Nr. 52 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Sa mstag, 30. Dezember 1944 Einzelpreis 10 Rp Ko stopamo na prag Novega leta in se poslavljamo od njegovega predhodnika, j« razumljivo, da nas spričo dramatičnih dogodkov na frontaa in t političnem trenju bojujočih se sil navdajajo razne misli. Vsekakor je nemški narod lahko zadovoljen z bilanco zadnjih dvanajst mesecev, čeprav ni bilo nikakih blestečsh pohodov in. slavnih zmag. V te • ___t__:i.— T^nnt vninnlar c irtcnninnP 1 , qim, ker sta oboje eno. Včasih naide tudi slep« kokoš kako zrno. □ Kdo je Stalin? Zanimalo bo^ da je Stali* prav za prav Jožef Džugašvil, ki se je rodil leta 1879 v Gruziniji ali Georgiji kot sin čevljarja, Iki je razen tega izppsojal ljudem denar po ode-ruških obrestih. Njegova mati je bila pripadnic* nekega Osetskega plemena. Ker je mladi Jože* □ Amerikanci ne verujejo v sialen mir. Morna- popolnoma odpovedal, ga je oddal oče v neko riški minister Zedinjenih držav Severne Amerike, pravoslavno bogoslovno semenišče. Komaj 17 let Forrestal sc *e ponovno izjavil za uvedbo splo- starega so duhovniki in bogoslovci izključili is . 1 ■___: Ttn Vrtini cmmnniičpa ter /ta rkrtctairili na roetrt Iror i o nroi so dobiii: Obergefreiter Josef Spingler, Ortsgruppe Marburg VI, Kreis Marburg-Stadt; Soldat Franz Narat, Ortsgruppe Rotwein, Kreis Marburg-Stadt; Gefreiter Emil Dobnig, Ortsgruppe Thesen, Kreis Marburg-Stadt. ___ DNEVNI VnOBlZ šne vojaške obveze Zedinjenih .dTŽav po vojni ter to utemeljil sledeče: »Ne moremo si dovoliti misliti, da bo nastalo v svetu preko noči stalno mirno stanje«. O Amerika in njene vtijne težave. »Zedinjer.e države učijo vedno bolj spoznavati resnost vojne.« Tako je zapisal »New York Herald Tribune« ter izvajal, da prihajajo k vedno daljšim seznamom izgub, še manj razveseljive omejitve doma. Misel na skoiajšnjo obnovo -civilne produkcije, se je moralo hitro opustiti, ker primanjkuje surovin in delovnih sil za municijske tovarne. Mesa, ki so qa nekaj časa ponujali v zadostnih količinah (ker so klali živino radi pomanjkanje krme), je vedno manj. Celo z živilsko karto v roki morajo imeti ljudje zveze, če hoče)® kupiti maslo v Zedinjenih državah Severne-Amerike. Oblačilnih kart nimaono, toda obleke in perila se ne more več dobiti. Razen tega ni ne cigaret in ne vžigalic. □ Nemške vojne operacije so »mojsterske«. Angleški list »Time and Tide« je napisal med drugim sledeče: »Da se osvobojevanje Holandije ne vrši v tempu, kakor emo si zamišljali, lezi v spretni taktiki Nemčije in ne v morebitnih napakah zaveznikov. Nemške operacije v Holan-diji so mojsterskp izpeljane. Nemški vojak se ne bojuje samo zagrizeno, temveč s trdnim na-dejaniem, ki dokazuje, da zaupajo čete popolnoma 6vojim voditeljem«. □ Čraogiorci bežijo pred sovjeti. Iz Saraieva prihajajo "poročila, da beži prebivalstvo Cine gore pred boljševiki, kar velja posebno za revnejše kroge. Kljub pomanjkanju in slabemu vremenu se s pomočjo metropolita priključujejo nemškim četam in svojim nacionalnim oddelkom v trdnem zaupanju v boljšo bodočnost, kar jim bo prinesel Ča6 po zmagi nad boljševizmom. □ Skoda, povzročena s »V 2«. List »Manche- Spodnještajerc Gefreiter Silvester Katz, ki se nahaja na vzhodni fronti, |e svojim staršem v Marburg-u (Drau), Mellmgerstrafie 67, poslal pisem sledeče vsebine: Dragi moji starši! Veselilo Vaju bo, ko bosta čitala, da mi gr6 prav dobro. Nove kompanije 6em se že nekoliko navadil. Predvsem se mi dooade, da sem zopet pri pijonirjih, ker to je tudi moja edina želja. Bal sem se namreč, da b. bil prišel lahko tudi v kako drugo enoto, sedaj sem pa 6eveda zadovoljen. Naša komipanija je ravnokar imela nalogo, odbiti 60vjete iz precej velikega mesta. Komunisti so ga namreč iznenada zasedli ponoči ter naleteli pri tem tudi na civilno prebivalstvo. Boji za posest mesta so trajali dva dni, nakar smo po hudih ^pouličnih bojih spe dili sovražnika. Raje bi bil leto dni v najhujšem ognju, kakor pa en dan v pouličnih bojih. Pri tej priložnosti sem prvič videl, kaj počenja rdeča vojska s civilnim prebivalstvom Pobija ga po ulicah, in videl sem mnogo tei mrličev ležati po cestah. Nekateri sovjetsi vojščaki sfl 6e .napravili, kakor da bi bil-mrtvi, ko smo jim posvetili z našimi 6treli, so pa brcali z rokami in nogami Čiščenje takega mesta ni lahka zadeva. Preiskati in pregledati se mora vse luknje po poslopjih od kleti do podstrešja tei obrniti vsako stvar. Povsod se namreč lahko skriva rdeči vojak, ki ni mogel pri umiku odnesti svojih peta in ta te lahko U6treli, ne da bi vedel kedaj. Sovjeti 60 bili izrinjeni iz mesta ter pognani nazaj v svoje postojanke z velikimi izgubami, medtem, ko pri nas ni biio izgub kljub hudemu artilerijskemu ognju. Upam, da bom imel 6rečo tudi odslej. Danes, ko Vama to pišem, sem zopet v mirnejšem kraju ter pri uživanju žganjice. Zvedel sem, da bombardirajo sovražniki naše lepo mesto Marburg. V slučaju da bi bombe porušile našo hišo, Vas prosim, da mi pošljete brzojavno vest ter policijsko potrdilo, da ste zbombardirani, ker dobim v takem primeru kratek dopust, da Vam pomagam kolikor je v mojih močeh. Zagotavljam Vama, da mi ne manjka ničesar. Popolnoma sem zadovoljen, prav oo-sebno sem pa zdrav. Sprejmita lepe in 6rčne pozdrave od Vašega sina Silvestra. semenišča ter ga postavili na cesto, ker je prevei »agibal k radikalnemu marksizmu. To je bil povod, da je padel v oči Leninu, ki je potreboval ljudi, ki so bili zmožni vsega. Z napadom na železniški most je obrnil nase pozornost javnosti. Z uničevanjem je ta mož začel svojo politično delovanje, uničenje evropskih narodov je njegov današnji cilj. 2e pod Leninovim gospodarstvom ja zavzemal položaj glavnega tajnika komunistične stranke. Zloglasna GPU je njegovo delo. Po Leninovi smrti je prevzel po začetnih bojih za oblaat vodstvo Sovjetije v svoje roke. Po svojem namestniku in tastu Židu Kaganoviču, ki se piša prav za prav Kehnson, stoji pod vplivom židov-stva. Stalin je tudi ustvaril iz rdeče srmade to, kar je danes: najbolj strašno in kruto orožje boljševizma. Stalin je zagovornik mednarodne idej« boljševizma. □ Izdajalci so si skrili ugrabljene milijone. Po švicarskih objavah imajo izdajalci okrog bivšega italijanskega kralja Viktor Emanuela naloženih v nevtralni Švici ogromne vsote denarja za vs« morebritnosti. Na 70 raznih italijanskih imen j« vloženih okrog 300 milijonov frankov. Lastniki Pismo, ki smo ga dobili od staršev v originalu, teh dobroimetij so Viktor Emanuel s 25 milijonov je neizpodbiten dokaz, da se spodnještajerski vo-fnankov, Badoglio z 18,5 milijonov frankov ter sin jaki bojujejo siki svojim očetom v prvi svetovni in komunističnega voditelja Togliatti-ja z 10 mili- v vseh prejšnjih vojnah, kadar je šlo za njihovo jonov švicarskih frankov. Med imeni, lastnikov dobroimetij se nahaja tudi ime sedanjega mornariškega ministra Bonomiijeve vlade, Sforze. Švicarske banke čuvajo razen tega v svojih trezorjih razne prevzete kasete, ki 60 last imenovanih oseb. domovino, z velikim junaštvom požrtvovalnostjo in zvestobo, ker so sinovi junaškega, vojaškega naroda. Vsebina pisma je hkrati zgovorljiv dokaz, kako postopajo • sovjetske čete v krajih, ki iih zasedejo, z neofooroženim civilnim prebivalstvom, z ženami, dekleti, otroci in starimi ljudmi. Blodnja o svetovnem gospostvu Najnovejše debate v angleški Spodnji zbornici Nachrichten«, ki osvežujejo te. spomine, piše med drugim sledeče: »Položaj ob kraju zacfcijega stoletja, kakor ga je predstavil v svoji knjigi David Mills, se je, po vseh Znakih sodeč, zopet povrnil, _ ______, r__________ _ z dodatkom, da je razvoj sovjetskih sil silaejši ster Guardian« poroča, da je škoda, povzročena so spomnile glavnega urednika švicarskega lista jn agresivnejši kakor so bile ruske sdle nekoč.