»GLAS« v vsako gorenjsko hišo! Naročite »GLAS«, da boste lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. Do danes 670 novih naročnikov! LETO XVIH. — številka 13 Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Je-•eafcc, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja Časopisno podjetja »Gorenjski tisk« — Glavni In odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE L J U D S T KRANJ, sobota, 12. 2. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L Januarja 1958 kot poltednlk. Od I. januaija 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO » PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE JESENICE Jesenice bodo dobro pripravljene « V ponedeljek bodo pričeli prodajati vstopnice odprt novi most čez Savo 26. februarja smo pričakovali, vendar bo morda motil le zunanji videz. Obiskali smo predsednika pododbora za organizacijo svetovne*« prvenstva v hokeju na ledu v C skupini predsednika skupščine občine Jesenice, Ludvika Slamnika in ga vprašali kako je s pripravami za prvenstvo. Pred nekaj meseci smo bili Se vsi prepričani, da vam bo delala največ preglavic prav | komunalna ureditev Jesenic. Vedel sem, da lahko rečem, j da je to problem, ki bo najbolje resen. Most čez Savo s podvozom, ki bo odprt 26. ■ februarja, bo rešil precej vprašanj. Omogočil bo hiter J *»top iz središča do drsali- j afa. Zaradi tega bo mogoče \ parkirati v samem centru. Ob Igriiču Je urejeno parkirišče za 901 osebnih avtomobilov, v neposredni bližini pa jih lahko parkira še 200. Prav t« dni urejajo novo razsvetljavo tako, da bo v tem pogledu res vse dobro priprav- Precej težav je bilo z ureditvijo samega drsališča. Ali nam lahko poveste, kaj menite o novih tribunah? Tribune lahko sedaj sprejmejo 7.000 gledalcev. Ne bodo izgledale sicer tako, kot r ; Največja izbira { • OBLOG ZA POD iz plastike in preproge • ZAVES Iz dlolena, tre vira hi brokata • TAPET vseh vrst in • 2ALUZIJ Iz blaga, plastike ln kovine \ NEDELKO I Celovec, i i. Maistrasse 11 tel. i 38-87 SLAMNIK Ob 50"; razprodaji popusta! 20— Se J priporočamo! Končno-novi direktor Po večkratnih razpisih in dvakratnem glasovanju, je podjetje Iskra končno le dobilo novega generalnega direktorja. Z enim vzdržanim glasom, je delavski svet imenoval na to delovno mesto Vla-dimirja Logarja. Novi generalni direktor je vsestransko razgledan strokovnjak in ga Gorenjci dobro poznamo, saj je razen drugih odgovornih funkcij, nekaj časa opravljal tudi posle podpredsednika bivšega kranjske ga okrajnega ljudskega odbora. Manjkajo stvari, ki ne bodo dosti vplivale na počutje gledalcev (garderobe, centralna kurjava, itd.), če bo lepo vreme, bodo čez teden dni narejene tudi garderobe pod tribuno. Kompresorji so že montirani In bo prva njihova preizkušnja v sredini prihodnjega tedna. Stroj za gla-(Nadaljevanje na 16. strani) Klub kranjskih študentov vabi na akademski ples ki bo v soboto, 12. februarja 1966 v dvorani JLA Kranj. Vstopnice z rezervacijo dobite pri Kompasu v Kranju. »H M ■ i 1 m m tU m Turizem na kmetih V Tržiču so sklenili, da bodo pripravili ustrezno gradivo in čimprej sklicali posebno posvetovanje o možnostih razvoja turizma po osamljenih gorskih kmetijah. V teh pripravah in na posvetovanju naj bi sodelovali člani sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, turistični delavci, predstavniki banke in drugI. To so sklenili na zadnji seji občinske skupščine, ko so govorili o opuščanju kmetijske dejavnosti na posameznih odročnih višinskih kmetijah, ki pa so po svoji legi, podnebju in drugih prirodnih pogojih zelo privlačne za človeka iz mesta ln tovarne. Hkrati bi to pomenilo nove vire dohodkov za mnoge ljudi v teh krajih. Taka usmeritev na turistično dejavnost po osamljenih gorskih kmetijah, kot so ugotavljali na seji, je marsikje v svetu že zelo razvita. Tudi pri nas, na pobočjih Savinjske ln Logarske doline se že to uveljavlja. Zamisel Je vsekakor pohvalna ln zanimiva. Hkrati pa tudi obetajoča, kajti ne le na območju tržiške občine, marveč domala po vsej Gorenjski imamo zelo ugodne pogoje za to. Seveda pa je od zamisli do uresničitve še dolga in ne ravno lahka pot. — K. M. Svetozar Vukmanović v »Peko« Tržič, 11. februarja — Danes je obiskal tovarno Peko v Tržiču predsednik Centralnega sveta zve- Pravičen zaključek gradbene afere na Godešiču Precej hrupa je vzbudila v Skot j i Loki in okolici črna gradnja dveh stanovanjskih hiš na Godešiču. Zadeva sama po sebi sicer niti ne bi bila tako zanimiva, če se vanjo ne bi povsem neupravičeno vmešal tudi sekretariat Združenja borcev v škof j i Loki. Ker sta bila graditelja Pavle Porenta ln Jože Oman spričo take podpore bolj ko-rajžna, sta kljub vsem prepovedan začela graditi. Pri- stala nista niti na to, da bi jima skupščina preskrbela gradbeno dovoljenje v zazidalnem okolišu. Te dni smo zvedeli, da je zadeva dozorela tako daleč, da bodo obe hiši (kolikor sta pač zgrajeni) podrli. Zanimivo je, da sta lastnika trmasto odbila celo velikodušno ponudbo skupščine, da bo podiranje opravila na svoje stroške, čeprav bi ga pravzaprav morala plačati sama. ze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanović-Tempo. Z njim sta bila tudi predsednik in podpredsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Franc Popit in Andrej Verbič. V pogovoru s predstavniki podjetja se je tovariš Tempo zlasti zanimal za produktivnost, izvoz in za delovanje novih gospodarskih ukrepov ter ugotavljal, da nekatere ustaljene metode dela službe družbenega knjigovodstva in bank še vedno zavirajo svobodnejše uveljavljanje samoupravnega sistema v novih pogojih. Svetozar Vukmanović-Tempo v pogovoru s predstavniki tržiške tovarne »Peko« ODDAJA GOZDOV PRED OBČINSKO SKUPŠČINO TRŽIČ ŠELE DRUGIČ-IZGLASOVANO Razprava o »krivici«, ki je ni — Odborniki premalo seznanjeni z vsebino zakona o gozdovih »Zakaj niste že v začetku povedali kaj je bistvo odloka in pojasnili naloge skupščine,« je dejal eden izmed odbornikov. — Razprava, ki je trajala tri ure, odklonitev odloka pri prvem glasovanju in vsebina razprave ni izražala nasprotna stališča, kar je normalno, marveč je dokazovala nepoznavanje dejstev. To je bilo na seji obeh zborov skupščine občine Tržič, v ponedeljek, ko so odločali o oddaji gozdov v upravljanje ustreznemu organu na tem gozdno gospodarskem območju. Kot gradivo za to razpravo so odborniki imeli le osnutek odloka s skopo obrazložitvijo. Pogovori s kmetovalci pa, ki so bili precej po terenu, niso zajeli velikega števila zainteresiranih. Tako so prišli odborniki na sejo pomanjkljivo seznanjeni in tu se je brez zadostne obrazložitve začela razprava*. Nekateri odborniki so tako (trije, štirje) zelo na široko govorili o »krivici«, ki se s tem dogaja kmetom, dokazovali so njihove partizanske zasluge, zaskrbljujoče razpravljali O ponovnem osiromašenju ljudi in ob tem o nujnosti socialnih dajatev iz občinskih virov in podobno. In ko je prišlo do glasovanja je predsednik skupščine ugotovil, da odlok ni bil sprejet. Zatem pa so se vsi zresnili in razprava je slekla v drugačnem tonu — zaskrbljenosti zaradi posledic, ki bodo nastale ob zavlačevanju tega odloka. Da je treba gozdove oddati v enotno upravljanje, to namreč že določa repub-lišiki zakon. Naloga občinskih skupščin je ostala le, da se odloči, komu naj te gozdove odda. Če pa tega ne naredi, onemogoči vsako sečnjo in eksploatacijo lesa. In tako je prišlo po eni uri do j ponovnega glasovanja, ko so z večino glasov sprejeli odlok, s katerim se gozdove na območju občine dodeljuje v gospodarjenje gozdnemu gospodarstvu Kranj. Treba je reči, da je bilo tudi v škofji Loki in na Jesenicah (v Kranju in v Radovljici bodo o tem še razpravljali) precej razprave o tem. Vendar je bilo čutiti, Priznanja delovnim pionirjem | Prvo nagrado pionirjem osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja Pred dnevi je bila v Kranju zaključna prireditev Jugoslovanskih pionirskih iger »20 let v svobodi«, ki so se je poleg zastopnikov 28 pionirskih odredov in njihovih starešinskih svetov udeležili tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Kranj. VeČina pionirskih odredov je bila v minulem obdobju izredno delavna, največji napredek pa je dosegla pri tem, da je velik del svoje dejavnosti prenesla izven okvira šole. Pionirji so se Podjetje »VINO KRANJ« Kranj, Mladinska 2 proda karamboli rani TOVORNI AVTO TAM PIONIR 3 t. Interesenti ei vozilo lahko ogledajo v Kranju, Mladinska 2. Prednost nakupa ima socialistični sektor. posebno izkazali pri raznih akcijah in prireditvah v počastitev 20-Ietnice osvoboditve. Prvo nagrado 90.000 starih dinarjev so podelili PO šole France Prešeren Kranj, drugo PO šole Lucijan Seljak Kranj, tretjo PO šole Cerklje, četrto PO šole Stane Žagar Kranj in peto PO šole Trboje. Z manjšimi nagradami so nagradili še 13 pionirskih odredov. Recitatorji in pevci Šole Lucijan Seljak so fiS prireditvi poskrbeli za lep kulturni program, v katerem so se posebej spomn'li tudi Prešernovega dne. Skupina pionirjev šole France PrelarcB pa je na prijeten način pokazala, kako deVre pionirska skupščina. Ob te i priložnosti smo tudi zvedeli, da se pionirji te šale vključujejo v nove pionirske i^re »Kdo več ve — kelo bolje zna« z velikimi delovnimi načrti. Po prireditvi je predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir sprejel predsednike pionirskih odredov, ki so se mu zahvalili za pozornost, ki jo skupščina posveča šolstvu in drugim problemom mladih, orisali pa so mu tudi svoje težave. da so bili odborniki bolj seznanjeni z bistvom teh predpisov in so posamezne nejasnosti tudi na sami skupščini prepričljiveje tolmačili. Res je, kot so končno ugotavljali tudi v Tržiču, da sedanji zakon in oddaja gozdov v upravljanje v bistvu ne prizadene poštenega kme-ta-lastnika. Na območju Tržiča pa je baje samo kakih 100 kmetov, lastnikov, ki s*o zainteresirani. In še od teh jih je že doslej 63 odstotkov pogodbeno sodelovalo in se zanje v resnici nič ne spremeni. Prizadetih bo le nekaj posameznikov, ki so doslej imeli proste roke v prodaji in s tem povzročali nered. To pa je tudi glavni cilj vseh sedanjih ukrepov. Takoj za tem so izglasovali tudi odlok, s katerim so določili za vsako kmečko gospodarstvo in gospodinjstvo po 2 m3 tehničnega lesa letno in zadostne količine drv za kurjavo *itd. tako da nihče ne bo prizadet. Prav tako so na tej., s^ii sprejeli odločbo o tako ime novanih varovalnih gozdovi v okolici Tržiča, Dolianc: soteske in drugod, kjer o> moč j a niso v glavnem za pridobivanje lesa, marveč slazi j o kot obramba proti ^ zovom, hudournikom iu dragim elementarnim pojava: Sprejeli so tudi zazida!:; načrte za Cadovlje, Zvire*i: Ročevnico, potrdili nove a* loprodajne cene in marže i kurivo, imenovali člane svet novega Stanovanjske^-podjetja in sprejeli nekate^ druge predloge. K. M. Mnogim prireditvam v okviru slovenskega Kuuurnega praznina se je na sam nran. 8. februarja zvečer, pridružila tudi podelitev Prešernovih nagrad za leto 1965 Nas^A* je podelil predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir na slavnostnem «TrS? v avli občinske skupščine. Na sliki: Prešernovi nagrajenci tovariši Bunc RavnKarT Zoreč ter nekateri družbenopolitični delavci, ki so se udeležili sprejema a GOSPODARITI JE MOŽNO LE S SREDSTVI, KI SO boljše razmerje med željami in možnostmi — Na primeru loške občine želimo pojasniti, kako »nastane« občinski proračun Te dni se vrste zbori volivcev. Povsod razpravljajo o potrebah po denarju v letošnjem letu. Potrebe so povsod večje kot možnosti. Včasih celo pretirane. Nekateri bi radi videli, da bi jim občina plačevala socialno zavarovanje. Kot, da je občinski proračun »čodežni žakelj«, iz katerega jemlješ kolikor pač želiš. Ker bi želeli seznaniti bralce s tem, kako nastane občinski proračun, smo vzeli za primer škofjeloško občino. Natanko tako kot tu, »nastaja« proračun tudi po drugih občinah. Prepričani smo, da bo vsak občan, brž ko bo videl, kako nastaja proračun, tudi laže ocenil, kako naj bi se ta denar najbolj pametno obrnil. S tem želimo dati možnost slehernemu občanu, da sodeluje v razpravi in tako pripomore k čimbolj koristnim odločitvam. Sredstva za financiranje s statutom določenih področij črpa občina iz prispevkov in davkov, ki jih plačujejo občani. Vire in vrste teh prispevkov in davkov sta določili s svojimi zakoni zvezna in republiška skupščina, njihovo višino pa s svojimi predpisi vsaka družbeno-politična skupnost, med njimi seveda tudi vsaka občina. Kateri so prispevki in davki, ki veljajo v letu 1966? PRISPEVEK IZ OSEBV GA DOHODKA IZ DELO1 NEGA RAZMERJA. Občani, ki imajo kakrš koli oseben dohodek iz de', nega razmerja, plaču , spevek. Ta prispevek p., jejo predvsem družben^v tičnim skupnostim od v ga prejemka sproti. ObnK nava Ln odteguje ga v i čenem odstotku izphft osebnega dohodka. Seda Ijavna stopnja od čis-jemka znaša 18,71 */• (od M smatega dohodka 12.3 V ' ima npr. nekdo 80.0* J sebnega dohodka, plača ^din prispevka. Kot -povedali pa se ta prisv zatem razdeli med \v beno-politiČne skupnost' sicer dobi zveza 20 ttr "n publika in občina vsak 40 %. V našem primeru čv> 12. FEBRUAR im * GLAS GOSPODARSTVO t--^ Gospodarske novice MALOMARNOST ALI KRIMINAL Tanjug je te dnf poročal, da v skopskem tobačnem kombinatu že od sredine januarja ogrevajo tovarniške prostore — s cigaretami. Pokvarilo se jim je namreč 80 ton cigaret in sedaj ne sodijo drugam kot v peč. Potemtakem je naslov povsem upravičen. UVOZ VINA Zaradi pomanjkanja domačih vin smo doslej že uvozili 143 vagonov vina. V kratkem pa ga bomo uvozili še 250 vagonov. Cena uvoženega vina je sorazmerno ugodna, saj znaša v veleprodaji 250 dinarjev, v maloprodaji pa 290 dinarjev (starih) za liter. ZMEREN PORAST OD Po zadnjih podatkih smo v Sloveniji lani v decembru zabeležili dokaj zmeren porast osebnih dohodkov. Povprečni OD zaposlenih v gospodarstvu je nekoliko presegel 71.700 din in Je bil le za 7% "*čH kot mesec dni po-osebni dohodek v negospodarskih dejavno-stih pa je znašal nekaj nad 86.200 dinarjev in je bil za 6% višji. V.