svojega stanovanja. Nobenih dovoljeni za potovanja žez mejo, Uradno poročajo: Ker so se v Nemški Avstriji in na Mažarskem pojavili neredi in je potovanje nevarno, se do preklica ne bodo izdajala nikaka dovoljenja za potovanje črez mejo. Promet preko Špilja je Nemška Avstrija ukinila. Usoda naših ujetnikov v Italiji. — 45 Jugoslovanov na povratku. V sreMo 26. t. m. se*je skozi Maribor vozilo na povratku iz’ italjanskega uj< tniŠ.va, 45 Jugoslovanov, vojaških zdravnikov, medicmcev vojaških duhovnikov. Izmed povratnikov je 12 Slovencev, ostali so Hrvati in. Srhj. Med Slovenci se nahaja tudi vojaški župnik Škrjanec, našega 17. peš.iolka. G. župnik je bil tako prijazen in je mimogrede našemu uredniku podal sledeče kratke podatke: Prihajamo iz Ottoiano pod Vezuvom. Smo že neprestano 3 tedne na potu. Vozili smo se skozi Švico, Tirol:ko in Koroško. Na postaji Schvvarzah pri Pongavi smo srečali vlak, v ka- šeno, razdejano! Uničena zemlja, uničeno življenje, zrušena oblast, razdejani zakoni in postave. Stanovi so se zbližali, oklenila jih je vez medsebojne potrebe. Berač eden, berač drugi. Podali so si roke, stopili v vrsto, trkali na okamenela srca, prosili, Zahtevali, a zaman je bil ves njih trud, vse njih prizadevanje! In udarila je sila obupanih in izstradanih beračev; bila pa je hujša od vojne pošasti; kajti vodilo jo je geslo: živeti ali umreti. — Padla je ta sila po gospodi, ki si je privoščila zabavo vojnega zmaja, in jo strla ter zmlela v prah. Udarila je Petra in uničila ter'razkosala njegovo imetje in premoženje, ukradeno iz beračjih malh. Rušila je griče, zasipala doline ter odpirala oči padlim mogotcem, ki niso hoteli pravočasno vpoštevati in poslušati opravičene prošnje in zahteve izstradanih, zmučenih'"beračev. Prepozno je bilo spoznanje 1 Sila je drvela po strmini in ni je bilo mogoče ustaviti. Ona plodovita, misel, ona sama pametna odredba in berači bi bili potolaženi, sila bi ne izbruhnila na dan. Tako pa so berači segli po skrajnem, popolnoma pravičnem sredstvu in svet je. postal demokratičen, postal je dom ljubezni, enakosti in bratstva, postal je vrt— beračev. terem se je nahajal bivši cesar Karol v spremstvu angleških častnikov, na potu v Švico Včeraj smo dospeli v Beljak, kjer smo bili proti našemu pričakovanju ljubeznjivo sprejeti. Beljačani so očividno iskali naših simpatij. Nismo pa smeli naprej preko Trbiža, ampak so nas poslali čez Bruck, Gradec in tu skozi. Gospod župnik živahno opisuje velik preobrat v vedenju Italijanov napram Jugoslovanom. O ■ koncu vojne, pravi K župnik, se je naš p> lk u ul, še dnlje prelivati kri za tuje interese. Tedaj smo postali drugi zavezniki Italijanov. Odvedli so naš polk v Irident, od tam v Rivo na Gardsko jezero, kjer se nam je prav dobro godilo. Dobili smo po* t ^elje, da se odpeljemo v notranjščino Italije na po],u smo se čutili svobodne Lahi so nas obkladali z vsemi častmi in ljubeznjivoštmi. Ko pa smo dospeli v Pishiero, smo doživeli velik prevrat. Sprejeli so nas že kot sovražnike razne ili nas, in nas ločili od moštva. Postopali so z nami čim dalje brezobzirneje Hr na draga — 6 lir od častnika — na Sveli dan so nam r ali konjsko meso Na naše pritožbe so nam od-gouuili, da tu li Avstrijci tako ravnajo z ujetimi askiim častniki, Nič ni