« po »V 2« v Londonu, tako obsežna, da 6o poklicali v London vse stavbene delavce, ki so zaposleni drugod. V mislih na žalosten položaj v Grčiji ne smemo pozabiti žalostnega položaja v Londonu, tako govori neki uvodnik v listu »Daily Express« ter pravi, da bp o Božiču mnogo Lon-dončanov brez strehe nad svojimi glavami ter ne gre, da bi se iz simpatij do Grkov pozabilo prebivalstvo mesta Londona. □ Nemčija ima brezdvomno »najboljše oklopni-ke sveta«. Tako mnenje je podal v listu »Ilustra-ded London News« Anglež Cyrill Falls ter omenil »Basier Nachrichten« na knjigo, ki Jo je pred kakimi petdesetimi teti spisal nekdanji kanadski minister za pravosodje Mr. D. Mills, stavljajoč v isti obsežne prognoze o zavladanju sveta po Anglosasih oziroma Rusih. Pisec knjige je že takrat navajal, da je ruski politiki dobro vsako s edstvo, ki služi razširjenju in povečanju njen&r V tem primeru je postalo aktuelno zopet vprašanje, da-li naj zavladajo na svetu Anglosasi ali Sovjeti. Stalinovi načrti o zavladanju vsega sveta so izven debate. Ravno tako jasno je, drhe Auge. Tausende von Grenadieren blickten von »V-l «-Geschossen nach die an diesem Tage besonders oft ihren Weg nach Westen suchten Trh seibst sah innerhalb kurzer Zeit mindestens 20 derartige Geschosse mit leuchtendem Feuerschweif am Horizont verschwinden oder horte 'hren s;ch entfernenden Orgelton. Unterdes hatten die Angreifenden Verbände bereits die ersten Kilometer hinter sich gebracht Der Gegner wurde vielfach überrascht An einigen Stellen setzte er sich verzweifelt zur Wehr Baumsperren und Minen mußten umgangen und von nachfolgenden Truppen bese''tigt werden Amerikanische Panzer griffen in die Kämpfe ein, von denen jedoch eine Anzahl mit Nabkampfmitteln erledigt winde. Auf den höchsten Erhebungen der westlichen Eifel versperrten Schneeverwehungen d-'e stellenwe^e bis zu einem Meter hoch lagen die Straßen Schaufelkolonnen wurden eingesetzt; war ein Weg versperrt, fand «'<-h ein neuer An der Hont brach das Bild der sich aneinanderreihenden Kolonnen nicht ab. Dörfer, Wälder und Straßen waren belebt von feldgrauen Männern, während auf den Feldern die Flakartillerie die deutschen Marechbewegungen gegen Luftangriffe schützte. Jagdbomber ließen anfangs auf sich warten, kamen aber dann in rauhen Mengen, nachdem die deutschen Kolonnen erkannt waren. Sie stürzten sich aut die Straßen, warfen ihre Bomben auf einzelne Gehöfte und jagten ihre Geschosse in Verkehrsstockungen. Während des ganzen Tages ließ die feindliche Lufttätigkeit nicht ¿ach. Deutsche Flak und deutsche Jäger setzten den Spitfires, Lightnings und Mustangs erheblich zu. Ich beobachtete, wie bei einem feindlichen Jagdbombenangriff auf eine Straßenkreuzung innerhalb von drei Minuten mindestens sechs Flugzeuge abgeschossen wurden. An anderer Stelle wurde der Abschuß von sieben Maschinen freudig begrüßt. trotz allei Lufttätigkeit aber kam der Verkehr auf den Straßen nicht zum Erliegen. Im Gegenteil, in den Pausen der Ruhe bemühten sich die Fahrer doppelt, weiterzukommen. Grenadiere und ff-Männer wateten bis zu den Schenkeln im schlammigen Dreck der schneeigen Straßen. Die Panzerfaust am Fahrrad und den Panzerschreck unter dem Arm oder auf dem Rücken, stürmten sie in ihren Schneejacken oder in ihren Tarnanzügen vorwärts, an ehemaligen feindlichen Panzersperren und Panzerwracks und an verbrannten Fahrzeugen vorbei Einige finnige Soldaten machten erbeutete amerikanische Fahrzeuge, die alle den großen Stern truqen, flott und hielten mit ihnen den Anschluß an die Vorausabteilungen der Volksgrenadiere, die bereits den Uberganq über die Kur erzwungen hatten, die nach dem Weltkriege mehr als 20 Jahre die Grenze zwischen Belgien und Deutschland gewesen war. Ihnen entgegen zogen die ersten Gefangenen. Die ersten Schritte auf dem neuen Wege, der entgegengesetzt der östlichen Marschroute der Alliierten verläuft, sind getan. Sie waren nicht zögernd, sondern hart und bestimmt. Der deutsche Grenadier weiß sehr wohl, daß sich der feindliche Widerstand verschärfen wird, daß der Feind ihm alle Kräfte entgegenstellen wird, doch klingt in seinen Ohren ein Wort, da6 nach den Tagen schwerster Verteidigung trotz aller Ungewißheit über das »Wie« und »Wohin« des Weqes wie Musik in seinen Ohren klingt: Vorwärtsl POUIICNE BELEŽKE □ Pakt Stalin-De Gaulle. V Moskvi so nedavno uradno objavili podpis zavezniškega in pri-pomočnega" pakta med vlado Sovjetske Un'ie in začasno francosko vlado De Gauile-a Objava pravi, da se bo besedilo pakta razglasilo posebno. Časopisna poročila namigujejo, da je bilo potovanje generala De Gaulle-a v Moskvo velika večje politične važnosti, kakor Chuichillovo potovanje v Pariz. To. kar ni uspelo Churchillu je dosegel Stalin. Vsidral je kolikor toliko svo- vpliv v Franciji, ki bo za nadaljnji razvoj evropske politike izoliral Anglijo ter jo držal izrinjeno iz konrinent^lnih nol-t^n^h cfer_ O Čangkajšek in komunisti. Kakor poročata soglasno londonska poročevalna služba in Associated Press, 6e je Čangkajšek v načelu izjavil pripravljenega, sprejeti kemunis e v svojo vlado ter jih pritegniti kot sodelavce v vojaške zadeve. D Stimson o zahodni fronti. Vojni minister Ze-dinjenih držav Severne Amerike Stimson le nedavno priznal, da ni možno ugotoviti nikake slabitve nemških bojnih črt na zahodni fronti Angleži in Kanadčani imaio sedaj opravka z močvirji in jezeri, ki so jih ustvarili Nemci s poplavljanjem področja ob zlivu reke Rhein. O »Nemci so prokleto žilavi.« List »News Chronicle« poroča, da je izjavil na neki konferenci tiska generalštabni šef letalstva Zedinjenih držav Severne Amerike, general Arnold, sledeče: »Besedičenje o vojaškem in moralnem po'omu Nemčije naj končno neha. Mi smo napadali nemške tovarne, kolodvore, kana'e in vse možne važne naprave, in kljub temu se bojuiejo N-Tnci naprej. Nemci so res piokleto žilavi.« □ Romunija izročena ž dom. V Romuniji so razveljavili vse Antonescove zakone, naperjene proti Židom. Zidje se bodo sedaj zopet "rnili v državno službo, vrnili jim bodo pa tudi zaple-nremoženie HOYO LETO ZNANSTVENA DOGNANJA O IZVORU, NASTANKU IN PROSLAVUANJU NOVEGA LETA IN NOVOLETNIH OBIČAJEV. I Prvi dan v letu aH pričetek leta imenujemo Novo leto, kar predstavlja za kristjane ime 1. januarja že izza časa, ko se je leto pričelo še. z drugimi mesečnimi podatki Proslavljanje Novega leta je cerkev prevzela v 6. stoletju kot dodatek poročila Lukeža*"(2, 21) o obrezovanju in dajanju imena, ki se je izvršilo po židovskem obredu osmi dan po rojstvu, kar so preložili na osmi dan po Božiču, ne da bi bili pri tem mislili na kako povezanost s pričetkoin leta. Taka zveza je nastala nekoliko pozneje. V 6tari Japonski so obhajali Novo leto kot dan vzajemnega obdarovanja ljudi. Tudi stari Perzijci 60 se na dan Novega leta obiskovali in obdarovali. Stari Rimljani so priključili Novo leto svojim praznikom Saturnalijam Tudi pri njih 60 se obdarovali prijatelji in znanci s sladkarijami, svetilkami, kupicami ali denarjem. Stari .Rim je obhajal Novo leto z hrupnimi veselicami Udeležba kristjanov na teh precej razposajenih zabavah je trčila na odpor v lastnih vretah. To je bil vzrok, da so prirejali ravno na Novega leta dan resne podvige o pokori in. kazni, obsojajoč darila ter priporočajoč dajanje milodarov. Toda vsa graja in vse prepovedi niso koristile. Cerkev je radi tega sama uvedla obhajanje Novega leta, takozvano veselico norcev. Vkljub vsemu odporu, ki je trajal dolgo časa, se je ohranilo, praznovanje Novega leta, kakor so ga obhajali stari Rimljani z voščili, darili, petjem, plesi, igrami, povorkami, preoblačenjem in pojedinami V6e do današnjega dne Tem oblikam praznovanja, ki so jih ohranila izročila, eo ljudstva dodala še marsikatero praznoversko opravilo in povpraševanja usode posebno med podeželskim ljudstvom z običaji, ki imajo svoj ko- Vasfca veselica v novoletni noči Novoletna pravljica spodnje- štajerskega ljudstva V davnih časih, ko So še imele čarovnice veliko moč in oblast nad ljudmi, sta živela v prijazni spodnještajerski vasi mladenič in mladenka, ki sta ee ljubila in si bila zaobljubljena, da postaneta mož in žena. Njuni starši so bili sosedje in je bilo naravno, da je skupno preživljanje nežne otroške in šolske dobe porodilo tovarištvo, prijateljstvo ter čisto in resnično ljubezen. Mlada zaročenca sta bila pridna in poštena, uživala sta tudi temu primeren ugled. Naključje je naneslo, da sta kot kmečka otroka dveh sosedov bila oba edinca in edina naslednika kmetij svojih staršev, oboje bd se pa naj nekoč združili v eno. Starši zaročencev so bili še razmeroma mladi, čili in zdravi, kar je dalo povod, da se jima ni mudilo s sklepanjem zakonske zveze in to tem manj, ker je bilo to povezano s prevzemom posestev. Obe domačiji 6ta se vzajemno podpirali v svojem delu in ničesar ni kalilo prijateljskega sosedstva. Neke novoletne noči so 6e nahajali prebivalci dotične vasi v domači vaški crostilni, kjer so pričakovali v veselem razpoloženju zaton starega in nastop novega leta. Svirala je vaška godba, ljudjs so jedli in pili, prepevali