__' KOLIČINSKI PLAN PROIZVODNJE BPT TRŽIČ LANI MILIJON DOLARJEV Proizvodne naloge kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice Tržič za letos so precej višje kot lanskoletna realizirana proizvodnja. To bo zahtevalo od vseh precej prizadevanja, od vodstva tovarne pa predvsem mnogo naporov, da bodo surovine pravočasno zagotovljene in da ne bo preveč zastojev pri delu, kajti prav to dvoje lahko najresneje ogrozi realizacijo zastavljenih nalog. Lanskoletna proizvodnja je bila v predilnici nekoliko pod planom, v sukalnici, tkalnici, oplemenitilnici in v konfekciji pa so plan presegli. Izvozili so lani za 1,083.141 dolarjev (159.340 kg bombažne preje, 1,283.186 mJ belejenih tkanin, 2,875.384 m1 surovih tkanin in 3,000.164 brisač), vendar s tem niso v celoti uresničili planskih zadolžitev. Letošnje naloge v izvozu bodo še toliko večje, ker so nekateri inozemski kupci odložili dobavo lanskih pogodbenih količin v letošnje leto. Po planu naj bi letos v predilnici spredli 4.004 ton preje, kar je za 5,3 % več kot lani. V sukalnici je proizvodni plan kar za 35,2% višji kot lanskoletna realizacija; predvidevajo, da bodo naredili 626,2 ton bombažnih sukancev. V ta namen bodo delno tudi razširili delo v treh izmenah na stroje, ki so doslej obratovali le v dveh izmenah. V tkalnici predvidevajo za letos nadaljnjo postopno avtomatizacijo; od sedanjih 240 starih statev jih bodo 48 izločili iz ozke dvorane, kjer naj bi obrat dobil prepotrebne prostore za garderobo in umivalnice. Izpad teh zmogljivosti pa bodo nadomestili z razširit--vijo obratovanja v treh iz- menah tudi na KOVO avtomate 225 cm. Proizvodni plan predvideva 16,264.600 m* tkanin, kar je za 7,4% več kot lani. V oplemenitilnici pa je le- tošnji količinski plan proizvodnje za 11,36% nižji kot lanski. Predvideni asorti-ment domačih tkanin se je namreč toliko spremenil v korist beljenih, da ob maksimalnem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti obstoječih kotlov izključuje možnosti dodelave tkanin drugim podjetjem; zato predvidevajo samo dodelavo domačih 15,284.000 m« tkanin. V konfekciji pa je proiz- vodni plan v primerjavi z lanskoletnim kar za 87,9 % višji, in sicer v glavnem zaradi nižjih časovnih normativov in zaradi spremenjenega asortimenta proizvodov. Predvidevajo, da bodo ietos predelali 2,123.000 m2 tkanin v 222.000 kosov različnega posteljnega perila za široko potrošnjo, v 24.000 rjuh za izvoz, dalje 300.000 krp za izvoz in 80.000 brisač iz tujih tkanin. — a Preveč nezaposlenih v tržiški občini — Manj nadur, pa bo lahko več ljudi dobilo kruh Po podatkih sveta za delo tržiške občine je bilo v januarju letos pri zavodu za zaposlovanje delavcev v Tržiču prijavljenih že 119 nezaposlenih oseb. število nezaposlenih narašča, zato je na zadnji seji o tem razpravljala tudi občinska skupščina. Konec novembra lani jih je bilo pri zavodu za zaposlovanje prijavljenih 89 (58 moških in 31 žensk), od tega 32 takih, ki bi jih lahko takoj zaposlili, če bi bila prosta delovna mesta, 15 takih, za katere po analizi sveta za delo v Tržiču sploh ni ustreznih delovnih mest, 16 prijavljenih ljudi je takšnih, ki so za delo manj zmožni zaradi slabega zdravja, za 26 od njih pa je za zaposlitev zelo malo možnosti zaradi njih samih (alkoholiki, slabi delavci, pobegi preko meje, tatvine). Največ prijavljenih nezaposlenih je nekvalificiranih (brez poklica). 42 ljudi je starih med 18 in 35 let, 20 med 35 in 45, 21 jih je mlajših kot 18 let, 6 pa starejših kot 45 let. Večina nezaposlenih ima kratek delovni staž aH pa sploh še niso bili zaposleni; to kaže, da delovne organizacije niso toliko odpuščale, ampak se število nezaposlenih v veliki meri veča iz naravnega in mehaničnega prirastka. Zanimivi so vzroki za prenehanje delovnega razmerja. Od 89 nezaposlenih konec novembra lani jih 16 sploh še ni bilo zaposlenih, 3 so prišli iz JLA, 4 so zapustili delovno mesto iz zdravstvenih razlogov (invalidi), 2 nista uspešno končala poskusni rok, 13 je dalo odpoved podjetje zaradi ukinitve delovnega mesta, 8 pa odpoved zaradi večkratnega ponavljanja napak, sporazumno je zapustilo delovno mesto 6 ljudi, 13 delavcev je dalo odpoved, 19 pa jih je samovoljno izstopilo. Člani občinske skupščine so na seji resno razpravljali o tem problemu v Tržiču in sklenili, da je treba natančno analizirati nadure v podjetjih, kajti tu so verjetno še rezerve za nove zaposlitve. Ali so bile nadure izvršene v osnovni proizvodnji aH v pomožnih dejavnostih? — odgovor na to vprašanje bi precej povedal. Po podatkih je bilo lani v tržiški občini 224 000 nadur, za katere je bilo izpisanih okrog 72 milijonov din. Sklenili so, da bod a priporočili gospodarskim organlzacU^fv ■ naj /.uianj-šajo nadure, kj;r se ln as, namesto taca pa naj zaposlijo ustiezno število novih delavcev. — a ČB9 zveza 2.994 din, republika in občina pa po 5.987 dinarjev. To je najpomembnejši dohodek predvsem republike in občine. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti je lastnik ali uživalec zemljišča, ki je vpisan v katastrskih knjigah na dan 1. decembra pred letom za katero se odmerja prispevek. Spremembe, ki nastanejo med letom veljajo od 1. januarja naslednjega leta. Osnova za prispevek od kmetijstva je katastrski dohodek. Izjema je Je občinski prispevek od gozdov, od katerih se ta plačuje od vrednosti oziroma količine posekanega lesa. Plačuje se ga zvezi in občini, republika svojega prispevka ni predpisala. Zvezni prispevek znaša 3 % katastrskega dohodka, občinska stopnja prispevka pa je odvisna od te Ta, v kateri proizvodni okoliš je zemljišče uvrščeno. Področje občine je namreč razvrščeno v štiri proizvodne okoliše. Prvi proizvodni okoliš, za katerega je predpisana stopnja od 16 do 42 %, zajema ravninske predele z možnostjo strojne obdelave, kjer so prometne zveze dobre, tržni pogoji pa *rav dobri ali odlični. Drugi pro-'izvodni okoliš (stopnja 13 do 17 %) zajema valovita področja, še primerna za strojno obdelavo z nekoliko slabšimi prometnimi zvezami in tržnimi pogoji, kot v prvem okolišu, vendar še dobrimi. Tretji proizvodni okoliš (stopnja 8 do 24%) zajema kraje, za katere je značilna oddaljenost od tržišča z neugodnimi prometnimi zvezami, kjer se zemljišče pretežno obdeluje z vprego ali ročno. Četrti proizvodni okoliš, ki je prispevka od kmetijskega zemljišča oproščen, pa obsega tiste višinske kraje, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi. Predlog za določitev proizvodnih okolišev je skladno z navedenimi kriteriji pripravila posebna strokovna komisija. Obravnaval ga je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, sprejela pa občinska skupščina z odlokom. Kot smo že omenili pa-se občinskega prispevka od gozdov ne plačuje od katastrskega dohodka, ampak od vrednosti količine posekanega lesa. Tak način obdavčitve gozdov je vsekakor pravičnejši, saj plača prispevek res samo tisti gozdni posestnik, ki dohodek doseže, ne glede na to kakšne gozdne površine ima v posesti. Prispevek je določen v razponu po vrednostnih razredih lesa. Sedaj veljavni prispevek znaša za iglavce od 1.100 do 400 din za m3 in za listavce 100 din. Ta predpis pa bo treba ponovno proučiti in ga spraviti v sklad z novim sistemom gospodarjenja z gozdovi. Prispevka ne plačujejo lastniki zemljišč, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 50.000 dinarjev. Razen tega so predvidene še posebne olajšave za primer spreminjanja kulture, v primeru elementarnih nezgod, večjih stroškov zaradi zdravljenja, delanezmožnosti, borcem NOB itd. Skupni katastrski dohodek v letu 1965 je bil v loški občini 622,988.000 din. Od tega je odpadlo na IV. proizvodni okoliš, ki je prispevka oproščen 270,099.000 din ali 43 %. Odmerjeni prispevek od kmetijskih zemljišč je znašal za občino 69,585.000 din in za zvezo 10,044.000 din ali povprečno od katastrskega dohodka oba prispevka skupaj 12.8 %. Prispevek od lesa pa je bil odmerjen v višini 22,718.000 din. V primerjavi z letom 1964, ko je bil skupni prispevek od kmetijstva 128,146.000 din, je bu\v letu 1965 nižji za 38%. V letu 1966 se bo neobdavčeni del katastrskega dohodka zvišal na 352,000.000 din tako, da bo obdavčenega le 43.5 % celokupnega. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Prispevek, ki ca br-'H r>'n-čevali obrtniki, je za leto 1966 predviden v enaki višini kot v letu 1965. Ob tem moramo pripomniti, da je loška skup-i ščina določila za to »kupino zavezancev znatno nižjo stopnjo prispevka kot sosednje občine (škofja Loka : 12.5 do 26%, Kranj: 12.5 do 50%, Jesenice 12.5 do 40%). To je storjeno z namenom, da bi bil večji interes za opravljanje te dejavnosti. Razen tega uživajo ti zavezanci enake olajšave kot kmečki zavezanci, priznavajo pa se še posebne ugodnosti v obliki znižanja prispevkov vsem začetnikom in tistim obrtnikom, ki vložijo finančna sredstva za napredek svoje obrti (modernizacija poslovnih prostorov, nakup opreme itd.). Taka politika do zasebne obrti je že vplivala na povečanje obrti, saj je bilo npr. v začetku leta 1964 le 126 obrtnikov (stalnih in tistih, ki opravljajo to delo kot stranski poklic), konec leta 1965 pa že 154. (nadalj. prihodnjič) KULTURA IN PROSVETA 12. FEBRUAR 1966 * GLAS Stanovska organizacija gorenjskih likovnikov »Za Kranjsko opravi lahko en sam slikar vsa umetniška dela. Bridka resnica, ki se ne da prikrivati, je, da domovina vseh vas, ljubi umetniki, ne more uporabljati, naj si ste še tako dovršeni.* S temi besedami pokojnega slikarja Ivana Franketa je prvi predsednik pododbora društva slovenskih likovnih umetnikov za Gorenjsko akademski slikar Ive Šubic zaključil svoj nagovor, ki ga je imel na ustanovnem sestanku te nove organizacije likovnikov v Škof ji Loki. Poudaril je, da umetnika lahko uveljavi le vztrajno delo ter sodelovanje na razstavah in drugod, kjer je njegova prisotnost potrebna in zaželena. Gorenjski likovniki, okoli dvajset po številu, so si že več let Želeli trdnejšo organizacijsko obliko, v okviru praznovanja Prešernovega dne pa so svojo zamisel uresničili. Vlogo in namen nove organizacije bomo najlaže spoznali z bežnim pregledom sklepov, ki so jih sprejeli — trdno odločeni — da jih tudi uresničijo. Pododbor bo sodeloval z galerijami, razstavišči in muzeji pri vsklajevanju programa dela in pri oblikovanju razstavne politike. Prizadeval si bo, da bodo razstave bolje izkoriščene za likovno in estetsko vzgojo. Povezoval se bo s projektanti in različnimi delovnimi organizacijami, da bi se estetski nivo družbene kulturne potrošnje dvigoval in, da bi sodobna likovna načela našla večji odmev tudi v proizvodnji. Pododbor bo nadalje skušal postopoma urediti slikarsko kolonijo, razstave svojih članov pa bs izmenjaval z drugimi slovenskimi, jugoslovanskimi in tudi tujimi slikarskimi skupinami. Razen tega bo pomagat svojim članom, da si bodo ustvarjali dobre delovne pogoje, tistim pa, ki še niso člani, bo pomagal, da bodo to postali. Pododbor je tudi sklenil, da bodo razstave gorenjskih likovnikov vsako leto na Prešernov dan. Kot smo že pisali, v tem mesecu del gorenjskih likovnikov razstavlja v galeriji Mestne hiše v Kranju, del pa v galeriji škofjeloškega muzeja. Razgibano kulturno življenje V času Prešernovega tedna v Kranju Slovenski kulturni praznik ob obletnici smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna je Kranj — Prešernovo mesto počastilo z bogatim kulturnim programom. Za začetek je bil v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja literarni večer, kjer so brali svoje prozne tekste Vladimir Kavčič, Anton Svetina in Alenka Bole, s poezijo pa sta nastopala France Piber- nik in Franci Zagoričnik. V soboto je bil v koncertni dvorani Delavskega doma večer gorenjskih glasbenikov, kjer je v prvem delu nastopil godalni orkester kranjske glasbene šole pod vodstvom Petra Liparja, v drugem delu pa instrumentalni solisti. Koncert je bil lepo sprejet saj so poslušalci nagradili izvajalce z navdušenim aplavzom. Zadovoljni gledalci in izvajalci V nedeljo popoldne ob treh je bila v kulturnem domu v Predosljah zelo zanimiva in uspela oddaja »Pokaži kaj znaš«. Prireditev je pripravila DPD Svoboda iz Britofa pri Kranju. Pred občinstvom, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička, je nastopilo sedemnajst posameznikov in ansamblov. Nastopali so pesniki, recita-torji, instrumentalni ansambli s pevci in vokalnimi ansambli. Prvo mesto si je priborila 10-Jetna recitatorka Jana 2a- ZA KULTURNI PRAZNIK V RADOVLJICI Krst pri Savici V počastitev obletn. smrti Franceta Prešerna sta delavska univerza in zveza kultur-noprosvetnih organizacij priredili v tem tednu več kulturnih večerov, med drugim v Radovljici, na Bledu, v Zasipu, medtem ko se bodo zvrstili še v Bohinjski Bistrici, v Gorjah, v Mošnjah in še kje. Za to priložnost je recita- cijska skupina iz Radovljice naštudirala Prešernov Krst pri Savici z uvodom in po-svetilnim sonetom Matiju Copu. Literarni uvod je oskrbel profesor Niko Rupel, re-žiral pa je Miran Kenda. — To največjo Prešernovo umetnino so izvajalci iz Radovljice predstavili^ zelo doživeto in z umetniškim ču- tom. K učinkovitosti je poskrbela scenska glasba in svetlobni efekti. Občinstvo je bilo z uprizoritvijo povsod zelo zadovoljno. Pri izvedbi so nastopali: Milan Mrovije, Slavica Cesnik, Miran Kenda, Maruša Avguštin, Martina Praprotnik, Miha Mrak. Za sceno je poskrbel France Boltar. k/ v . r fcr-fr Srni v* v * Ki 1 V*$*v lohar, druga je bila pesnica Cirila Jeraj, tretje in četrto mesto pa si delita vokalni ansambel Štiri + ena in ansambel kitar. Največ zaslug za uspeh prireditve imajo vsekakor nekateri posamezniki, člani DPD Svobode iz Britofa. Vsekakor si takih in podobnih prireditev v Predosljah in verjetno tudi drugod še želijo. — jj ŽIROVNICA: Program D?D Svobode Aktivni člani DPD Svobode v Žirovnici so za letos sestavili zelo obširen delovni program. V sodelovanju z delavsko univerzo na Jesenicah bodo pripravili 6 filmskih večerov, skoraj vsake tri tedne eno predavanje in dramski ter maskerski tečaj za igralce. Dramski odsek bo imel pet premier, pevci in godba pa več koncertov. -B. B. Na Jesenicah, kjer je med železarji že od nekdaj podedovana "^^^^25 življenja je v zadnjem času presenetil nov obetajoči orkester mladih. Na sliki skupni nastop s združenimi zboil in solistko Sonjo Hočevarjevo, ki je nastopila kot gost Kot literati in glasbeniki so se tudi gorenjski likovniki oddolžili spominu na pesniki dr. Franceta Prešerna z rat-stavami v Kranju in Škof ji Loki, v galeriji Prešernove hiše pa je Prešernov spomin' ski muzej pripravil razstavo Z naslovom Prešeren v Kranju. V Prešernovem gledali' šču je bila za mlajše poslur šalce v nedeljo dopoldne prireditev z naslovom Tako mlar dina pesnika slavi, v