pomagalo, da sipo jim 0 jz odločno zavrnili. Nas so nastanili v nekem st,nem giadu, moštv' je ležalo pod šotori. VeKd s.ju iraiie, neugodnega vremena jih je mnogo "o t. o ut na tisoče in tisoče umrlo Umirali so rini '* ®otorb ker je bilo samo gotovo število o oceno za oskrbo v bolnice Postopanje z nami vsemi je bilo strogo, dostikrat brezobzirno' so-vtazno. Ako se naši uje.tniki tekom dveh mesecev ne povrnejo, tedaj se je .bati, da jih bo ^ploh malo svojo do novino videlo V Italiji se nahaja ■>e okoli 500.000 ujetnikov, med njimi 100 000 Jugoslovanov, od našega pOlka približno še 1500 m°ž, v taborišču pod Vezuvom smo pustili še Nizo 180 naših častnikov. Ko je prišlo povelje za povratek za nas, so Lahi ■ najpreje izpustili Nemce in Madžare, potem smo še le prišli mi nav vrsto. Gospod župnik je tudi omenil nadpo-focnika dr. Pivkota, ki jih je prišel po naročilu 1 Mtjauskega vojnega vodstva obiskat Naši bi , ’!,radi pristopili v jugoslovansko legijo, toda a Jani so se naenkrat premislili, ostati smo “o«!' »jeti sužnji. Zanimivosti iz Beograda. Prebivalstvo je na Srbskem vobče zelo prijazno in nenavadno postrež|jivo. Posebno so naklonjeni Slovencem, katerim s(V tudi po dialektu mnogo bližji kakor Hrvatom. Če iščeš kako ulico ali hišo in vprašaš kogarkoli na cesti, te kratkomalo spremlja v do-ttciro bližino. Življenje po mestu je nenavadno živo, zlasti proti večeru. Avtomobilski promet je velikomestni. Na avtomobilih pa nimajo piščalk, temveč majhne priprave, s katerimi posnemajo vse mogoče divje zverine : volka, hripavega konja, kašljajočega vola, osla itd. Na vsakem večjem križišču cest sedijo dečki, ki snažijo za 2 K cipele (č revi j e). Kamorkoli stopiš, povsod ti kričijo kolporterji novin nasproti. Po kavarnah ali gostilnah ni listov, zato pa ti jih ponujajo za 20 para#= 50 v na vseh koncih in krajih dečki ali pa invalidi. Zanimivo je tudi, da ni v nobeni gostilni in ne v kavarni nobenih natakaric. Srbsko dekle ne gre služit. Vsaka srbska rodbina na deželi ima svoje posestvo, ki lahko preredi njene člane, če so marljivi. Na svojih posestvih so Srbi lastni, neodvisni gospodarji in ne pošiljajo deklet v mesta služit,. Mariborske demonstracije 27. I. 1919 Tisti sipvenski dijak ki je trii pri demonstraciji 27. I. 1919 na vogalu Grajske in Gospodske ulice t. j. pred sedanjim hotelom »Union« od demonstrantov pretepen, da mu je tekla kri iz ust in nosa, in katerega je neki iz sprevoda stopivši civilist na prsih zgrabil, naj se takoj zglasi pri policijskem komisarijatu v Mariboru. Odpuščani uradnik. Ivan Bernkopf, f*adoficijal pri mestnem knjigovodstvu je radi zanemarjanja urada, odpuščen iz službe. ■> Koncert v našem edinem slovenskem hotelu. Žalostno dejstvo je, da naši mariborski Slovenci obiskujejo koncerte po raznih nemških kavarnah in restavracijah ter z denarjem podpirajo pritepene nemške godce. Temu se je zdaj odpomoglo. Danes zvečer prične koncertirati v našem slovenskem hotelu »Unitm« prvovrstna umetniška salonska kapela, ki bo vsak večer igrala od 6.