^oditTO dr^avi%e
Leto IX., štev. 9.
Poštnina plačana v gotovini.
V	LJUBLJANI, v petek, 27. februarja 1925.
Današnja številka Din 1*50.
Izhaja razen ponedeljka ln dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Hobljana, poštni predal štev. 168.
Stolov za telegrame: >Naprej<, Ljubljana.
čekovni račun št. 13.807.
NAPREJ
Stane mesečno	,	Din	2B-—
za inozemstvo	...»	Din 85*—
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besedi 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer s« M priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proete.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
letnik VII., štev. 9. Četrtkova .Naprejeva" številka Izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo * Kmetsko-delavske zv
Stan« letno 60 Din — mesečno I
Karl Kautsky:
Pomen delavskega tiska.
Ob novem letu je minilo 30 let, kar je dunajska »Arbeiterzeitung« postala dnevnik. Izdala je ob tej priliki posebno številko na 80 straneh z zelo bogato vsebino. Najboljši živeči teoretik marksizma, s. Karl Kautsky, je napisal za jubilejno številko »Arbeiter-zeitunge« članek z gornjim naslovom. Kolikor se bavi s pomenom delavskega tiska sploh, ga bodo s pridom lahko čitali tudi či-Vatelji »Naprej«, zato ga priobčujemo. — Napisali bi lahko še poseben članek za komentar; deloma kot polemiko z našimi različnimi socialisti, ki nam odrekajo, da smo mi marksisti in internacionalni socialisti, deloma pa kot pojasnilo, ker je članek na nekaterih mestih težje razumljiv. Pa tega ne bomo storili, članek s. Kautskega govori sam dovolj jasno. Komur bo to ali ono mesto delalo preglavice, naj vzame v roke »Socialistični koledar« za leto 1925. Citati pa mora itak vsak socialist s premislekom, to je prva socialistična dolžnost. Če bi jo bili vsi izpolnjevali,, ki so imeli že kdaj »Naprej«, pa tudi druge liste v rokah, bi se nam danes ne bi bilo treba zedinjevati, ker bi se nikdar ne bili ločili. Le posamezniki bi bili odšli. — Uredništvo.
Ljudje, ki hočejo biti prav radikalni kakor svoje dni anarhisti ali njih nasledniki, komunisti, govore radi zaničljivo o demokraciji kot o zgolj »formalni: demokraciji* kar jih pa ne ovira, da ne bi zahtevali demokratičnih svoboščin zase in takoj zavpili, kadar krši demokracijo kdo drugi, ne oni sami.
Res je, da demokracija sama še ne odpravi nadvlade imovitih razredov v družbi in državi. Bogatini lahko izrabijo splošno volilno pravico v svojo korist ali s kupovanjem volilcev ali izvoljenih (odbornikov, poslancev). Tudi svobodo organiziranja lahko izkoriščajo zase s tem, da sami ustanavljajo organizacije, a od njih odvisne proletarce pomečejo na cesto, če se organizirajo pri gospodom neljubih organizacijah. Tudi iz tiskovne svobode si lahko kujejo kapital zase s tem, da z ogromnimi denarnimi sredstvi ustanavljajo in vzdržujejo spretne pisane časopise, ki jih razširijo do zadnje bajte in zalepijo z njimi možgane izkoriščanih.
Demokratične svoboščine in pravice, ki so mišljene kot sredstva, ki naj izroče vso moč ljudskim masam, lahko postanejo tako gospodovalna sredstva velikih izkoriščevalcev, se lahko torej porabijo za nasprotni namen.
Tako se lahko zgodi, ni pa treba, da bi se tako moralo zgoditi. In v tem je velika razlika med demokracijo in drugimi državnimi redi (n. pr. absolutizmom), v katerih so izkoriščani in obvladani brezpravni že radi države same.
Demokracija nudi vendar možnost, da izkoriščane mase ljudstva njim nudene svoboščine uspešno izrabijo v razrednem boju v svojo korist. In ta nikakor ne formalni, temveč resnični realni pomen dobi demokracija prej ali slej povsod, kjer se pojavlja in razvija številni veleindustrijski proletariat.
V	začetku 60. let prejšnjega stoletja je Lassalle pretiraval, ko je slavil splošno volilno pravico kot sredstvo, ln bo takoj in direktno izročilo politično moč masam. Previdnejše se je izrazil Marks 1. 1880. v programu, ki ga je sestavil za francosko delavsko stranko. Pokazal je tam na dvorez-
nost splošne volilne pravice in izjavil, da ima proletariat nalogo, spremeniti splošno vol. pravico iz sredstva, s katerim se vodijo delavci za nos, v sredstvo osvobojenja. Danes je dospel proletariat v (nekaterih) kapitalističnih državah že tako daleč, da se s splošno volilno pravico že uspešno osvo-bojuje.
Kar velja o splošni volilni pravici, velja tudi za tiskovno svobodo. Tudi tu ima proletariat nalogo, spremeniti tiskovno svobodo iz sredstva, s katerim je mogoče proletariat zavajati, v sredstvo za osvobojenje, to se pravi: proletariat ima nalogo, ustvariti si svoje časopisje in izriniti onega, ki služi ljudskim izkoriščevalcem. Tudi ta naloga je ponekod že precej izvršena, najbolj pri nemških socialistih, najslabše pri Angležih.
Časopisje ima predvsem nalogo, informirati čitatelje o življenju in dogodkih po svetu. Noben zasebnik tega ne more storiti iz lastnih virov in sredstev. Vsak pa mora biti o življenju po svetu poučen, kdor se hoče praktično udejstvovati v politiki. Če hoče masa delavnega ljudstva voditi svojo politiko, mora imeti tudi svoje vire, iz katerih zajema svoja poročila o najvažnejših dogodkih po svetu.
Meščansko časopisje za to ne zadostuje. Del tega časopisja je tako laž-njiv, da proletarce direktno zavaja. Pa tudi pošteno meščansko časopisje ne da proletarcu onega, kar on rabi. Ni namreč mogoče poročati o vseh dnevnih dogodkih, temveč je treba izbrati najvažnejše. Z buržuaznega stališča so pa seveda važnejše druge stvari kakor s proletarskega.
S	tem ni rečeno, da se mora proletarsko časopisje razlikovati od meščanskega v tem, da bi lagalo v interesu proletariata kakor meščansko v interesu buržuazije.
Razredni položaj proletariata je tak, da ne potrebuje laži za zastopnika svojih interesov, temveč mu laži celo škodujejo. Lažnjiva demagogija, ki se proletariatu laska in prikupuje, ga lahko zavede le na kriva pota, k avanturam, v katerih brezuspešno zapravlja svojo moč. Neizprosna resnica napram proletariatu je prva dolžnost delavskega časopisa.
Izkoriščevalci zahtevajo od svojega buržuaznega časopisja tudi resnico — kolikor so od nje odvisne njih lastne zadeve. A oni imajo razen svojega dnevnega časopisja tudi druga informacijska sredstva o kupčijskem življenju, a te informacije ne pridejo v javnost. Če pa poroča buržuazni tisk o razmerah proletariata na tak 'način, da proletariat zmede, je to lastnikom in čitateljem vedno dobrodošlo, pa bodi potem to poročanje resnično ali lažnjivo.