torek p& premiera dela Nagelj s pes-nikovega groba, ki pa ni najbolje uspela. Sinoči (v petek) je bila tudi premiera Župančičeve Veronike Deseniške, danes (v soboto) zvečer p> bo v Prešernovem gledališči (ne pa v kinu Center, kot je bilo pomotoma objavljeno V sporedu prireditev v' Kidiur ni Panorami) koncert pet skega zbora »Dr. France Prt-šerem. V zadružnem domii na Primskovem bo gledališč v nedeljo ponovilo predstavo Nagelj s pesnikovega grobe- Osrednja svečanost je biV v torek zvečer v avli skupščine občine Kranj, kjer v-predsednik skupščine Marš'-Košir podelil Prešernovi nagrajencem Stanku BuncV: Ljubu Ravnikarju in Črtomiru Zorcu nagrade za kfi 1965. Letošnje praznovanj obletnice Prešernove smrt je še toliko pomembnejši' ker je kustos Prešernovi^ spominskega muzeja Črtomi' Zoreč prejel Prešernovo nt grado prav za sestavke *?J Prešernovih stopinjah v K nju«, ki so dve leti redno iv hajali v Glasu. Obeti in dolgovi DPD Svoboda, glasbena šola in delavska univerza iz Tržiča so obetale prav posebno počastiti spomin smrti velikega pesnika dr. Franceta Prešerna s proslavo v Cankarjevem domu. Za tržiške razmere je bila proslava morda nekaj posebnega, saj je prav prijetno predstavila Tržič Prešernovega časa, ven-vendar je to vsa njena posebnost, zakaj Tržič te dobe ni bil prav nič poseben, le da je bil, kakor je pokazala proslava, morda malo bolj razgiban od današnjega. Pesmi, ki smo jih slišali, posebno Hlclngerjeve — oglas v tržlškem radiu ln Glasu ga je imenoval Prešernovega prijatelja, proslava pa je jasno dokazala, da to ni bil — niso primerni teksti za oder, kljub temu pa kažejo razmere tedanjega Tržiča, katerega zunanji videz je uspelo nriredlteUem n H ka- zat i s skioptičniml slikani! ki so spremljale dejanje kar prijetni sceni, utrtf življenja pa z narodnim' pesmimi, ki sta jih izvedli* pevski zbor in orkester glas' bene šole pod vodstvom rar natelja Otona Zazvonila. rV sebno dober je bil solist Ivar* Ahačič. Precej skromen tekst neta Pretnarja je uspelo w žiserju Dol tetu Andertai) preliti v kar uspešno odrske delo, tako da je bil koncert vtis skoraj tak, kot so ga pri' reditelji obetali, posebno & ker je nastopila nečakinja tržiškega pesnika Vojteh; Kurnika, Mlci Kumikot* ki je predstavila mlajše*' pesnika iz Tržiča 19. stoletja, v katerega parodijo Pođ oknom na istoimensko Prešernovo serenado, kot okvir je želel avtor teksta zajeti podobo takratnega Tržič* Vida Primož« II FEBRUAR 1968 * GLAS ODGOVORI BRALCEM 5 vprašanj - 5 odgovorov Tokrat nam je poslal pet ^vprašanj predsednik delavskega sveta tovarne Bombažna predilnica in tkalnica Tržič tovariš Marjan Dolinar, odgovarjata pa predsednik skupščine občine Tržič, tovariš Tine Tomazin. ali za rešitev določenega problema, ki je stvar vseh občanov, vedno naredimo razdelilnik po podjetjih tako, da vzamemo za osnovo število zaposlenih. Ali ne bi bilo bolje in pravilneje, če bi razdelilnik naredili tako, da bi upoštevali dohodek posameznih podjetij? Kako bo s pokopališčem? VPRAŠANJE: Trtica nI smo se radi postavljali, da imamo lepo urejeno pokopališče. Naenkrat pa smo se znašli pred vprašanjem, kam pokopavati umrle, saj jih moramo voziti celo v Križe. 2e pred leti smo obzidali del novega zemljišča in napravili mrliške veže. vendar pokopališče še sedaj ni toliko pripravljeno, *j bi lahko služilo svojemu rkmenu. Zanima me, kdaj bo pokopališče uporabno? ODGOVOR: V letu 1966 predvidevamo dograditev mrliške veže, za kar bo porabljeno po načrtu približno 16 milijonov starih dinarjev. Dostop do razširjenega dela pokopališča je predviden izpred mrliške veže, zato na razširjeni del pokopališča še ni mogoče pokopavati. Občani mesta Tržiča imajo grobove svojcev tudi po 40 ali več let in jih nikomur ne odstopajo. Doslej so samo enega mrliča pokopali na pokopališče v Križah. V nujnih primerih bi že sedaj lahko uporabili novi del pokopališča, vendar se do danes svojci umrlih za to še niso odločili, čeprav jim je uprava pokopališča prostor v novem delu ponudila. Po ljudeh ali denarju? VPRAŠANJE: Kadar zbiramo denar, ld Je potreben za nakup novih osnovnih sredstev ODGOVOR: Vsako leto prispevajo gospodarske organizacije sredstva za razne negospodarske investicije. Sredstva prispevajo predvsem po ostanku čistega dohodka. Se v letu 1965 pa so gospodarske organizacije prispevale za nakup pluga za pluženje snega po izračunu na število zaposlenih. Vrednost kupljenega pluga je znašala 1,600.000 starih dinarjev. Nove zaposlitve ali nadure? VPRAŠANJE: V Tržiču imamo določeno število ljudi, ki že dalj časa čakajo na zaposlitev. Ali je upravičeno, da smo v desetih mesecih lanske-ga leta naredili kar 224.500 nadur. Ali ne bi bilo bolje zaposliti nekaj novih delavcev? ODGOVOR: Omenjeno število nadur smo po RAD obrazcih za obdobje januar-ok-tober ugotovili v 44 delovnih organizacijah, v katerih Je skupaj zaposlenih okoli 4.?00 delavcev. Ti so v rednem delovnem času v istem obdobju opravili 9,360 000 rednih delovnih ur. število opravljenih nadur torej predstavlja le 2.3% vseh delovnih ur v rednem delovnem času. Ko je svet za delo razpravljal o nad- Občine škofja Loka, Tržič, Kranj, območna lesna industrija in Gozdno gospodarstvo Kranj OBVEŠČAJO VSE LASTNIKE GOZDOV, DA ŽAGE po 15. februarju 1966 ZA DOMAČO UPORABO NE BODO SPREJEMALE VEČ NEOZNAČENEGA LESA. Področni gozdarji bodo označevali les za domačo uporabo na dovoljenja lz preteklih let (boni, odločbe) do 31. marca 1966. Označevanje se opravlja v smislu odredbe o označevanju lesa za domačo uporabo (Ur. list SRS 37/65). urah in o porastu števila zaposlenih, je posvetil pozpr-, nost naslednjemu vprašanju: koliko nadur je bilo izvršenih v rednem proizvodnem procesu osnovne dejavnosti posameznih delovnih organizacij in koliko v pomožnih obratih za vzdrževanje delovnih naprav. Ker nam RAD obrazci ne nudijo ločenih podatkov, je svet sklenil priporočiti vsem delovnim organizacijam, da analizirajo upravičenost nadur, da v vseh primerih, predvsem pa v rednem delovnem procesu, na račun nadur zaposlijo nove delavce, ki so sedaj nezaposleni. K temu priporočilu je dala popolno soglasje tudi občinska skupščina. Kaj pa družbena prehrana? VPRAŠANJE: V Tržiču Je slabo urejena družbena prehrana. Vrzel skušamo nadomestiti tako, da imamo v posameznih podjetjih urejene menze. že dalj časa pripravljamo načrte za obrat družbene prehrane. Zanima me, kdaj bo obrat družbene prehrane začel delovati? _ (Na to vprašanje odgovarja načelnik oddelka za gospodarstvo Andrej Zepič.) ODGOVOR: Na osnovi dosedanjega sodelovanja z gospodarskimi organizacijami glede gradnje novega objekta za obrat družbene prehrane 'v Tržiču, so pripravljalna dela v naslednji fazi: LOKACIJA — Urbanis tični program ureditvenega načrta predvideva, da bi stal novi objekt na desni strani potoka Bistrica v neposredni bližini stavb občine Tržič, vrtnarije in gostinskega podjetja. Objekt bo sestavni del novega centra mesta in bo povezan s Trgom svobode, tržnico, Cankarjevo cesto in Partizansko ulico. Lokacija je zaradi svoje, centralne lege zelo ugodna, saj omogoča da se obrat vključuje v arhitekturo starega mesta in v novo jedro Tržiča. OPIS OBJEKTA — Objekt je pritličen, deloma podkle-ten„ velikost 35 X 13 m z dodatkom restavracijskih prostorov v velikosti 12 X 10 m in z zmogljivostjo 120 sedežev. Restavracija bo samopostrežna, v njej pa bodo pripravljali tople obroke, kosila in večerje, obenem bodo lahko izdajali obroke v podjetja ali na dom. Kapaciteta bo 1.000 obrokov dnevno. INVESTICIJSKI PROGRAM — Projektivno podjetje v Kranju izdeluje investicijski program za omenjeni objekt. Predvidoma bo v mesecu marcu izdelan do take faze, da bo možno o njem že dokončno razpravljati z vsemi zainteresiraiiimi gospodarskimi organizacijami. Za idejni in glavni projekt je letos predvideno 4,500.000 starih dinarjev. V prvem polletju tekočega leta bodo predvidoma gotovi vsi razgovori v zvezi s programom prav tako tudi načrti, zato upamo, da bo v mesecu juniju investicijski program potrdila tudi revizijska komisija. Z gradnjo bi lahko pričeli v drugem polletju tekočega leta, seveda, če bo na voljo denar za gradnjo. Trenutno nimamo podatkov, koliko bodo gospodarske rganizacije namenile za ta objekt. Ka] pa demokracija? VPRAŠANJE: Ob koncu januarja je občinska skupščina sprejela odlok o prispevku za uporabo zemljišč in stanovanjskega prostora. Občani se upravičeno sprašuje mo, zakaj ta predlog niso prej obravnavali na zborih volivcev. Rok za sprejetje tega odloka je bil namreč 31. januar in zato nI bilo razloga, da smo ga sprejemali s tako naglico že 24. januarja. Res je skupščina sprejela odlok še pred zbori volivcev, kajti ni jih bilo mogoče sklicati tako hitro. Ce pa odlok ne bi bil sprejet do 31. janauarja, bi ga kasneje ne mogli uveljaviti. Skupšči- na pa je tudi sklenila, da odloka o uporabi mestnega zemljišča ne bomo prej uveljavili, dokler ga ne bodo obravnavali vsi zbori volivcev ožjega gradbenega okoliša, to je mesta Tržič s kraji Bistrica pri Tržiču, Pristava in Križe in se zanj odločili. Prvi zbor volivcev je bil v naši občini 7. februarja v Bistrici. Iz razprave smo razbrali, ta tamkajšnji občani zelo dobro poznajo našo proračunsko problematiko in da so dobro poučeni, v kakšni zagati smo spričo pomanjkanja finančnih sredstev. Zato so se tudi enotno odločili za uveljavitev odloka z eno samo zahtevo, naj se sredstva zbrana na ta način, uporabijo na njihovem območju. To pa zagotavlja že sam odlok, saj bo ta sredstva upravljal poseben odbor, ki bo skupščini o uporabi sredstev poročal vsake tri mesece. Denar se bo uno-rabljal samo za komunalne objekte in naprave kolektiv« ne potrošnje, kamor sodijo* stanovanjske ceste, pešpoti, trgi, hodniki, dovozne poti, parkirni prostori, zelene po* vršine na območju ož;es;a gradbenega okoliša Tržiča, Bistrice, Pristave in Križev, omrežje javne razsvetljave, kanalizacijsko omrežje za odpravo atmosferskih in odpadnih voda, vodovodno omrežje in podobno. Žal moram poudariti, da je to edini vir sredstev za vzdrževanje omenjenih naprav in objektov. Zato želim v imenu vseh občanov, kj želijo imeti mesto in_ okolico urejeno, vzdrževano in čisto da bi bil odlok sprejet. Osemdesetletnica loškega urarja V nedeljo, 13. marca 1966, bo obhajal priljubljeni urar Gabrijel Mateveber iz Škofje Loke 80-letnico plodnega življenja. Jubilant se je rodil v Železni Kaplji na Koroškem. Njegov oče Ivan je bil oskrbnik planinske koče na Obir-ju, mati Adela pa izhaja iz znane družine Keršič v Pod-brezju na Gorenjskem. Starejši brat urarja Gabrijela Matevebra je upokojeni mizar in je sedaj star 84 let. Urar Mateveber se je izučil urarstva v Velikovcu, nakar je moral k vojakom. Služil je pri gorskih strelcih. V prvi svetovni vojni je bil poslan na rusko fronto, kjer je bil ujet in leta 1916 zamenjan kot invalid, le leta 1917 je prišel v Škof jo Loko, kjer se je oženil z Ano, roj. Karmelj, ki mu še danes gospodinji. Leta 1931 sta si zakonca v Šofji Loki postavila hiša, Njegovi ženi je sedaj 78 let, a starejša generacija Ločanov se še spominja njenih nasto-pov v loški igralski družini na Lontrgu. Vsa leta je član lovske in ribiške družine. Na lov gra rad še dandanašnji kljub visoki starosti, saj je krepak in še vedno mladosten. Še lansko leto je podrl srnjaka, 2 lisici in 2 fazana. Torej ima še vedno bister pogled, ki si ga je izuril pri urarskem delu. Lovska zveza Slovenije ga je lansko leto odlikovala t znakom za lovske zasluge. Pred štirimi leti je bil še na vrhu Lubnika. Svojo obrt še vedno odlično opravlja. Priljubljenemu urarju in lovskemu tovarišu želimo še mnogo zdravih let Življenja! — c REPORTAŽA 12. FEBRUAR 1966 * GLAS 11 Ta zaresna" kmečka ohcet Staro gorenjsko kmečko ohcet poznamo z vsakoletne turistične prireditve v Bohinju, kjer pa so običaji ob tako pomembnem življenjskem mejniku, kot je prav poroka, začetek skupnega življenja dveh ljudi, idealizirani, prirejeni za prodajanje, za turiste. »Ta zaresne« kmečke ohcetl so danes le še redke, kajti čas spreminja običaje, staro pri nas po vojni hitro izginja, stari običaji ob treh najpomembnejših mejnikih v človekovem življenju, ob rojstvu, poroki in smrti, se spreminjajo, v zadnjih dveh desetletjih hitreje kot stoletja poprej. po »tolair«, po odkupnino za nevesto, češ da so dotlej pazili nanjo. Najbolj pa osušijo žepe ženina in druga fantje iz ženinove vasi, ki mu v domači vasi, pred njegovo hišo, naredijo preprego (»šrango«), da z ženo in svati ne more naprej, dokler ne plača. Preprega v Hrastju je bila nekaj posebnega; tudi starejši ljudje pravijo, da kaj takega še niso videli. Na cesti so postavili vaško gostilno z mizami in kvartopirci, kovali so konja, orali s traktorjem in sejali ajdo, obirali jabolka, snemali vse skupaj s televizijsko kamero itd. Krčmar je bil Stane Juhant, natakarja Sančev Matevž in Kadivčev Jur, krčmarjeva žena Jakov Franci in njun otrok v zibelki Gašperjev Ivan. kvartopirci v gostilni Ječnikove dva Ivo in Lojze, Šimnovčev Marjan in Rekarjev Edo, kohja je koval Janez Kadivc (ki je tudi po poklicu kovač), kmet, ki je konja pripeljal v kovačnico. pa je bil Pirčev Vinko. Traktorista je »igral« Kadjvčcv Marjan, sejalca Omejcev Karel, snemalca RTV sta bila Rekarjev Slavko in Grabčev Anton, »lajnar« v krčmi Jfjža Zupančič, napo-vcdovrfloc Vlado ITudovernik. vaška čuvaja Albin Kadivec in Kožuhov, trobentar Gašperjev Franci, godce v krčmi njepov cče stari Gašpernok. jabolka po drevju pa je obiral Rajko Rogelj. Cesta je bila torej zaprta in svatje niso mogli naprej, c^lo prometni znak »delo na costi« so »šrangarji« postavili in »naicli« miličnike, da so ustavljali ves promet. Toda godec Nace Ušlakar, ki se je Stara kmečka ohcet je bilai prejšnjo soboto v kranjski občini, v Hrastju; brez pisanih narodnih noš sicer, vendar z običaji, ki so bili včasih značilni v tem kraju, ki pa so se zdaj že nekoliko spicmenili; v njih so novosti, ki jih včasih ni bilo, in vplivi iz drugih krajev. Na ohcet so se včasih vozili z vozovi, danes z avtomobili. K poroki sta se na prvem vozu peljala starešina in ženin, na drugem teta in nevesta, na tretjem drug in družica in potem ostali svat-je, po poroki pa sta bila ženin in nevesta že skupaj. Se droiies je približno tako: v prvem avtomobilu se peljeta k poroki drug (priča) in ženin, v drugem družica (priča) in nevesta, šele po obeh porokah (civilni in cerkveni) smeta biti ženin