-9. ure. Pobiralo se ne bo, kakor to delajo drugje. Pričakujemo, da bo slovensko občinstvo po-sečalo le ta koncert. Črhi Jurjevci! Ne pozabite na današnji sestanek ob 10. dop. v gostišču »Union« (Tratnik). , ‘ Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov je izšla v samozaložbi pisatelja Matije Pirc, profesorja v Mariboru. Cena 1 K, po pošti K 1‘20. Knjižica podaja na 94 straneh kratek in plastičen pregled zgodovine Jugoslovanov od najstarejših časov pa do današnjega dne, je tiskana na dobrem papirju in ima lično obliko. Ob ujedinjenju SHS je vsakemu Slovencu potrebno, da pozna vsaj v glavnih potezah zgodovino troimenskega naroda; zato knjižico prav toplo priporočamo. Dobi še jo v vseh knjigarnah in pri samozaložniku. Pri naročbi posameznih iztisov naj se vpošlje denar pod naslovom Matija Pirc, profesor v Mariboru, obenem z naročbo. Trgovski tečaj. Člani slovenskega trgovskega in obrtnega društva v Mariboru in drugi, ki so se priglasili pri društvenem odboru, da bi radi obiskovali omenjeni ^efaj, naj pridejo zanesljivo v nedeljo, 30 t. m točno ob osmih zjutraj na državno inoško učiteljišče (pritljičje). Vsakdo naj prinese s seboj svinčnik. Vhod iz Lutrove ulice. Te,čaj za začetnike prične začetkom aprila. Prijave do konca marca v trgovini Weixl (Glavni trg) ali v Cirilovi tiskarni. Krožku mestnih uslužbencev v Mariboru so darovali: Pavlšek Vladimir 40 K, Weixl Vilko, Weixl Ivanka, Bidouc V. po 20 K, Podružnica ljub. kred. banke, Ivanuš A., Horvat Franjo, Veršič Franjo, Vertnik A., Šmid A., 'Tratnik Ciril po 10 K in Skale Florijan 5 K. Iskrena ^hvala! Posnemajte! Stavka nemškili železničarjev končana. Danes ponoči so v Nemški Avstriji železničarji prenehali stavkati. Promet z našo državo pa vlada dosedaj še ni dovolila. Umorjen policijski agent. V petek po poldne je Ivan Gajšek, ki je imel znano afero s tukajšnjim trgovcem Sario, ustrelil v St. Juriju ob j. žel.' celjskega polic, agenta Ribariča, ki ga je zasledoval, ter ga smrtno-nevarno ranil. Ribarič je kmalu na to umrl. Podrobnejše poročilo priobčimo. Prijet slepar. Policija je aretirala josipa Loschnigga iz Zg. Pobrežja št. 22. Osleparil je trgovca Maksimilijana Schlesingerja,* ki mu je dal 350 kron za sol in vagon krompirja. Ta krompir je Losclmigg prodal za 10.822 kron. S tem denarjem se je Loschnigg lahkomiselno zabaval. Včeraj se je peljal s kočijo v spremstvu godcev v Radvanje v gostilno Laufer. Kmalu na to ga je prijela roka pravice. Dvojno in amerikansko knjigovodstvo. Na Legatovem zasebnem učilišču v Mariboru se prične 1. aprila 1919 oblastveno dovoljen tečaj za dvojno in amerikansko knjigovodstvo. Poučeval bo.zato, izvrstno usposobljen učitelj. Natančnejša pojasnila v učilišču Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 17, I. V- H .... Dopis >s vjituc nviijoftju m uiuym kupčij v Nemško Avstrijo služi toliko v pojasnilo, da se s temi kupčijami nepeča sam g. li l=*:3K£Si!=l ISSSto 1351 Reibensehuh star. marveč njegov sin. Po očetovepi zatrdilu, oče teh kupčij sam ne odobrava. Žalostjo pa je, da sta tako oče kot sin še danes nagnjena bolj. na nemško stran in se veselita, če Pobrežje ne pride pod Jugoslavijo. Pa bo prišlo tudi brez gg. Reibenschuhov. Porotno sodišče. Umor poročnika Vidmajerja. Maribor, dne 29. marca. Na zatožni klopi sedi Rudolf Štrukelj, rojen leta 1895 v Spod. Dravogradu, železničarski delavec istotam. Državni pravdnik ga obtožuje: Rudolf Štrukelj je dne 26. januarja pri Meži zoper Hugona Vidmajerja v namenu ga usmrtiti, s tem, da ga je sunil z nožem