Informiranje o življenju po svetu pa ni edina funkcija delavskega časopisja. Ponekod imajo, kakor rečeno, pošteno meščansko časopisje, ki je delavstvu naklonjeno. V mnogih deželah, predvsem romanskih, (francoskih, italijanskih, španskih) časopisje bolj rezonira kakor informira. V angleških deželah je drugače. Mnogi ta-mošnji meščanski listi imajo tako dobre informacije, da zadovolje glede informacij tudi delavca. Treba je vi-
deti n. pr. list Manchester Guardi-an», da razumeš, kako težko stališče ima kot informacijski list angleški delavski dnevnik ^Daily Herald«.
Delavski časopis pa mora dati svojim čitateljem še nekaj več kakor samo informacije, njegova naloga je večja, ki je ne more izpolniti noben meščanski list, tudi ne najpoštenejši, delavstvu naklonjen in vsebinsko dober.
To temelji na tem, da je najodličnejši faktor proletarske moči poleg gospodarske neobhednošti proletariata njegova masa, njegovo veliko število, v nasprotju s kapitalistom, ki ima svejo moč v denarju in s fevdalnim gospodom, čigar moč je temeljila na orožju napram v orožju neizvežbanim in neoboroženim kmetom.
Masa pa ima moč samo tam, kjer je enotna in združena, organizirana, in sicer ne samo tu in tam za trenutni odpor, temveč stalno. Radi tega so organizacije tako važne za proletariat, tako politične kakor gospodarske, brez organizacij ne pomeni proletariat nič. Organizacija pa stoji na slabih nogah, če predstavlja zvezo samo na zunaj, ki je ne vodi skupna volja in enotno prepričanje.
In še neko drugo vrsto enotnosti potrebuje proletariat: enotnosti gibanja v času, stalnosti in doslednosti. Proletariat ima omejena sredstva in sile, z njimi mora varčno gospodariti, ne sme jih zapravljati. Ni pa hujše zapravljivosti moči, kakor je taka politika, ki živi »iz roke v usta«, ki ne temelji na dolgi predvidnosti, temveč se pusti voditi od razpoloženja in trenutnih stisk, se zapleta v protislovja, zaide v slepo ulico, poskuša nemogoče ter si pri tem razbija glavo, ugodne prilike pa zanemarja.
Potrebna enotnost v razrednem boju, i glede na prostor i glede na čas, je dosegljiva edino le s pridobitvijo teoretičnega spoznanja, to je: z združitvijo vseh spoznanih socialnih zvez samo, enotno celokupno zveznost brez protislovja, zveznost, ki daje vsemu nadaljnemu preiskovanju in akcijam enoten značaj in povzroča, da se vsa poedina dejanja popolnoma skladno vjemajo v skupnost razrednega boja in njegovih ciljev.
Socialistična teorija ni igračka nekaterih intelektualcev, ki sicer v proletarskem gibanju nimajo nič opraviti, temveč je neobhodno potrebno sredstvo, da se dvigne moč proletariata do vrhunca in da se skrčijo žrtve razrednega boja na minimum.
Najvažnejše sredstvo, ki seznanja mase s socialistično teorijo je strankino časopisje, posebno dnevno.
Seveda je mogoče razvijati teorijo le v knjigah. Dnevno časopisje pa ima nalogo, uporabljati socialistično teorijo pri dnevnih dogodkih in nalogah in z dnevnim uporabljanjem teorije pri pojasnjevanju dnevnih dogodkov usmeriti mase k enotnemu mišljenju in enotnim dejanjem. Seveda ne sme na to vplivati s teroristično silo ali monopoliziranjem proletarskega mišljenja, da bi umetno odvračalo vsako drugačno naziranje. Doseči pa mora to z duševno premočjo nad glasili drugih strank, ki hočejo vplivati na proletariat. To bi bilo žalostno strankino glasilo, ki bi se ob-
držalo samo s tem, da bi prepovedalo vse časopisje drugih strank, kakor se to godi v boljševiški Rusiji. (Op. ur. Pa tudi pri nas!)
Napraviti razredni boj enoten, te funkcije seveda ne more izvršiti noben meščanski list, četudi drugače delavce še tako dobro informira. Če pa hoče delavski časopis to nalogo uspešno izvrševati, mora temeljiti na dobro razviti socialistični teoriji.
Angleški delavci doslej še nimajo toke teorije. V veliki večini odklanjajo marksizem, ne znajo ga pa nadomestiti s čim boljšim. V časopisju iščejo torej samo informacij. In ker jih najdejo veliko več v meščanskih listih, ki imajo velikanski informacijski aparat, kakor v strankinih glasilih, zato zapuščajo svoje časopisje, zato je to časopisje ubogo in se ne more tako razviti, da bi lahko konkuriralo z meščanskimi časopisi. (Prav kakor na Slovenskem! Op. ur.).
Hov predlog za zedinjenje.
Opr. št. 304 25.
S/L
IZ VRŠE V ALNEMU ODBORU SSJ IN
KDZ POTOM UREDNIŠTA »NA-PREJA«
Ljubljana.
Poštni predal 168.
Cenjeni sodrugi!
Izid volitev 8. februarja je nedvoumno pokazal, da je nujno potrebno združiti delavske socialistične vrste Slovenije v močno, duhovno in organizacijsko enoto. Že pri pogajanjih za enoten volilni nastop smo Vam predlagali, da bi se vršil po izvršenih volitvah skupni kongres naših in Vaših organizacij, ki naj bi uredil vsa sporna vprašanja in sprejel skupni pokrajinski pravilnik, ki bi bil brezpogojno obvezen za vse članstvo v Sloveniji, ne glede kateri skupini je do tedaj pripadalo.
Na ta predlog sicer nismo dobili pritrdilnega odgovora — posneli smo pa iz pisave Vašega časopisa, da smatrate organizacijsko razdvojenost za glavno zapreko enotnemu nastopu pri volitvah.
Glede potrebe organizacijske enotnosti smo torej oboji istega mišljenja, zato upamo, da se bo našim skupnim naporom čimprej posrečilo, združiti socialistične vrsto v organizacijsko enotno stranko.
Jugoslovanski buržuaziji je uspelo s svojimi gesli: centralizem ali avtonomija preslepiti tudi delavno ljudstvo tako, da je zgubilo iz vidika svoje razredne interese. Zato bo borba za delavske pravice po teh volitvah še težja.
To dejstvo nas tem bolj sili, da posušimo delo za enotnost socialističnega gibanja. Predlagamo Vam torej:
1. Tekom 3 mesecev, najkasneje pa do začetka junija 1925 naj se vrši skupni kongres naših in Vaših organizacij.
2. Na tem kongresu imajo glasovalno pravico samo zastopniki organizacij, in sicer onih, ki so redno obračunale vsaj za zadnje 3 mesece pred
kongresom. Vsak delegat ima toliko glasov, kolikor zastopa članov. Število elanov se določi po mesečnih izkazih in sicer tako, da se sešteje število članov zadnjih treh mesecev in deli s 3 in na ta način dobljeno povprečno število je potem merodajno za kongres.
3. Dosedanji člani načelstva tako Vaše, kakor naše stranke imajo na kongresu posvetovalen glas, v kolikor niso izvoljeni kot delegati od kake organizacije.
4. Vsa vprašanja, tako o načelu javnosti, progresivnem davku, bodočem skupnem načelu itd. se imajo končnoveljavno urediti tako, kakor bo odločila večina zastopnikov članstva na tem kongresu.
5. Obema skupinama je dovoljena pred kongresom javna diskusija in propaganda njunih načel o vseh vprašanjih, ki imajo organizacijski ali progmatični pomen.