in nevesta skupaj. Balo so včasih vozili z vozovi in hrupno nekaj dni ali dan pred poroko, za sobotno ohcet pa so to opravili kar s pol tovornim avtomobilom, sobno in kuhinjsko pohištvo pa pripeljali neposredno od mizarja na ženinov dom. Bala je seveda še vedno pomembna stvar, če gre za poroko kmečkega sina in kmečke^ hčerke, čeprav se je ta običaij v povojnem času zelo spremenil. Tudi z blagoslovljeno vodo oče še pokriža hčerko, preden gre od hiše, hčerka pa prosi starše za odpuščanje, če jih je kdaj užalila — včasih na kolenih, zdaj kar stoje. Ce gre hčerka od hiše, pridejo k bodočem ženinu nekaj dni pred poroko ali teden dni prej vaški fantje pripeljal s svati, je računal na to, zato si je že vnaprej oskrbel »uradno« potrdilo, na katerem je pisalo, da mora biti cesta do sobote popoldne popravljena, prosta za prehod. Ta dokument, ki ga v celoti objavljamo, je tudi prebral; takole se glasi v narečnem jeziku: To glavan direkejon* za dobre pota Blana Z use tiste, kjah dubete na sred ceste u Hrastja! Mi ta glavna, ki zdemo tla dol u Blan za mizam, dajemo tola kumando: Cesta drajte klase, vumara 492, kje spalana voh Krana da spod Prbačovga, je bva dana u pupraviu. Devov-ca, k deva jo u Hrast j a, mor-jo bit fertik z devam dva dni pu svetmo Bvaž takat, g bojo cagarja na ur kazal povne. Tist. k se bojo pu tmo ca j t palal al pa k nogam šla pu ta cest, žihar use preč zmečejo, kar bo ležau, stau al pa visva na ta cest. Ča jam bo kaš-m kej reku al pa naredu, ga žihar fest učufajo. parke gvale foknejo, prekneftrajo al pa u Savo zažanejo. Glih tuko žihar uzamejo pa strgajo usak cegalc, ča ga jam kakšan pud nos pumuli. S tam, kar smo mi dons na tala pupir z blajštiftam spisal, je zanač usak cegalc, kje biu preh napisan, pa ja to useglih, gdo ma sprav-lenga. Ta glavan za lepe pota Gašpar Nosan 1. r. Pravni pouk: Ca kašanmo ni kej prou, se uhka partož u vosmah dneh, g dubi tala cegalc. Prtožanga pa bo tuko zgab-lena. k more bit use s ceste preč zmetan tuko, kje uzgor napisan. Gostilničar je potem povedal, da oni tega dokumenta še niso dobili v roke in da zato ni druge možnosti, kot da se svatje udeležijo njihovega zaključka cestnih del in da z njimi popijejo kozarec vina. Krčmar še pove, da je že od njegovega starega oče- ta stari oče imel tu gostilno, zato ne pusti, da se podere, če pa se, gre s tem vse njegovo premoženje v nič. Vsi ostali medtem pridno delajo, kvartopirci kvartajo, nihče ne govori, le krčmar in stražnik pa godec in ženin ter svatje. Začno se pogajati o odkupu, gostilničar zahteva 50 milijonov starih din, potem zač- cel-« Marjanin; vrata se od-pro in na godčevi glavi se znajde star pehar brez dna. Ker godec še ne odneha ifl hoče videti še Marjanino doto, mu hišni oča spet odpre vrata in mu natakne na glavo star konjski komat l vzklikom: »Tu imaš doto pa krancel pa zgini!« Krčmarjeva žena (Franci Koželj) in njen otrok (Ivan Na* sta na prepregi vzbujala veliko pozornosti; natakar KadlvčeV Jur (Foto T. Gregorič) Kvartopirci v krčmi sredi ceste (Foto Tine Gregorič* no zbijati ničle in »zglihajo« za 30.000 din. Šele zdaj, ko je preprega plačana, smejo piti, prej ne. Na koncu je eksplodirala tudi filmska kamera, tako da moram vsem — žal — sporočiti, da v obzorniku na televizijskih zaslonih te znnimive šrange« ne boste videli, ker je šel v nič tudi ves filmski trak z magneto-skopskimi zapiski. Potem gre godec z dvema fantoma ob strani in svatje za njimi k ženinovemu domu, kjer povabi svate, naj vstopijo, vendar dobi vrata zaprta. Sele po daljšem trkanju se znotraj oglasi hišni oča in zahteva, naj ga puste pri miru, ker vsi spijo. Godec se razjezi in mu pove, da je prišel skupaj z delavci, ki so mu ves dan v gozdu garali, sekali les, grabili steljo in popravljali pota. Hišnemu očetu reče, naj vzame vile, odmeče gnoj izpred vrati in »oštrgla« Marjano, da bo za med ljudi. Hišni oča tarna, da ne najde spodnjih hlač, da bi se oblekel, da ima strgane »ajštrgle« (naramnice), godec pa mu predlaga, naj Marjana stopi zanj, da mu bo hlače gor držala, ali pa naj vzame »prvesu« in naj z njim priveze hlače; če pa nag pride, je pa tako in tako grd in ga ne bo "nobeden gledal, doda Se. To hišnega očeta ne omehča, zato zahteva godec, naj mu pokaže poročni »kran- Po daijšem prerokovanju in medsebojnih očitkih godec končno le pove, da ima svate, vrata se odpro in vsi vstopijo. Poprej godec vzame še glinasti vrč in ga vrže v vrata, da se razbije, s harmoniko pa naredi križ po vratih in zaželi srečo vsem. Nevesto sprejme najprej mlada deklica 6 kratkim nagovorom, podari ji šopek rož, nevesta pa jo nagradi. Potem je v hiši večerja, opolnoči pa gredo na pod plesat; pred začetkom plesa naredi godec s harmoniko križ po tleh. Najprej plešeta starešina in teta. potem ženin in nevesta, potem drug in družica, nato starši ženina in starši neveste, pa bratje in sestre obeh, sorodstvo, nato pa vsi. Zvečer so prišli zapet podoknico tudi stražiški pevci, ki so pozneje, opolnoči, zapeli še nekaj starih svatovskih pesmi; za poznejše ure, ko je šlo že proti jutru in ko so nekateri postajali že zaspani, pa je Zunov Janez prip.avil nekaj humorističnih točk. Tele reportaže nisem napisal zato, ker se je poročila moja sestra Slavica s Petrov-čevim Jankotom. ampak zato, da sem povedal nekaj o zanimivih običajih, ki spremljajo še redke prave kmevk? ohceti. Veseli bomo, če bed* naši bralci o vsem tem napisali še kaj iz drusrih krajev. A. Triler 11 FEBRUAR 1966 * GLAS PANORAMA 7 IV Ju/ po svvtu Po izjavi predstavnika državnega sekretariata za zunanje zadeve Dušana Blago-jeviča, je načelni dogovor o ukinitvi vizumov med Italijo in Jugoslavijo že sprejet. Konkretne priprave sicer še tečejo, vendar bodo kmalu uspešno končane. Sovjetska avtomatska postaja »Luna 9*, ki je prvič vzpostavila direktno zvezo med Mesecem in Zemljo je -fe vedno v ospredju zanimanja svetovne javnosti. Posebno senzacijo je povzročila izjava sovjetskega znanstvenika Lebedinskega, da se je med drugo in tretjo oddajo televizijskih posnetkov avtomatska postaja na luni premaknila. ZDA so namenile še 4.8 milijarde dolarjev dodatnih sredstev za vfljno v Vietnamu. Ta znesek predstavlja dobro šestino vseh kreditov, ki so jih doslej dobile dežele v razvoju. Velika »očiščevalna akcija« ameriških sil v Južnem Vietnamu, v dolini Lao, je ostala brez haska. Po uradnem sporočilu »ni bilo niti sledu o velikih gverilskih silah. V Sovjetski zvezi so pretekli četrtek izstrelili nov umetni satelit »Kozmos 107«. To je v skladu s programom za raziskovanje vesoljskega prostora, ki je bil sprejet že pred štirimi leti. Kratko-zanimivo • Bivši bobnar Beatlesovje tožil svoje bivše kolege sodi-Iču ln zahteva 8 milijonov dolarjev odškodnine zaradi žalitve. Neki časnik Je objavil Izjavo Beatlesov, češ da Je Pete Best narkoman. HK Reformirana loterija (Piše V. N., doktor potrošnih ved) Zadnji čas je, da podvrletno reformi tudi loterijo; no- vega in težkega dela s tem ne bi imeli, saj je bilo naše Teorija številk V času, ko je vietnamska kriza spravila na površje nevarnost novega svetovnega spopada, slišimo v ZDA poleg treznih glasov, ki žele pogajanja in mir, tudi take, ki pravijo, da je treba računati na kitajsko ameriški spopad. V zvezi s tem si zastavljajo vprašanje, ali bi ZDA mogle dobiti vojno proti Kitajski, pri čemer seveda računajo, da se Sovjeti ne bodo vmešali... Značilno je, da je ameriški obrambni minister Mc Nama-ra že svoj čas (v intervjuju nemške revije Spiegel) opozoril, da bo Kitajska kmalu sposobna za omejeno jedrsko vojno proti Ameriki. Do leta 1975 bo imela precej jedrskih zalog in bo sposobna npr. uničiti San Franci-sko. Zahodni strategi jemljejo za primer tudi druge številke. Ce bi kitajska mesta z več kot 100.000 prebivalci uničili z jedrskimi bombami, bi uničili le desetino celotnega prebivalstva, pri čemer ne računajo na posledice radioaktivnosti. ZDA bi izgubile v tako uničenih mestih tretjino vsega prebivalstva. % Ali nimajo potemtakem 0 prav tisti, ki trde, da je 0 za sedanje atomske vele- # sile najbolje, če se skuša-#) jo izogniti medsebojnemu # spopadu kljub takim ali O drugačnim idcološko-poli-f) tičnim razlikam? Če se # spopadeta ZDA in ZSSR, # pravijo omenjeni strategi, t) bo imela korist samo Ki-9 tajska. Če se spopadeta O ZDA in Kitajska (ta ne-9 varnost je trenutno naj-f) bolj očitna), bi imela od # tega korist ZSSR. Seveda # pa pri tem pozabljajo, da # je tako »čakanje«, da se 9 nasprotnika uničita, v tre-#> nutnih okoliščinah prak- # tično nemogoče ... gospodarstvo v marsičem podobno loteriji, preden smo ga reformirali. Loterijo moramo približati navadnemu občanu, navdušiti zanj vsako gospodinjo, slehernega potrošnika. Tega seveda ne bomo dosegli Z nogometnimi pari in zapletenimi številkami lota. Nogometa ne marajo gospodinje, številk imajo do grla dosti potrošniki. Nova loterija mora biti tako življenjska, da se bo človek zjokal, ko bo vzel stavni listek v roke in ga prebral. Za Gorenjsko bi vžgala na primer takale »mala napoved* z devetimi tekmovalnimi pari: USTREZNI ODGOVOR OBKROŽI! 1. Kaj bo vrglo poslovno leto 1966 KZ Radovljici: iz gubo — dobiček 2. Katero gorenjsko podjetje bo prej dobilo domače, t. j. slovensko ime: šešir — Engineering 3. Česa prihaja več iz kranjske Iskre: merilnih naprav — govoric 4. Koliko svetovnih prvenstev bo imela Gorenjska pri-hodnje leto na grbi: JO — manj 5. Kdo bo na Jesenicah prej dobil streho nad glavo: hokejisti — upokojenci 6. Kako se bo odvijal novi promet v gornjesavski dolini: po jugoslovansko — normalno 7. Kako se bo gorenjska avtocesta izognila Kranju: pod zemljo — pod oblaki 8. Koliko otrok bo v letu 1970 končalo osnovno šolo: več kot 50% — manj kot 50 odst. 9. Kakšna jajca bodo prihodnjo sezono prodajali v trgovinah: blago smrdljiva — dihursko smrdljiva Srečnež z vsemi, t. j. z devetimi pravilnimi odgovori, bo dobil 100.000 supernovih dinarjev! Na nekatere odgovore bomo morali namreč toliko časa čakati, da bo.med tem zagotovo izbruhnila ša ena reforma in še ena menjava denarja. Do takrat pa skrbno hranite listke nove loterije in potrpežljivo tiščite fige... OSNUTEK SPREMEMB TEMELJNEGA ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Več iz lastnega žepa Prve tri dni nobenega povračila — Hrana-nna na osnovi celoletnega povprečja — Udeležba pri nakupu zdravil bi se povečala Te dni sta pripravila zvezna sekretariata za delo in za zdravstvo ter socialno politiko osnutke za nekatere spremembe temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev. V bistvu gre za to, da bi tudi na tem področju vskladili potrebe in možnosti. Zato spremembe predvidevajo delno razširitev udeležbe zavarovancev pri plačevanju stroškov zdravstvene zaščite. Med drugim predlagajo, | povračila bi torej začela teči šele s četrtim dnevom. Nadalje predlagajo, naj bi delavcem, ki so bolni od 4 — 15 dni izplačali 80%, delav- naj W zavarovanec za prve dni bolezni, ne glede na to koliko časa bolezen traja, ne dobil izplačanega povračila i «•« —----— —■ osebnega dohodka. Pravica do cem, ki so bolni nad 15 dni pa 90 % od osnove za določanje povračila. Osnova pa ne bi 'bila več trimesečno povprečje osebnih dohodkov, marveč povprečje osebnega dohodka v minulem letu, po zaključnem račujju podjetja. Pri zdravilih bi znašala udeležba pacientov do 30 10 povprečne cene domaćih zdravil, ali (po drugem predlogu) 20%, s tem da bi v tem primeru zavarovanci plačevali polno ceno za zdravilo, ki ni dražje kot 100 dinarjev. Najvišja lastna udeležba bolnika pa ne bi smela preseči 300 starih dinarjev pri enem zdravilu. r ~ Ljudje in dogodki Vojaški ro; Uradna poročila vlad kažejo, da države, ki so za« pletene t vietnamski spor vedno bolj močno pihajo v vojaški rog. Zadnja posvetovanja in stiki med vladami tudi opozarjajo, da prevladuje mišljenje, da je vsa nasprotja, ki Jih vsiljuje položaj Južnega Vietnama mogoče rešiti samo na bojišču. Na taksne strune je bil uglašen tudi dvogovor med ameriško ln saigonsko vlado, ki je bil ta teden na Havajskih otokih. Močna zasedba vodilnih osebnosti obeh vlad na čelu z Johnsonom je na tem sestanku izdelala smernice za rešitev vietnamskega spora in te so v prvi vrsti vojaškega pomena. Kljub temu, da so ameriški možje postavljali zahtevo tudi po družbenih, gospodarskih in političnih spremembah v Južnem Vietnamu, jih je sedanja saigonska vlada pripravljena začeti izvajati šele po vojni. V tem je morda bistveni razloček med ameriškim ln salgonsklm stališčem do vojne v Vietnamu. Američani so s svojo zahte- vo o potrebi dalekosežnih reform na južnovletnam-skem podeželju odkrito priznali, da vzrok sedanje vojne ni samo tuje vmešavanje s severa ln vsiljevanje tuje volje, ampak da so poglavitnega pomena prav odnosi ln razmere v lastni deželi. Gospodarski in socialni položaj Južnega Vietnama pa je takšen, da ga tudi visoka ameriška pomoč nI kos popraviti. Tabor sli, ki Je do nedavnega še verjel, da je vietnamska nasprotja mogoče urediti s pogajanji, je ob takšnem razpletu dogodkov močno zaskrbljen. To že zgovorno pojasnjuje zatišje, Id Je nastalo na diplomatskem torišču. Pred- logi ln ponudbe za pogajanja izostajajo. Će se od časa do časa še pojavijo jih razvrednotijo s pogoji, pri katerih države, ki so zapletene v vietnamsko iskanje modusa- vivendi silno otežkočeno. Vendar Je po drugi strani tudi nespametno trditi, da priprave na vojaškem torišču potekajo čisto gladko. Vrnitev ameriškega predsednika v belo hišo, kjer so ga ameriške žene sprejele z opozorili proti vojni, zlasti pa obširna razprava v ameriškem senatu, kjer nekateri senatorji napadajo Johnsonovo politiko kot neustrezno ln nepremišljeno, opozarjajo na posledice, do katerih bo takšna politika nujno pripeljala. Za sedaj obstaja resna nevarnost, da se bo Amerika zapletla v večjo vojno na azijskem kopnu. Vztrajanje pri razširitvi vietnamske vojne pomeni najbrž že v kratkem času vojaško preizkušnjo z največjo azijsko državo Kitajsko. Nekateri statistični podatki povedo, da je vojna pri sedanjem obsegu, krepila ameriški gospodarski položaj. Toda to je lahko zapeljiv in nesmiselen podatek, če vojne ne gledamo samo s stališča vojnih dobičkarjev. Zlasti je takšna politika še posebej neresna, če vemo, da je konec lahko tudi ugonobltev za človeštvo. • J s- PANORAMA aj> PANORAMA • PANORAMA % PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA » PANORAMA % PANORAMA V MOSKVI SO OBJAVILI POSNETKE Z MESECA Vidne najmanjše podrobnosti Z naslovom »Ljudje na Zemlji — pred vami je krožna panorama Meseca« so moskovska Izvestja v ponedeljek objavila posnetek Meseca ki so ga naredile televizijske naprave na Luni 9 ob obračanju kamere za 360 stopinj. Časnik je objavil tudi tri povečane posnetke, dele te panorame, z navodilom: »Izrežite posnetke, Jih zlepite v trak in tako boste lahko z enim pogledom preleteli posameznosti Mesečeve površine, ki •e razprostirajo okrog postaje Luna 9.