v trebuh, tako ravnal, da je iz tega smrt H. Vidmajerja nastopila. S tem je zakrivil hudodelstvo umora. V Razlogi: Hugon Vidmajer je služil kot poročnik pri topničarjih v Spod. Dravogradu Radi njegovega odločno narodnega prepričanja in uradnih poslov, ki jih je moral izvrševati, kakor so na primer rekvizicije, so ga okoličanski Nemci Spod. Dravograda že dolgo hudo sovražili. To je vedel tudi sam in opetovano se je izrazil, da se ne čuti varnega ter da se ponoči ne upa nikamor iti, ne da bi imel v roki pripravljen samokres. Dne 26. prosinca se je Vidmajer pripeljal z večjo družbo v gostilno Sitar v Meži pri Spod. Dravogradu, kjer seje že nahajala večja nemška družba. Vidmajer je pustil svoj dvovprežni voz pred gostilno, voz je nadzoroval poročnikov kočijaž, poddesetnik Anton Demant. V gostilni se je prepevalo. Vidmajer je poklical svojega kočijaža v gostilno na okrepčilo^V tem času ko je bil zunaj voz brez nadzorstva, je šel Štrukelj, ki je bil tudi v gostilni tam mimo voza. Štrukelj se je vse") na voz in se odpe'j d v sosednjo vas Črneče. Pri Sitarju so kmalo zapazili, da je voz zginil. Vidmajer je kočijažu ukazal, naj gre voz iskat. To je kočijaž tudi storil. V -gozdu blizo Mež je srečal na vozu sedečega Štruklja, ki se je vračal že nazaj, ker je našel gostilno, kamor je hotel iti, že zaprto, Kočjaž Demant je skočil na voz, odvzel je Štruklju vajeti in ga prijel za prsi, da ne bi utekel. Tako sta se nekaj časa peljala v smeri proti Mežam dalje. V tem pa ju je srečal poročnik Vidmajer, ki je za Demantom bil zapustil gostilno, da tudi on voz išče. Poročnik je zaklical ,,Halt !*‘ in oddal iz samokresa strelov zrak. Nato je velel Demantu, da spravi Štruklja iz voza, kar je tudi storil. Štrukelj je na to, ko je bil na tleh, zaklical: - „Kaj ma ta oficir z menoj opraviti'* in je šel proti poročniku. V istem trenotku je-oddal poročnik, ko je bil oaJaljen od Štruklja kakih 10 korakov, še en strel, nakar je Štrukelj 'padel. Ko je Štrukelj ležal na tleh, pristopi k njemu poročnik in je oddal tretji strel. Takoj pa je zaklical: „Demant pomagaj mi, jaz sem ranjen 1“ nakar je padel po tleh. Demant je skočil raz voz in naložil ranjenega poročnika na voz ter ga zapeljal do gostilne Sitar, kjer ga je oddal zdravniku. Vidmajer je zadobil potom sunka z nožem v trebuh poldrugi cm dolgo in 1 cm široko rano. Vsled te rane je Vidmajer drugi dan umrl. O nadaljnem poteku te zanimive, mestoma tudi zelo razburljive razprave, poročamo pri-> hodnjič. Današnja obravnava se je preložila na predlog zagovornika dr. Rapoca v svrho zaslišanja nadaljnih prič ter zdravniških ieve-dencev. Med mnogobrojnim občinstvom kot poslušalcem smo opazili tudi g. geherala Maistra v spremstvu adjutanta nadporoč. g. Cigoja. Podružnice Ljubljanske kreditne banke ¥ Mariboru Delniška glavnica 15,000.000 K M CENTRALA V LJUBLJANO _ . . .. . . „ .... , .... Rezervni iondi nad 4,000.000 K Poslovalnica avstrijske razredne loterije jwr Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Cejju. Sprejema, vloge r.a knjižice, tekoči in žiro-račun proti najugodnejšeJnu obresto- Izdaja čeke, nakaznice in akreditive. (§5) vanju. Rentni davtk plača banka sam . Kupuie in nrodaia devize, valute, vrednostne nanirie itd., eskontira menice, de- Daje trgovske kredite pod ugodnimi" pogoji in predujme na .vrednostne.papirje m blago. Mariborska ' podružnica društva štajerskih Esperantistov. Hov tečaj iza začetnike iz svetovnega pomožnega jezika »Esperanto" se v kratkem otvori. Pojasnila daje do 7. aprila 1919 načelnik dr. Haas, Sodnijska ulica 14. ‘Podpisana sta 19. marca otvorila gostilno v Laiteršpergu $1» 325 Točila bosta dobra, naravna vina ter postregla s toplimi in mrzlimi jedili. Priporočata se za obilen obisk K, ‘v. Neubauer. Pisalni stroj se kupi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na anončno ekspedicijo Ali Mateltf, Ljubljana, Kongresni trg 3 I. RAZGLAS. V smislu § 69 občinskega reda za mesto Maribor se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za 1. 1919 in sicer: 1. mestnega zaklada 2. tujih v upravi mestne občine se nahajajočih zakladih in 3. ustanovnega zaklada že sestavljeni in da bodo javno razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirnajst dni — od 1. aprila do 14. aprila 1919' — občanom v pogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih. / \ il magistrat Marmor, dne l m 19. Vladni komisar: Dr. Pfeifer, 1. t. L Mariborski hioskop TegetthotSova cesta. V soboto, nedeljo, ponde-Ijek in torek . popolnoma nov spored! V sredo nova serija slik. Predstave se vrše vsaki dan ob 6. in 8. uri, v nedeljah in praznikih ob ’/.i3., 4., 6. in 8. uri zvečer Sveže bučno olje liter po 34 K, surova zrnata kava ter izvrstno pralno milo, se dobiva v vsaki množini v 3—3 trgovini Felber pod novim mostom. I. in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje perila barva cisti vedno vsakovrstno blago obleke SMS**" mA*A vsakovrstno perilo, jSPlCBtS po katero pošlje brezplačno na dom ovrat-* Mirna begunska družina išče v slovenskem delu Štajerske zračno, meblirano stanovanje, obstoječe iz kuhinje in 1 sobe in sicer za 1. ali 15. april. Ponudbe na upravništvo lista pod »Stanovanje 15«. Jahalni škornji častniški, -elegantni, dobro predvojno delo, kakor častniška surka (Pelzsacco) je na prodaj v Gosposki ulici št. 40, II. nadstropje, vrata 5. , 2—2 *r svetlolika nike, zapestnice, srajce. Jos. Reich Ljubljana Tovarna: Poljanski nasip Štev. 4 Podružnica: Šelenburgova ul. št. 3 Poštna naročila se točno izvršujejo. 1 -ni—ngiiaigii= Semena vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega- m) vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni H. Berdajs, Maribor ob Or. Sofijin trg [©j [Sm Šm- ite f©) M M Čevlji po K 21-50 z usnjatimi in lesenimi podplati se dobe, dokler je še kaj zaloge v skladišču tovarnej 6-1 P Eter KO z,a & Ko., Ljubljana in sicer: otroški,- št. 25 do 28 po K 21*50 bb dekliški, št. 29 do 35 pfl K 27*— ženski, „ 36. „ 42 „ K 36*— as moški, „ 40 „ 46 „ K 40*50 Prekupci dobe popust. Priporoča se osebni nakup. 8 M M M • M M M m n 8 m HOTEL !N R F ^ T A V R A C I. i A Rrvi in edin* *'owenski hotel‘1res,av' 1 1 w 1 L“ *- 111 i ' O I M V i \ n u i o m racija. 40 tujskih sob, nanovo opremljena re- stavracija, klubova soba.z glasovirjem. .UNION it Maribor (preje »Erzherzog Johann") Priznano najboljša domača kuhinja, prvovrstna vina in vsak dan sveže pivo. Za obisk se priporočata C. in R. Tratnik. % % I <7/ V« Izdaja: Tiskovna zadrug«. Odgovorni urednik Fr. Voglar. Tiskarna • Karl Rabftsch v Maribor«,