Leto LVIII. flßfllkn 32. D LlBDljsnl v meto 10. febroorla 19ZS. ena Din 1'5U Jot i *hra *•« paaelnMe, Uvmaarti ■•deli« le ara« ein a. — laaarafli #o 30 pen: i 2 D. do 103 vrst SD 50 p, večji fnserati petit vrste 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust oo do«o-froril. — [nserami davek pesebe?. — ,.?!9««bsUI Narod«1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, sa inozemstvo 360 D. l Varavatatvoi Kaslleva nliea sts*. 5, pjtfttltfe. — Teleta fttoe. Qred^iHvot Inaliova mliea 4!. 9, L ntni«*?«)?;e. — TeUion ati¥. 34. ■V Poštna * ot:»?ari& v gotovinU grobarjev edinstve Zmaga Harodne cßö. — Kolosain Zgodovinske volitve 8. \tbrr*r\a so za nami. Gigantski dvoboj med na-cijonalnim blokom in deietistično družbo Radicevilt zaveznikov je dokončan. Zmagala Je državna in nacionalna misel ter enodušna zahteva po gospodarski in socijaln! konsolidaciji naše 8epe domovine! Ta zmaga je kvalificirana zmaga! Za politiko nacionalnega bloka so glasovali najinteligentnejši in najnaprednejši deli našega naroda, glasovala je kompaktno omladina, inteligenca ter razborito delavstvo in seljaštvo. Na poraženi strani se nahajajo zapeljane Radičeve mase, nahujskano ljudstvo muslimanskih in slovenskih klerikalnih demagogov. S temi demagogi so potegnili tudi nezavedne vrste na-§ega delavstva ter prezrle obe poti, ki lahko omogočijo socijalni napredek najnižjih stanov, to je sodelovanje z državnimi strankami ali pa glasovanje za izrazito stanovske socialistične stranke. Še enkrat: na strani nacljonafneaa bloka so stale zavedne patrijotične, zdrave množice jugoslovenskega naroda in zato je zmaga, dasi številčno zadostna, vendar predvsem moralna z masa prve vrste, zmaga nacljonalne misli v naši državi, merilo kulturne stopnje najboljših sinov naše domovine... V tej zmagi se pojavlja tudi za Slovenijo, za obe slovenski oblasti vele-csodno dejstvo, da šteje namreč Svc-tozar Pribičevičeva in dr. Zerjavova ?kopina 24 do 2S mandatov. Ta moč bo lahko t kali zatrla vsak poizkus slovenskih protin z rodnih in proti državnih klerikalcev, da se v Beogradu ponudijo v vlado ter da poizkusijo zatirati iz državne prestollce slovenski napredni In nacljonalnl živelj. Klerikalna avtonomija je definitivno pokopana, ljudstvo so kierikalci še enkrat opeharili! Zaščita slovenskih interesov leži v rokah dveh naprednih poslancev, dr. Gregorja Žerjava in prof. dr. Pivka, ki bosta storila vse, kar je v njihovi moči, da izpolni država vse dolžnosti, ki jih ima napram slovenskemu gospodarskemu ter prosvetnemu napredku. Če se opremo na volilne rezultate v Sloveniji ram!, tedaj konstatlramo ogromno porast nacljonalnih voliicev. Pri zadnjih skupščinskih volitvah je na-cijonalni blok osvojil dvoličen Ijubljan-^ki mandat. Danes pošilja v narodno skupščino dva poslanca, morda Še tretjega In četrtega in klerikalci nazadujejo od 21 poslancev r.1 19 ali pa celo samo na 18. Tudi v Ljubljani sami je nacijonalni blok napredoval. 4000 glasov pomeni cvet ljubljanskega prebivalstva, ca klerikalni listi združeni glasovi pripadajo najrazličnejšim nenačelnim strankam, počenšl od klerikalne stranke pa do komunističnih glasov, salonskih socialistov ter Izdajalskih Jelačlnovcev! Jasno je, da pripada moralno ljubljanski mandat naprednemu in nacijonamemn bloku! Razveseljivo je dejstvo, da te kmetsko ljudstvo tako v ljubljanski, kakor v mariborski oblasti vzljubilo nacijonalno misel ter bfoku dalo dva mandata, ki jih prej ni mogel doseči. Na Štajerskem gre za drugi mandat! Ti mandati dokazujejo, da se naše kmetsko ljudstvo probuja! V teh tisočih glasovih vidimo pijon-rje lepše bodočnosti, morda prav bližnje, ko bo mogoče streti nazadnjaški kSerikallzem m pometati Ihillko Izdajalskih in nrivl-stlčnih mandatolovcev, ki se skrivajo a bloka, — narodni blok bo imel n ln?di!& napredek narodno radikalne strcniie. — Sssns so oDosod napredooaii. — Opoziclionalne &2L mm m V ljubljanski oblasti f so izvoljeni za narodne poslance: dr. Gregor Žerjav (JDS); Ivan Tu cel j (SKS) ter klerikalci: dr. An» ton Korošec, Fran S m o Č e j, Janez ß r o d a r, Dušan Sernec, Janez S t r c i n, Anton S u § n i k, dr. Fran Kulovec in Karol S k u 1 j. V mariborski oblasti. je bilo oddanih 99.684 glasov. Izmed teh so dobili: I. Dr. Korošec (SLS) 52.687. II. Štefan Radič (HRSS) 16.397. III. Oeza HariVann I9W. IV. dr. Liudevit Pivko (Narodni blok 9370. V. Franjo Z a h o r s k i 370. VI. Ivan P u c e 1 j (SKS) 3615. VIL Ivan Makuc (kom.) 2112. VIII. Franc S c a u e r (Nemec) 4347. IX. Rudolf Ravnik (rad. dis.) 1090. X. dr. Milan Koron, (soc. stranka Jug.) 4098. XI. Alfonz Hribar 355. XII. Vinko Moderndorfer (Berno-tovec 1050. XIII. Ivan Š r b e n a c, (Lovreko-vičevec) 193, XIV. Dr. Bo*a M a r k o v i č (bratski sporazum 2137. Definitivno je izvoljen'h 10 klerikalcev. 