in plesali, stari kakor mladi Bili so najboliše volje, kakor je to navada pri silvestrov«niu. Da sta se nahajala na veselici tudi naša zaročenca in se priietno rado-vala vesele prireditve, je umevno. Uživanje izbranih jed'l in dobrega spodnještajenskega vina je prihajalo do izraza v vedno glasnejšem poprovar-janiu in v vedno bolj živahnem plesaniu. Gostilniški prostori so bili nabito polni, manikalo tudi ni gostov iz sosednih manjših vasi, kjer niso imeli vsakoletne silvestrove veselice. Petie in vriskanje se je stopnjevalo od ure do u*-<- ren v simboliziran ju sončnega obrata ter s tem povezane vere v zlobne duhove. Najbolj ohranjena razširjena in trda je novoletna navada, ki jo poznamo vsi, da voščimo na zadnji dan v letu točno ob udarcu ure 12 svojcem, prijateljem in znancem vse najboljše v novem letu. V 15. in 16. stoletju so se posluževali tiskanih, lesenih ali pa kovinastih novoletnih voščil. Pozneje so jih zamenjala obširna voščilna pisma, in v najnovejšem času posebne novoletne karte. Nekoč so ob novem letu vodili učitelji povor-ke šolske mladine, prepevajoč novoletne pesmi. V Švici izhajajo ob novem letu takozvani novoletni listi splošno izobraževalne vsebine, ki jih urejujejo in izdajajo umetnosti 'n znanosti naklonjene privatne družbe. Izvor te novoletne navede je v Ziirich-u, kjer so do sredine 13 stoletja imeli takozvani krožki prijateljev in poklicnih združenj svoje pivniške prostore, vzdrževane po članskih prispevkih. Te prispevke so pobirali ob novem letu otroci, za kar so bili pogoščeni Mestna knjižnica, ki je imela, tudi tak klubski lokal, je leta 1644. dala otrokom namesto jedil tiskano brošuro. To je bilo rojstvo otroškega novoletnega lista. Temu vzgledu so sčasoma s'edile tudi ostale družbe. Začetkom 19. stoletja ie ta navada prešla na druga mesta nemškega dela Švice in danes izhajajo novoletni zvezki z bogatim gradivom lojalnega in splošno koristnega značaja. Novoletno noč držijo ljudski običaji najbolj pripravno za ugotovitev bodočnosti v prihajajočem letu. Vlivanje,svinca igra pri tem prvo vlogo. Ponekod preganjajo to noč tudi zlobne duhove in demone, in sicer z velikim hruščein, s streljanjem nrnašemljenjeim. ----t Par minut pred polnočjo se je gostilničar približal luči, ki je razsvetljevala plesne prostore ter čakal, da bo stenska ura bila dvanajsto uro ob polnoči. Utihnila je vsa dvorana ter napeto čakala. Moški in ženske, fantje in dekleta so se poprijeli za roke. Tudi zaročenca sta si prav krepko stisnila svoji desnici. Ko je istočasno s cerkveno stolpno uro začela gostilniška stenska ura udarjati dvanajsto uro, je gost;lničar ugasnil luč. Polglasno so vsi ljudje šteli niene udarce do dvanajst, nakar so si med stiskanjem rok in menjanjem poljubov medsebojno voščili srečo v ravnokar začetem novem letu. Oba zaročenca sta se dostojno in lepo objela ter voščila eden drugemu samo dobro in lepo. Ko je po tem dogodku gostilničar zopet napravil luč, "je iznenadno padla v nezavest in se zrušila raz svojeoa sedeža poleg svojega zaročenca sedeča srečna nevesta. Priskočili so ženin, starši in vsi bližnji gostje, hoteč jo dvigniti in ii pomagati. Odnesli so jo v stransko sobo, položili na ležišče ter poskušali «praviti k zavesti. Izgledala ie kakor v spanju. Ves trud in vsa domača sredstva niso pomagala. V četrt uri so v naj-večio žalost ženina in staršev ugotovili, da je zaspala za vedno. Dva dn< nato 60 jo na domačem vaškem pokopališču položili v temno zemljo. Tako je v novoletni noči končalo dekle, ki je stalo šele na pragu življenja in ni do takrat poznalo' nikakih večjih življenskih težav in nesreč. Nakliučja so po mnenju starih ženic in vaških modrijanov hotela, da jo je ravno ob nastopu novega leta obiskala nevidna čarovnica, k; io je usmrtila brez bolezni, brez bolečin ter s tem izvršila svoje, poslanstvo. Nalorre čarovnic, ki so zlobne irt hudobne, kakor so tudi dobro in koristne, so, da razen svojih na vso leto. razdeljenih opravil, uničujejo ali pa osrečujejo tudi v novoletni polnoči ljudi ki jim je nameniena sreča ali ti«™*- Vino v spodnještcijers&ifi novoletnifi segafi Ker je naša lepa zelena Spodnje Štajerska dežela vinogradov, je umevno, da je pripisovalo 6podhještajersko ljudstvo vinu vedno in povsod veliko važnost. Nižje opisane, z vinom povezane šege so se ohranile v večji ali manjši obliki v nekaterih krajih vse do današnjega dne. Blagoslovljeno vino, ki ga pijejo v malih količinah ob velikih in pomembnih dogodkih, kakor pri rojstvu, krstu, birmi, zaroki, poroki, slovesu, potovanju, svidenju, godovanju, obisku, bolezni, smrti itd., uživajo po nekod tudi na dan novega leta. Nekateri vinogradniki Spodnje Štajerske vlijejo na novega leta dan v vsak napolnjen vinski sod nekoliko kapljic blagoslovljenega vina. Istočasno poškropijo z blagoslovljenim vinom tudi svoje vinograde. Oboje prinaša dobro vinsko letino. Znane so vasi Spodnje Štajerske, kier dajeje na novega leta dan* vsem domačim živalim, po-čenši od konja, pa do p6a in mačke, med mleko ali vodo pomešanega blagoslovljenega vina Živali, ki ne bi dobile takega vina, bi tekom leta lahko zbolele in poginile. Ob nastopu novega leta 6i je podeželsko ljudstvo v nekaterih krajih umivalo roke do lakta s blagoslovljenim vinom, ki ga je dolilo topli vodi, kar jim je ohranilo vse leto potem zdrave ta krepke delovne roke. V kopalno vodo za dojenčke prilivajo nekateri ljudje na prvi dan v letu par kapljic blagosiov- , Ijenega vina, kar pospešuje rast in razvoj Z blagoslovljeno vodo poškropijo na novoletno noč okrog hiše, da tako odganjajo čarovnice, da ne morejo blizu, ker b1' drugače s svojimi čarovnijami ravno v novoletni noči lahko škodovale ljudem in živalim. V nekaterih vaseh vlijejo v novoletni noči med silvestrovanjem zaljubljenim in zaročenim parom skrivoma v pijačo par kapljic blagoslovljenega vina, kar prepreči vsak morebiten razdor ljubezenskega razmerja Novoletna noč ima po mneniu nekaterih prebivalcev v hribovitih vaseh Spodnje Štajerske toliko tajinstvene moči, da se lahko spravi s par kapljicami blagoslovljenega vina ne. pravo *ji . pošteno pot vsakega zakonskega moža, ki je postal nezvest svoji ženi. Zadostuje, če popije med 12. in 1. uro ponoči, ne da bi znal, 3 do 4 kapljice, kar morajo preskrbeti prevarane zakonska žene ali pa njihove matere. Ze-ne, ki jih stvarstvo ni obdarilo z materinsko srečo in si iste želijo, pijejo po,nekod z uspehom v Silvestrovi noči skupno s svojim' moži toliko blagoslovljenega vina v kuhanem s?anju. tfa so vsi skupaj vinieni. To se mora izvršiti seveda na način, da zakonci ne vedo, da so pili kuhano blagoslovljeno vino 'Začetek leta nekoč in danes Začetek leta 6e ravna po štetju časa. Stail Rimljani Cezarjeve dobe so imeli novo leto 1. marca. To velja tudi za Ruse de? leta 1250 Bi-zantinci so imeli 1. september za začetek leta. Tudi Ru6i so od leta 1250. do 1700. imeli 1. septembra novo leto. V srednjem veku so novo leto določali po škofijah in deželah. Največ dežel in škofij je praznovalo novoletni dan dne 25 marca in 25. decembra. Dežele današnje Nemčije so uvedle 1. januar za začetek leta šele leta 1500 do 1556. Nemčiji je sledila Francija leta 1563., 1553. španska Nizozemska, 1579. Lothringen 1749. Firenca, 1753. Anglija in 1797. Benetke Danes obhaja večina kulturnih narodov 1. januar kot novo leto in začetek leta. Pripadniki kopske vere imajo 1. avgusta začetek - leta, kristjani Sirije 1. septembra. Nestorijanci in Jakopiti obhajajo prehod starega v novo leto 1. oktobra po Julijanskem koledarju. Stari Rimljaini so obhajali prvi dan v letu, ko je v poletnem času bila polna luna. Na Kitajskem imajo novolitni dan po mlaju, v ča6u, ko 6tojl sonce pod vodarjem, kar je med 20 januarjem in 18. februarjem Kakor Kitajci, tako so tudi Japonci določali svoj začetek leta in sicer vse do leta 1872. Na Koreji so tudi šele leta 18.92. po vzgledu Japonske določili novoletni dan. Od Mohamedancev obhajajo 6amo Perzijci takozvani »Naurus« ali novo leto na dan, ko spomladi j^epip sonce ekvator ali ravnik. Snu&itev v novoletni noči UMNI KMETOVALEC Bilo je pred leti v prijaznem trgu naše lepe Spodnještajenske, kjer je zahajal mlad samski sodnik v hišo trškega župana, trgovca in posestnika. Mlad mož, ki še ni služboval dolgo v do-tičnem kraju, je bil do ušes zaljubljen v županovo dvajsetletno Vero in nič manj v njeno de-vetnajstletno sestro Nino. Obe hčerki sta bili pe-tični, lepi in godni za možitev/ Naključje je hotelo, da se ni zagledal in zaljubil samo sodnik v obe sestri, temveč tudi sestri sta ga radi imeli. Nobena ne bi bila odklonila njegove snubitve. Dobrodošel gost je bil v očeh župana in njegove žene odgovarjajoč pripravnik za bodočega zeta. Vsa družina, posebno hčerki in mati, so radovedno pričakovale, katero od obeh sester si bo izbral in zasnubil.