6. Vsak oseben boj, bodisi po časopisju ali na shodili in sestankih, se naj brezpogojno opusti.
7. Sklicanje kongresa in verifikacija mandatov se poveri 6 članskemu odboru, v katerega imenuje vsaka stranka po 3 svoje člane. Tajnika obeh strank imata v tem odboru posvetovalen glas.
8. Vsa korespondenca o vprašanju združitve obeh strank se objavlja v »Socialistu« in »Napreju«.
Vaš odgovor ali proti predloge plašimo, da nujno sporočite na tajništvo podpisane stranke.
Sodružnim pozdravom: Za: Franc Svetek.
Uredništvo in tajništvo nima časa ne prestora, da bi se še vedno bavilo ■r. vprašanji, ki jih je rešil organizirani pioletariat že takrat, ko je sklepal dogovore in jih vzakonil v programu in pravilniku. Naj povedo svoje mnenje delavci, predvsem člani izvrš. odbora.
Razno.
r PP-vlada razglaša v svojih časopisih, da se čuti dovolj močno, vladati nam še naprej. Obljublja, da bo predložila novemu parlamentu celo vrsto zakonov, tako n. pr. invalidskega — že neštetokrat obljubljenega — pa tudi nov tiskovni zakon. 0 tem drugem je vladno časopisje izdalo nekaj točk. Izdajanje časopisov, da bo presto, le policijski oblasti bo treba izhajanje naznaniti. Konfiscirali bodo časopise le , če se bodo pregrešili proti določbam ustave. Tiskovnih pravd ne bo mogel nihče zavlačevati, poslanci ne bodo smeli biti odgovorni uredniki, pred sodiščem bo odgovoren za vsak tiskovni delikt glavni urednik. Kazni bodo od 6 mesecev do
6	let ječe in od 1000 do 50.000 Din denarne globe. Rok za dokaz resnice bo tako kratek, da bo moral imeti vsakdo, če bo hotel komu kaj pregrešnega očitati, že vse dokaze v rokah, ko bo očitek napisal. To bo torej res »zelo moderen« zakon. Kdaj lahko prideš v navskrižje s kako ustavno določbo, pri današnji interpretaciji ustave, to smo imeli že priliko spoznati: vsak hip. Kaj smatra sodišče za dokaz fesnice in kaj ne, to tudi ni lahko vedeti. Posebno takrat, kadar gre za greh proti soc. morali. Neki sodnik je našemu uredniku nekoč v neki pravdi rekel, da je politika vlačuga. (Rabil je drug, bolj krepek izraz.) Ko je slišal, da politika sama na sebi ni in ne more biti umazana, ampak, da so umazani le tisti, ki jo delajo in je dobil tudi dokaze za umazano ravnanje posameznih politikov, se mu tako umazano ravnanje ni zdelo nič umazanega, češ, da je to splošno v navadi. — Če bo tudi invalidski zakon tak in vsi drugi, kar je zelo verjetno, bomo zopet precej napredovali v srednji vek.
r Srce trše ko kamen imajo gg. uredniki »Slov. Naroda«. Pravijo namreč, da Cankarjevi »Hlapci« »ganejo ko kamen trdo srce c, pri tem pa ti uredniki prav nič ne kažejo, da bi jih bili »Hlapci« kaj ganili. Torej bodisi te Cankarjeve drame sploh niso čitali in so tako ostali neganjeni, bodisi so »Hlapci« čitali, pa je njih srce pretrdo. Toda- iz česa naj bi bilo
tako srce, ki je trše od kamna? Saj ni nikjer na svetu nič tršega! Od kod neki imajo ti uredniki tako nadnaravno trdoto? — Odgovor: Od tam, kakor ima osel svojo nadnaravno moč skakanja. 0 nekih oslih namreč pravijo, da preskočijo najvišje obzidje, tisti namreč, ki so z zlatom natovorjeni.
r Okoli 300.000 glasov manj kakor opczicionalne stranke sta dobili vladni stranki Pašiča in Pribičeviča, poslancev pa kljub temu 11 več, tako da bo v novem parlamentu 163 vladnih in 152 opozicijskih poslancev. Pribi-čevičevi demokrati se morajo zahvaliti samo Pašičevemu zavezništvu, da so si rešili 22 ali 23 poslancev. Tega se dobro zavedajo, zato hočejo imeti nov volilni red. Priporočamo jim predlog zagrebških »Koprivc skrinjice naj se postavijo drugo vrh druge. Čisto spodaj pride Pašieeva, nad njo Pribičevičeva, potem pa skrinjice ostalih strank. Nobena razen Pašičeve ne sme imeti dna, da bodo zletele v njo vse kroglice. Če bo pa ta že polna in zvrhana, jih dobi tako vedno še Pri-bičevič tudi nekaj — vsaj za svoj in Žerjavov mandat.
r Nov »Očenaš«. Malo jih je, a vendar za seme je že dovolj takih, ki so stari Očenaš« zamenjali za novega, natisnjenega v Socialističnem koledarju 1925, stran 98 in 99. To vidimo iz tega, ker se tudi druga vsebina tega koledarja ne valja le po delavskih žepih, ampak prehaja v glave in vzbuja debate. To je prava pot k zedinjenju proletariata.
r Dr. Korun kot delodajalec. Pod tem naslovom je »Naprej, priobčil 6. februarja 1925 notico, da je plačeval dr. Korun hčeri železničarja R., ki je bila pri njem zaposlena, celih 250 Din mesečno. Če pride taka nesramna resnica v delavski list, je seveda dr. Korun jezen, on ni za načelo javnosti, nikogar nič ne briga, kako on delavce plačuje. Zato čitamo zdaj v njegovem »Socialistu : izjavo železničarja Ravnika iz Most, da on ni nikomur naročil objaviti to v »Napreju«. Pod to izjavo pa je Korunov »Socialist« pripomnil, da se iz tega vidi, koliko je verjeti »Napreju;. Vse izgleda tako, kakor bi bil »Naprej« kdaj trdil, da je Ravnik sam napisal ali pa vsaj naročil tisto notico. Mi smo objavili le dejstvo, da je imela 250 Din na mesec, prepuščamo pa delavstvu sodbo,: ali je to veliko ali malo. Če misli Ravnik, da je to preveč, je to njegova stvar. — Kdor veruje, da zasluži Korun 1000 Din na mesec, se mu bo res veliko zdelo, če ima pisarniška moč brez doktorata četrtino.
r Tako naprednost mora vrag vzeti! »Jutro? z dne 26. t. m. naznanja reorganizacijo vsega šolstva v naši državi. Zakon o osnovnem šolstvu je menda že narejen, pride pa še prej v-> strokovni pretres . Gimnaziije da bodo reducirali. Ali ne bi bilo boljše, če imamo gimnazij preveč, da bi šole pustili in ne samo to, še nove ustanavljali, a dali jim času primeren učni red? Za otroke kapitalističnih mamelukov imamo resnično že preveč šol, zato pa proletarski otroci nimajo prilike, da bi se naučili v šolah kaj več kakor za silo čitati in pisati. Tudi na visokih šolah bodo odpravili razne zastarele nazore, piše »Jutror. Kaj misli pod »zastarelimi nazori«, pove samo: »Ugledu univerz je zlasti škodovalo nepremišljeno demonstriranje o priliki upokojitve zagrebških republikancev Poliča in Barca. (Op. ur. Polič je bil rektor, Bazala, ne Barac, pa profesor na zagrebški univerzK) Oba gospoda sta bila, ko sta stopila v izvršilni odbor republikanske stranke, službeno vprašana, je li to res in je li ostajata voditelja republikanskega pokreta. Moža sta to potrdila, dasi (sta bila) opozorjena na predpis zakona, da državni činovnik (uradnik) ne sme širiti republikanskih idej. Toliko dosledna pa nista bila, da bi sama dala ostavko, ali prosila za pen-zijo, kar bi, če bi bilo še kaj možatosti, moral storiti tudi vsak profesor, ki ni za narodno edinstvo, kakor to od njega zahteva ustava.« To se torej pravi, da uvajajo dogme kakor klerikalizem tudi ti&ti, ki si lastijo monopol boja proti klerikalizmu in za svobodno misel ter naprednost. Taki
ljudje nimajo pravice, očitali komu, da izvaja duševno nasilje, ki ga sami prav tako izvajajo kakor klerikalci.