3 radlcevci In dr. Pivko. Eden mandpt je še sporen in je mnogo nade, da tudi ta Se pripade Narodnemu bloku« Po drugih krajih države. — Beograd, 9. februarja. (Izv.) Po rezultatih, ki so znani do 3. ure zjutraj, je dobil Nrrodni blok 164 do 168 mandatov. V Srbiji pripade od 116 mandatov Narodnemu bloka 89, v Bosni 20 do 22, v Vojvodini 24, v Sremu 7. V zagrebški županijl dobe samostojni demokrati 2 do 3 mandate, v vl-rovitiški županiji 2, v Dalmaciji 2 (minister dr .Grisogono). v Sloveniji nnj-manj 2 (minister dr. žerjav in dr. Pivko, tretji mandat Narodnega bloka na Štajerskem Je le sporen). V Bosni dobe samostojni demokrati 2, v Liki 4 (Svetozar Pribičevič in dr. Srdian Budisaviievič) in v Subotici 1. Samostojni demokrat]* razpolagajo v novoizvoljenem parlamentu z 24 do 28 mandatov. Torej stranka, ki bo lahko pa-rirala vsako parlamentarno potezo slovenskih klerikalcev. Od opozicije je v Crnigori izvoljen Ljuba D a v i d o v i č. Značilno ie, da je Ljuba Davidovič propadel v pre-stolici, v Beogradu. Znani radikalni disident in bivši notranji minister Nastas Petrovič, v katerega so bili tako zaljubljeni slovenski klerikalci, je na celi črti propadel, kakor nekdaj pokojni Stojan Protič. Propadel je tudi DavidoviČcv demokrat pop Gjoka P o p o v i č, ki ie bil velik prijatelj radičevcev in o katerem so klerikalci za časa volilne kampanje pisali, da je bit zastrupljen. Velik poraz so doživeli v Južni Srbiji džemljetovcl (Turki), v Bosni pa Spa-hovcl. Sam dr. Spaho je imel preie 18 mandatov, džemijet pa 14, Sedaj imaio vsi muslimani skupaj samo 14 mandatov. Izgubili so jih torej 18. Zelo slabo so pri teh volitvah uspeli tudi Nemci. Od 8 mandatov v preiš-njl skupščini jih imajo doslej samo tri. Nemški kandidat na Štajerskem, urednik »Cillier Zeitung« Franc Schauer je v mariborsko - celjskem okrožiu propadel, dasi so njegovo kandidaturo krepko podpirali naši klerikalci, kakor izpričuje sobotni »Slovenec«. Zagreb, 9. februarja. (Tzv.) Po danes zjutraj prispelih poročilih so mandati razdeljeni med posamne skupine takole: I. radikali 142 mandatov, 11. samo-stojni' demokrati 23, III. Davidovičevi demokratje 37, IV. slovenski klerikale! 18, (2 mandata sta še sporna), V. bosanski muslimani in d*emiiet 14 (po-preje skupaj 31), VI. HRSS (Radič) 69, VII. (črnogorski federalisti baje 5, VIII. srbski zemljoradniki 5, IX. rlovenski kmetijci (Ivan Pucelj) 1, In X. Nemci 3 (popreje 8). Za 34 mandatov še ni znano, kateri stranki pripadajo. Razdelitev imrnlatov po posamnih volilnih okrajih. NA HRVATSKEM IN V SLAVONIJI. — Zagreb, 9. februarja. (Tzv.) V Zagrebu so volitve potekla popolnoma mirno, rudi po vsem Hrvatskem In v SfavonITl je vladal največji red In m*r. Senzacionalna vest, kf Jo prlobčnla opozlcijonrlni tisk, da je prišlo v B jalovem do zelo krvavih spopadov, pri katerih je na mestu obležalo 100 ljudi mrtvih, se ne potrluje. Rezultat v Zagrebu samem je ta: Od 32.748 volilnih upravičencev se je volitev udeležilo 22.734 voliicev. Količnik je znašal 7578. Na vseh 33 vo- za »naprednimi«, v resnici laži naprednimi ter klerikalnimi piiganjači dr. Ravnikovlh, dr. RavnTharjevih ter na-rodnosocijatistlčnlh frakcij. Naš narod je dokazal svojo kulturno in nacijonalno stopnjo! Ti jrlasovi pomenijo najboljše med najboljšimi, najbolj razborite med razboritimi, najbolj patrijotične med patrijotičnimL Zato je ta zmaga dvojna, mnogo večja, kakor kaže samo številčno napredovanje ... Sedaj je parlament deiazmoženl Prepričani smo, da bo drŽava, ali pa celo sam razvoj temeljito pomedel z vsemi de maroškimi ostanki povojnega časa in da bo morala tudi klerikalna stranka v najkrajšem času likvidirati. Stranka je programatlčno In taktično vseskozi lažnjlva ter puhla In zasluži sramotni konec ljudi, ki so se postavil] proti lastni državi in ljudskemu napredku ... Zmaga nacijonalnega bloka je zgodovinske važnosti. S političnega terena se odplavljajo zadnje zapreke rednega parlamentarnega dela, notranji problem je rešec! Sedaj bodo nemoteno delovale velike cjedinjajoče sila skupnega gospodarstva, zajedniškega premeta In kulturnega ter političnega življenja. To življenje bo ustvarilo tako amalgamirano enoto m enodušje, da jugoslovenski narod v najkrajšem času lahko zavzame prvo mesto med slovanskimi narodi v Evropi. In m) pravimo tudi med neslovanskiml! Pred nami sa odpirajo možnost! nepreglednega gospodarskega in kulturnega napredka! liscih so dobil:: Davidovičevi denio-kratje 1407 glasov, frankovci 912. samostojni demokrati 2407 glasov, klerikalci 223 glasov, komunisti 976. minister dr. Šurmin 351, socijalni demo^Pf-je 2S0 in lista dr. Trumbiča (radKev-ci) 16.092. Narodni socijalisti (skupina dr. Politea) Oba mandata je do- bila lista dr. Trumbiča, ki j^ dosegla količnik. V