-- Prav težko in nerodno je zaljubljen .mož prikrival svoja srčna čuvstva do obeh sester. Nihal je neodločno med Vero in Nino ter odlagal snubitev, igrajoč se 6amo' prijatelja. Prav težko so vsi skupaj pričakovali dneva, ko bo zaprosil za Verino ali Ninino roko. Dogovorjeno so imeli, da sprejme ponudbo tista, ki si jo bo sodnik izbral, ne da bi to pri nezasnubljeni 6estri, materi ali očetu povzročilo kako nevoljo ali zavist. Čakanje na snubitev se je vleklo mesece in mesece. Pomladi je sledilo poletje, in prišla je jesen, ne da bi se bil sodnik odločil. Sklenili sta vplivati nanj na svoj način, da bi mu olajšali očividno težak korak. Dogovorili sta se, da mora Novo leto prinesti snubitev. ' Na Silvestrov večer je sodnik spremljal Vero in Nino na plesno veselico, ki je predstavljala nekakšno »skakanje« iz odhajajočega starega v nastopajoče novo'leto. Sodnik je bil sijajno razpoložen, kakor sploh vsi, ki so bili na zabavi. Zanimal se je ravnotako za Vero kakor za Nino. Vera je tekom noči večkrat namenoma izginila iz družbe ter pustila Nino in sodnika samega. Med tem časom je Nina nalašč hvalila in olep-šavala lastnosti in značajne poteze svoje sestre Vere. Ko 6e je vrnila Vera, je na sličen način izginila Nina. Tedai je Vera poveličevala Ninine dobre strani. Sodnik je s&veda razumel, kam merita obe sestri. Prav rad bi se bil že davno odločil, ako bi ga ne bila ovirala boječnost in neodločnost ter zaljubljenost v obe sestri. Po dvanajsti uri, ko so si tržani že voščili srečno novo leto in sta si Vera in Nina svoja voščila potrdili z naravnost vabljivim poljubom, kar je imelo namen ojunačiti boječega in okle-vajočega sodnika, se je on izognil zadregi s tem, da je pustil 6estri- sami tpr izginil za nekaj časa iz veseličnega prostora. To je spravilo oba dekleta do neke meje v slabo voljo. Medtem ko 6i je od obeh željen mlad mož hladil svoio zaljubljeno glavo, sta sklenili sestri poskusiti na potu z veselice spraviti ga v položaj, da bo nehote in podzavestno prisiljen pokazati, katera mu je bolj pri srcu. V svojo tajnost sta pritegnili kot pomoč dva na plesu se nahajajoča trška fanta, ki sta. določeno jima vlogo rada prevzela. Ko je sodnik spremljal pol ure pozneje obe sestri z veselice proti domu, je Vera tožila o glavobolu. Nina je predlagala in napravili so gredoč mali ovinek po stranski poti, kjer jim je svež zrak ohladil glave ter Veri olajšal glavobol. Bila je mrzla, temna novoletna noč, ko so korakali vsi trije po malo prehojeni, zasneženi poti med njivami in travniki izven trga, držeč se za roke ter kramljajoč o poteku veselice. Pri nekem plotu sta jih iznenadoma napadla dva za plotom skrita in s palicami oborožena moška. Med divjem, nerazločnim k-ičanjem sta zagrabila sodnika, ga tresla ter se pripravljala, kakor da bi ga hotela pošteno premlatiti. Pri tem sta pa sestri zakričali ter zbežali vsaka na svojo stran. Sodnik je iz strahu padel na tla ter prosil milosti, ne da bi bil v stanju, misliti na lastno obrambo, še manj pa na zaščito ljubljenih deklet. Napadalca sta ga pustila ter letela vsak za eno sestro, ki sta kričali in bežali, kakor da gre za največjo nevarnost. Ko se je sodnik zavedal, da je minula nevarnost, se je dvignil ter jo urno popihal proti trgu, ne da hi se brigal za usodo svojih idealov. Po jjspeli komediji navideznega napada, katerega je smatral sodnik popolnoma resnim, sta naročena napadalca vesela izginila. Vera je pa rekla Nini: »Mislila sva, da bo sodnik pritekel na pomoč tisti, ki jo ima bolj rad. Kakor si videla, je zbežal ter naju prepustil samemu sebi. Odrečem se mu!« — »Jaz tudi!« je odgovorila Nina. Nato sta obe sestri izbruhnili v smeh ter h¡K vo^n /i» Gnojnica je dragoceno gnojilo Tako pri produkciji, kakor tudi pri shranjevanju gnojnice se nahajamo pred velikimi težko-čami. Večina gnojniških jam je premajhna, mimo tega pa še propušča. Gnojniške jame ležijo po dvoriščih navadno tako nesrečno, da se zbira vanje zlasti ob velikih nalivih vsa odvišna padavina, ki zahteva zase mnogo preveč prostornine. Če imamo torej že premajhne jame, moramo gledati predvsem na to, da nam vanje ne doteka odvišna voda. Pri izrabljanju gnojnice moramo 6lamo, ki naj jo prepoji gnojnica, dobro zrezati, da vpije slama čim več gnojnice. Iz gnojnice lahko napravimo »umetni gnoj«, in sicer tako, da prepojimo kakih deset meterski stotov slame z dva Jn pol do tri kubičnimi metri gnojnice. Vsekakor pa moramo paziti na to, da se 6lama z gnojnico temeljito prepoji. Tako mešanico plasti-mo slično kakor gnoj. z uspehom pa bomo primešali krompirjevko ali druge rastlinske odpadke, skupno z nekaj konjskega gnoja. Pri uporabi gnojnice pa ne smemo misliti vedno na travnike, temveč tudi na ti6te njive, na katerih bomo sejali oziroma gojili hitro rastoče, dušika lačne rastline, kakor 60 repa. sočivie itd Z dnevno natančno kontrolo lahko naši kmetovalci še bistveno zmanjšajo izgubo, ki 1o utr-pimo z našimi gospodarskimi ijnojili,. Zlasti kar se tiče silnega pomanjkanja dušiki, bo treba zamašiti še marsikatero luknjo, iz katere romajo hranilne snovi iz naših dvorišč. Ce pomislimo, da mnoge kmetijo redijo po hektarju komad velike živine, potemtakem producirá taka kmetija na leto za hektar celokupnega obrata okrog 6to meterskih stotov in pri povečanem nastilju do 125 meterskih stotov hlevskega gnoja. V tej množini se nahaja okrog 40 do 50 kg dušika. K temu pa še pride dušik, ki ga vsebuje gnojnica. Sveži urin vsebuje 0.9 do t odstotek dušika. Na liter odpade torej 9 do 10 gramov dušika. Radi tega moramo pomisliti, da je izguba spričo današnjega načina produkcije in shranjevanja naravnost ogronyna. Na mnogih kmetijah vsebuje gnojnica samo 0.25 odstotkov dušika, srednje negovana gnojnica 0.3 do 0.35 odstotkov in bolje negovana gnojnica 0.4 do 0.5 odstotkov dušika*Po komadu velike živine pridelamo torej poleg 40 do 50 kg dušika iz hlevskega gnoja še 10 do 15 kg dušika iz gnojnice. Ako še prištejemo produkcijo dušika potom leguminoz, vidimo takoj, da bi imeli danes mnogo manj skrbi, ako bi skrbneje postopali pri produkciji in shranjevanju rastlinskih hranilnih 6novi. Brez dvoma je izguba dušika pri naših domačih gospodarskih gnojilih največja. Spričo sedanjega stanja glede dobav umetnih gnojil pa je treba pomisliti tudi na ohranjevanja kalija, tako v umetnem gnoju kakor tudi v gnojnici Znano je, da so zahteve glede nadomestila kalija spr -čo "vedno bolj razširjene kulture okopavin vedno večje. Z vsakim pospravljanjem okopavin odtegnemo zemlji gotovo množino kalija Temu nasproti pa pri našem gnoju in gnojnici izguba fosforjeve kisline — hvala Bogu — ni tako velika. Naš hlevski gnoj vsebuje približno 0.2 do 0.25 od: 6totkov fosforjeve kisline. Lahko si ie torej izračunati, kakšno množino fosforjeve kisline smo dali njivi z normalnim gnojenjem s hlevskim gnojem. Pri gnojnici, ki je dušikovo, obenem pa tudi kalijevo gnojilo, pa popolnoma primanjkuje fosforjeve kisline. Če torej gnojimo z gnojnico, moramo fosforjevo kislino kot važno hranilno snov nadomestiti na drug način. Samorodnice so veliRo zlo čim je trsna uš pred kakim polstoletjem uničila staro trto, ima novo vinarstvo več truda in tudi več stroškov. Staro vinogradništvo ni poznalo cepljenja odporne ameriške trsne podlage s primemo domačo, žlahtno evropsko trsno vrsto, prav tako pa tudi ni poznalo zatiranja novih trsnih bolezni in škodljivcev. Marsikdo si je želel poenostavljenja in pocenitve trene kulture. Navidezno pomoč so našli v več ali manj divjih trsnih vrstah, katerih ni treba cepiti, našli pa so se tudi krivi preroki, ki so nevedni narod zavajali. Iz či3to špekulativnih nagibov so mu svetovali razmnoževanje ničvrednega trsja tujega izvora, namesto najboljših, že preizkušenih domačih trenih vrst. Samorodne trte imenujemo na kratko samorodnice. Samorodnice so v bistvu divje ameriške trte ali križanke (hibride), raznih divjih ameriških trt med seboj (ameriko-amerikanke) ali pa križanke takih trt s kako evropsko trto (franko-amerikanke). Pri vseh prevladuje kri »divjaka«, vse dado povprečno mnogo slabši