r Boj proti klerikalizmu vodi PP-vlada, pišejo njeni časopisi, obenem pa naznanjajo, da bo kmalu sklenjena pogodba med državo in papežem, ali kakor se take pogodbe navadno imenuje: konkordat. Govoriti potem o ločitvi cerkve od dfžave bo kmalu protidržavno in boj proti klerikalizmu bo tudi protidržaven, namreč še bolj, kakor je že.
r Izid zadnjih volitev v narodno skupščino je nedvomno dokazal, da ima naš proletariat še veliko premalo socialistične izobrazbe. Prav tako so pa dokazale volitve tudi, da propaganda socialističnih idej na shodih nič ne zaleže. Če delimo število 4000 s 500, dobimo 8. Za samo 8 glasov se pa strošIci shoda nikakor ne izplačajo. To dejstvo nas tem bolj sili, da začnemo premišljevati, na kak način bi seznanili ljudi s socialističnimi idejami, to se pravi, na kak način bi ljudstvo pridobili za pravi socializem. Mislimo, da bi bili za to najbolj pripravni dnevi sestanki in diskusije v tistih krajih, kjer že imamo organizacije ali vsaj zaupnike. Priznati si pa moramo takoj, da to ni mogoče, dokler si naš proletariat ne more razdeliti dneva na 3 krat po 8 ur; 8 za delo, 8 za izobrazbo, 8 ur za počitek. A neke vrste diskusijo bi lahko imel naš proletariat vendarle vsak dan: če bi namreč imel svoj dnevnik, ga pazno in preudarno vsak dan pre-čital, pa bi se socialistična zavednost silno dvignila. Sodrug, na to pomisli in poskrbi vsaj to, da boš imel sam in tvoji sodrugi vsaj tednik redno plačan!
r Točno. Le močne in enotne razredne organizacije nam morejo omiliti in olajšati življenje v bližnji bodočnosti, rešeni pa bomo, kadar se bosta združila delavec in kmet (tudi v razrednih organizacijah), napodila vse kapitalistične stranke in mesto kapitalističnih vlad upostavila vlado delavcev in kmetov. Tako piše zadnji »Delavsko-kmetski list«. Misel njegova je dobra, še dejanja naj sledijo!
r Razkol v češki komunistični stranki. Lansko leto so se polastili vodstva češke komunistične stranke sami mladi ljudje, ki so bili pripravljeni stranko »boljševizirati« po naročilu moskovske internacionale. Nekateri člani izvrševalnega odbora in poslanci so se temu moskovskemu diktatu uprli, predvsem pa poslanec Bubnik, ki je bil zato iz stranke izključen. S tem so prišla nesoglasja v stranki v javnost in Bubniku se je pridružilo še par poslancev. Eden izmed teh, Warmbrunn, je poslal vodstvu stranke pismo, v katerem mu očita strašne stvari: da je teptalo svoje lastne zakone, t. j. organizacijski pravilnik, da misli samo na svoje osebne špekulacije, da so člani strankine eksekutive plačani vohuni policijskega prezidija v Pragi, da odklanjajo vsako diskusijo in zagovarjajo vsako svoje nepošteno dejanje z leninizmom itd. In svoje očitke je v pismu tudi podprl z dokazi, ki so verjetni tem bolj, če pomislimo, da se v vsaki tajni organizaciji lahko vrše največje sleparije, ne da bi članstvo za to vedelo.
r Ogrski Matteotti. (I. I.) Na slovesen način so proslavili letos ogrski delavci obletnico grdega zločina, ki je zelo podoben umoru s. Matteottija na Italijanskem. Pet let je namreč letos minulo, kar so protirevolucionarni madžarski oficirji umorili ss. Sa-mogya i n Bacsoja, oba urednika madjarskega soc. demokratičnega lista »Nepszava«. Oficirji so oba s silo odvedli v nekem avtomobilu, čez par dni pa so ju delavci potegnili kot skalpirana in razmesarjena mrliča iz Donave. Čeprav so bili morilci kmalu po vsej Budimpešti javno znani, si jih nihče ni upal kaznovati, ker so bili pod osebnim varstvom diktatorja Hor-thya. Edmund Beniczky, ki je bil takrat minister za notranje zadeve, je nedavno sam izjavil v parlamentu, da so civilne oblasti takrat morilce ugotovile, vojaške oblasti so pa vso afero potlačili in zamolčali. Ogrski socialisti bo pred par dnevi znova m-terpelirali vlado o tej zadevi, >^op-szava« pa priobčuje natančno poroči-
lo o tem zločinstvu, načelnost soc. demokratične stranke pa izjavlja, da smatra min. predsednika Bethlena za osebno odgovornega, dokler morilci ne bodo primerno kaznovani.
r Iz Moskve je prišla 20. t. m. v Berlin tričlanska komisija pod vodstvom Feliksa Cohna z namenom, da očisti nemško komunistično stranko vseh neprimernih elementov. Potem pojde še v Prago, Rim, Pariz in London. Dela bo imela dovolj.
r S. Mjalmar liraming, švedski min. predsednik, je 24. t. m. umrl. Ni bil prvi socialist na Švedskem, pač pa ga lahko imenujemo dejanskega ustanovitelja švedske socialistične stranke. Znano je postalo njegovo ime zlasti med svetovno vojno, ker se je v nasprotju s švedsko buržuazijo, ki je bila naklonjena Nemčiji in Avstriji, ognjevito zavzel za antanto. Veroval je v iskrenost Wilsonovih idej in da jih bodo zapadne kapitalistične države s pomočjo Amerike izvršile. Po vojni je vneto deloval v Društvu narodov, kar ga je spravilo v nasprotje z drugimi socialističnimi strankami, ki so spoznale, da je Društvo narodov, v taki obliki, kakršni je, tudi le im-peralistična institucija. Brantingova velika zasluga za proletariat pa je, da je najbolj po njegovi zaslugi ostala Švedska med svetovno vojno nevtralna.