Zacrcbu sta izvuljena dr. Trumbič in kot sreski knndidat ing. Avguštin Košutlč. Pri lanskih marčnih volitvah je bilo oddamh 17.709 glasov. Napredovali so Radičevci skoraj za 10.000 glasov. Največ so izgubili frankovci. okrog 4ÜÜ0 glasov, pridobili so I samostojni demokrati od 2323 na 2407. — Zagreb, 9. februarja. (Izv.) Rezultat volitev na Hrvatskem in v Slavoniji je na podlagi dosedanjih poročil tale: Mesto Zagreb 2 radičevca. Zagrebška županija 2 samostojna demokrata (nosilec liste pravosodni minister dr. Fdo L u k i n i č). Po fisdsnj:h rezultetih so samostojni demokratje na Hrvatskem In v S!a-vomjl priborili 11 sigunvh mandatov, 2 mandata sta šo sporna. Radl.'evci Imajo na Hrvntskem In v SlavonUi do-sedaj gotovih mandatov 47. (Znani Še niso nekateri rezultati, ker Še niso razdeljeni sreskf kandidati HRSS). V DOSNI m HERCEGOVINI. — Sarsfevo, 9. februarja. (Izv.) Rezultati posamnih voWnih okrožij B^sne in Hercegovine, ki so bili danes zjutraj definitivno znani, so tile: I. ) banjaiuško vol'Ino okrožje: 6 radikalov, 1 samostojni demokrat, 2 muslimana in 1 radičevec. II. ) bifisško volilno okrožje: 2 muslimana. 2 radikala in 2 zemljoradnika. III. ) sarajevsko vcl?lno okrožje: 3 radikali, 3 muslimani in 1 radičevec. IV. mostarsko volilno okrožje: 2 radii'^la, 4 radičevci in 1 musliman. V. travniško volilno okrožje: 2 radikala. 2 muslimana in 3 radičevci. VI. tuzlansko volilno okrožje: 5 radikalov, 2 muslimana in 1 radičevec. Doslej je bilo izvoljeni v Bosni in Hercegovini: 20 radikalov. I samostojni demokrat, 12 muslimanov, 10 radičevcev in 2 zemljoradn-ka. Od 4S mandatov, ki jih pripada Bosni in Hercegovini, so še neznani 3. V VOJVODINI. — Beograd, 9. februarja. (Izv.) Volitve so tu mirno potekle. Narodni blok je v premoči. Rezultati po posamnih volilnih okrožjih: I. novosadsko volilno okrožje: 5 radikalov Ri 1 Nemec. IT. somborsko volilno okrožje: 4 radikali. I samostojni demokrat in 2 Keinen. lir. subotlŠko volHrto okrožje: 4 radikali in 2 davidovlčeva demokrata. IV. volilno okrožje Pančevo - Bela crkva: 4 radikali. 1 samostojni demokrat in 1 Davidovičev demokrat. V. volilno okrožje: Veliki Bečke-rek. Došedaj izvoljenih 5 radikalov. Celokupno so v Vojvodini po dosedanjih rezultatih od ?A mandatov dobili: radikali 22. samostojni demokrati 2, Nemci 3 in Davidovičevi demokrat! 4. Osem mandatov je še spornih. Ti pridejo v korist Narodnemu bloku. V DALMACI.fL — Beograd, 9. februarja. (Izv.) Volitve so v Dalmaciji potekle v sploš- nem brez vsak ga incidenta! mimo m svobodno brt^. vsakega pritiska od strani vlade in političnih oblasti. Dosedanji rezultati so: I. £e\«rin Dalmacija; Narodni blok 3 mandate (nosilec liste Ljuba Jova-novič. predsednik narodne skupščinel in 3 ra \\6i vci II. : taa Dalmacija: Narodni blok 4 mundite (nosilec liste minister dr. Grisogono) in 6 radičevcev. Dalmacija volj na podlimi sklepa državnega odbora 16 mandatov. Prejeli so jih: Narodni blok 7, in radlčevci 9. V Srbiji in Južni Sriiiji. — Dtjzrcd. 9. febr. (Izv.) Radi težava n^j pro. etnifc razmer ^e niso popolnoma dcfinit.vr. > Tndn\ vsi rezultati ~ Jrrbije m Južne ^.Mjw odnosuo Makedonije. Ze pm dos'dcnjih r± n&tatih sodeč /*.* Jest^t*' ,Wu-rcdnl blok tudi v uli pokrajinah sijuiru* zmo.se Vse napovedi opoaici;*.-r.aluctfa tiska, da Nac \o . bl^k t.x- dobi večine v novem pa lamentu, —--------■— • ~+ örzna poroda, LESNI TRG Bou;s hrastovi 80 mm, 90 mm, od 2J50 m nap;?:. trco nukladr??. rosta.ia: Mast./ 12.}): de*ks ?:»or.le. 20, Jc. 30 mm, frco meja: den?r 550, b!a£o 570. borove deske 3*» mm, 4 m dolžine, frco avstr. me ju: b!a*<# 710; hrastevi trki od *W9, od 25.60, L in n.. frco Postojpa: —.—; Bukova drva :.a r>ot suha, 1 ?n i Ižine, 3 v^unc: (leoai i^, blago 20, zaključek lv. ŽITNI TR<* PSenica backa, par. Liub!jtam: t-mzr> 550; pšenica domača par. Ljubljana: denar 475; .TK-jCa ti^M.., k ::;na, >t. c. pap. vreie, rrco Ljubljana: bli^o 3'JO: otrobi p$eniC';i, fini, juta-vrece, b/s, Crco Ljubljana: blas o 24U. EFEKTI 2*-^ ilrZ. ;=ina 2a vojno Škodo 130—ia6. 7% urve*:. pos. .'z leta 3921 G&M Ccliska posojihiica d. d. ^> —j\2. Ljubljanska krc-d'tna ba:ika 2J>j. MerkanUi j>r*nka 115— 118—115. Prva :v. ^:tJ. S94—90U, Slaven-ska banka 75, Stavbena družba U. d. Ljubljana 280— 29i», Strojne tov. in liv. 136—147. Trboveljska premokopna družba 3vK)—41(», Združena papirnice 100, 4;- 9& kom. zad. dtl bkc. >J. Zcgrebčka borza. Dne 9. iebr. Sprejeto ob 13. Devize: Curia h.ss— 4tSSt Prasa inj>o--183.^. Pariz J30AO—335.50, Newyork 61.04 —62.04. London 2VS.3^~ .Jo. Tr*.i 253.80 256.S0, Berlin M.575-14.7J5. Dunaj 0.0^39— Efekti: 7% iiives:. po<. 1921 6-i, drž. rrn:a za ra: . Stetu 130—Liu»-Ijanska kreditna 240—343, Centralna banka 25—27, Hrv. esk. bka. 107—110, Kreditna banka, 21 h. 118 — 120, Hipotek, bka 59JSC--b).5J-.