pridelek kot naše najslabše domače trsne vrste (evropska trta = vitis vinifera). Več ali manj so znane in razširjene samorodnice, ki rode a) črno grozdje: izabela (naravni 6emenjak, s krvjo od divjaka labruska in aestivalis, v Franciji od leta 1820), york madeira (nemara semenjak ©d izabele, othelJo) klinton x tirolan — znak z pomeni »križanka z«, (bunting-ton, jacguez) aestivalis x cinerea x vinifera (klinton) clinton, najbrž labruska x riparia; b) belo grozdje: noah (to je naša razvpita šmar-nica, vzgojil jo je neki Wasserzieher leta 1869. iz semenja samorednice taylor, pri nas pa jo je najbolj razširil pokojni notar dr. Gerschak v Friedau-u), delaware (rdečkasto grozdje, je pa tudi še posebna črna zvrst), elvira (često poleg noah, vzgojil jo je neki Rommel tudi iz seme-njaka samorodnice taylor v Evropi od leta 1874.), taylor (naravna križanka labruska x riparia). Pri nas so še znane nekatere umetne križanke, n. pr. Oberlinove, zlasti št. 595 (pripada x gamay, gamay je francoska, torej evropska črnina) s črnim grozdnim sokom, zanešene iz Colmara najprej v Kollos, od tam pa med drugim tudi v naše vinorodne kraje okrog Rann-a. Stara francoska hibridizatorja Šeibel in Couderc — takih veletrs- sta se na lep način izognili nesreči, da bi postali ženi strahopetnega moža. O. Kedaj je začetek Novega leta pri nas in v drugih deželah ? Leto 1944. se bliža svojemu koncu in v par dneh bomo živeli v letu 1945. Pri tem bo zanimalo, v katerem času se v raznih delih «veta srečata staro in novo leto. Tako bodo na primer dežele, ki ležijo vzhodno od nas, imele zadnji dan leta 1944. že davno prej kakor dežele, ki se nahajajo zahodno od naših krajev. Na ameriški celini bo-do^ v času, ko si bomo pri nas stiskali roke ter voščili drug drugemu srečno, zadovoljno in uspehov bogato novo leto, šele hiteli k večerjam, nakar se bodo šele pripravili, da odidejo na zabave, ki 6o v navadi s poslovitvijo od starega leta Novoletna noč ie v Newyorku šest, v San Fran-ciscu, ki leži v Kaliforniji ob Tihem Oceanu, pa * "V " lrr»r r.T"* nac MpnirvilrV irna namreč v času, ko bo pri na6 v zadnjem dnevu meseca decembra ura štiriindvajset ali dvanajst o polnoči, šele šesto uro zvečer. V Kaliforniji je pa takrat šele tri popoldne. Na Daljnem vzhodu pa hiti čas pred nami. Ko bodo pri nas udarjal« ure dvanajst e polnoči ter naznanjale nastop novega leta, bodo japonski kmetje, delavci in nameščenci že vstajali. Na visokih vrhovih Himalaje in Tibeta bo pa takrat že sijalo sonce. Japonske ure, ki jih imajo širom daljnjega vzhoda, bodo kazale peto uro zjutraj. V Avstraliji bo ljudstvo v tem času ža zopet naspano in spočito, če bo slučajno obhajalo prehod leta ali novo leto Če gledamo po atlasu ter potujemo z našimi mislimi iz Avstralije še kakih tisoč kilometrov dalje na vzhod, najdemo etočje Chatbam, kjer leži takozvani Novoletni otok. To ime je otok dobil, ker ima na vsej zemeljski obli najprej nastop novega leta. Tu se namreč sreča prvi o'an. novega leta z zadnjimi minutami >Ahajajočegn starega leta. ničarjev je i drugod, sta vrgla v svet na stotine svojih križank, ki imajo vse skup morda kako znanstveno viednost, splošnosti pa vobče silno škodujejo. Skratka: Hibridizatorji so pač vzgojili marsikatero dobro trsno podlago, toda uporab,.e 6orte, ki bi se mogla koiikor toliko kosati z dobro evropsko trto (vitis vinifera), pa nobene. Na Spodnjem Štajerskem imamo po vinogradih, žal, še mnogo samorodnic. Trenutno imamo vsled vojne važnejša opravila, toda po vojni bomo morali z vso doslednost jo iztrebiti ta plevel ter nadomestiti samoroanice z našo žlahtno vinsko trto. Pomisliti je samo treba, da ie že bivša jugoslovanska državna uprava prepovedala z zakonom razmnoževanje in sajenje samorodnic. Nobenega dvoma ni, da bo Velika Nemčija po vojni tudi na Spodnjem Štajerskem napravila v tem oziru red. Samorodnice 60 in ostanejo najhujši m-najnevarnejši vinogradski plevel. Pred izbruhom vojne je akcija za krčenje in precepijevanje tega plevela tu in tam napredovala, vendar vobče mnogo prepočasi. Eden izmed predpogojev regeneracije našega vinogradništva je brez dvoma iztrebljenje zloglasnih samorodnic. GOSPOD APS1V O_j Nemško gozdno in lesno gospodarstvo Nemčija predstavlja v svojem gozdarskem go-6podarstvu pravcato znanstveno gozdarsko razis-kovalnico. Nemški gozdovi se smat.ajo sestavnim delom dragocenega narodnega bogastva ter se z istimi tudi temu primerno postopa in gospodari. Gozdarski strokovnjaki in gospodarstveniki so z veliko ljubeznijo in trudom izumili in sestavili načine izkoriščanja gozdov, ki omogočajo narodu koristi, ne da bi pri tem trpeli gozdovi prekomerno škodo. To je kljub stalnemu dviganju potrošnje lesa ohranilo v zadnjih sto letih površino nemških gozdov nezmanjšano, tako da se štej« Nemčijo še danes med države, ki posedujejo gozdove in z njimi povezano lesno gospodarstvo. Da je velikonemško gozdno in lesno gospodarstvo v 6tanju, danes kriti vse ogromne potrebe, ki jih zahteva današnja vojna, gre zasluga v prvi vrsti dejstvu, da se je že od nekdaj podvzelo vs&, kar je bilo v interesu ohranitve in vzdrževanja ter pospeševanja gozdarstva. Medtem ko se je v prvi polovici 19. stoletja uporabilo samo 15% letno posekanega lesa v koristne svrhe, je ta potrošnja dosegla danes 90%. Uporabna možnost lesa je danes mnogostranska. Dnevno se pojavijo nova področja, ki potrebujejo les. Gradbeni les potrebujemo v prvi vrsti za gradnjo barak in podobnih bivališč za oboroženo silo, nadalje za vojno-industrijske obrate, vojaške utrdbe, letal-sko-zaščitne ukiepe itd. Drogi omogočajo poročevalsko 6lužbo oboroženi sili, državi in gospodarstvu. Železnice zahtevajo neprestano dobavo železniških pragov. Listnato in iglasto drevje navadne kakovosti gre v velikih količinah za izdelovanje zabojev, sodov in škatelj. Važen je tudi jamski les za izdelovanje lat. Letalska industrija potrebuje les za opremo letal, industrija vagonov in ladjedelnice so velepotrošniki lesa. Isto velja za puškina kopita, držaje ročnih granat, drva za kurjenje generatorjev in tankov. Iz .lesa izdelujejo danes vlakno za tekstilno blago vseh vrst vključno umetne svile, nadalje umelno kost, umetno smolo, papir, špirit, sladkor, oglje, stro-jila itd. Za gojitev, vzdrževanje, sekanje in predelovanje lesa za njegove mnogostranske pot'ebe skrbijo skrbni kmetje, drvarji, ročni delavci itd., gledajoč, da se izrabi v koristne svrhe vse do slehernega odpadka Les v vporabne in kurilne svrhe pripravljajo in sortirajo kar na licu mesta v gozdovih ter ga pripravijo za odpremo. Glavna je, da se v gozdovih pripravljen les odpremr pravočasno v predelovalnice." Vihovni državni gozdarski urad vidi v tem eno najvažnejših nalog. Pri tem opravlja nemško podeželsko ljudstvo velik delež. Strumno opravljanje nemškega gozdarstva jamči, da bo zmoglo tudi poslej vse svoje nalog« in da bo ostal gozd kljub temu še nadalje življenska in kulturna dobrina nemškega naroda. Intenzivnemu izkoriščanju gozdov stoji nasproti še nadalje intenzivna skrb in zaščita gozdov, in sicet v izboljševanju vrst drevja, v skrbi za mlad drevesni naraščaj itd Razen povedanega se vršijo nova pogozdovanja izven gozdnih ploskev. Cini vrednejši bo les kot ena najvažnejših surovin sedanjosti in bodočnosti, tem bolj se vpostavlja znanstveno raziskovanje lesa, ki ima že danes sto raziskovalnih zavodov. Industrija stek!enih izdelkov v Sudetengau-u V Sudetengau-u imajo industrijo steklenih izdelkov, ki sloni na domačem izdelovanju, ako-ravno so za razne panoge že davno uvedli tovarniški način produkcije. Izdelovanje se vrši doma večinoma še po starokopitnih metodah, ki so-se prevzele od generacije do generacije. Ce obiščemo izdelovalce steklenih izdelkov krog Eisen-broda, najdemo v njihovih delavnicah ali domačih gospodinjstvih zaposlene delavce, ki so večinoma člani domače družine vključno otrok. Moški opravljajo dela, ki zahtevajo večjo spretnost in moč, medtem ko vršijo ženske in otroci lažja dela. Danes je tamkaj zaposlenih nekaj stotin tvrdk, ki zaposlujejo v normalnih časih več tisoč na 6vojih domovih delujočih delavcev in delavk. Karakteristično znamenje steklenih izdelkov su-detske industrije je organizacija izdelovanja. Najvažnejša oseba v izdelovanju je založnik. Pri tem ne gre za založnika v pravem smislu besede, temveč za dejanskega izdelovalca steklenih izdelkov, ki je bil v največ primerih preje sam delavec v izdelovanju 6teklenih izdelkov