r Izjava. S. Prodner iz Hrastnika mi piše, da govori g. Jazbec iz Kem. tovarne o meni, da sem ga nagovarjal, naj vpliva na s. Cestnika, da vzame svoje hranilne vloge iz Konšumnega društva in jih da v »Slogo«, Jazbeca pa da sem vabil, naj pride k »Slogi« v službo. Prvo in drugo je laž. Jazbeca sem, ko se je po nekem shodu zopet delal za našega, prav trdo prijel, kakor imam navado napram vsem, če rajše govorijo nego delajo. Obljubil je poboljšanje, storil pa pozneje ni nič, razen da je kake trikrat poslal naročnino za »Naprej ' in pridejal vselej po 2 Din za odplačilo svojega starega dolga. Ker je bil tudi on vodja nekega konšumnega društva, razume dobro, za kaj gre in ne bo se izpremenil, dokler ga delavstvo ne bo prisililo. Lahko pa, da si je mislil, da bo pri »Slogi boljše korito, zato je obljubljal, da bo zbiral člane in hranilne vloge, zlasti neki delavec da ga je že vprašal, ali bi vložil v »Slogo?, ali ne. Če ie mislil s. Cestnika, ne vem. Kakor na Jazbečeve obljube nič ne dam (še na druge ne!), vendar mu gotovo nisem odgovarjal, čeprav sem takoj potem začutil, za kaj gre, ko se je začel interesirati za inserat, s katerim smo iskali prvovrstnega čevljarja. Ko sem mu razložil, kakšna so pri nas kerita, je njegov interes^ izginil. — Sicer pa so mi vsi sodrugi, ki me poznajo, za pričo, da znam agitirati bolj odbjjalno nego privlačno, zlasti pa še glede hranilnih vlog. Kdor »Napreja« ne čita in ne razume, ne more biti naš član. Če ne more biti član, ne more v »Slogo: . Hranilnih vlog od nečlanov se jaz zelo bojim in predno me bo kdo slišal agitirati, naj jih v kakem konsumnem društvu dvigne in vloži v »Slogo«, me bo slišal govoriti, da je dotično konsumno društvo treba razbiti. Dozdaj so me pa še vsi le slišali grajati Kristana, Čobala, Malovrha, Krušiča itd., nikdar pa ne društev, ki jih ti vodijo. »Skupnega doma« brez teh društev ne bo! Seveda, do takrat moramo pa priprave izvršiti, ledino orati, temelje zidati itd., vse to v težkem obstreljevanju od strani nasprotnikov — za tako delo so le popolnoma zavedni sodrugi, ki sami pridejo, ki so razumeli javno agitacijo v »Napreju«, ne da bi jih bilo treba se posebe obdelavati! Nasprotno. Tri-četrt leta prej, predno je sel n. pr. Warletz med dezerterje, sem mu že pisal, naj svoje hranilne vloge nazaj vzame, če dvomi. Naša moč je v zavednosti, ne v koritih! Iv. Bernot.
O B L E K E
OBrSAKE
OTO MESTNI TRG C
• Dernatovič.
 —
Iz stranke.
s Skale. Občni zbor naše kraj. pol. -organizacije je bil v nedeljo 15. t. m. Po predsednikovem poročilu je podal blagajniško in tajniško poročilo s. Jože Rednak I. V svojem poročilu je omenil tudi vse hibe, ki jih iz organizacije še nismo odpravili. Po volitvi novega odbora se je vnela živahna debata vseh članov, kar je znak boljše zavednosti. Izvoljen je bil novi odbor, in sicer je predsednik s. Adolf Tomše, podpredsednik s. Jože Povh, tajnik s. Jože Rednak II, blagajnik s. Miroslav Pevec, njegov namestnik s. Anton Karničnik, nadzorniki in odborniki: ss. Jože Rednak I., Martin Uranjek, Ludvik Tomše, Alojz Pri-slan, Rudolf Mravljak, Anton Mravljak, Ivan Tonšek. — Pri zadnji točki dnevnega reda se je vnela živahna razprava, posebno o politiki drugih strank in o posebnih nakanah korunovcev. Posebno smo razložili, da SPJ ni še nobena strokovna organizacija, kakor to tudi J. Zalesnik. — Navzoči so bili skoro vsi člani. Tudi Škale bodo še bolj pokazale, da so zavedne in socialistične.
s Vrhnika. Občni zbor kraj. organizacije SSJ na Vrhniki ne bo dne 1. marca, temveč v nedeljo 8. marca v gostilni pri Jurci na Vrhniki ob 8. dopoldne. Dnevni red. 1. poročilo načelstva, 2. volitev odbora, 3. poročilo "kluba občinskih odbornikov, 4. raznoterosti. — V nedeljo dne 1. marca ob 2. popoldne bo seja občinskega odbora na Vrhniki, h kateri vabimo vse člane in somišljenike. — Kraj. org. SS.J na Vrhniki.
s Vrhnika. Zadruga Cankarjev dom r. z. z o. z. na Vrhniki je z odlokom deželnega kot trgovskega sodišča z -dne 9. februarja 1925 registrirana. — Sestanek članov zadruge v nedeljo o. marca ob 11. dopoldne v gostilni pri Jurci. — Pripr. odbor zadruge »Cankarjev dom« na Vrhniki.
Z;A VAROVANCI
.-za i. 1925 v smislu objave v »Socialističnem koledarju« za 1. 1925.
Iz Orne: 184. Ivan Mežnar, (904) rudar, J) in 250.—. 185. Matevž Svetec, (89) rudar, Din 250.—. 186. Franc Tisovnik (99), rudar, Din 250.—. 187. Marjeta Brišnikova (59), rudarjeva žena, Din 250.—. 188. Alojz Sterže ■<91). rudar. Lg., Din 500.—. 189. Franc Mo-•drej (904), rudar, Din 250.—. 190. Maks Modrej (904), rudar, Din 250.—. 191. Ožb. Po-beršnig, rudar, Din 250.—. 192. Rudolf Pe-čolar (1900), rudar, Din 250.—. 193. Rudolf Svetec (902), rudar, Din 250.—. 194. Ivan Brišnik (1900). rudar, Din 250.—. 195. Ivo Šušel, kovač, Din 250.—. 196. Miha Mlinar (906), rudar, Din 250.—. 197. Franc Kordež (95), rudar, Din 250.—. 198. Josip Jager (97), rudar, Din 250.—. 199. Ivan Kuhar, rudar, Din 250.—. — Iz Mežice: 200. Jurij Libnik (79), rudar, Lg. Din 500.—. 201. Franc Pole-uar (909), delavec, Din 250.—. 202. Josip •Roblek (92), rudar, Sl. Lg. Din 750.—, 203. Anton Brišer (84), rudar. Din 250.—. 204. Gregor Škorjanc (80), rud. paznik, Lg. Din •300.—, 205. Mat. Verenik (80), mlinar, N. Sl., Din 1250.—. 206. Peter Hace (84), rudar, ■Lg,, Din 500.—. 207. Adolf Vičko (903), tesar, Din 250.—. 208. Franc Osojnik (92), rudar. Sl., Lg., Din 750.—. 209. Ferdinand Janša (98), rudar, Din 250.—. 210. Ivan Artman (87), rudar, Din 250.—. 211. Simon Jop (79), Jesar. N., Din 1000.—. 212. Jernej Veconik (76), rudar, Lg., Din 500.—. 213. Jože Pero-vee (89), rudar, Sl. Lg. Din 750.—. 215. Ož-bald Jež (83), strojnik, Din 250.—. 216. Fran Blatnik II. (94), rudar, N. Sl., Din 1250.—. 217. Ivan Ledinek (901), rudar, Lg., Din ■‘500.—. 218. Jurij Veselko (71), Din 250.—, 219. Franc Repas (84), strojnik, Sl. Lg., Din 750.—. 220. Ludvig Kopmajer (84), rudar, Lg., Din 500.—. — I* št. Lovrenca na Polsk.: 221. Rudolf Saverič, usnjar, Din 250.—. 222. Feliks Juhart (95), Lg., Din 500.—. 223. Leopold (Vezjak, elektrikar, Sl. N., Din 1250.—. 224. G. Prapertnik (77), Din 250.—. 225. Valentin Lušenc, tov. del., Din 250.—. 226. An-Jod Slatinek, kovač, Sl. N., Din 1250.—. — Iz Slov. Bistrice: 227. Maks Bravčič (90), lesni delavec, Lg., Din 500.—. 228. Gustl Pečovnik (907), iniKir, Din 250.—. 229. Jame/. Kamenar (69), mizar, Sl. Lg., Din 750.—.