—525, \ ,včc i'.r . Inozemske bo?ze* — Curtb. 9. i>>»r. I)jr.:ŠnJa borza: B«o* irad 8.^0, Pariz 27JW, Milan 21. C7, Beri hi 1.234. London 2174, Neivyork 518.70, Praga 15.3125. Dunaj 0J0Ü73. — Trst. 9. icb.\ Borza: Beoerad 39.13— 39,40, Pariz 130—130.20, London 115.13—. 115.30, Newyork 24.05 -2i.\2. Cur'h 46J5uZä —42% Praga 70.50—71, Dunaj 0.0333S— 0.0375. Mmim ! MW Stran 2. SLOVENSKI NAROD* dne 8. fenruara 1925 Štev. a T le. »Slovenski Narod« ft ffa med voTITn© borbo mirno in hladnokrvno narjasal končno zmago Narodnega bloka in naglaftal aervoznost opozlcijonalnih strank, kl so skušale z vsemi intrigami In lažmi izpod-kopati močne pozicije Narodnega bloka, ki le postavil za program gospodarsko In stvarno delo v parlamentu, da se naša drŽava tudi na znotrsj konsolidira. Večina ju-goslovenskega naroda se je Izrekla za Narodni blok, na katerega je vlada apelirala, ker si je bila v svesti, da narod odobri nje. no politiko, Srbija i:i Južna Srbf}a volite skupaj 115 poslancev. Rezultati posamnib volilnih okrožij so: L rudniško volilno okrožje: 1 radikal In 1 davidovičevee. II. tikveško volilno okrožje: 3 radikali. III. meško volilno okrožje: 2 radikala iu 1 davidovičevee. IV. kumanovsko volilno okrožje: 2 radikala in 1 davidovičevee. V. tetovsko votlno okroiie: 4 radikali. VI. toplišfco volilno okrožje: 3 radikalu VII. zveiansko-ruško volilno okrožje 3 radikala, 1 samostojni demokrat VIII. užisko voUno okrožje 4 radikali IX. t i moško vol.Uno okrožje: 3 radikali ia 1 du Jdovičevcc. X. smederevsko volilno okrožje: 2 radikala in 1 davidovičevee (Kosta Tlmotije-vič). XT. vrenjsko volilno okrožje: 3 radikali in 3 davidovičcvcL XIL krajinsko volilno okrožje: 3 radikali XITI. požerevaško valUno okrožje: 4 radikali in 2 davldovičevca. XIV. bregalniško volilno okrožje: 2 da# Vidovi čevca in 1 radikaL XV. niško volilno okrožje: 3 radikali Sa 1 davidovičevee. XVI. skopijnnsko \*clitno okrožje: 2 ra* diVflla. 1 samostojni demokrat in 1 da vido* ▼ičevee. XVTL čačaške veft/rto okrožje: 3 ra* dikali. XVIII. posavsko volilno okrožje: 5 radikalov. XIX. meraveko volilno okrožje: 3 radi« kali in 2 davidovičevca. XX. Becfrad okolica: 4 radiVall. XXI. ohridsko volilno okrožje: 1 radi* k«7 In T davidovičevee XXIT. podrinsko volilno okrožje: 1 rad!» kal. 1 davidovičevee in 1 zcmliorsdnfk, XXIII. kosovsko volilno okrožje: 4 ra* djfcali. XXIV. »andžalko volilno okroSJe: ! ra» rfikal tn 2 spahovea. orir. d-emljetovca. — Beograd. °. febrvarja. (Tzv.) Pri \*o* litvah ra mesto Beograd Sfa bila Izvoljena ministrski predsednik Nikola PeSič m no* franjl minister Boža Maksimovič. Volitve v JJeog'adu sc potekle popolnoma mirno, a zelo živahno. Oddanih te bilo 18.200 glasov. Radikal! so dobiM 0412 glasov in sta btta irvoljena oba radikalna kandidata. Davide* ▼ič Je dobil 5°<>4 jdasov. Za njegove l:sto so glasovali: komunisti, socitaisti, vsi kato* Učani. Nemci in drugi nezadovoljncži. Sa» inostojna demokratski Usta je ta dot-nla 997 j??ssov. ZemT;o-ad~r i 73. reptrhtlkamel 501, Nastas Petrovič 102. socijalisti 340 ln ttacijonalisti 1049 glasov. 1 Volitve na Hrvatskem. — Zagreb, 9. februarja. (Izv. Ob 12.) V inozemstvo so se razširile alarmanU ne vesti o silovitih krvavih nemirih na Hrvatskem povodom nedeljskih voll» lev. Te vesti so popolnoma pretirane. Na nekaterih voliščih je res prišlo do marih spopadov med mir na voliščih vzdržujočim orožnišfvom in radičevci, ki so ponekod ze?o brutalno in teror:* stično postopali. Na volišča so priha* jaTI ze\o provokativno. Vsi Radičevi voÜIci so bili prepričani, da se takoj v nedeljo proglasi hrvatski republika, V Bjelovaru ni prišJo do nikaikh krvavih spopadov. Do spopadov je priš!o v Ve» iikem Tr£ovišču v bMžini Zaprcšiča. Tu je bil ubit 1 seljak in 2 orožnika težko ranjena. V mestu Stajnici pri Jcreranu so bili tudi izgredi. Ubit je bil neki človek. — Radičcvci so v Koprivnici izzva7i i^redc. Orožništvo je streljalo ▼ zrak. na kar so se demonstrantje raz* kropili. Snajen mmkk ssmosteinih m m y denjekratev. Samostojni demokrat! defini-, tivno dobili 22 mandatov. — Zajrreb, 9. februarja. Po najnovejši volilni statistiki je Narodni blok blok povsod dosegel sijajne uspehe. Napredovali so tudi samostojni demokrati. V modruško-reški županiji je priboril Narodni Mok 3 mandate, od teh 2 samostojni demokrati. V reško kr-bavSki županiji so demokrati dobili 4 mandate. V zagrebški županiji 3 mandate, v varaždinski je izvoljen samostojni demokrat nrnister dr. Krizni a n, v bjelovarsko-križevaški županiji podtajnik Večeslav Wilder. V požeški županiji samostojni demokrat Jnrai Demetrovič. V virovitiški lupaniii je Narodni blok dobil dva mandata, 1 pripade samostojnemu demokratu dr. P a 1 e č k u. V sremski županiji so dobili radikali 5 