in zaposluje sedaj gotovo število ljudi. Delokrog založnika je v tem, da sestavi vrsto različnih vzorcev, ki jih predloži eksporterju. Če odgovarjajo vzorci, mu eksporter da naročilo. Sedaj ima založnik skrb, da si nabavi potrebne surovine iz glažul, ki jih da svojim delavcem v svrho skupne predelave oziroma izdelovanja naročenih predmetov. Na ta način predelano steklo vrnejo delavci zopet založniku z oblikami vred, v katerih so ga stiskali, za kar dobijo primerno plačilo v smislu dogovora. Nato pridejo ti polfabrikati zopet v delo drugim domačim delavcem, ki opravljajo »plemen jevalna dela, kakor sta na primer brušenje in poliranje. Vrnjene oplemenitene steklene izdelke odda nato zopet dalje v domače delo v svrho izvedbe raznih ročnih del, kakor je na primer okrašenje s slikami in podobno. Ves čas, dokler traja izdelovanje blaga, financira založnik vsa izdelovalna dela. Sudetsko domače izdelovanje kratkega steklenega blaga se nanaša na bisere, gumbe, prstane, imitacijo žlahtnega kamenja itd. Razen tega spada med te izdelke tudi izdelovanje nepristnih uhanov, zaponk, zapestnic, okraskov ter raznih drugih predmetov iz kovin, kombinacij kovin, stekla, celuloida, galalit.a in podobnega. Stekleno blago izdelujejo večinoma v protektoratu, kjer ga tudi oplemenitijo, medtem ko izdelujejo nepristne okraske v glavnem na področju Gablonz. Surovine dobavljajo steklarne v protektoratu in Sudetengau-u. GOSPODARSKE VESTI I X Turčija kupuje železniški materijal v Ameriki. V Newyork 6ta dopotovala dva zastopnika turške vlade v svrho nakupa železniškega ma-terijala za turške državne železnice. Kredit, Kt jima je na razpolago, znaša 135 milijonov dolarjev. X Svicarsko-turška trgovska pogodba. S 1. decembrom t. 1. je potekla trgovska pogodba med Švico in Turčijo, ki sta jo obe državi podaljšali do 1. marca 1945. Zameniava blaga se bo vršila do tedaj na podlaai kompenzacijskih poslov privatnega značaja. Do 1. marca upata obe državi na zaključek nove trgovske pogodbe. X Gospodarstvo jugovzhoda. Dne 2. decembra 1944 so v Zagrebu zaključili običajna polletna nemško-hrvatska pogajanja, ki sta lih vodila odbora obeh vlad. Razgovori so se vršili v duhu nemško-hrvateke povezanosti ter so bila rešena vsa pereča vprašanja. X Važnost notranjega ladijskega prometa Nemčije, to je rečne plovbe, se najbolje zrcali v tem, da prevozijo nemške rečne ladje kako petino do šestino vfeega blaga, ki ga sicer prevozijo nemške železnice. X Samo eksport bo popolnoma zaposlil Ameriko. Tako je poročala posebna komisija "Zedi-njenih držav Severne Amerike, ki proučuje povojno zunanjo trgovino, navajajoč, da mora do leta 1950. znašati eksport deset milijard dola»-jev letno. X Švicarske gospodarske težave. Največja švicarska industrijska tvrdka Lokomotiv- und Maschinenfabrik Wintertbür je na svojem glavnem občnem zboru nedavno ugotovila sledeče: »Čim bolj se približujejo fronte mejam Švice, tem bolj t,astejo težave njenega gospodarstva. Industrija je za nadaljevanje svoje produkcije navezana samo na zaloge eurovin, ki so na razpolago doma. Izključitev Švice od vseh prekooceanskih tržišč se je spopolnila. Švica je kljub eamoosvojitvi, ki jo je radi vojnih razmer dosegla deloma, slej kakor prej navezana na trgovske stike z inozemstvom. Povojna doba bo stavila Švici vrsto novih problemov glede izvoza in njenega financiranja, nabave materijala, udeležbe na obnovi evropskih področij, ki jih je porušila vojna itd. Švica mora najti sredstva, da prilagodi višino cen lastne dežele višini mednarodne konkurence.« MALE V ESI i AN UNSERE POSTBEZIEHER! ■Im Lauie dieses Monats wird der Postbote bei Ihnen die Bezugsgebühr für den »Štajerski Gospodar« in der Höhe von RM 2.40 für das e ste Halbjahr 1945 einkassieren. Bitte verweigern Sie die Zahlung nicht, da sonst das Blatt automatisch eingestellt wird. An den Verlag selbst ist kein Geld einzusenden. Jeder hier einlangende Betrag wird retourniert. NAŠIM POSTNIM NAROČNIKOM! Tekom tega meseca bo poštni sel dvignil pri Vas naročnino za »Štajerskega Gospodarja« v iznosu RM 2i40 za prvo polletje 1945. Prosim, da ne odklonite plačila, ker se Vam bo drugače avtomatično ustavilo hat. Založništvu ni pošiljati nikakega denarja. Vsako semkaj dospelo vsoto se bo vrnilo. »ŠTAJERSKI GOSPODAR« Vertriebsabteilung * Naši pozdravi in naša voščilal Vsem našim naročnikom, bralcem, oglaševalcem, dopisnikom, sotrudnikom in prijateljem želimo srečno in zadovoljno novo leto! Od srca pozdravljamo iz leta v leto naraščajoče število naših bralcev ter se jim iskreno zahvaljujemo za zvestobo ki zaupanje. Posebno v letu, ki qa z našo številko zaključujemo, je število naših naročnikov Izredno visoko naraslo, kar smatramo za edino pravilno ia najlepše priznanje našemu dosedanjemu delo in znak, da smo na pravi poti. To priznanje gre seveda vsem, ki so na kakoršenkoli način prispevali z« razmah našega lista. Z novim letom stopa naš tednik v peti letnik svojega obstoja. Pri tej priložnosti zagotavljamo vsem, da bo naš trud kakor doslej tudi odslej usmerjen samo v en cilj, ki stremi za tem, da si ne ohranimo samo doslej pridobljen ugled, temveč da istega še izboljšamo, število naših bralcev in prijateljev pa še razširimo in povečamo. Uredništvo in založništvo tednika »Štajerski Gospodar«. * Terorni napadi na mesto Marburg ter njih odmev na fronti. Gefreiter Franz Remschak, ki se nahaja v nekem lacaretu in je doma iz Windisch-feistritz-a, Kreis Marburg-Land, nam je poslal pismo sledeče vsebine: »Zena mi je pisala, da je bilo bombardirano mesto Marburg, kar me je užalostilo. Zajela me je velika mržnja proti teroristom naše spodnještajereke prestolnice ter se hočem bojevati zoper nje za Fuhrer-ja m Reich do končne zmaeje. Petnajst mesecev že nosim suknjo nemškega vojaka in prav ponosen «em na njo. V »Štajerskem Gospodarju«, ki mi ga pošilja žena na fronto, sem čital, da bo naša lepa zelena Spodnje Štajerska v kratkem osvobojena in očiščena tudi tistih elementov, ki se potikajo po naših lepih gozodovih ter delajo preglavice in škodo našim ženam in otrokom. Zal mi je, da nisem v stanju, boriti se zoper to nadlogo do uničenja. Želim vesele božične praznike in srečno Novo leto ter pozdravljam s Heil Hitler!« * Jubilant nemškega qospodarstva. Dne 27. decembra je obhajal petinsedemdesetletnico rojstva ravnatelj največje kemične industrije n» svetu, I. G. Farbenindustrie, Dr. Alwin Mlttaech. Mit-taseh je bil dolgoletni sotrudnlk pokojnega tajnega svetnika Bosch-a ter je imel na področju tehnike in kemije odlične znanstvene uspehe. Njemu gre zahvala, da je prišlo do izuma katalizatorja, 6 katerega pomočj^ je znanosti omogočeno izvrševati sintezo amemijaka na velikoteh-niški način. yuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu^ KALEÍ^ JÄNNER FEBRUAR MÄRZ APRIL MAI JUNI M 1 Neujahrstag D 2 Adelhard M 3 Genoveva D 4 Rigobert F 5 Eduard S 6 Dreikönig. € D 1 Ignatius v. A. F 2 M. Lichtm. S 3 Blasius D 1 Bertrand F 2 Agnes S 3 Kunigunde S 1 Ostersonntag M 2 Ostermontag D 3 Richard M 4 Isidor D 5 Kreszenz € F 6 Sixtus S 7 Hermann D 1 Nat. Feiertag M 2 Rachilde D 3 Kreuzauff. F 4 Florian S 5 Gotthard € F 1 Konrad S 2 Erasmus S 3 2.Sonnt.n.Pf.e M 4 Quirinus D 5 Winfried M 6 Norbert D 7 Robert F 8 Medardus S 9 Irmgard S 4 5. Sonnt, i. F. M 5 Agatha « D 6 Dorothea M 7 Richard D 8 Lambrecht F 9 Apollonia S 10 Scholastika S 4 3. Fastsonnt. M 5 Friedrich D 6 Fridolin M 7 Thomas 5 D 8 Johannes F 9 Franziska S 10 40 Märtyrer S 6 5. Sonnt, n. O. M 7 Stanislaus D 8 Ilse M 9 Gregor D 10 Himmelfahrt F 11 Sigmund • S 12 Pankratius S 7'Faschingsanf. M 8 Erhard D 9 Elfriede M 10 Alrich D 11 Mathilde F 12 Ernst S 13 Gottfried S 8 WeißerSonnt. M 9 Maria Kl. D 10 Ezechiel M 11 Leo D 12 Julius ® F 13 Ida S 14 Justin S 16 3.Sonnt.n.Pf.® M11 Barnabas D 12 Leo M 13 Antonius D 14 Hartwig F 15 Veit S 16 Benno S 11 Opfs., Faschs. M 12 Benedikt ® D 13 Katharina M 14 Ascherm. D 15 Erich F 16 Simeon S 17 Mangold S 11 Opfs., Heldg. M 12 Gregor D 13 Leander M 14 Mathilde • D 15 Luise F 16 Heribert S 17 Gertrud S 13 6. Sonnt, n. O. M 14 Bonifatius D 15 Sophie M16 Johannes D 17 Bruno F 18 Venantius 9 S 19 Gottlieb S 14 Opfstg., Hil.® M 15 Paulus Eins. D 16 Marzellus M 17 Anton E. D 18 PetriStf. F 19 Ingrid S 20 Fab. u. Seb. S 15 2. Sonnt, n. O. M 16 Turibius D 17 Rudolf M 18 Werner D 19 Emma * F 20 Führers Geb. S 21 Konrad S 17 4.Sonnt.n.Pf.