230. Franc Prals (94), lesni del., Din 250.—.
231. Josip Dorn (91), trg. 7. juž. sadjem, N., Din 1000.—. — lz Vidma pri Krškem: 232. Franc Korbar (75), pos., Sl. N., Din 1250.—. 233. Josip Stary (83), Sl. N., Din 1250.—. 235. Štefan Presl (901), uradnik, Din 250.—. — Iz Štor pri Celju: 236. Ivan Flis (89), kolar, Lg., Din 500.—. 237. Josip Resnik .(902), delavec, Sl. N., Din 1250.—. 238. Ivan Jeras (72), delavec, Vikerče, Lg., Din 500.—. 239. Miha Bačnik (81), delavec, Sp. Pirniče, Din 250.-. 240. Viktor Kuralt (92), tesar, Sora 46, Medvode, Din 250.—.
Ss. Ivan Flis in Josip Resnik iz Štor, vpisana med zavarovanci št. 236 in 237, prepuščata za slučaj smrtne nezgode zavarovalnino tiskovnemu skladu »Naprejat.
Slovenski rudarji v Franciji.
Lens pas de Calais, 26. I. 1925. V 16. štev. »Slovenca« sem čital članek nekega klerikalca iz Tucque-nieuxa. Pravzaprav nima nobene posebne vsebine za današnje čase. Ponesrečil se je baje neki delavec in oče 6 otrok. Lepo te prosim, dragi moj, koliko pa je sploh slovenskih delavcev, ki bi se zavedali, koliko otrok je treba delavcu? Posebno klerikalci ne poznate nobene meje, temveč spravljate sužnje brez pomisleka na svet.
Po mnenju »Slovenčevega« dopisnika tukaj ni prostora za socialiste. Na to sploh ni vredno odgovarjati, kdor se zanima za politiko, mu bo gotovo znan rezultat zadnjih volitev na Francoskem. (Op. ur. Socialisti imajo v sedanjem francoskem parlamentu 102 poslanca.) Proti koncu pa piše o nekem Čaierju iz Celja, ki je baje socialist, kakršna sta Tone Kristan in Bernot. Tudi to je bedasto, kajti socialisti smo mednarodni in vstopamo v organizacije, ki so jih ustanovili francoski sodrugi in nam torej ni treba organizacij šele ustanavljati. Mislim, da se ne motim, če pravim, da je tisti Čater kak komunist, ali boljše rečeno: Korošcev volilec 1. 1923.
-Končno bi še pripomnil, da se razmere za nas rudarje na Francoskem z vsakim dnem slabšajo. Delavci trumoma prihajajo sem, posebno iz klerikalne Madjarske prihaja na tisoče delavcev s pogodbo za 7. razred, to ie, da delajo za 21.75 franka na dan, in sicer po 2 leti, ker so napravili pogodbo že v domovini. Kdor od rojakov ima možgane na pravem mestu, si bo lahko predstavljal, kakšen adut so inozemske strokovne organizacije in za zavedno delavstvo sploh.
Ravno iz onih dežel, kjer je ukoreninjen črni klerikalizem, pride največ ljudi, kajti klerikalci, ki trdijo, da zastopajo vse sloje enako, ne poženejo trebušastih popov iz dežele. Ti bi bili radi svoje trebušne bujnosti vsaj neka zanimivost za Francoze, ker tu debelih duhovnikov ni videti.
Francozi so se znali teh ljudskih izsesovalcev odkrižati in so si uredili državo tako, da duhovniki ne morejo več slepiti ljudstva na stroške drž. blagajne. Kdor se hoče od njih pustiti slepiti, mora to sam plačati. Kadar bo Jugoslavija tako urejena, se bo tudi proletariatu boljše godilo.
Še to: »Slovenec piše: Ker je v Franciji mnogo slovenskih delavcev, katerim se razmeroma dobro godi, smo pa radovedni, kdo je te nesrečneže udinjal preko Francije, prekomorskim kapitalistom in jih odposlal v Tucquenieux. »Slovenec« jih lahko sam reši, ker Tignea in Tigne je ena in ista vas v Meurthe Moselle.
Ernst Bratec.
Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raji
Dopisi.
Hrastnik. Dne 19. t. m. se je vršil v društvenem prostoru steklarjev sestanek sodrugov, članov bivše organizacije Hrastnik II., v svrho obujanja organizacijske misli in eventualno zopetno upostavitev organizacije Hrastnik II. Tega sestanka sta se udeležila tudi ss. Štruc in Pencelj iz Trbovelj. Sočasno sta posetila sestanek tudi bivša ss. Majdič in Klenovšek iz Trbovelj, zadnja dva gotovo z namenom, da bi napeljala kaj vetra v Korunova jadra in da bi pridobila kaj volilcev za Klenovškovo kandidatno listo za občinske volitve v Trbovljah. Lahko sta se pa prepričala, da med tukajšnjim delavstvom ne bosta žela uspeha. Prvi nam je s. Štruc v daljšem govoru razložil pomen organizacije, podal nam je tudi nekaj slik iz Krušičevega pučizma v Trbovljah, ki ima baje to dobro stran, da bo organizacija SSJ in KDZ v Trbovljah kmalu zopet štela čez 100 Članov in ki je radi Krušičevega »požrtvovalnega« dela za zedinjenje padla od 120 članov na 65. S. Štruc nam je povedal
tudi nekaj zanimivih črtic iz volilnega gibanja za občinske volitve v Trbovljah. S tem se pa ne bom podrobneje bavil, ker bodo gotovo sodrugi iz Trbovelj več o tem pisali. Burno ogorčenje pa je izvalo med navzočim delavstvom to, ko je s. Štruc omenil, da člani SSJ in KDZ v Trbovljah nimajo pod Krušičevim diktatom več prostora v Delavskem domu, čeprav so povečini ti člani tudi člani Delavskega doma. Za s. Štrucem je dobil besedo bivši s. Majdič, pobijal je precej klavrno izvajanja s. Štruca, privoščil si je pa med drugim tudi s. Bemota, kakšen diktator, demagog in koritar da je. Na očitek, da je on Korunovec, se je zelo razjezil, zatrjeval je, da ni bernotovec, pa tudi ne korunovec. Izjavil je, da če bi bili vsi delavci njegovega mišljenja, bi Bemota in Komna kmalu hudič vzel, ker bi ju nihče ne podpiral. K besedi se je oglasilo tudi več sodrugov, dobil jo je tudi bivši s. Klenovšek, pa tudi njemu se ni posrečilo zbrisati tistega madeža, ki ga nosi radi zasluge, da ne pride do enotnosti socialističnega delavstva pri občinskih volitvah v Trbovljah. Nekaj pa sta lahko vzela Majdič in Klenovšek seboj, namreč prepričanje, da v Hrastniku ne maramo korunov-oev, pa o tem se je tudi sam dr. Korun lahko prepričal na svojem volilnem shodu v Hrastniku.
Eden od navzočih.