mandatov in Izvoljen je tudi samostojni demokrat, bivši prometni minister dr. Svitislav P o p o v i č. V somborskeni okrožju (Vojvodina) je izvoljen samostojni demokrat dr. Dušan 13 o š k o v i č. V Srbiji so samostojni demokrati dobili 2 mandata, encKa v skopljanskem in drugega v zvečansko • raškem volilnem okrožju. V Bosni «n Merceffovlnl fe 1z-Yplj»p k^K1 m a n o v i d. V Dalmaciji sta Irveljcfva pravosodni minister dr. Oriioiono in pa T r i p a I o, v Sloveniji 4r. 2 a r* Jav in dr. Pivko. Na Hrvatskem so samostojni de- mokratje zelo napredovali, doČkn so Davidovičevi demokrati povsod propadli. Današnja »Riieč« priobčuje defini-tivne volilne rezultate, ki soglašajo z rezultati, katere smo prejeli danes ob 12.30 popoldne iz Beograda, Zanimiv je napredek samostojno-demokratskih glasov. V zagrebški županiji Je glasovalo 119.309 volilcev, radičcvci so dobili 76.656« droga radičevska lista samo 6726, Samostojni demokrati pa 20390 glasov. Državni podtajnik Wilder Je dobil sedaj 13.000 glasov in minister dr. K r i z m a n 10.000 glasov. Pri lanskih volitvah sta bila izvoljena pod količnikom. RADIKALI IMAJO 147 MANDATOV. — Beograd, 9. februarja. (Izvirno.) Pred sklepom lista smo prejeli uradno vest, da so dobili radikali 47 mandatov* Neoficijeini končni rezultati skupščinskih volitev. — Beograd, 9. februarja. (Izvirno. Ob 12.30.) Oficijslni volilni rezultati bodo objavljeni šele približno koncem tega tedna« kzr morajo glavni volilni odbori vse glasove revidirati in petem razdeliti mandate. K a podlagi volilno - statističnega materijala j s danes že lahko sklepati, da razdeli 315 skupščinskih mandatov med posamne politične stranke tako-Is: 1. Narodno-radikalna stranka 147 mandatov; 2. Samostojna demokratska strank* 22 mandatov; 3. Davidnvi^eva demokratska stranka 31 mandatov? 4. Slovenska ljudska stranka 20 mandatov. 5. muslimani, dr. Spaho z džemijetom, 13 mandatov; 6. Nemci v Vojvodini 5 mandatov; 7. zemljcradnlki z Ivanom Pucljem 5 mandatov; 8. črnogorski fed^ralisti 3 mrndat«; 9. HrvMska republikanska selj?čka sfranka 63 mandatov. Skupaj 315 mandatov. GTnrMftt |87j rnoziriisifiE!-mm blcka. — Prasa, 9. fbr. (Izv.) Opozl-Mfo-nalni blok je r^nrTrrrn! i"07^m^tvo z eroi-o-tr^ilmi lažmi. MerftšM tisk v Pra-£i, ki Je zelo scvra?en Introsloi'eis^f vl^di Nnrodncjra b'oka, je v poscbn;b izdajah da^s zfufraf rnz^iril vest: Oonztcitörtatni Wo** rnvsod zmrrgo* Pitt Dcsegcl rffermo veČino v pnrtemen-lu! Radič pridobil na tTcnu tn razpolaga sam s ISO plasovif? Češkoslovaška javnost je b:ta d*»-nes dopoldne pod vtisom teh vesti. Ko so fernes ob *?r/loh ne bHo. Volile! »o prihajali n« vo!;,?!« in odSniali lepo no vr«ti. Povsod je vladal nai!?p~?i red tr mir. Toliciia ni im^lj m'cfcr pn'iVe totefvealrjtL Ker ic bflr> 1^ vo'T5?, ril bilo rft-ter noher.e ßpjeee. Na IT. voUsčm je vzliud*l najve^ie o^or'ente neH stra?ni!c. ker ie. das! v «!vf« bi. nnffovarT^f pr;^a?«lo^e *elRea. naj vr^t*> kroglico v IV. skiinjTcet. Proti tem-j st^iŽ« rJko je nved^na disci^'insrns prciakava KlerTcalcf so poslali d^noMrr« v boj svojo avantgardo, t. j. okoli 1700 ^U^sov. Popoldne po drrgi nri Je bilo opn:5č>vo zmago. Kakor smo že zgoraj omen?!!. so rs« predne organfzarfje ves din z največjo a£& nostjo d-lale. da pribore Narodnemu Mok« zmago. Znmamovati imamo v marsikaterem oVraiu zelo Irp naprrdek. Komunističnemu in kl-riValnemu navahj izpostavljene pori. cHe Narodnrgi HoVa na Dolenjski cesti (Barje), v SiSki tn t^dl v Vodmatu. so prav kastno rp^ile svojo nalogo, seveda so vztraj# no os*a!e v bo in »h črtah na§e dobro Izku« Scne ostale organizacije. tez Unbilanskl Škof Jeglič postavljen na laž! Se v soboto, dne 7. februarja je menil ljubljanski skof, da je potrebno poseči v volilno borbo ter osle-pahti podeželsko ljudstvo s tem, da mu lažnjivo zanika dejstvo papc^ke obsodbe politikujo^e duhovščine v Jugoslaviji. V volilni borbi smo bili tako zaposleni, da smo prezrli važno brzojavko, ki jo prinaša pariški »Journal des Debats« iz Rima dne 25. januarja letošnjega leta. Brzoiavka. ki postavlja Ijublianskcjra škofa na laž. se plaši: »Rim, 23. jrnuaria. — Kardinal Gaspar-rl. državni podtajnik Vatikana. )o pravkar odgovoril na noto, s katero Je Ju-jjoslovenska vlada protestirala pri Va-t'kanu proti dejstvu, da posega katoliška duhovščina v poPtlčno borbo. Kar-d'nal Gasparrl Izjavlja, da obsoja papež sllcno delovanje duhovništva opozarja, da nima katoPSka cerkev nobenega Interesa, ako niena duhovščina »podpira Idcja» kl nasprotujejo nacij • nalnemu duhu«. Državni podtajnik pristavlja, da ja Pij XL mnenja, »da greši vsak duhovnik, kl se vmešava v politiko, proti svoji božji misiji« In kon- etrje g Izjavo, »da pomeni kottsoTldlra-aa jagosl o venska država najmočnejšo zaščito katoliška cerkve na bližnjem Vzhoda«. (Dobesedni francoski tekst s navodili, s katerimi citira brzojavka dobesedne odstavka Oasparrijevega Odgovora slovi: »La cardkaat Gasparrl dcelaro ejao to Souvmcaln-Pontlle con-damna sembiabla activlte dw ecclasia-stiquas et tali obsenror gsm r Egflsa cathoDqjM n'a pas le noiadre interet a vokr wom elerge »souteslr des Mens ajlant cosrtre r espiit national.