* M 18 Gervasius D 19 Ratbod M 20 Berthold D 21 Sonnwend F 22 Eberhard S 23 Ottokar S 18 1. Fastsonnt. M 19 Friedrich i D 20 Eleutherius M 21 Irene D 22 Robert F 23 Romana S 24 Matthias S 18 Passiopstag M 19 Josef D 20 Wolfram * M 21 Frühl. Anf. D 22 Nikolaus F 23 Dietrich S 24 Gabriel S 20 Muttert-, Pfst. M 21 Piingstmontg. D 22 Julia M 23 Arno D 24 Gernot F 25 Urban S 26 Philipp N. S 27 Dreifaltigkt.® M 28 Wilhelm D 29 Maximinian M 30 Ferdinand D 31 Fronleichnam S 21 3.Sonnt. i. F.* M 22 Vinzenz D 23 Maria Verm. M 24 Herbert D 25 Pauli Bek. F 26 Notburga S 27 Albert S 22 3. Sonnt, n. O. M 23 Georg D 24 Fidelio M 25 Erwin D 16 Volkrad F 27 Peregrin ® S 28 Paul v.K. S 24 5. Sonnt, n. Pf. M 25 Prosper D 26 Rolf M 27 Hemma D 28 Ekkehard F 29 Peter u. Paul S 30 Ehrentraud S 25 2. Fastsonnt. M 26 Alexander D 27 Veronika ® M 28 Leander S 25 Palmsonntag M 26 Emanuel D 27 Rupert M 28 Joh. v. C. ® D 29 Gründst F 30 Karfreitag S 31 Karsamstag S 28 4.Sonnt. i. F.® M 29 Franz v. S. D 30 Martina M 31 Konrad S 29 4. Sonnt, n. O. M 30 Katharina JULI AUGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DEZEMBER S 1 6. Sonnt, n. Pf. M 2 Maria H. € D 3 Reimund M 4 Ulrich D 5 Wilhelm F 6 Edelburg S 7 Willibald M 1 PetriK. D 2 Alfons F 3 'Gerlinde S 4 Dominikus S 1 Ägydius M 1 Remigius D 2 Hildebald M 3 Gerhard D 4 Franz v. A. F 5 Meinfried S 6 Bruno • D 1 Allerheiligen F 2 Allerseelen S 3 Hubert S 1 Edwin S 2 Schutzengel!. M 3 Seraphine D 4 Rosalia M 5 Gerald D 6 Gundolf • F 7 Regina S 8 Maria Geb. S 2 1. Advents. , M 3 Franz Xaver D 4 Barbara ® M 5 Reinhard D 6 Nikolaus F 7 Ambrosius S 8 Maria Empf. S 4 24.Sonnt.n.Pf. M 5 Zacharias ® D 6 Leonhard M 7 Engelbert D 8 Egbert F 9 Ged.f.d.G.d.B. S 10 Andreas S 5 11.Sonnt, n. Pf. M" 6 Verklär. Jesu D 7 Donatus M 8 Hedwig • D 9 Erika F 10 Lorenz S 11 Helmut S 7 Rosenkranzf. M 8 Brigitta D 9 Günter M 10 Gereon D 11 Burkhard F 12 Maximilian S 13 Koloman S 8 7. Sonnt, n. Pf. M 9 Anatolia ® D 10 Alma M 11 Siegbert D 12 Felix F 13 Margarete S 14 Bonaventura S 9 Opfersonntag M 16 Nikolaus v.T. D 11 Felix v.R. M 12 Guido D 13 Notburga F 14 Kreuzerhöh. > S 15 7 Schmerz. M. S 1$ 17.Sonnt.n.Pf. M 17 Hildegard D 18 Richardis M 19 Lambert D 20 Eustachius F 21 Matthäus ® S 22 Moritz S 9 Opfersonntag M 10 Julia, Judith D 11 David v.H. M 12 Kuno > D 13 Luzia F 14 Berthold V.R. S 15 Christiana S 11 Opfersonntag M 12 Kunibert D 13 Stanislaus > M 14 Alberich D 15 Leopold F 16 Gertrud S 17 Florinus S 12 12.Sonnt. n. Pf. M 13 Kassian D 14 Warnfried M 15 Maria H. D 16 Rochus * F 17 Karlmann S 18 Helena S 14 Opfers. > M 15 Theresia D 16 Gallus M 17 Margareta D 18 Lukas F 19 Petrus v. A. S 20 Wendelin S 15 8. Sonnt, n. Pf. M16 Joachim D 17 Alexius J M 18 Friedrich D 19 Vinzenz F 20 Volkmar S 21 Helga S 16 3. Advents. M 17 Lazarus D 18 Maria Erwart. M 19 Friedbert ® D 20 Gottlieb F 21 Thomas S 22 Berta S 18 26.Sonnt. n. Pf. M 19 Elisabeth ® D 20 Edmund M 21 Maria Opf. D 22 Cacilia F 23 Clemens S 24 Johannes v.K. S 19 13.Sonnt. n.Pf. M 20 Bernhard D 21 Irmgard M 22 Siegfried D 23 Hundst.-E. ® F 24 Bartholomäus S 25 Ludwig S 21 22. S. n.Pf. ® M 22 Kordula D 23 Severin M 24 Raphael D 25 Wolfger F 26 Amandus S 27 Hiltrud « S 22 9. Sonnt, n. Pf. M 23 Hundstage-A. D 24 Christine M 25 Jakob ® D 26 Anna F 27 Berthold S 28 Arnulf S 23 18.Sonnt.n. Pf. M 24 Rupertus D 25 Irmenfried M 26 Meinhard D 27 Kosm. u. D. F 28 Wenzel C S 29 Michael S 23 4. Advents. M 24 Weihntsab. D 25 l.Weihn.-Tag M 26 2. Weihn.-Tag D 27 Johann E. F 28 Unsch. Kinder S 29 Thomas i S 25 27.Sonnt.n.Pf. M 26 Konrad v.K. ® D 27 Virgil M 28 Ortwein D 29 Walter F 30 Andreas S 26 14.Sonnt. n. Pf. M 27 Gebhard D 28 Augustin M 29 Johannes D 30 Rosa v.L. « F 31 Reimund S 2« 23.Sonnt.n. Pf. M 29 Theodorich D 30 Dorothea M 31 Wolfgang S 29 lO.Sonnt.n. Pf. | M 30 Ingeburg D 31 Erna 6 S 30 Erntedanktag S 39 Sonnt, n. W. M 31 Silvester Kleinen Besitz oder Familienhaut mit Garten in der Umgebung Marburgs zu mieten gesucht, womöglich sofort. Kossl Ferdinand, Tannenberg 13. P. Garns. bei Mar burg/Drau, 778-2 Klnderwaqer. in gutem Zustand gebe tü' Fahrrad oder Ziehharmonika. — Nikolai 121 hei Marburg/Dr. 779-4 Surfen für Einsätze < m 1 RM hat au-rugeben Obran. Drauweiler. Mar hure. Dammgasse 31. 782-3 Am 20 Dezember bat ein Mitfahrer Im Zuge Marburg-Steinbrück aus dem «rsten WagenaW teil eines Wag-fons wahrscheinlich irrtümlich Aktentasch« mit folgendem Inhalt mitgenommen: Akten der Neubau-leitur.g Marburg. > Mappe mit Dokumenten lautend auf Friedrich Salier. Kleiderkartt. Schachtel mit Ra-»lerzeue, Augengläser usw. — Die . Aktentasche mit dem Inhalt oder evtl. Auskünfte sind an Friedrich Salfer. Neubauleitung Mar-tmrg/Drau. Parkstr. l/II. zu senden. — Die Spesen bezw. Finderlohn Ist garantiert. 780-13 ^Y-rvYTYYwrvT^rrrYW * Ritterkreuz za Glalse von Horstenau-a. Fiih-rer je odlikoval General-a der Infanterie Edmunda Glai6e von Horstenau-a, ki je bil do nedavno pooblaščen general na Hrvatskem in zastopnik nemške oborožene 6ile, z redom Ritterkreuz des Kriegsverdienstkreuzes mit Schwertem. * Nov poklic — rudniški strojnik. V revirjih rjavega premoga v Egerland-u so uredili prvo poklicno šolo za rudniške strojnike. Odkar se v dnevnih kopih pridobiva premog v glavnem s stroji, potrebujejo premogovniki rokodelce za »troje. V tej novi šoli bodo izvežbali mladeniče za rudniške strojnike, kar bo v veliki meri nadomestilo rokodelce kakor ključavničarje, elek-tričarje itd. * Posnemanja vredno. V neki nemški naselbini osrednjega dela Nemčije so 6e združile vse- gospodinje v krajevno pralno skupnost. Vse perejo perilo istočasno, da štedijo čas, kurjavo, milo in vodo. * Šole za šolanje mojstrov obratujejo. Sole, ki pripravljajo naraščaj mojstrov za vojno važne poklice, niso bile zapite v okviru totalne vojne vpostave. Nalona teh zavodov je, staviti nem- škemu gospodarstvu sposobne mojstre na razpolago. Posebno v mehaniški stroki so zahteve, ki se 6tavijo mojstrom, tako visoke, da je potrebna za to primerna strokovna šolska izobrazba Moj-sterske šole omogočajo gojencem razen dobre splošne izobrazbe tudi odgovarjajočo teoretične in praktično izobrazbo Minister vzgoje je za šole mehaniških mojstrov določil šolsko dobo dveh semestrov po 20 tednov. * Letalska prtljaga za dojenčke. Letalsko prtljar go za dojenčke je držati vedno pripravljeno. V to svrho je najbolj pripraven nahrbtnik, v k» ü - 1 terega se razen , stvari za dojenčka, spravi tudi da se v slučaju potrebe lahko napravi ▼ zaklo- lilno perijodo, v času od 1 februarja 1945 bodo druge predmete. Za dojenčka je treba imeti: en- nišču tudi ležišče za dojenčka. Jemanje otroških moški dobili brivsko milo na poseben odrezek kratno perilo za menjanje, hrano, mleko v po- vozičkov v letalska zaklonišča, ni priporočljivo, ki se bo nahajal na Raucherkarti susenem stanju, dvopeko, caj, sladkor, steklenico ker primanjkuje prostora. Pozabiti seveda ni na * Preložitev poštnih čekovnih uradov Radi za dojenčka nekaj tekstilnega blaga, ki se ga svečo in vžigalice, če ni žepne svetilke ter tudi neoviranega in sigurnega nadaljevanja svoiih lahko uporabi kot mokro cunjo pred ^prahom, ne na obveze. poslov, so krajevno preložili nekateri poftno- dtmom ah plinom, volneno odeto, namizni prt itd., * Brivsko milo na Raucherkarte. Za 72. dode- čekovni uradi svoje poslovalnic«. Radi tega ni i p—— nastala v vodstvu računov nikaka sprememba. Kdor ima vplačila na račun kakega preseljenega Kundmachung! poštno-čekovnega urada, naj označi na čeku staro Am 15. Februar 1945 besinnt an det oznako poštno-čekovnega urada in tudi staro šte- Winzerschule in Kapellen, Post Bad Ra- vilko računa. Äem VwZCh|es«SS Ge- , * «HvSka Sme daia« Predn°8« legenheit geboten wird sich in allen strankam. Tako določilo je izdal Reichsinnungs-Fächern des modernen Wein- und Obst- meißter brivske obrti ter ga utemeljuje s tem, SSwir?s\U,CllueirrSaLzuS0We!ensch^ Z f»™» a' ^^ T drUge gigen Zweigen praktisch und theoretisch Kraje potrebno, da postrežejo brivski saloni vsem gründlich auszubilden. strankam, ne da bi se oziralo samo na 6talne 3 Zahnputz-Gebote 1 Nur wenig »ROSO-DONTc mit nicht zu nasser Bürste entnehmen. 2. Senkrecht bürsten und gut nachspulen. 