« Mesečevo krožno panoramo je prikazala tudi moskovska televizija; njeno posebno oddajo, dolgo sedem minut, je prenašala Intervizija. Mesečevo krožno panoramo so posneli v soboto, 5. februarja. Višina sonca je bila takrat 27 stopinj, tako da so bile sence predmetov na Luni v primerjavi s tistimi petkovimi posnetki štirikrat krajše. Serija fotografij, ki so jih posneli ob različnih višinah sonca nad obzorjem (pri^ prvem snemanju v petek 7 in pri drugem 13 stopinj, v soboto 27 stopinj) je izredno dragocena za proučevanje sestave Mesečevega površja, poudarja pojasnilo ob objavljenih posnetkih. Omogočila bo, da bodo zanesljiveje določili lastnosti Mesečevega površja, razmerje dolin in hribov in njihovo Obliko. Na panorami je moč videti, da je Luna 9 na sorazmerno ravnem delu Mesečeve površine. Kamera je zajela Mesečevo obzorje na oddaljenosti poldrugega kilometra. Iz fotografij je razvidno, da se sorazmerja na reliefu zelo hitro zmanjšujejo, kolikor bolj se oddaljuje od postaje. V bližini postaje je moč razločiti podrobnosti, velike 1 do 2 mm, blizu obzorja pa le predmete, velike nekaj metrov, črta obzorja je zelo ostra, ker je nebo na Mesecu, kjer ni ozračja, popolnoma črno. Na posnetkih je tudi dobro videti, da je površje Meseca, kjer je pristala postaja, zelo hrapavo in da je na njem precej vdolbin in hribčkov. Ponekod je razmetano kamenje. Duhovi in turizem Francoski tednik Parls Match se je v svoji zadnji številki dotaknil rekvizitov britanskega turizma: duhov v srednjeveških gradovih. Tednik je zabeležil izid novega turističnega vodiča, ki vsebuje tudi podroben opis vseh britanskih gradov in dvorcev, v katerih se pojavljajo duhovi različnih zgodovinskih osebnosti. V tem najnovejšem vodiču je zabeležen tudi znani wind-sorski dvorec, v katerem se »okoli polnoči pojavlja duh kralja Henrika VIII., nekaj prej ali pozneje pa duh njegove nesrečne žene Ane Bo-levn«. Kakor je znano, je Ana Bolevn samo ena njegovih obglavljenih žena, vendar se baje ne želi pojaviti skupno s kraljem ... Sodeč po tem turističnem vodiču je glede duhov pravi rekorder londonska trdnjava Touer. V njej baje kar mrgoli duhov. Zato se je baje izselil izpod njegovih obokov varuh kronskih draguljev Edmund Swif te, ker se je naveličal neprestanih obiskov duhov. Ti so baje postali tako nadležni, da so prihajali v njegovo sobo med večerjo, noseč pod pazduho svoje glave ... O Turizem je važna gospo-% darska panoga. Tega se • zavedajo tudi Angleži, in • so zato poslali v borbo za • privabljanje turistov celo • svoje srednjeveške stra- • hove ... Pretep v letalski kabini? Pojavila se je nova verzija o vzrokih letalske nesreče letala tipa convair, ki se jc pred dnevi zrušilo nad Bremenom v Zahodni Nemčiji; policija domneva, da je prišlo v letalu, v katerem je izgubilo življenje 46 ljudi, do prerivanja ali pretepa med posadko in kakim potnikom. V roki mrtvega pomožnega pilota so namreč našli ameriške klešče, ki jih je v smrtnem boju krepko stiskal. V zogleneli kabini so našli še dvoje takšnih klešč. Edino orodje, ki ga ima posadka letala, pa je izvijač. Doslej so ugotovili, da je imel VVilliam Baker, ameriški finančni strokovnjak, s seboj torbo z "''orodjem. Za domnevo, da je eden od potnikov napadel pasadko, govori tudi dejstvo, da niti prvi niti drugi pilot nista odgovorila na klice iz bremenskega letališča. Preiskovalna komisija je sklenila, da bo raziskala, za kako visoke zneske so bili zavarovani posamezni potniki. GORENJSKI^ IN L1110115 • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN Kranjfed 60 leti (2) Najvplivnejši rJ nju je bil « njegov mlin je | večjih v A v riarhiji. Do 15 niče so zmleli v dan. Po starem stu preko Save zgornještajerski naenkrat 4000 do okrog 400 m odd.i-niške postaje: tja J . zaj pšenico. Pše: ^\ jala po želeaiicSji-Ogrske, moko pa kor je niso pn*"g?j čem trgu - p*:.« revne alpske dr; roško in Tirolsko. Ne vem, h**f£ Majdičevmlin,^a da se je v tak-* razvil šele po k. stekla železnica.: da je oče Vinka Cel z delom v t Z hlapec. On in rti" sazvila mlin do'.a** Govorili so tudi, i p- Majdič najboga;;^ nec, kar je bilo 1;ub Vsa čast pamoi.*jU svojemu bogastvu in strašnemu pritisku germanizacije ni odtujil svojemu narodu, kar je storilo v tistih časih veliko njemu enakih. Veliko se jc treba zahvaliti prav njemu, da je bil Kranj poleg Ljubljane edino mesto, ki je imelo napredno slovensko večino. Po prvi svetovni vojni so nastopile drugačne razmere; meje v alpske dežele so bile zaprte in mlin ni več mogel delati v takem obsegu. Govorilo se je, da je leta 1924, v času velike krize francoskega franka, Majdič izgubil svoje veliko premoženje. Kmalu potem je mož umrl. Njegovi nasledniki so opustili mlin in ga preuredili v elektrarno. Po mojem skromnem mnenju bi se Kranj moral na nek način spominjati Vinka Maj-diča. Ce ne bi bilo njega, njegovega mlina in elektrarne, se v Kranju ne bi razvila industrija v takem obsegu kot se je, Kranj se ne bi razvil v takšno mesto, kakršno je danes. Kako je izgledalo življenje v gimnaziji? Ko sem prišel v prvi razred, je bil direktor stari Hubad, zelo dober človek, ki pa je čez leto dni umrl. Gimnazija je bila nemška, latinski in grški smo se učili v nemškem jeziku. Vsi dijaki (okrog 300), razen dveh sinov okrajnega glavarja, so bili Slovenci, prav tako tudi vsi profesorji. V mojem letniku še ni bilo deklet, pač pa so jih drugo leto sprejeli kakih deset. To je bila posebnost in novost ža dijake. Nogometa in smučanja takrat v Kranju še nismo poznali, zelo razvita pa je bila telovadba, tako v gimnaziji kot pri Sokolu. Največ ugleda so imeli dobri telovadci. V popoldanskem času smo se dijaki največ zbirali na Kranjski gmajni, to je tam, kjer je danes tovarna Iskra. Pozimi je bilo v modi drsanje na ledu v Stražišču in sankanje po raznih klancih okoli Kranja. Zelo je bilo razvito planinarstvo. Ker so nemški »Alpenverein« in druga nemška društva ogrožala naše planine, smo se dijaki radi cdzvali pozivu, da v čim večjem številu obiskujemo naše gore. Moj razred- nik je bil profesor Makso Pirnat, oče umrlega umetnika N. Pirnata. Mož je bil zelo dober pedagog, znal je navdušiti svoje dijake za slovenski jezik in za svoj narod. Ko smo čitali pesmi Matije Valjavca — Kračmanovega Stoji, stoji tam Zaplata, soseda strmega Storžca.. ali, kako je pesnik, ki mu ni bilo dovoljeno, da služi v domačih krajih, po ribici ... po Savi v Kokro, iz Kokre v Belco, tja v Storžčevo deželo.. I pošiljal pozdrave v svojo rodno vas, nas je profesor M. Pirnat znal navdušiti za naše lepe planine. Začeli smo hoditi v gore,. najprej na Zaplato, na Storžič, pozneje pa smo oblezli vse pomembnejše vrhove v Karavankah in Julijskih Alpah. Lastnik Jelenove gostilne v Kranju, po imenu Kuralt, je bil doma iz Zabnice. Ves Kranj ga je poznal samo po imenu »stari Jelen«. Mož je bil svojevrsten original. Kadar je bil trezen, je bil zelo dober človek, kadar pa je pogledal malo bolj globoko v kozarec, se ni bal ne boga ne hudiča. Dve značilni anekdoti sta krožili takrat o njem po Gorenjskem. Konec prejšnjega stoletja so bili v okolici Kranja veliki manevri. Vse polno konj in vojakov je bilo. Vojaška oblast je staremu Jelenu vzela hleve, arogantno obnašanje vojakov pa je moža tako razjezilo, da je pred avstrijskega generala vrgel gnojne vile. Zaradi tega je bil dalj časa zaprt. Kmetje pa mu tega niso zamerili, še občudovali so ga. Tudi druga anekdota jc zanimiva. Jelenova in Jahačeva gostilna sta bili sosedi. Dvorišči sta se stikali in v ponedeljkih, ko je bila gneča, je prišlo pogosto do prepira, ker so nekateri vozniki puščali vozove tako, da so bili na meji obeh dvorišč. Nekega ponedeljka pa se je stari Jelen razjezil, vze} žago in odžagal na vozovih vse ojnice, ki so molele z Jahače vega na njegovo dvorišče. Mož sicer ni bil kaznovan, plačati pa je moral kmetom povzročeno škodo, ki ni bila majhna. Prvi dve leti mojega šolanja v Kranju sem stanoval pri teti v Stražišču. V ljudsko šolo v Kranj nas je takrat hodilo iz Straži.šča sesf: Franc Ješe, ki so ga Nemci . ubili kot talca, njegovi dve sestri, Mirko Roj ina, njegova sestra in jaz. V šolo v Kranj smo hodili zato, da smo se naučili nemško, kajti brez znanja nemščine nismo mogli v gimnazijo. Dva dogodka iz mojega bivanja v Stražišču sta mi ostala posebno v spominu: požar Polakove tovarne usnja in požar gospodarskih poslopij velikega posestva na La-borah. Oba požara sta bila ponoči. Posebno strašen je bil pogled z Gašteja na gorečo usnjarno, kjer so pogorele velike količine čresla, usnja* kož, masti in kemikalij. Pozneje sem v prvi svetovni vojni videl veliko požarov, pa se mi zdi, da nobeden ni bil tako strašen, kakor ta v Stražišču. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) France Kozjek Dopisujte v našo rubriko! MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJi tem in s telesom «s* *.i.ii*Dar' Izbira]a je med postaranimi bogatimi go^U* žTJ> 6i bo z moža izbrala bogatega sTa^aln mu^**kih J* letži^. A kaj, ko se je vse do GraS 2 o*"1*111™' N°če se spominjati njihovih im^SJ^ VC' 5™ j0 je srečal v družbi svojega iai H^f8! *adstotnika Gustava. V meddobjih jiJJ?„JSP** k 1 86 ji je tudi v teh letih zaradi svoje nS^ *f- ^ 3 ra2en tega nevaren. A zdaj se i ^nSV' zdaj Je nevarneJši od vseh. Grozi ji. in če se m?S^ ra2d0r med n* in Bauerjem, se bo km\lu 2našTa tD ^ * S*"?" ne bo nikoli njen, čeprav jo kot trdT^ A ona ? da bi brez njenega bogastva Njegovo JbcU£> *lahnel°-Tedaj nekdo potrka. Zdrzne se. Korakov ni slišala k***"* Pogrnjen 2 dolg° preprogo, vrata pa je pozabila zapre;: Morda je dr. Gruber? Ne, prezgodaj je še. Prišel bo 1*1 r„ rn„„-' . Ni ji treba ugibati, ker se vrau M .Ko ."*leda. nad" ppročnika Gustava Bauerja, se mm J**" f3^6 ^2en videz. Prav dobro ve, da je tuSaJP Gustavovem obrazu samo maska. »Sami?«. Da, sama je. A kaj je prineslo «^oika? »Ne imenujte me nadporoenik to »A vi mene ne teta!« O, saj bi jo rad imenoval za tako lepo in mlado ženo. Anna se ne zmeni za njegov njenemu soprogu. Gustav bi najraje samec. »A sedite, prosim,« ga povabi I »Najprej častitke! Danes imate j Da, zares! Popolnoma je p©Mb:!» . da ji je danes že enaintrideset kt. Rahla senca ji pomrači obrat. . m Gruber, da so ženske v tridesetih k-P*) ćudovite. Ne ve, kam bi s šopkom najdi*"* J» Je s cest s mami izročil Gustav. »Naj pokličem služkinjo?« i Ne, ni treba, ker je ni. Obcm« Je d"la Pro^o- Strmoglavil še en Starfighter V Zahodni Nemčiji je pred dnevi na območju Olivenbur-ga strmoglavilo še eno vojaško letalo Bundesvvehra tipa starfighter F-104. Pilot se je rešil s padalom. TASS poroča, da je zahod-nonemško vojaško letalstvo od januarja lani izgubilo v podobnih nesrečah 18 letal starfighter. Pri tem ee je ubilo šestnajst pilotov. je zavidal stricu „ Ve, zakaj zavida bj bil Alfred Bauer ^gtni dan.« yt ni hotela misliti, rekel dr. »Potem ste popolnoma sami?« »Da.« Gustavov obraz spreleti rahel trzljaj. V žepu ima ampulo s ciankalijem. Z njo se je postavljal kakor še nekateri oficirji, da jo bo uporabil v primeru, če bi padel v roke sovražniku. Zdaj pa ga je prešinila druga misel. Kaj ko bi se s to ampulo znebil te mlade tete? Te ženske, ki jo sovraži že od dne, ko je omrežila njegovega strica in tako pripravila njega ob stričevo dediščino. Vila na samoti. Nihče ga ni videl, ko je prišel. A prišel je, ker je zvedel, da tale rdečelasa ptička vara svojega soproga z nekim doktorjem. Blagajničarka Loretta iz hotela Central mu je povedala, da jo je videla predvčerajšnjem v kavarni z nekim stotnikom z zdravniškimi oznakami in da je slišala, kaj sta se menila. »Ob slovesu mu je gospa rekla, naj jo pojutrišnjem zvečer obišče v njeni vili v Miljah.« Dragoceno dekle ta blagajničarka! Sprva je mislil, da ga sploh ne bo hotela pogledati, ker jo je takrat v Opatiji pustil na cedilu, a je b;lo proti njegovemu pričakovanju takoj v ognju, čim ga je prepoznala. Sama ga je spomnila na Anno Bauer, češ: mogoče ga zanima, da je bila dama, za katero se je pred leti tako interesiral, te dni tu z nekim oficirjem. Potem je bila še dvakrat, mu je povedala. Predvčerajšnjim pa mu je povedala, kaj je slišala. In takrat je sklenil, da bo Anno presenetil, a jo je našel samo. In kakor nalašč mu je stric včeraj povedal, da ima njegova mlada žena danes rojstni dan, in mu tako dal na usta izgovor, zakaj jo je obiskal. »Tako ste sami. Bi šli zvečer z menoj v Trst? Ubogi stric bo prav gotovo srečen, ko mu boste povedali, da ste rojstni dan praznovali z menoj.« »Hvala za pozornost, toda ...« »•Kaj, toda?« »Ne počutim se najbolje. Ze ves dan me boli glava.« »Glava?« hlini sočutje. Kaj ko bi ji ponudil strup kot sredstvo proti glavobolu? Mu bo verjela? Ne bo spregledala? »Da, strahotno me boli.« »To bi se dalo takoj pozdraviti. Nimate nobenih zdravil.« »Nobenih. Pa saj tako nobeno ne pomaga.« »Pač,« vzame iz žepa ampulo. »Tale tekočinica ozdravi najhujši gjavobol. Najnovejša iznajdba. Ce želite, vam zdravilo takoj pripravim.« »Pa dajte,« reče samo zato, da bi ne mislil, da se je glavobola poslužila kot' izgovor, čeprav jo glava v resnici boli od pisma, ki ga ji je bil pisal njen zavrženi »ubogi fant«. Ce jo bo glava res prenehala boleti, bo Gustavu celo hvaležna. Potem ji bo morda kaj pametnega na misel, da bo odvrnila Franca od njegovega namena. In zvečer, ko pride mladi doktor, bo zopet sveža in odlično razpoložena. Gustava pa se bo že znebila. Ce čez pol ure ne bo od.še! sam, mu borekla, da ji zdravilo ni pomagalo, da ji je slabo in da bi rada legla. »Roka se vam trese, dragi,« bolj za šalo kot zares posvari Gustava. Ni opazila, da je Gustav zardel. Nič posebnega! To je pri moških v svoji bližini že nekajkrat doživela. Tudi v tem, da nečak njenega moža drži kozarec v priiču, se ji ne zdi nič nenavadnega. Čudi se samo, zakaj je v kozarcu tako malo tekočine. »Naglo izpijte! Ce mogoče s požirkom pogoltnite!« »Torej eks!