« Le sa-cretaaro d* Etat ajouta qua PI© XI aat d* avte ajae »tout prezre so melant do politiqao packa contra aa salsslon dl-Vlne«v ct toraalna ca daclarant »qu* os Etat yougctölava oassaaBda aigallla la atns torto das Protections pour V F-r-se ca tholl quo d ans le Proč h o Oriente). Ljubljanski škof Jeglič je na svoja stara leta še tako predrzen, da imenuje svoje laži ^nadnaravni čut resnxoljub-Posti« in farba tiste inteliKente, ki obo« iujejo klerikalne volilne uspehe s pomočjo duhovščine kot nekake politično Idole! =z Posebno razveseljiv pojav pri včerajšnjih skupščinskih voHtvah je dejstvo, da so Nemci izgubili 5 manda* tov in imajo sedaj s*m~*i 3. Med propadlimi kandidati je ivi.*: Fr. Schauer, ki je bil pri zadnjih volitvah izA-oljen v mariborski oblasti. Slovenija je torej očiščena madeža, da jo z-astopa tudi en Nemec Volilni izid v Ljubljani V o 1 t 1 e e Oar. Mak 1 ffsatanist! j SdaTrsfl | Ovrtkafd |ttr. aamfeai '- - _ j. SlcupaJ L 11. dri. gimnazij 214 | 40 14 2SJ 50 581 0. Mestnt dom 241 j 17 9 315 64 <6o Hi. Šentjakob 232 11 15 231 30 52* IV. Pr.jfe 233 15 30 ________ 207 37 52? v. Trnovo 227 I 26 i 75 250 40 643 VL Coj2ov gr-ben j 326 26 22 272 53 699 Vis Cjzov graben VIL Realka 281 19 23 191 77 I vin. Licei 288 10 15 iyo 59 IX. 1. drž. gfmnaz ji j 318 20 29 2V8 - 88 703 IX s 1. drž. t irnua tja X. Just čns palača 25i 12 13 263 » 5^ XI. Žeisko uč-.tejiSče 195 7 12 159 36 XII. Mo5J Volilno okrožie Ljubljana—Novo mesto. Okraj H^1 j ^£ • 1 |-d ! laJIIsalsl 1 1 Črnomelj 2032' 632 478 781 4« 721 Iii 4 18; j k mnUc ! [ i 5390J 675 636 III 180 m| 2aj is 72 Kočevje !j 48541 841 8 1 SSO 645 53j 22J 82J 22 28J Kranj j 6678i 1640 6C9 380 252 34 121 161 80 Krško 4S67J 751 1746 998 191 34 48 25 22 Litija 1 4670^ 667 1 560 128 802 65 128 139 44 Ljubljana okol'ea i 8120; 1447 1381 198 748 45 64 301 23 Lagat«* 1 2337! 1392 293 315{ 72 6| 119 17 2o Novo allste jj 485&J 940 1877 460j 107 Sfl 72 28j 25] 1-— ■- 1 Radovfj'ca ft 3582; 1422 4S7 CO? 539 1 31i 160* 163 1 H Skupaj . \ 47 J039\ 10.410 8 712 4034J 2792| 886 828 B96J 715] Radovljiški okrai. Obalno Ste v >lo vol! ce* Stev to cddarjh i k v» 1 n J 1 e a j i. i 11. m i iv. v. VI. VII. VIII. IX. Sava j 710 J 517 23 101 - i 2 83 2 30 21 43 Jeaeniaa r/o 542 235 224 2 2 48 6 15 9 3 Kr>aitiiaka- gora 418 786 150 61 17 1 24 4 4 8 — Ovalto 274 220 134 39 11 6 5 1 3 1 — Raalavljlaia 699 567 345 i 13 > 67 S _ — 1 2 13 Craat-Blad 540 419 15T 202 23 1 11 1 27 ~~ 3 Deganja 312 255 140 89 19 3 3 — — mm « S«. Krit 81 68 59 6 — — 1 — — — \ 2 Bo H. BI s Me a 648 493 103 31 72 2 106 4 32 - Braandoa 381 265 186 37 11 3 6 2 3 1 16 Oovja 354 252 127 39 l 2 7 — 2 71 3 Gorfa 615 427 354 37 17 1 16 1 3 3 40 Dobrava «71 161 51 13 10 3 16 2 14 3 ~ 49 Kmmnm fai^ea 947 218 160 18 1 2 33 — 1 - tCas-a>kkai Bala 708 653 230 86 1 4 101 2 10 44 75 Manasso) 115 06 57 37 1 — — 1 — — «oAsfjo 310 233 150 46 33 — — 2 2 — Rataco 168 141 84 IS 1 39 I — 1 — Ribsa 426 137 195 24 51 4 20 9 9 I — Sraslnja vas SCO 42S 995 68 75 4 10 1 1 1 Kopv4vssl% 1 184 119 65 90 14 — 9 — — 1 •kopaj ,. . !••»•• |mbp |#JMB j ua 4M j -1 -1 -1 fM ! - Strv. 32. Stran o. Pravni vestnik. Mdanja nemška hiša v Celju. (Konec) Ml tmo namreč imeli s svojim narod ihn osvobojen jem ki ojedinjenjem po revolucijo-aarnem prava samem vso pravico, da po-dremo na svojem ozemlju vse nemške pri-▼ilfcirane pozicije, katere so imeli Nemci pri nas tudi v kulturnem pogledu. Če bi (o storili s celj. nem. hišo takrat, česar nismo storili, bi smatrali to Nemci za popolnoma eb sebi umevno, za nekaj absolutno veljav-cega in z ozirom na revolucionaren značaj našega narodnega osvobojenja tudi za nekaj absolutno potrebnega, a danes ko naša ob-lastva nastopajo proti nemškim društvom aa podgali še sedaj veljavnih starih avstrijskih zakonov In v duhu avstrijske politično-admlnisirativne judikature, pa nam hočejo pred svetom očitati, češ da jih mi zatiramo, da jim jemljemo njihove kulturne Institucije in gazimo njihova pridobljena kulturna prava. Da, še več. grozijo celo z Društvom aar od o v. Ali nI to višek zlobe? Koncem svojega skrpucanega odstavka »Die Anwendung des Rechtes in der früheren Monarchie«^ ki ni v nikaki pravni in lo-fični zvezi z dejanskim položajem glede društva »Deutsches haus« je »Cillier Zeitung« še citirala odločbo avstrijskega drla vnega sodišča od 23. febr. 18S0, glasom katere spadajo zahtevki proti premoženju