3. Regel maßigeund vor allem abendliche Pflege mit »ROSODONT«. Das erhält die Zahne gesund u. bewahrtauch vor Magenstörungen. falsch behandelt ergeben t •inen unnötigen Auslall »n/A Arbeitsstunden und Verband- J tfoHmateriai. Heut« ist |ede Minute wichligl Wird TEBEGE Tannin-Brand-Gelee sofort auf die Brand« wunde gebracht, la» rasche, narbenlose Heilung verbürgt. TE BEGE AUS DER APOTHEKE osmm- macht vieles feiefiter. —auch t , .J die c&üroarbeit% ei zweckvoll angepaßtem licht schreibt und rechnet essich schneller und sicherer. Es empfiehlt jirfi, die leuchten so anzuordnen, daß das licht derOSRAM-lampe möglichst von schräg links auf den Arbeitsplatz fällt. OSRAM; viel Sùcht far wenig Strom! MCI ICC Pulver lür Wuchs una I1CUC9 Mästung der Schweine R E D I N, mit garantiertem Erfolp Zentraldrogerie Emil Thür Marburg (Bran). iferrenä sj SSOBi Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachlicht, daß meine liebe Gatt'n, Mutter und Schwester. Frau Agnes Osmetz neb Sewnlk uns am 11. Dezember 1944 im 28. Lebensjahre für immer verlassen hat Das Leichenbegängnis fand am 14. Dezember 1944 in Polstrau statt. Polstrau, Cilli. Heigerloch, an 19. Dezember 1944 In tiefer Trauer: Alois Osmetz, Gatte: Alois, Maria und Karoline. Kinder, im Namen aller übrigen Verwandten 891 Schmerzerfüllt geben wir bekannt, daß mein guter Gatte, unser Vater Herr Michael Rataiz Zugsfllhrer durch Fliegerangriff im 55. Lebensjahr gefallen ist. Dar, Leichenbegängnis fand am 16. De zember am Fianziskaoer Friedhot in Drauweiler stat. Für die herzliche Anteilnahme und die vielen Blumenspenden danken wir allen herzlichst. Marburg/Dr., Anderburg, am IS. Dezember 1944. 777 In tiefer Trauer: Rosalle Rataiz, Gattin; Franz. Josef, dzt. im Felde und Eduard, Söhne, und alle übrigen Verwandten. Der Beauftrage für Ernährung und Landwirtschaft Bekanntmachung Betr.: Abgabe von Zuckerwaren. Kinder und Jugendliche erhalten In der 70. Zuteilungsperiode auf den Ab-schnit Z 3 derjenigen Grundkarten 70 «Wir erhielten die schmerzliche Nachricht, daß mein geliebter Gatte, Schwie gersohn, unser Bruder, Onkel a. Schwager 1 Stephan Semlaritsch Hauptwachtrnelster d. Gendarmerie fern seiner geliebten Heimat am 21. November 1944 im 45. Lebensjahre einem Terrorangriff zum Opfer gefallen ist. Pettau. Steindorf b. Pettau. am 6. Dezember 1944. 892 In tiefer Trauer: Ludmilla Semlaritsch. geb. Kukowitza, Gattin: Maria Kowatschitsch, Elise Petro-witsch, Anni Semlaritsch. Schwestern: Anton Semlaritsch, Bruder, sowie alle Schwäger, Schwägerinnen und übrigen Verwandten. Wir erhielten die traurige Nacnricht. daß unser lieber Sohn und Bruder Lambert Deschelak Oberqrenadier nie mehr zu uns zurückkehren wird. Er fiel im Altef von 19 Jahren am 16. Juni 1944 im Westen. Peterdort, Cilli. Leonhard, den s!2. November 1944 893 In tiefer Trauer: Johann und Ro-salie Deschelak, Eltern: Johann und Matthäus, Brüder: Johann dzt. im Felde. Martin, Onkel; Theresia, Großmutter und alle übrigen Verwandten Erfolgreiche Küssen- und Schwahenhekampfung übernimmt Die Verpflegung und Schulung sind ohiskovAlr« in «p iim rfaialn VaVn kostenlos. Aufgenommen werden Bewer- .! ? J™ , J,° fak0 Pjednost. her, die mindestens 15 Jahre alt und * Vrnite živilske karte, kl jih mečejo sovražni körperlich gut entwickelt sind letalci! Kdor opazi, da so sovražna letala vrgla der *dj, Ä ÄÄ ¡¡TSE ^ naäe področje živiieke karte, mor. to »emu-Tischen Heimatbundes, das letzte Schul- doma javiti najbližji policijski stražnici. Naku-zeugnis, das Gesundheitszeugnis und bef povanje živil s takimi kartami je najstrožje pre-Minderjährigen die Genehmigung der El- DOvedano in kaznivo tern bzw. des Vormundes beizulegen sind. m Kaznivo. sind bis 1. Februar 1945 schriftlich oder Dodatne cene za brze in ekspresne vlake, persönlich bei der Gutsverwaltung der Počenši s 1. januarjem 1945 bodo znižali dose-h^TuSft'e" SfrSÄl dan,ih pet dodatnih cen za brz« in ekspresne vla-und Winzerschulleiter. ke na enotni dve coni in sicer: Cona 1 za od- Der Winzerschulleiter: dalj en ost do 300 km in cona 2 za oddaljenost nad 894 • los. Glaser, e. h. 300 km. Dodatki znašajo za brzovlake v coni 1 Chef der Zivilverwaltung in der Untef- za I. in II. razred RM 1.50, za III. razred RM 0.75, Steiermark v coni 2 RM 2.50 oziroma RM 1.25. Pri vožnjah z ekspresnimi vlaki se zaračunajo dvojne dodatne cene. Graz, 16 Dezember 19*4 . * Kak° d0,90, nOSii° domafe + k * r tovitev, kako dolgo nosijo domače živali, je vze- ti srednjo perijodo, ker se posamezni slučaji radi premaknejo, akoravno jih narava v splošnem drži v redu. Kobila potrebuje n. pr. 340 dni ali 48 in pol tedna, da povrže. Eks-tremi so 307 do 412 die mit dem Aufdruck Jgd K."k? oder dni- Krava potrebuje 284 dni ali pa 40 in pol te-Klst versehen sind. 125 g Zuckerwaren. dna. Ekstremi znašajo 249 do 311 dni. Ovca po- Kei^erS^ileS;1u bÄ!^ tre'°Uje f * P« 22 ted»OV' Ekstreml die Vorbestellung entgegengenommen hat. 60 P°lavljajo s 146 do 157 dnevi. Svinja potrebu-Für Kinder und Jugendliche für die je več kakor 17 tednov ali 120 dni, v skrajnih Ln„ ,iu 69' .artenwMpeHode eine Vor- primerih tudi 109 do 133 dni. Psica nosi kak.h bestellung nicht vorgenommen werden i, , oc , , " Q , , . ' " konnte, können die 125 g Zuckerwaren 63 do 65 dnl ah Pa 9 tednov Mačke povrzejo ohne Vorbestellung bezogen werden. po 46 do 60 dneh ali 8 tednih. t Ftti, ie ,A"s^abe, i" Zuckerwaren * Sovjetska špijonaža na Švedskem. Švedsko ohne Vorbestellung sind von den Ernäh- - - ,, - -■ rungsämtern je nach Bedarf in den ein- časopisje poroča o odkritju velike spijonaze na zelnen Orten ein oder mehrere Geschäfte Švedskem. Iz poročil je razvidno, da gre za sov- zu bestimmen. Diese Kleinverteiler sind jetsko špijonažo. Doslej so aretirali bivšega rus- So Sein au"* T r a n s p o rt gVfl n den die Aus- ke(la kapetana Stahevskega, švedskega krmilarja gäbe der Zuckerwaren in der 70. Zutel- Bouk-a in še nekega Šveda. Spijonaža je bila lungsperiode nicht erfolgen kann, wird usmerjena zoper Švedsko ter obsega izdalo šved-der A?sfhnmf ZZTv«k°gerf werden"" *kih tajnosti ter šved^e ladijske plovbe. Spijoni so razpolagali z velikimi denarnimi vsotami. * Konec angleškega terornega letalca. Angleški letalec J. B. Josling, ki je kot terorni letalec užival velik ugled tet bil za uspešno vrnitev priključenih letal iz mučnih položajev večkrat odlikovan, je bil v boju z nemškimi letalci sestreljen. " Zaščita ljudem po ulicah in ceslah pri iz-nenadnem letalskem alarmu. Ljudje, ki jih zaloti letalski alarm na ulicah in cestah, se morajo podati v prvi hišna zaklonišča, če ni javnega zaklo-fach nicht in der Lage waren, die Ab- nišča v bližini Zato je dolžnost vseh hišnih po- periode6 del^Refchskarte' für Zucker"und ^ikov, skrbeti za to, da so ob tzb^hu letal-Marmelade, wie vorgesehen, bereits in slt'h alarmov po dnevu in ponoči hišna vrata der R9. Zuteilungsperiode zu beliefern. odprta. Dohodi v zaklonišča morajo biti zazna-"bsdchndi,e,eGÄ',- movani, kakor morajo biti zaznamovani tudi z,- ' Erde der 70. Zutoiiungf-'-iode. das ist ei tal izho'di ¡z letalskih zaklonišč. Te oznake je ■ bis 7. lanuar 1945 verlängert. najbolje napraviti z bleščečo barvo, ki pada tudi Die Zuckerab'chnitte de- Rrundkarten v tprr,j v „i; der 70. ZutcilungsnerioCe d.'e mit det lemi v oci Datumsbezeichnnne II De»ember 1944 his 7. Januar 1945 und der Periodenzabl 70 versehen c;nd und zum Reznoe ' von Zneker für die 71 iinrl 72 7n»eilun?s-ceriode berechtigen, dürfen vor'äufi» in der 70. /'iteit'inorsnprinde nicht hel-pt^ft werden Mit der Be'!»fonin!- (tie=er Ab-r.-hn:tte darf er.«t n^rb Aufruf durch den Reauftraoten für F-i'.-m; und Landwirtschaf ♦ begonnen we'den In der Beiieferun? der ^uckerj^rten der AZ-Wochenkarten und der urlauber-karien tritt i-e-'ne Xnd,rt'ng ein. Graz. 2. Dezember 1944 , Im ^nft-p'-e: B90 gez. Lungershausen Im Auftrage 889 gez. Lungershaustn Chef der Zivilve'waHun» in der Untersteiermark Der Beauftragte für Ernährung nnd Landwirtschaf! Bekanntmachung Betr.: Zuckerhczugschefne. Infolge von Transportschwierigkeiten ist eine Verknappung von Zucker eingetreten, so daB die Kleinverteiler viel Verirren! Samstag. 9 Dezember 1944.. am We^e zw>chen Un^artcstr^Be und' Rabeldorferst aße in Pettau'Strm meinen it9!ienin*prSeiscpaP Nr A 2569554 SchSdlingsbekämpfungsanmlt A. STREIT «,en X bÄ Wien IL, Tandelmarktgasse Tel A 47-0-se, nirng 860 he'dj ■ticbaf iGiovanni. Fettau. Ra- «f .3. - n ii!P©SiCVÖilC Ein stabiler oder fahrbarer Horigasmo-. J tor, 12 PS, RM 1200 — ein Oiesel und l€ldlSn€ ein Petroleum-Krdl'motor 6 PS. RM 1000 ^ , zu verkaufen oder gegen andere Ma pt CäJplSC schinen zu tauschen gesucht. Anrräee S. Skreninschek, Unter-Haidin. Pettau. 887-3