« se nasmehne. »Saj nima tako slabega okusa.« Nadporočnik jo napeto opazuje. Sele tedaj opazi njegov spremenjeni pogled. »Kaj me tako gledate. Toda ... toda,« oči se ji razpro v grozi. »Vi ... vi ste me ...« Strup naglo deluje. Zruši se na divan. Anne Bauer ni več. Zjutraj jo sobarica najde mrtvo. S krikom pokliče še služkinjo, nato pa pohitita obe na žandarmerijo. Gustava Bauerja nihče ni videl, da je bil v vili. Tudi dr. Gruber, ki je bil zvečer pri njej in je preplašen zbežal iz vile, molči, da bi ne osumili njega. Orožniki in sodni zdravnik površno pregledajo mrtvo. Zakaj neki bi jo zdravnik natančneje pregledoval ali celo iskal sledov za morebitnim morilcem. Na pisalniku so vendar našli kratko poslovilno pismo. V njem je črno na belem napisano med drugim: »Cez nekaj trenutkov bcm zaužila strup. Vprašujejo se samo, kdo je človek, ki je bil od lega čednega ženskega bitja tako duševno krut, da je povz'-očil njen samomor. »Pa pravijo, da sc bogati ljudje srečni. Njo poglejte! Imela je vsega na pretek, a ji je bila smrt ljubša od življenja.« 5 Ko bi bili mirni časi, bi se časnikarji v časopisih obširno razpisali o nesrečnem koncu bogate gospe Anne Bauer. Tako pa so novico o tem prinesli samo nekateri tržaški listi in še to samo nekaj stavkov na zadnjih straneh. Uredniki niso več silili časnikarjev, naj bi novice o umorih in samomorih senzacionalo napihovali. Zanimanje bralcev za take članke je zadnje čase splahnelo. Kaj je umor ali samomor enega samega človeka proti moritvi na bojiščih? Zato o umorih in samomorih tudi niso več na dolgo in široko govorili kakor pred vojno, ko je skoro vsak umor ali samomor v meščanski družbi polnil pogovore ljudi včasih še mesece in mesece. Tudi osmrtnica o smrti Alfreda Bauerja, ki je umrl te dni po samomoru svoje žene, ni zbudila nobene pozornosti. Umrl je vendar v postelji. Bralci so se zanimali mnogo bolj za kratke osmrtnice o padlih vojakih, ki so zavzemale v časopisih iz dneva v dan več prostora in ki so se te dni večinoma končevale: »Padel junaško za vero, dom in cesarja v v bitki na Ceru.« Toda o tej bitki in o prvem avstrijskem porazu so časopisi le malo pisali .Besedice poraz sploh ni bilo opaziti niti začudenja, kako so mogli Srbi tako odločno kljubovati avstrijski vojski. Časopisi so te dni pisali večinoma samo o nemških zmagah na zahodu. Zanje se je začel navduševati celo socialno demokratski Arbeitcr-Zeitung. Prav ta dan, ko se ie štefi noslavliala od Trsta, je ta socialistični časopis slavil zmagovito oiožje nemške vojske 9 člankom »Nach Pariš«. PANORAMA 12. FEBRUAR 1966 * ^ BODICE Ker me Marjana vedno naganja naj potujem sluibeno raje po vaseh, da hkrati prinesem domov sveže maslo, jajca in podobno, sem jo ubral proti Kamniku. • NA BRNIKU so odprli novo gostišče, ki je prilagojeno današnjim okusom s tem, da je vhod skozi neko garažo. Vsaj tako je videti in pravijo,'da je za Ijubite- Izvršni odbor PZ občine Jesenice in Upravni odbor doma PZ Srednji vrh razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA doma na Srednjem vrhu Pogoj: gostinec s 5-let-no prakso. Zaželjen zakonski par, ker bi žena prevzela mesto kuharice. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ZAVOD ZA KLIMATSKO ZDRAVLJENJE OTROK KRANJ razpisuje naslednja sezonska delovna mesta v otroškem zdravilišču Novigrad (Istra). 1. šofer, nabavljač 2. skladiščnik 3. kuharice 4. kuh. pomočnice 5. mesar 6. snažilke 7. servirke Pogoji: pod tč. L: šofer B ali C kategorije in nabavljač živil pod tč. 2.: 5-letna pra-« ksa in srednja ekonomska šo!a pod tč. 3.: 1 Vk kuhar in 2 K kuharici s 5-letno prakso pod tč. 4.: prednost imajo PK kuharice ali druge s prakso pod tč. 5.: K mesar s 5-letno prakso pod tč. 6.: prednost imajo mlajše moči pod tč. 7.: zaključena srednja šola Sezona traja od 1. maja do 1. ostobra. Kandidati se lahko prijavijo tudi za krajši čas. Osebni dohodki so zagotovljeni s Pravilnikom Zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe pošljite na nasfov Zavod za klimatsko zdravljenje otrok Kranj. Ije današnje mehanizacije in motorizacije to zelo privlačno. • V CERKLJAH so se pritoževali, da so tam podrli nekdanjo brivnico in da sedaj nimajo kam, razen v Kranj. Zato hodijo raje kosmati. Toda nasprotno je V KOMENDI. Tam so odprli tak nov lokal in nad vrati napisali »za dame* in »za gospode«. Ker pa si med tamkajšnjimi kmeti in delavci nihče ne prišteva tako čast, ne zahajajo tjakaj in so mi prav tako kosmati pravili o tem, kot v Cerkljah.. Pa naj človek vsem ustreže! • Ljubitelji KAMNIŠKEGA turizma pa so me vlekli na njihov Križki grad in dopovedovali, kako so že izkoristili najvišje prostore tega Zgodovinskega objekta, odkoder je res krasen razgled proti Domžalam in po vsej okolici. Kokoši so tam kot gostje, čudil sem se. Toda za začetek je morda tudi to uspeh. Pozneje, ko se uveljavi, bodo morda prišli tudi drugi. • Ko sem se vrnil v Kranj, me je čakala pritožba SIRA-1ISANOV, da tam zmanjka vode vsako soboto popoldne, , da se ne morejo kopati... i Kakšna reč, sem dejal! če je redno tako, potem se ne kaže razburjati, ampak navaditi na to. Če je nam že šlo v meso in kri, da so trgovine odprte le do te in te ure, da je dan počitka le vsak sedmi, potem se morajo tudi oni navaditi, da v soboto ni vode. Kaj naj rečem drugega? Prihodnjič pa jo bom mahnil na gornjo stran. Ce bom kaj »ujel«, bom že povedal. Lepo Vas pozdravlja BODIČAR „Tovarim" kruha v Lescah V novi pekarni v Lescah zaključujejo z deli in vse je pripravljeno, da če* dni začno poskusno peči kruh. 1. maja pa je predvideno, da bodo iz te »tovarn* kruha začeli redno preskrbovati vse potrošnike radovljiške in jeseniške občine Bohinja.in Rateč. Gradbeno podjetje Gorenje je tu pokazalo precej sposobnosti in tudi hitrosti, je v letu dni dokončalo ta objekt, kar v naši praksi nismo vajeni videtL Zmogljiv«*' pekarne je 1000 kg kruha in 45.000 kosov peciva v eni url. Sedanje potrebe teg> območja niso tako velike in bodo začeli le z eno oziroma dvema izmenama. Ob razgovoru s predstavniki tega velikega obrata in ob ogledu vseh sodob0* naprav nam je prišlo na misel le to, kako bodo potrošniki zadovoljni z novim »to*1' strljskim« kruhom. V pekarni zagotavljajo, da so to drugačni stroji kot na prWff v Kranju in da je tu možno speči kruh najrazličnejših vrst in okusa, zapečen po ^ itd. Vendar, to bomo ugotavljali pozneje. In kaj bo s sedanjimi malimi pekarnami, ki jih je cela vrsta naokrog m so ^° znane sanitarnim Inšpektorjem že vrsto let? Kot pravijo, je predvideno, da se b°^° vsi ti peki zaposlili v novem kolektivu, ki naj bi zaposloval 70 ljudi. Toda nobe0< sedanje pekarne, pravijo, ne nameravajo administrativno ukinjati. To naj pokaže llteta kruha oziroma okus potrošnikov in pripravljenost teh delavcev, pekov, se P«* konkurenca. — K. M. Tudi ko bo po tekočih trakovih steklo oblikovano testo ln pečene štruce in hlebci, vijo, da bo ta osrednji obrat pekarne brez vsakega prahu, plinov, vročine Itd.; ^ omogoča sodobna in preizkušena oprema GORENJSKA OBLAČILA KRANJ iščejo intersente za IZDELAVO OTROŠKIH PLAŠČEV NA DOMU Ponudbe pošljite na upravo podjetja »GANZ« elektro delavnice in tehnični biro Ing. Fianz Dullnig CELOVEC — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 Prodaja ln popravlja vse vrste električnih strojev! V trgovini v ulici 8. maja št. 33 ves instalacijski material ln električni aparati, pralni ln hladilni stroji, material za previjanje strojev, rezervni deli itd. Solidna postrežba! Priporočamo se la nakup! Upravni odbor delovne skupnosti »TOSO« Kranj RAZPISUJE večje število prostih delovnih mest: i 1. KVALIFICIRANIH STRUGARJ^ 2. KVALIFICIRANIH REZKALCEV* \ POGOJ: Ustrezna kvalifikacija in nekaj let praks«- Razpis velja do 1. marca 1966. Prijave sprejema kadrovski oddelek »TOSO« K^l Usnjeni izdelki vseh vrst v najpestrejšl Izbiri pri SEERINIpG CELOVEC _ Klagenfurt, Paradelsergass*' # torbice # etulji vseh vrst # kovčki # spominčki Se priporočal! februar im * glas GLAS PIONIRJEV 11 GLAS piomriev Tečaj na Valvazorju Jj|W med polletnimi ali kot jim pravimo bolj »strokovno« teri^tralnimI P°čitn,ca,nl, preživi pač vsak po svoje. Neka-kilfj °ru' drugi pri sorodnlkin, nekateri pa jo »mahnejo« v Ulrii * V hribe» u Prav to so Ietos naredili radovljiški pio- Jl. Namreč PD Radovljica jim Je omogočilo, kot tudi pio-^Jem iz osnovnih šol Lesce (5), Begunje (4) in Lipnica (2), »o lahko preživeli pet dni v planinskem domu na Valva-°bu P * li vedno med prvimi na & renjskem. Na koncu so IzvoliH ^ upravni in ges-odarski bor. D. * XXI. DRŽAVNO PRVENSTVO V KLASIČNIH DISCIPLINAH Čestitka za Gorjance V Gorjah, zibelki tekaškega športa na Gorenjskem, so v sredo uradno odprli XXI. državno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Začetek, potek prvega in drugega dne tekmovanja so potrdili, da so se Gorjanci na športno srečanje tekačev odlično pripravili ln da so organizatorji v Gorjah sposobni najbolje organizirati tekaško plrredltev. Na otvoritvi pred domom Emavs v Zgornjih Gorjah so bili skoraj vsi domačini. Slo-vestnost je pričel predsednik prireditvenega odbora Janez Vari, ki je izrekel priznanje vsem, ki so pomagali v pripravah. Ob zvoku fanfar je predsednik skupščine Radov-Jjica Franc Jere objavil, da se tekmovanje pričenja. Po hribu so pridrseli smučarji z razprto državno trobojnico. Jezdeci v narodnih nošah in godba na pihala, so dali otvoritvi še slavnejši poudarek. »■Ali bo ali ne bo,« so modrovali očaki na ograji ob startu. Sonce je neusmiljeno pripekalo in talilo sneg, ki so ga nanosili na progo. Va-ščani so nudili pripravljalnemu odboru vso podporo. Na razpolago so mu dali 230 ležišč in ponekod tudi hrano. Višek naporov in trdne volje pa so pokazali pri urejanju proge. Nad 300 m proge so trasirali iz navoženega snega in naredili dva mostova čez Radovno. Ko je bilo prvenstvo odprto so nekateri do-važali še in še nov sneg (»Naj bo za rezervo!« so dejali), ostali pa so občudovali nad 250 razstavljenih pokalov in brez števila diplom, ki so jih razstavljali v osnovni šoli domači športniki. Tekmovalni del je pomenil uspeh za uspehom za domače tekmovalce. Pavel Kobilica je z drugim mestom na 30 km dokazal, da sodi med najboljše tekače. Še več uspeha so imeli pri st. mladincih — Jakopič ln Dornik sta nepremagljiva. REZULTATI — Clanl (30 km): 1. Seljak (T) 1:50.44, 2. Kobilica (G) 1:51.20, 3. Kobentar (J) 1:54.0, 4. Kerštajn (Rat. Pl.) 1:57.24, 5. Bavče (F) 2:01.11; St. mladinci (10 km): 1. Jakopič (G) 34.20, 2. Dornik (G) 35.16, 3. Krišelj (T) 36.40, 4. Dretnik (JLA) 37.01, 5. Vi-dic (J) 38.24, itd. Ml. mladin: ci (5 km): 1. Pintar (J) 20:26, 2. Keržan (J) 22:07. 3. Kalan (G) 22:16, 4. Slovnik P-J: 22:24, 5. Rozman (T) ^ Ml. mladinke (3 km): 1- \. lipnik (Boh.) 20:21, 2. PoS*', (G) 21:11, 3. Terzič ^ 21:17, 4. Klemene (J) 22:H' Pliberšek (L) 22:29; St »f dinke (3 km): 1. Repinc (B*" 27:30, 2. Grušovnik (D ~* 3. Juričič (Orosavlje) 4. Legat (J) 34:30, 5. j*! (E) 35:14; Članice (10k«*/. Pliberšek (L) 4S:48. 1 0*J (E) 1:01.08 (Pšenica jc P? pila). Veleslalom pod StoržičcH Na 1200 m dolgi pmiMi šinf.ko razliko 120 m •» vratcl Je organiziral jjl ZMS Tržič mladinsko *J smučarsko prvenstvo * * slalomu pod StoržtčeJB. ■ Nastopilo je 40 tektn^ cev iz IBI Kranj. T5C *■ in Plamena iz Krope. ft REZULTATI — s»j mladinci: 1. Janez 'JrL (BPT) 1:28.0, 2. Bruno »jj (BPT) 1:28.3. 3. Aloj* (IBI Kranj) 1:33J Itd; D. Hufl*1 ll FEBRUAR 1968 * GLAS KRONIKA" - SPOREDI 13 MISLILA STA, DA JIH BO KDO NAPADEL S poleni nad človeka Pred kratkim sta sedla na zatožno klop na kranjskem okrož-*on sodišču obtoženca, ki sta skupaj izvršila kaznivo dejanje. To sta bila 26-Ietna Anton Fišer In Anton Grozde, oba ttanujeta na Cesti talcev 7 a na Koroški Beli pri Jesenicah. Zagovarjati sta se morala, ker sta s silo preprečila uradni osebi izvršiti uradno dejanje. Pri tem sta eno osebo hudo telesno poškodovala, drugo pa lažje. 16. maja lani sta v kraju Zapič na cesti IV. reda Ja-Tomik—Javorniski rovt na ostrem ovinku pri skladovnici drv napadla starejšega •vodnika I1A Dragota Grbavca. Vendar jima je ta uspel pobegniti. V istem času pa je Grbavec pred seboj opazit skupino ljudi. Med njimi je bil tudi miličnik, višji vodnik PM Jesenice Karel Pureber. Takoj mu je povedal, da sta ga dva neznanca napadla. Pureber se je z Grbavcem vrnil na kraj napada, še pred prihodom na opisani kraj je neznanca miličnik opazil ter pozval naj povesta kdo sta. Fišer in Grozde tega poziva nista upoštevala. V roke sta vzela poleno in se napotila proti Pureberju Ln Grbavcu. Prvi je pričel streljati v zrak, da bi jih ustrašil, vendar se za strele sploh nista zmenila. V zagovoru sta dejala, da sta mislila da strelja s strašilno pištolo. Najprej sta se lotila višjega vodnika PM Pureber-ja. Z udarci s polenom sta mu povzročila prelom lobanje in lobanjskega dna. Zaradi tega Je obležal na tleh nezavesten. Zatem pa sta lotila Je Grbavca. Utrpel Je več močnih udarcev po glavi ter nalom trnastega odrastka na 7. vratnem vretencu. Senat okrožnega sodišča ju je spoznalo za kriva. Izrekli so jima enotno kazen in sicer: Fišerju dve leti ln šest mesecev strogega zapora in Grozdetu dve leti ln sedem mesecev strogega zapora. Obema se v kazen všteje pripor in preiskovalni zapor. Gr-. bavca in Pureberja pa je senat napotil na civilno pravdo glede odškodninskega zahtevka. Fišer in Grozde 6e lahko v določenem roku pritožita na vrhovno sodišče SRS. — J. Jarc Iskal je ženo? Pred dnevi se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Kranju 38-letni Jože Pahin-ger iz Zgornjega Bitnja pri Kranju. Obtožnica ga je bremenila, da je 18. junija lani okoli osme ure zvečer vzel v sobi v stanovanju Franca Hobiča v Zgornjem Bitn ju št. 159 iz Škatle, ki je bila v omari — deset tisoč starih dinarjev. Na obravnavi se je zagovarjal, da je v sobi iskal svojo ženo, kljub temu, da ve, kje ima žena sobo. Zaradi kaznivega dejanja POŽAR NA TRATI PRI VELESOVEM Dimnik z razpokami V četrtek zvečer okoli desete ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, ki je bil last Jožeta Plevela na Tra- Zakaj V torek zvečer nekaj po osmi uri zvečer so našli na podstrešju hiše št. 21 v Hleb-cah z vrvjo obešenega na podstrešni tram 49-letnega Karla Derlinga. Ugotovili so, da pri tem primeru ne gre za nasilno smrt, vendar pa vzrokov za samomor še niso Ipj ugotovili, ker pokojnik ni zapustil nobenih poslovilnih pisem. — JJ ti št. 9 pri Velesovem. Do požara je prišlo zaradi isker in plamena, ki je uhajal iz dimnika svinjske kuhinje, ob katerem je bilo naloženo seno in žaganje. Pogorelo je okoli tri tone živinske krme, celotno ostrešje poslopja, štiri do pet tisoč kilogramov žitaric in nekaj svinjske masti. Na kraj požara so prihiteli poklicni gasilci iz Kranja in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Cerklje. Materialna škoda znaša okoli 25 tisoč novih dinarjev. — jj 15 metrov pod cesto V četrtek zjutraj ob 7.40 uri se je peljal voznik osebnega avtomobila LJ 237-92 Avgust dr. Mencinger z Jesenic proti Potokom. Ko je pripeljal v blagi levi ovinek pri Koroški Beli ga je začelo zanašati. To je bil vzrok, da se je zaletel v obcestni kamen na desni strani ceste. Od tam ga je odbilo 15 metrov pod cesto, kjer je obstal na levem boku. Pri nesreči se ni telesno nihče poškodoval, materialna škoda pa znaša 5.000 novih dinarjev. — jj tatvine, ga je sodišče po členu 250/1 KZ obsodilo na tri mesece zapora. Hobiču mora povrniti celotni znesek t. j. 10.000 starih dinarjev, sodišču pa mora povrniti stroške kazenskega postopka in povprečnino. — jj Utopljenec v Savi V torek so našli v Savi v bližini nekdanjega visečega mosta pri tovarni Planika v Kranju utopljenca Miroslava čufarja roj. 1932. leta iz Kranja. Na glavi je imel več poškodb. Znakov neke nasilne smrti niso ugotovili. Domnevajo, da je pokojnik mislil, da je na tem mestu še vedno nekdanji most, ki ga je že pred časom odnesla voda. jj Zvedeli smo # V nedeljo dopoldne bo v dvorani Zadružnega doma v Zalogu pri Cerkljah, dramska sekcija DPD Svobode iz Dola pri Ljubljani, uprizorila dramo »20 let pozneje«. # Pred dnevi so bili vsi člani ansambla dunajske drsalne revije, ki v tem mesecu gostuje v Celovcu, na obisku v Sloveniji. Ogledali so si Ljubelj in Zelenico. # V soboto je bila v Tržiču premiera »Globoke so korenine«, ki jo je uprizorila DPD Svoboda iz Tržiča pod vodstvom režiserja Adolfa Anderle. — jj z KINO Kranj »CENTER« 12. februarja jug. zap. nem. barv.CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera jug. zap. nem. barv. CS filma KRALJ PETROLEJA ob 22. uri 13. februarja jug. zap. nem. barv.CS film KRALJ PETROLEJA ob 13. uri, jug. zap.nem.barv.es film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. filma KRITIČKA TOČKA ob 21. uri 14. februarja jug. zap. nem. barv.CS film KRALJ PETROLEJA ob 16., 18. in 20. uri 15. februarja jug. zap. nem. barv.CS film KRALJ PETROLEJA ob 16., 18. in 20 uri 16. februarja jug. zap. nem. barv.CS film KRALJ PETROLEJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORžIC« 12 februarja amer. film VRELA ULICA ob 16., 18. in 20 nri, premiera jug. zap. nem. barv./CS filma KRALJ PETROLEJA ob 22.30 13. februarja amer. film VRELA ULICA ob 14., 18. in 20. uri, jug. zap. nem. barv. CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 16. uri 14. februarja premiera romunskega CS filma TUDOR ob 16., 18. in 20. uri 15. februarja romunski CS film TUDOR ob 16., 18. in 20. uri 16. februarja amer. film KRITIČNA TOČKA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 13. februarja jug. zap. nem. barv. CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 18. in 20. uri 16. februarja romunski CS film TUDOR ob 18. uri Cerklje »KRVAVEC« 12. februarja amer. barv. film V VRTINCU ob 19. uri 13. februarja amer. barv. film V VRTINCU ob 15. in 19. uri Kropa 13. februarja amer. film OPERACIJA TEROR ob 15. in 19.30 Naklo 12. . februarja premiera amer. filma KRITIČNA TOČKA ob 19. uri 13. februarja premiera jug. zap. nem. barv. CS filma KRALJ PETROLEJA ob 16. in 18. uri j Jesenice »RADIO« 12. do 13. februarja amer. ban- CS film RAZPAD RIMSKEGA CESARSTVA 14. februarja nem. jug. barv. CS film VVINETOU I. DEL 15. do j6. februarja amer. barv. CS film ONA IN NJENI MOŽJE 17. februarja nem. jug. barv. CS film VVINETOU II. DEL Jesenice »PLAVŽ« 12. do 13. februarja amer. barv. CS film ONA IN NJENI MOŽJE 14. do 15. februarja amer. barv. CS film RAZPAD RIMSKEGA CESARSTVA 16. februarja nom. jug. barv. film VVINETOU I. DEL 17. do 18. februarja češki CS film ATENTAT Žirovnica 12. februarja amer. VV film EN KROMPIR DVA KROMPIRJA 13. februarja ruski barv. film METEŽ 16 februarja amer. barv. CS film RAZPAD RIMSKEGA CESARSTVA Dovje-Mojstrana 12. februarja ruski barvni film METEZ 13. februarja amer. VV film EN KROMPIR, DVA KROMPIRJA 17. februarja amer. barv. CS film RAZPAD RIMSKEGA CESARSTVA Koroška Bela 12. februarja češki CS film ATENTAT 13. februarja češki CS film ATENTAT 14. februarja amer. barv. CS film ONA IN NJENI MOŽJE Kranjska gora 12. februarja amer. barv. film ROBIN, HOOD 13. februarja češki CS film ATENTAT 17. februarja amer. barvni CS film ONA IN NJENI MOŽJE 18. februarja amer. barvni CS film RAZPAD RIMSKEGA CESARSTVA Duplica-KamnUc 12. februarja amer. barv. CS film REVOLVERASI RANCA ČASA GRANDE ob 19. uri 13. februarja 'amer. barvni CS film REVOLVERASI RANCA ČASA GRANDE ob 15., 17. in 19. uri 13. februarja mladinska predstava EN DAN V ZOOLOŠKEM VRTU ob 10. uri 16. februarja rus. barv. CS film METEZ ob 19. uri 17. februarj rus. barv. CS film METEZ ob 18. uri 18. februarja angleški barv. film TOM JONES MED POSTELJO IN VEšALI ob 19. uri Sovodenj 12. in 13. februarja mehiški film JAZ" PUSTOLOVEC GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V Kranju NEDELJA — 13. februarja ob 10. uri URA PRAVLJIC, ob 16. uri Zupančič: VERONIKA DESEN1ŠKA za IZVEN PETEK — 18. februarja ob 19.30 Zupančič »VERONIKA DESENIŠKA«. Ugodno prodam polavtomatski pralni stroj »Castor« in nekaj rezervnih delov avtomobila »Record« 1956. Kranjc, Levstikova 3, Kranj 261 Prodam nov pralni stroj superavtomatic in moped. Gorice 44, Golnik 519 Prodam moped puch, potreben amnjših popravil. Nasl. v ogl. odd. 521 Prodam rdeč čebulček. Cerklje 31 524 Prodam 60 basno klavirsko harmoniko. Sp. Besnica 50 546 Prodam motor NSU Maksi, prevoženih 14.000 km, registriran za 1. 1966. Jesenice, C. 2e-lezarjev 13 560 Prodam prašičke. Šmartno 28, Cerklje 561 Prodam 70 m5 vodnega peska, kamenja, mivke, moped in primo 150 ccm. Gasilski dom Kokrica, Kranj 562 Prodam dobro ohranjen motor puch 175 ccm in motorno usnjeno obleko. Naslov v oglasnem oddelku. 563 Prodam kravo s tretjim teletom. Zalog 30, Cerklje 564 Prodam kompletni kompresor za ličanje in polnjenje gum. Kuralt, Zg. Bitnje 84 565 Prodam dobro ohranjeno žensko kolo. Grad 22, Cerklje 566 Prodam kravo 7 mesecev brejo. Ogris Anton, Voklo 15 Šenčur 567 Prodam 80 basno klavirsko harmoniko in kitaro. C. na Klane 15, Kranj 568 Prodam mlado brejo kravo. Predoslje 1 Kranj 569 Prodam električni gramofon. Zore, Ješetova 3, Kranj (puškama) 570 Prodam slamoreznlco. Nasl. v ogl. oddelku 571 Prodam večjo količino zimskih jabolk. Zg. Bitnje 19, Zabnica 572 Prodam brejo kravo po izbiri. Predoslje 92, Kranj 573 Prodam Črnega ovčjaka. Britof 29, Kranj 574 Prodam nov pletilni stroj konitaks (nemški) Poljane, Mencingerjeva 5 Kranj 575 Prodam otroški športni voziček. Kranj, Gorenjesavska 42 576 Prodam parcelo v Šenčurju. Nasl. v ogl. odd. 577 Prodam konja. Ilovka 3, Kranj 578 Prodam 2000 kg krmilne pese. Jerman Janez, Repnje 33, Vodice 579 Prodam štedilnik tobl na tri plošče. Kokrica 137, Kranj 580 Prodam telico 7 mesecev brejo. Bašelj 19, Preddvor 581 DKVV junior malo karam-boliran prodam. Okršlar Marjan, Forme 10 Zab. 582 Prodam trltonsko harmoniko. Podreča 28, Smlednik 583 Prodam pod z opeko krit. Nasl. v ogl. odd. 584 Prodam težko kravo. Voglje 19, Šenčur 585 Prodam 7 tednov stare prašičke. Zalog 11, Cerklje 586 Prodam nov 50-litrski bojler. Kranj, Zasavska 16 587 Prodam skoraj nov avto zastava 750. Nasl. v ogl. odd., 588 Prodam prenosljivo stanovanjsko barako. Nasl. v ogl. odd. 589 Prodam prašiča 120 kg težkega za zakol. Suha 37, Kranj 590 Prodam dobro ohranjen moped s prevoženimi 8.000 km. Breg ob Savi 41 Kranj 591 Prodam dobro ohranjen moped s prevoženimi 11.000 km. Gašperlin Janez, Šenčur (pri mesarju) 592 Prodam prašiča za zakol. Hafner, Zabnica 68 593 Prodam plemenskega bika starega leto in pol in opornike (punte). Šenčur 198 594 Prodam brejo kravo. Sebe-nje 36, Križe 595 Prodani telico, ki bo v 14 dneh teletila. Kranj, Hafnerjeva 9, Stražišče 596 Castor 5 kg superavtomatic nov z garancijo prodam za 3100 novih dinarjev. Mavri Janez, Potočnikova 1, šk. Lo-ha, pod Kamnitnikom. 597 Prodam motor maksi 175 ccm. Kranj, Nartnikova 5, Labore 598 Prodam malo rabljen polavtomatski pralni stroj AEG Lavaluks S. C JLA 32 Kranj 599 Prodam prašiča za zakol 130 kg težkega. Poženk 39, Cerklje 600 Prodam plemensko kravo. Jezerska c. 2, Kranj 617 Prodam kuhinjsko opravo. Mravinec, Breg n. h. Žirovnica 618 Prodam cca 1500 kg dobrega sena. Nasl. v ogl. oddelku. 619 Prodam bencinski motor 3-4 KM. Verbič Ciril, Sp. Brnik 35, Cerklje 620 Kompresor na dva bata prodam. Kranj, škofjeloška 7 621 Radi daljše odsotnosti prodam velikega psa volčjaka (dober čuvaj) Nasl. v oglasnem oddelku 622 Nujno prodam televizor za 900 N dinarjev. Šenčur 264 623 Prodam 6 mesecev staro telico ali zamenjam za prašiča. Bašelj 17, Preddvor 624 Prodam skoraj novo žensko in moško kolo — športno — »Rog« Breg ob Savi 1, Kranj 626 Prodam smrekove deske in plohe. Bcnčič, Partizanska 29/a Kranj 627 Kupim otroški voziček za dvojčke v dobrem stanju. Višnar Pavla, Jesenice, Marova 6 601 Kupim rabljen harmonij. Naslov v oglasnem oddelku 602 Kuni m rabljeno mizarsko stiskalnico (prešo). Voljčjak, Virmaše 31, škofja Loka 603 Kupim delovnega vola 500 kg težkega in prodam psa, dobrega čuvaja. Tonejc Franc Sp. Otok 11, Radovljica 604 Kupim dvosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »Gotovina« 605 Kupim elektromotor 5 — 7 KM. Moše 31, Smlednik 629 Moški 40 let s stanovanjem želi spoznati žensko zaradi že-nitve. Oddati ponudbe pod »Resno« 606 Iščem pletiljo! Prodam stroj za podpletanje nogavic št. 8. Alekksa. Smledniška 58, Kranj — Cirče 607 Opremljeno sobo oddam. Nasl. v ogl. oddelku 608 Iščem prazno sobo za krajši čas. Plačam do 10.000 stanarine. Rehbergar, Mandel- čeva 8, Kranj 609 Oddam sobo proti nagradi. Ponudbe poslati pod »Soba« 610 Zamenjam enosobno podstrešno stanovanje v Bistrici pri Tržiču za enakovredno v okolici Tržiča. Prednost imajo upokojenci ali družine brez otrok. Ponudbe poslati pod »Lepa sončna lega« 611 1000 kg slame zamenjam za 500 kg sena. Nasl. v ogl. odd. 612 Iščem gospodinjsko pomočnico v dopoldanskem času. Kranj, Nazorjeva 8/III 613 Razočarana 40/160 skrbna in dobrosrčna, želi spoznati iskrenega, izobraženega življenjskega spremljevalca! Ponudbe s sliko, proti vrnitvi poslati na ogl. oddelek »Tiha želja« 614 Lepo sobno kredenco valovito, zamenjam za smrekove deske. Ogled v pleskarski delavnici Čehovin, Kranj — Na podlagi 10. člena lakena o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list SRS, št. 36-367/65) obveščamo vse lastnike sadnega drevja v občini škofja Loka, da smo na vseh oglasnih deskah objavili naslednji RAZGLAS SADNO DREVJE NA PODROČJU VSE OBČINE JE OKUŽENO S KARANTENSKIMI IN GOSPODARSKO ŠKODLJIVIMI BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI. Najbolj razširjene so okužbe z ameriškim kaparjem, češpljevim kaparjem, jabolčnim zavijačem, različnimi listnimi ušmi, škrlupom in sadno monilijo (gnilobo). Na podlagi temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci so vsi lastniki rastlin oziroma sadnega drevja dolžni preprečevati pojavo rastlinskih bolezni in škodljivcev, tam, kjer so ti že razširjeni, pa so jih DOLŽNI ZATIRATI. Ker so stara, suha in neočiščena drevesa največje leglo škodljivcev, so dolžni vsi lastniki sadnega drevja v občini vse suho drevje posekati, ostalega pa očistiti in poškropiti. Lastnik te ukrepe lahko izvrši sam, kdor pa ne bo škropil sam mu bo to Izvršila na njegovo zahtevo Kmetijska zadruga škofja Loka. škropljenje sadnega drevja lahko naročite v Kmetijski zadrugi na vseh sedežih proizvodnih okolišev, in sicer na Trati, v šk. Loki (Jego-rovo predm. 23), na Logu, Poljanah, Lučinah, Javorjah, Gorenji vasi, Hotavljah, Trebiji, Sovodnju, Bukovici, Luši, Selcah. Cešnjici, Zalem logu in Sorici, kot tudi v trgovini Kmetijske zadruge škofja Loka na Spodnjem trgu v Škofji Loki. V vseh navedenih poslovalnicah lahko nabavite tudi sredstva za škropljenje sadnega drevja, lahko pa dobite tuli strokovna navodila za nego sadovnjakov. NAROČILA ZA ZIMSKO ŠKROPLJENJE BO SPREJEMALA KZ DO 20. FEBRUARJA, ČIŠČENJE IN ZIMSKO ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA PA MORA BITI IZVEDENO, če bodo normalne vremenske razmere, DO 15 MARCA, ker bi s kasnejšim škropljenjem mogli škodovati čebelam, ki v tem času navadno že začnejo izletavati. OPOZARJAMO VSE LASI NIKE SADNEGA DREVJA, DA UPOŠTEVAJO RAZGLAS, ker bo občinska kmetijska inšpekcija nadzorovala izvajanje zgoraj zahtevanih ukrepov in lastnike sadovnjakov oziroma vrtov, ki ne bi sadnega drevja do določenega datuma očistili in poškropili, predlagala v kaznovanje na podlagi 56. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SFRJ, št. 13-259/65), ki predvideva za kršilce tega zakona do 3000 N din kazni. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO OBČINE ŠKOFJA LOKA Primskovo $ Sprejmem fanta na si3&> vanje in hrano za pomoč " kmetiji. Nasl. v oglasnem °^ delku P Upokojenki, ki bi imela* selje do vseh gospodinjs** del in ljubezen do otrok, o* dim vso oskrbo v hiši. ^ lepem kraju na Gorenjski1 Ponudbe poslati pod »Goren ska« ™ Garažo v Stražišču odda-5 Kranj, Delavska c. 2 Dragemu atu in stare*3' atu VALENTINU ROTARJ1 iz Srednje vasi želimo k °if govemu prazniku še maof zdravih in srečnih let vsi mači: žena Francka, sestr Marijana in Jera, hčerke ^ cija, Marica, Ivanka, Fraflf ka z družinami, Anica in ^ kiča ter sin Tonček, ki j« ^ odsluženju vojaškega rok*- Enako želijo vsi tudi in bratu Valentinu veliko & če in zadovoljstva, poseb0, pa žena Anica in hčerk'1*1 Marinka. Čestitkam se pridružuj'" tudi Zadnikovi iz škofje ^ ke! Nov Plesni tečaj v Kranju Nov nadaljevalni plesni * čaj se bo začel 17. febru»r'i Tečaj bo ob torkih in kih od 18.30 do 20.30. Nov nadaljevalni plesni Saj, ki bo samo ob poned^' kih se bo začel 14. feb^u»r', ob 18. uri in traja do 21. u: Vpisovanje v delava*^ domu vhod 4 vsak dan 04 18. ure dalje Plesni tečaji ob nedelj*6 V nedeljo, 13. februarji * bo začel ob 9. uri plesni ,r čaj za začetnike. Tečaj tf*P vsakokrat po 3 ure in je •** menjen predvsem interes tom s podeželja kot tudi dragim, ki med tednom ne ut^* ne j o obiskovati večernih čajev. Vpisovanje vsak od 18. ure dalje, v Plesno t"*" letni šoli Kranj, Delavk dom, vhod 4. Na pustno soboto 19. II. W v domu Partizan v Straži*** priredi TVD Kranj — Kr*^ svojo tradicionalno maškerado Igra plesni ansambel S'** gers Kranj s pevko BERf° AMBROŽ. Dostojne ma*** dobrodošle, najboljše bo^ bogato nagrajene. Rezerva01' ja vstopnic v gostilni Bei^ dik, Stražišče, telefon 21-51' V nedeljo 20. II. ob 15. v istem domu otroška n»'* škerada. Vljudno vabljeni! \ RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 5., t., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. ln 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. ln 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 11 FEBRUAR 1960 # GLAS RADIO LJUBLJANA SOBOTA — 12. februarja 8.05 Glasbena matineja — 155 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z ljubljanskim jazz ansamblom — 10.15 Dopoldanski operni koncert — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz naše domače produkcije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.48 Dobri znanci in trio Derka Skoberneta — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 II. dejanje opere »Slovo od mladosti- — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plosi iz Jugoslavije — le.oo Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17^35 Popevke tega tedna — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz naših relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Pol ure z zabavnim orkestrom William Gardner — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba NEDELJA — 13. februarja 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.33 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Radio — tv sporedi Pesmi borbe in dela — 10.45 Za ljubitelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Pihalna godba RTV in trio Milana Matka — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Slavni pevci — znamenite arije — 17.30 Radijska igra — 18.31 Nokturni in rapsodije — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Iz sodobnega nizozemskega komornoglasbenega ustvarjanja PONEDELJEK — 14. februarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroška igra s petjem — 9.25 Naš juke box — 10.15 Odmevi z nordijskega sveta — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Boter petelin — baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Spomin na skladatelja Vasilija Mirka — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zborovske skladbe Petra Jereba in Rista Savina — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Zvočni razgledi — 18.45 Svet tehnike — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Slovenske zabavne melodije — 20.30 Reprodukcije solističnega koncerta violon-čelista — 21.45 Petnajst minut klavirske glasbe — 22.10 Mozaik zabavne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23,05 Po svetu jazza TOREK — 15. februarja 8.05 Glasbena matineja — __._15 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz Mozartove opere »Don Juan« — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi vam igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Lojzeta Slaka in ansambel Janeza Mahkoviča — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 1530 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu—, 18.20 Iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor Radia Sarajevo — 20.20 Radijska igra — 21.40 Pesem godal — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Popevke za lahko noč SOBOTA - 12. februarja RTV Zagreb 14.30 Prenos športneg'a dogodka RTV Beograd 17.35 Poročila 17.40 Kje je, kaj je RTV Ljubljana 17.45 Gregec spet doma 18.10 Vsako soboto 1825 TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Mladinska igra »Dileme-« RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Trenutek jazza RTV Ljubljana 20.40 Sprehod skozi čas RTV Beograd 21.10 Pri sodniku za prekrške TELEVIZIJA RTV Ljubljana 22.00 Serijski film 22.50 Zadnja poročila NEDELJA — 13. februarja RTV Zagreb 9.25 Poročila 9.30 1 : 1 glasbena oddaja 10.00 Kmetijska oddaja RTV Beograd 10.41 Tisočkrat zakaj RTV Ljubljana 11.30 Serijski film Tom Savver RTV Zagreb 12.00 Nedeljska TV konferenca « 14.30 Prenos športnega dogodka Evrovizija 16.15 Pustni karneval v Viareggiu RTV Ljubljana 17.30 Poročila 17.35 Zgodbe za vas 18.C0 Iz arhiva jugoslovanske kinoteke RTV Zagreb 19.00 V nedeljo cb sedmih RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RT/ Zagreb 20.45 V smeri kažipota RTV Ljubljana 21.45 Zadnja poročila PONEDELJEK — 14. febru-arja__ RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli RTV Beograd 17.40 Tečaj angleškega jezika 18.10 Risanke RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Zanimivosti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Rezerviran čas RTV Beograd ' 20.C0 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Nadaljevanje sledi — TV drama " RTV Skopje 21.30 Biseri glasbene litera« ture RTV Zagreb 21.45 Portreti in srečanja RTV Beograd 20.00 Poročila TOREK — 15. februarja RTV Ljubljana 18.20 Film za otroke 18.45 Torkov večer 19.00 Svet na zaslonu 19.50 TV Obzornik 20.00 Celovečerni film »Skozi ledeno meglo« 21.30 Kriminalistični laboratorij 22.00 Za lahko noč 22.10 Zadnja poročila POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL I. ZASTAVA 1300 leto izdelave 1964. s prevoženimi 19.000 km. Začetna cena N Din 18.500,00 Ogled vozila je možen pri Vinku Poličarju, Kranj na Skalici, nova hiša ali telefon 219-21. II. RENAULT L-4 leto izdelave 1965, s prevoženimi 14.000 km. N Din 7.000,00 Ogled vozila je možen pri Jožetu Flego, Škofja Loka, Suha, blok 20/1. III. ZASTAVA 750 leto izdelave 1961, t prevoženimi 34.000 km. Začetna cena N Din 2.700,00 Ogled vozila'je možen pri Marjanu Dežmanu, Brezje 30, pri Tržiču. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 16.2.1966 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE « vabi vrtnarje in sadjarje, kmetovalce, lastnike hišnih vrtov, ljubitelje narave ln cvetja in vsakogar, ki ceni kulturno urejen dom, DA SE NAROCE NA NOVO GLASILO '.Xaš vrt »NAS VRT« bo v svojem programu zajel vse tisto, kar je včasih obravnaval »Sadjar in vrtnar«, poleg tega pa še marsikaj novega, primernega današnjemu času. Poleg okrasnega, zelenjadnega in sadnega dela vrta v klasičnem pomenu besede bo obravnaval tudi zelenice ob stanovanjskih naseljih, vrstnih hišah ter javne parke. Posebna pozornost bo posvečena lončnicam ter notranji opremi. »NAS VRT« bo bogato ilustriran in imel bo širok krog sodelavcev. Prva dvojna številka revije je v tisku in izide ta mesec. Letna naročnina bo znašala predvidoma 20 N din, kar bo mogoče plačati tudi v dveh ali treh obrokih. »NAS VRT« lahko naročite z dopisnico pri v DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 25 ZBOR ZAVAROVANCEV KMETOV NA JESENICAH Nezaupanje v zavarovanje Preteklo nedeljo je bil na Jesenicah zbor zavarovancev kmetov, katerega se je udeležilo 81 (od 290) kmetov iz jeseniške občine. Udeleženci zbora so bili seznanjeni z novim zakonom o zdravstvenem zavarovanju kmetov, po katerem bodo plačevali prispevek po enotnem procentu (okoli 16%) odvisno od katastrskega dohodka ne glede na število zavarovancev v družini. Navzoči so imeli precej različne poglede glede potrebe zavarovanja kmetov. Zdravi so zagovarjali stališče, da zavarovanje ni potrebno, starejši in bolehni pa so se zanj ogrevali ali pa so bili mnenja naj bi nosila zanje stroške zdravstvenih uslug občina. Le malo je bilo zagovornikov sklada, iz katerega se črpa denar za zdravstvene usluge. Ko so bili navzoči postavljeni pred dejstvo ali naj izvolijo svojega predstavnika v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja ali ne, se je večina le odločila za volitve V skupščino je bil izvoljen Mirko Zupan iz Smokuča pri Žirovnici. Na zboru je bilo precej pripomb glede organizacije dela v bolnici (večurno brezuspešno čakanje na zdravnika). Zaradi tega so se domenili, da bodo konkretne primere posredovali Zavodu za socialno zavarovanje. Ob koncu so navzoči izrazili željo, da naj bi SZDL čim preje organizirala sestanek med kmeti in kmetijsko zadrugo, da bi lahko tako rešili več problemov, ki se porajajo ob njihovem sodelovanju. -pc »Jesenice bodo dobro pripravljene« (Nadaljevanje s 4. strani) jen je ledu je že na Jesenicah, montirali bodo petkrat močnejšo razsvetljavo. Za sedaj je nerešeno edino še vprašanje meritve časa, vendar kaže, da bo to uredila tvrdka Longines. V C skupini bo sodelovalo 5 reprezentanc. Ali nam lahko poveste, kje bodo nastanjene? Vsi tekmovalci in tudi nekateri gostje bodo stanovali na Bledu. Bolgari v domu Svobode, Danci v Jelovici, Francozi v Toplicah, Južno-afrikanci v domu Iskre, Italijani v Lovcu ter gostje in funkcionarji v vili Rog. Kako bo organiziran promet z Bleda? Ali bo za dobro vzdušje tekmovalcev še kaj »posebnega«? Tekmovalce bodo prevažali štirje avtobusi podjetja Ljub-ljana-transport. V načrtu imamo še dva izleta ln sicer na Vogel in v Planico in Kranjsko goro. V času prvenstva bodo na Bledu tri prireditve (domača glasba, folklorni nastop in zabavna prireditev). Kakšno je zanimanje gledalcev za tekmovanje? Največ zanimanja je pri Italijanih, tako da računamo, da bodo Imele tekme italijanske reprezentance največ gledalcev. Izredno zanimanje je tudi za tekme naše reprezentance z ZDA (pred prvenstvom) ln Švico. Za te dve tekmi Je odkupljenih že 3303 kart. Karte bomo pričeli prodajati v ponedeljek .v turisti-nih poslovalnicah na Gorenjskem In v hotelih, ki bodo to želeli. In kakšne bodo cene za prireditve? Najvišje bodo za srečanje s Kanado in sicer po 500 din za mladino, vojake in upokojence, za ostale po 1000 din. Za srečanji z ZDA in Švico bodo vstopnice po 400 in 800, za ostala srečanja pa po 100, 200 tn 300 dinarjev, seveda starih! Jesenice žive že sedaj v pravi hokejjki mrzlici. Povsod zaključujejo s pripravljalnim] deli in kaže, da se bodo Izkazali kot odlični organizatorji, saj so znali dati prvenstvu z organizacijo tekem pred prvenstvom (ZDA, Kanada) poseben čar. P. Čolnar Založniško grafično podjetje »Mladinska knjiga« Ljubljana, Titova 3 razpisuje presto delovno mesto potnika za poslovalnico v Kranju Pogoll: kvalificiran delavec iz trgovinske stroke Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbeniki naj pošljejo pismeno vlogo z opisom dosedanjega dela v poslovalnico Kranj, Maistrov trg 1. KRVAVEC KOT REKREACIJSKO PODROČJE ZA 300.000 PREBIVALCEV Prvi na startu - zadnji na cilju Do jeseni dve novi žičnici — Gondola iz Kokre , --- ---*"«---J,i" ' 1 Minulo sredo Je bil na Krvavcu posvet o dokončni ureditvi krvavškega področja v zimsko športno področje za ta del Gorenjske. Na posvetu so ugotovili, da se Krvavec ne razvija tako kot je bilo predvideno, ko je bila tu zgrajena prva žičnica na Gorenjskem. V tem času, ni bilo, razen hotela, zgrajenega prav ničesar. Vse občine oz. vsa področja od Kranjske gore, Vogla, Zelenice, Velike planine itd. so se pričele razvijati kasneje in vendar že služijo svojemu namenu. Krvavec pa je v tem razvoju zaostal. Kljub takojšnjim intervencijam oz. ureditvi najnujnejših del, predvsem žičnic, bodo le s težavo ujeli ostale kraje, ki so se sorazmerno hitro razvili v zimsko športno in rekreacijske centre. In vendar na Krvavec gravirata nad 300.000 ljudi od Ljubljane, pa preko Vomnilrn Krania in Ostalih Kamnika, Kranja in ostali področij. Vedno bolj spoznavamo, da je zdrava rekreacija neobhodno potrebna delovnemu človeku. Ker je prav to območje tako industrijskega značaja, potem ni čudno, da so se za ureditev Krvavca pričeli zanimati tudi delovni kolektivi. Kakor so na posvetu sklenili, mora do jeseni steči oz. mora biti zgrajena še druga žičnica, oz. drugi del žičnice sedežnice, ki bo vozila do doma. Investitor bo Avtopro-met Gorenjska. Načrti so že izdelani. Prav tako bo do jeseni zgrajena in usposobljena nova žičnica vlečnica dolga okoli 800 metrov iz Tihe doline na Njivice. Postavljenih pa bo še več manjših žičnic vlečnic. Vzporedno s tem pa je treba pripravljati na Krvavcu tudi ostale potrebne komunikacijske naprave, začenši od Cenjeni potrošniki! Trgovina MOJCA vam nudi veliko posezonsko ZNIŽANJE CEN do 50 odstotkov za ženske hlače, otroške hlače in plašče ler drugo blago. Oglejte si zalogi, znižanih izdelkov, gotovo boste našli kaj tudi za Vaše potrebe. Pogoji so zelo ugodni. Priporoča se trgovina MOJCA KRANJ Koroška cesta 16 Komisija za razpis delovnega mesta direktorja ZAVODA — INVALIDSKA DELAVNICA KRANJ, Pot na kolodvor 2 razpisuje delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: . 1. da ima višjo izobrazbo — upravno pravne, komercialne, ekonomske ali višjo šolo za organizacijo dela, z najmanj 5-letno prakso v gospodarskih organizacijah; 2. da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske ali konfekcijske smeri s 7-letno prakso. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o strokovnosti in praksi naj pošljejo kandidati najkasneje do 28.2.1966 gornjemu naslovu z oznako »za razpisno komisijo«. vodovoda. Prav tako je trs^ izdelati študijo za izgrad^ gondolske žičnice iz Ko^ na Krvavec, ki naj bi pril^, žala dostop iz Preddvora, zerskega in sosednje Avst^, je. Upamo, da tokrat ni ^ samo za prazno govoričenj Veletrgovina ŽIVILA Kranj razglaša prosto delovno mesto administratorke Pogoj za sprejem: administrativna šola. zna* nje strojepisja in stenes grafije in praksa v vseh administrativnih delih. Ponudbe sprejema kadrovska komisija do 25. februarja 1966. POSR DUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1964 in s prevoženimi 19.000 km. Začetna cena N din 5.200.— S din 520.000.— Ogled je možen vsak dan od 10. do 12. ure. Prijave sprejemamo do srede, 16. 2. 1966 do 12. ure ZAVAROVALNICA KRANJ IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Sta neta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB » Kranju 515-1 1135. Telefoni redakcije 21-835, 22 152 uprava in tiskarna 21-190. 21 475, 21-897 Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d) ali 2.000 starih dfe narjev (s. d), mesečno 170 n. d. aH 170 s d. Cena posameznih Številk 0.40 n. a ali 40 s. d. Mali oglasi xa naročnike 0.40 n. d. aH « s. d, za nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne ob-• javljamo