razpuščenega društva pred forum rednega sodišča, če je tudi to prepisal njen Jurist Iz zbirke normativnih odločb avstrijskega državnega sodišča, potem vsaj ve, kam se ima obrniti, če ima kako privatno terjatev ali kaj podobega do premoženja razpuščenega društva »Deutsches Haus«, izvajati pa Iz te odločbe ne more zase nikake pravice, da bi mogel društveno premoženje sodnij-skim potom reklamirati zase. Komu torej pripada premoženje razpuščenega društva »Deutsches Haus«. Glasom § 15 društvenih pravil »Deutsches Haus« bi moralo vse premoženje le-ga društva, ko je bilo pravomočno razpu-ščeno, pripasti »Stidmarki«. Delovanje tega društva pa je bilo. kakor znano, v tuzem-stvu zabranjeno in vse njegove podružnice razpuščene, ker je statutarlčen namen nasprotoval namenu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (naredba poverjeništva za notranje zadeve od 2. junija 1919. Proti tej naredbi deželne vlade za Slovenijo ni protestirala niti Sčdmarka« niti njeni zastopniki v tuzemstvu, ker s« vedeli, da društvo, čegar namen je bil samo raznarodovanje slovanskih narodov v Avstriji, ne more obstojati in delovati v svobodni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tega so se zavedali tudi takrat, ko je bilo društvo »Deutsches Haus« razpuščeno in se je šlo za to, kdo bo naslednik njegovega prejšnjega premoženja. In res se nt nikdo pojavil, kl bi skušal to premoženje reklamirati za »Südmarko«, pač pa so se ga hoteli gg. celjski Nemci polastiti sami potom neke finsirane kupne pogodbe, katero so potem naša sodišča kot nezakonito razveljavila. Ker s tem torej ni šlo, so poskusili celjski Neme! priti na drug način do premoženja vDeutsches Haus«. Ustanovili so si v to svrho društvo »Union«, čigar pravila so se v glavni točki, kjer se je govorilo o namenu društva, popolnoma krila s pravili nekdanjega društva »Deutsches Haus«. Obenem je bil namen društva »Union« prevzeti v last njegovo imetje, predvsem društveni dom »Hotel Union« ter ga upravljati. Veliki župan mariborske oblasti pa pravu društva »Union« ni potrdil, ker se je društvo brez pravnega naslova proklamira-lo za pravnega naslednika društva »Deutsches Haus« ne da bi se vobče v vprašanju, v koliko so ta pravila demostratlvne-nega značaja proti slovenskemu življu v Cekju in v koliko nasprotujejo mirnemu sožitju tamkajšnjega prebivalstva. Jasno ie kot beli dan. da bi jih z ozirom na zgoraj citirane razsodbe bivšega avstrijskega sodišča nikdar ne mogel odobrit!. Njegov odlok je potrdila tudi beogradska vlada, ki je kakor znano, našim državljanom nemške narodnosti Jako naklonjena. Kaj je torej s premoženjem ruštva »Deutsches Haus«? § 27 društvenega zakona od 15. decembra 1867 avstr. zak. št 134 določa samo, da mora razpustitveno ob-lastvo glede društvenega premoženja uvesti primerne zakonite odredbe (.... sind in diesem Falle bezüglich des Vereinsvermögens von den Behörden die angemessenen gesetzmässtgen Vorkehrungen einzuleiten). Kako se naj pri tem postopa, ni nikjer jasno določeno; literatura je v tem oziru jako pičla. Pfaffova »Das allgemeine bürgerliche Gesetzbuch für das Kaisertum Oesterreich« iz leta 1913 pravi sledeče: Juridična ostia preneha, ako jo državno oblastvo razpusti, ali pa če nima več premoženja. V tem slučaju določajo ponajvečkrat pravila, kaj se naj v slučaju razpusta zgodi z društvenim premoženjem. Ako pa manjka kaka tozadevna določba, mora država uporabiti premoženje za sličen namen (»Eine juristische Person endigt entweder durch staatliche Aufhebung oder durch Untergang des Vermögens. Meist bestimmen die Statuten, was Im Falle der Auflösung des Vereines mit dem Vermögen zu geschehen habe. Wenn eine solche Bestimmung fehlt, so wird das Vermögen vom Staate einem ähnlichen Zweck zuzuführen sein). Kakor zgoraj omenjeno, je »Sfidmarka« kot statutaričen naslednik razpuščenega društva »Deutsches Hars« v kraljevini SHS pravno prenehala in se radi tega n! moglo na njo ozirati, ko se je razpravljalo o tem, komu se naj izroči to premoženje. Premoženje društva »Deutsches Haus« je ostalo potemtakem brez pravnega naslednika ter je smelo z n*lm razpolagati samo državno oblastvo. Ker še nimamo ml v svoji novi državi ntkakth tozadevnih normativnih določb, so morata naša oblastva postopati v smislu pravnih norm, ki smo Jih prevzeli lz stare Avstrije. Premoženje ss ie v duhu zgoraj citiranih norm moralo Izročiti nekomu, ki ga bo uporabljal ▼ sličen namen. Ta namen pa nI smel nasprotovati bistvenim temeljem naše države In nI smel biti naperjen proti enemu delu našega naroda. Naša državna oblastva niso smela razpolagati z nim v prid države ln ga tudi niso smela upurablci proti narodnostnim interesom nekdanjih ustanoviteljev tn našita sedanjih polnopravnih državljanov, ker doba naše revolucije, ko smo podirali