Op. ur.: Če ima kdorkoli kaj očitati s. Bemotu, naj to napiše in pošlje dr. Komnu (če se ne upa poslati nam), »Socialist« je zelo hvaležen za take podatke. Kdor pa mu kar pavšalno očita diktatorstvo, koritarstvo itd., ali pa kdor za njegovim hrbtom o njem laže, je bodisi plačan hlapec kapitalistov, ali pa nerazsodna klepetulja.
Velenje. Ko so gospodje videli volilni rezultat, jim je takoj prišlo na um, da imajo 100 delavcev preveč, čeprav jih je še nekaj na dopustu. Da poleti velenjski premog ne gre, na to smo že vajeni, da bi pa tudi pozimi ne šel, tega pa še ni bilo prej ko letos in pa takrat, ko je gospodaril znani inž. Čuček. Pod g. Cihelkom, ki je vodil rudnik za inž. Čučkom do današnjega vodstva, je šel ves premog in delali smo, da je bilo kaj. Zato ne verjamemo, da je vsega kriva kriza. Če je pa krivo vodstvo premogovnika, zakaj bi jih moralo trpeti 800 zaradi enega? Vi klerikalci, sem poglejte malo, ker sta tukaj prizadeti dve treti-ni vaših pristašev, ki so vas volili! Mi se pa zavedamo — čeprav nismo vas volili — da bomo morali tudi za vaše dijete davek plačevati, zato smo tudi upravičeni pozvati vas, da ukrenete vse potrebno, da ne bomo pri obilici živeža, ki ga pridelujejo v naši državi, še stradali povrh! Če vam ni dovolj znano, skličite shod, da se pogovorimo o razmerah pri rudniku, na shodu boste vse zvedeli, kar je potrebno. Shod naj bi bil v Velenju in čimprej!
Zabukovca. »Svoboda« v Zabukov- ■ ci sklicuje svoj redni občni zbor na 8. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilni g. Coceja v Megojnici. Dnevni red: poročila funkcionarjev, volitev
novega odbora, razno. Dolžnost vsakega člana je, udeležiti se občnega zbora. — Odbor.
Štore. Dopis s. Jerama v 7. štev. »Napreja« z dne 13. t. m. pod naslovom »Koroška Bela« je tudi nas zanimal. Posebno oni ddl, v katerem piše, da je bil s. Erlah proti temu, da bi bil naložen občinski denar v Kons. društvu za Slovenijo. Sodrugi širom Slovenije naj vedo, da je v Štorah neko delavsko pevsko društvo »Bodočnost«, v katerem so večinoma Korunovi pristaši, ki so sklenili na neki seji v prisotnosti g. Korena iz Celja, da bodo vložili svoj denar v celjsko Mestno hranilnico in ne v Kons. društvo za Slovenijo. — Delavec.
Poljske miši. Ne zameri, s. urednik, da ti pišem to, kar zaenkrat še ne spada ravno v naš list, ker imamo še bolj malo kmetskih ljudi v stranki. Polagoma se bo moralo tudi kmetsko ljudstvo bolj brigati za svojo izobrazbo. — Časniki so poročali, da so se v Prekmurju zarodile take množine poljskih miši, da hočejo kmetu ves pridelek uničiti. Tudi drugod delajo miši vsako leto velikansko škodo. Ali naši kmetje rajši cerkvene komedije uganjajo, kakor kaj koristnega store. To tudi ni čudno, če pomislimo, da države za poneumnevanje ljudstva več izdajo kakor za pošteno izobrazbo. V tej zadregi bosta morda dr. Korošec in Žebot pomagala — s kako molitvijo k sv. Antonu ali blagoslovljeno vodo? Johanca iz Vodic, kje si? — Strup zoper miši bi lahko imel slabe posledice za druge živali. Boljše je, zakopati kak večji lonec do roba v zemljo in vliti vanj za ped’ visoko vode. Na vodo vrzi precej na debelo lanenih ali bučnih luščin. Zraven lonca položi dve palici, na palici snop koruznice, čez to pa toliko slame, da voda v loncu ne zmrzne. Dobro je tudi okoli lonca potrositi nekaj celih bučnic. Miši najdejo v koruznici pod slamo dobro zavetje in skačejo v lonec ter utonejo. Vsak teden zmečeš miši iz lonca in postaviš past znova. Zimski čas je zato najugodnejši.
Nekaj iz Slov. Bestrice. Ko sem bil po opravkih v tem prijaznem, a nad vse črnem mestu, sem bil priča žalostnega dogodka, ki ga je zakrivila kapitalistična morala. Sredi mesta je namreč stala velika kopica pohištva, klobukov, drv in raznega orodja. Ko sem vpraševal, kaj to pomeni, sem zvedel, da so deložirali nad 60 let starega obrtnika, klobučarja Gradišnika, ki je po dolgi pravdi s hišnim posestnikom propadel kljub zakonu v zaščito najemnikov. Hišni posestnik je namreč trgovec in hoče iz stanovanja napraviti lokal za trgovino, kar nasprotuje zakonu. Zvedel sem potem, da to ni prvi tak primer v Slov. Bistrici. Deložirana je bila pred mesecem vdova nekega sodnega svetnika in sicer na zahtevo nekega kanonika, ki ima nakazano stanovanje v klerikalni kapitalistični hranilnici. Med tem pogovorom se je oglasila uboga ženica in je povedala, kako nečloveško je nastopal ta božji namestnik proti revici, ki nima nobenega človeka, ki bi
/O
znak
jamči
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujavega platna, sifona, kraval, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
se zavzel zanjo. Pripovedovala je, da je stanovala že več let v cerkveni hiši in plačevala prva leta z drugimi sostanovalci vred vse stroške za hišo. Kanonik jih je učil, da ne smejo nikjer povedati, da kaj plačujejo za stanovanje. Zadnja leta*pa najemniki niso nič plačevali, temveč so morali delati, zato da dobe plačo. Ker so potem za »dobrega« kanonika res delali, so dobili vsi razen vdove tudi plačilo za svoje delo, le ona ne, ko je šivala za božjega namestnika. Vrhu tega bi morala dati še 200 K za nove zvonove, ki so jih radi ljudske neumnosti kupili letos v Slov. Bistrici, in sicer kar 4 obenem. Dati ni mogla vdova nič, ker si težko zasluži že za življenje. Seveda je kanonih spet naročil, da se ne sme nikomur nič povedati. Ko je videl, da svojega zaslužka ne da za zvonove, jo je tožil, češ, da mu ni plačala že celo leto najemnine. Zagovornika ni imela nobenega in tako je bila obsojena, da mora stanovanje izprazniti. Kanonika samega ni bilo k razpravi, ker se je menda zbal, da bi slišal resnico. Vdova je pa kljub temu še mislila, da je človek, ki pravi, da
je božji namestnik in ki ima vedno ljubezen do bližnjega v ustih in kakor med sladke besede in ki očita drugim vse mogoče korupcije in lumparije in se zgraža nad njimi, da je tak človek, torej ne bo vrgel na cesto. A zmotila se je. Mož ne pozna ljubezni do bližnjega. 14. julija lani je šla v Maribor na stanovanjski urad po informacije. Med tem časom je kanonik s hlapcem in viničarjem vse njeno pohištvo zmetal v neko kamrico, vse navskriž, drugo vrh dragega. Ko je prišla domov, ni mogla nikamor in je 6 tednov prenočevala pri tujih ljudeh. Pripovedovala je še mnogo o prodaji cerkvenih posestev, cerkvena blagajna pa je vedno prazna, čeprav so farani zadnjih par let žrtvovali več što-tisoč kron z acerkev in nove zvonove. — Natančneje bom kmalu še pisal. Javno pa opominjam že zdaj vse moške in ženske, zlasti v Slov. Bistrici, katerim se že odpirajo oči, da si na-roče edini delavski list, ki zastopa koristi vseh revnih delavskih ljudi, ki piše resnico in zahteva javne račune to je »Naprejc, glasilo Soc. stranke Jugoslavije in Kmetsko-delavske zveze. — J. D.
Kaj je demokracija.
(Dopis ročnega delavca.)
Demokracija pomeni vlado ljudstva, to se pravi, da se vladajo ljudje sami. Da se pa morejo sami vladati, morajo biti onakopravni. Enakopravni, t. j. da imajo vsi ljudje iste družbe enake pravice in enake dolžnosti. Vzemimo n. pr. narodno demokracijo v takem smislu, kakor sem zgoraj napisal. Narodna demokracija bi temeljila in morala temeljiti izključno le na lastnem narodu; v Jugoslaviji na primer bi morala temeljiti samo na Slovencih, Hrvatih in Srbih, brez Nemcev, Italijanov in dr. Nemci in Italijani bi potem v Jugoslaviji ne smeli biti enakopravni s Slovenci, Hrvati in Srbi, niti prebivati bi ne smeli v Jugoslaviji. Kajti če imajo dovoljenje prebivati in živeti v isti družbi, jim je dovoljena in priznana tudi enakopravnost. S tem se krši narodna demokracija, da bi se pa ne kršila, bi morali izgnati vse drugo-rodce. V Jugoslaviji pa imamo tuje trgovce, tovarnarje, banke itd. Razumljivo je, da bi radi teh nastali spori med državami, ki bi rodili vojno.
Taki spori pa ponehajo s tem, da eden zmaga, drugi podleže. Vzemimo, da zmaga Jugoslavija nad Italijo. Gotovo bi zahtevala potem tudi sporno ozemlje, na katerem so se prepiri začeli. Kaj naj naredi z ljudstvom druge narodnosti? Če hočemo ohraniti narodno demokracijo čisto, morali bi izgnati vse drugorodce, ali pa jih zatirati. Predno bi jih do konca zatrli, bi nastal odpor in končno zopet vojna, koncem koncev pa bi bili zopet lahko tam, kjer smo bili pred prvo vojno. Nič nam torej ne kaže drugega, kakor stopiti z vsemi v prijateljsko zvezo, drugorcdnim pa priznati enakopravnost. S tem smo prešli iz narodne demokracije v mednarodno, kakršno zahtevamo socialisti povsod. Vidimo torej, da narodne demokracije, kakor jo nekateri oznanjajo, ni in ne mere biti. — Drugič bom napisal še kaj več.	J.	B.
Lastnik? »Slogar, r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur* v Ljubljani.
27. II. 1925 - 2500.
S	Najboljša
j ,Puch‘ fg% kolesa I
S	po zelo ugodnih cenah dobite le pri	&
f IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ul. 7.1
NI Vam ve£ potrebno
godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobite vse vrste blaga za obleke In perilo pri tvrdki
L N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR,
ALEKSANDROVA CESTA 13 po zelo znižani ceni M pr. aukno po 60'—, 70*—, 90’—, 100’— Din itd., platno po Dta. 11*—, 14'—, 16’—, 20’— Itd., izgotovljene srajce Din. 44*—, 50*—■, 56”— Hd., spodnje hlače po Din' 32‘—, 54*—", 40*— itd, Izgotovljene obleke, in drugo za vsako ceno. Železničar]! dobijo blago tudi na obroke.
Samo na 1 besedo!
in sicer na varstveno znamko „Elsa“ moramo paziti, če nam je za najboljše MILO LEPOTE IN ZDRAVJA. To se edino le FELLERJEVA MILA V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO „ELSA“, s katerimi umivati se je pravi užitek! Nežna, dobra, čista, zelo peneča, diskretnega vonja v 5 različnih vrstah!
ELS A-LILI] IN O -MLEČN O MILO prvovrstno cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno.
ELSA-GLICERINOVO MILO, vpliva izrečno na roke, ki trpe radi dela in mraza.
ELSA-BORAKSOVO milo je najpriljubljenejše sredstvo za odstranjenje fatalnih peg, priščev itd. ELSA-KATRANOVO MILO za lase in glavo. Končno ELSA-M1LO ZA BRITJE, posebno fine vrste.
ZA POIZKUS 5 kosov Eisa-mila v obliki steklenic, z zavojnino in poštnino 52 dinarjev, ioda le tedaj, če se pošlje denar vnaprej. Po povzetju 10 dinarjev več, torej 62 dinarjev. Naročila nasloviti na:
EUOEN V. FELE.ER, lekarnar V Stublcl Dori ji, Elsatrg 252, Hrvatska.
) V
priporočamo našo .pravo domačo KOLINSKO cikorijo, izvrsten pridatek zs ksvo.
NAŠI IZDELKI:
Dvojnosladna ržena Ž^IKA v rdečih zavitkih, Dvojnosladna ječmenova ZHiA v modrih zavitkih, Slajena ječmenova
v zelenih zavitkih
Zahtevajte ie Žiko!
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni irg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli — velikosti po najnižji ceni.	■	--
IS let priznane
kapsule „LARUC!N“
zdravijo najsigumejše gnojno kapavico (trlper) in bolezni mokril. Škailja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.
Dobro boste hodili!
v Sutnerjevih čevljih! Čevelj tvrtke Suttner je nenadomestljive
trajnosti, čvrstosti, moderen in
verižice in krstne obeske.
eleganten, a pri lem po ceni! Skrbno izdelan iz izbranega dobrega usnja! Ime Suttner je garancija za dobroto in solidnost! Tudi polučevlje in sandale, enako tudi bogato izbiro srajc, naramnic, športnih kap, Vam nudi bogato ilustrirani cenik, v katerem najdete tudi vsakovrstno jedilno orodje, škarje, žepne nože, !doze za cigarete in tobak, kresala. Pošljite 2 dinarja za cenik na
RAZPOŠILJALNICO H. SUTTNER v Ljubljani št. 990 Slovenija.
Kri tej priliki se lahko naroče FeUerjeva Elsa-mila v 5 vrsteh: LiJijino-mlečno* glicerinovo, boraksovo, kairanovo in milo za britje.
"\
v dolžini 2 do S m
20 m močnega cefirja Din 240'—, 20 m trpežnega oksforta Din 290 —, 20 m močne modrovine (druk) Din 290-—, 20 m krasnega kambrika za otročje in ženske obleke Din 240’—, 10 m hlačevine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 350'—,
20 m belega platna Din 230-—, 20 m sirovega platna Dintl80'— razpošilja
veletrgovina R. Stermecki, cene». 23
Iluslrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno^ kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500‘— poštnine prosto. Trgovci en groš cene.
UČITELJ SKA TISKARNA
IJublJana — Frančiškanska ulica štev. 6
reglstrovana zadruga ■ omejeno zavezo« Tiskovine
ta Sol*. Županstva in urade, najmodernejše plakate tn vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje Časopisov, knjig, broSur itd.
STEREOTIPI) A SK'39^ LITOGRAFIJA
Najboljši šivalni strof
fe edino le	Grietzner	m
Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago
Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
Josip Peteline, Ljubljana
vefla spomenika)
Društvom in zasebnikom
prevaja in prepisuje spise ..Posredovalec" Sv. Petra cesta 23.
Pošljite naročnino 1