nadvlado nemškega naroda nad slovenskim narodom opirajoč se samo na problem narodova biologije brez ozira na nekdaj obstoječe pravno stati)«, j* olla a sprejetjem vldovdanske ustave konc_«u veliki župan mariborske oblasti Je vse to upošteval in ni niti v najmanjši meri kršil pridobljenih in ustavno zajamčenih pravic celjskih Nemcev, nasprotno dal jim je znova polno priliko kulturnega udejstvo-vanja, katero pa mora biti, najsi to gospodje okoli »Cillier Zeitung« hočejo ali nočejo, v polnem skladu s suverenim pravom slovenskega naroda na njegovi zemlji. Separatističnega kulturnega udejstvovanja, kakor-šnega so bili Nemci navajeni pri nas iz predvojne dobe, pa naša politična oblastva ne morejo dopustiti. Z ozirom na to je odredil veliki župan mariborske oblasti v svesti si velike odgovornosti napram naši državi in vsemu inozemstvu, da se premoženje razpuščenega društva »Deutsches Haus« izroči društvu »Celjski dom«, katerega namen je po § 1. pravil pospeševati in gojiti idejo strpnosti in sporazuma med domo-rodnim celjskim slovenskim in nemškim meščanstvom. V to svrho naj bo »Celjski dom« središče vsega družabnega, znanstvenega, umetniškega in sploh kulturnega življenja mestnega in okoliškega prebivalstva jugo-slovenskega državnega mišljenja brez ozira na stan in narodnost. Zato bo društvo »Celjski dom« podpiralo stremljenje vseh nepolitičnih slovenskih kakor nemških društev, ki merijo na to, da se prlbavijo Izobraževalnega sredstva, sestavijo zbirke, priredijo predavanja, razstave in predstave, in druge slavnosti, in bo skušalo pridobiti In nuditi dom, v katerem se more osredotočiti vse dosegi teh ciljev služeče delovanje. Ali je veliki župan s tem kršil zakon? Ali je mogel izročiti premoženje društva »Deutsches Haus« v kak drug namen ki bi bil bolj sličen prvotnemu društvenemu namenu in ki bi bil tudi v polnem skladu z duhom vidovdanske ustave? Ali ni veliki župan postopal popolnoma v duhu starih avstrijskih norm? Ce bi ne Slo maloštevilnim celjskim Nemcem v pred le že če m slučaju samo za užaljeno samoljubje, ker üm je revolucija našega narodnega osvobojenja in ujedinje-nja onemogočila vse peklenske načrte, katere so imeli pod Avstrijo v zvezi z nemško »Südmarko« z našim narodom, potem bi morali pravici na ljubo priobčiti v svojem glasilu tudi oni paragraf iz pravil društva »Celjski dom«, v katerem se govo1 i o namenu tega društva. Seveda, če bi to storil!, bi morali tudi priznati, da so naša politična oblastva postopala v zadevi društva »Deutsches Haus« popolnoma pravilno ter v smisln obstoječih zakonov in v duhu pravnih norm. ki so jih naša oblastva prevzela iz Avstrije. Pro s ve ta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani« DRAMA: Začetek ob 20. zvečer. Torek, 10. februarja: Zaprto. Sreda. 11. febraurja: »Izgubljene dnše*. D. Četrtek, 12. februarja: Zirprto. (Generalka.) Petek, 13. februarja: »Rosmersholm«. Pre* mijera. Red F. Sobota, 14. februarja: »Stričkove sanje« C OPERA: Začetek ob pol 20. zvečer. Torek, 10. februarja: Baletni večer N. Kir* sanove in A. Fortunata. Izven. Sreda, 11. februarja: »Jcnufa«. Red C. Četrtek, 12. februarja: »Traviata«. Red B. Petek, 13. februarja: Zaprto. Sobota. 14. februarja: »Don Juan«. Red A. Nedelja. 15. februarja: Ob 15. uri popoldne »Trubadur« Ljudska predstava pri zniža* nih cenah. Izven. M. Z. Umetniški jubilej Hinka Khčiča. Umetniška 25 letnica režiserja ln igralca Hinka Nučiča se je dne 5. tm. slavila v zagrebškem Narodnem gledališča nad vse sijajno Junilar si je izbral za ta večer Shakespearjevega »Otella«, v katerem igra naslovno vlogo. Predstava je bila določena na 7. zvečer. Toda celo uro so zavzemala poklonstva. Točno ob 7. se je razpolovil za-stor in na odru ao stali v polkrogu gratu-lanti z neštetimi venci, šopki in darili: na desni (od gledalcev levi) dame v soarejnih toaletah, na levi gospodje v frakj. Med tanfaro orkestra sta spremila Hinka N u č i-č a na oder Freudenreich in Grund in občinstvo je vdarilo v dolgo, burno ploskanje. Jubilanta je ogovoril najprvo dramaturg I v a k 1 č in mu sportčil tudi, da ga je Nj. Vel kralj odlikoval z redom Sv. Save, Potem je sledilo Še mnogo govornikov: Za zagrebške kolege (Grund), za ljubljanski i odbor (Danilo), za JVlaribor (Grom) za CeUe, ga skupno Udruženje igralcev cele države* gg zagrebško dramatsko šolo, posamezniki itd. Vsak gratulant je izročil slavljencu lo- i vorov venec ali šopek m mnogi tudi lepa darila. Nučičevo rojstno občino LJubljano, kjer je slavljenec tudi pričel svojo umetniško karijero in kot igralec m režiser mnogo let In ponovno deloval, je uradno zastopal mag. ravnatelj dr. Zarnik, ki je šel potem, ko se je zagrinjalo ob končni fanfari zopet zastrlo, na oder in je tam sporočil jubilantu častitke naše mestne občine. Z narodnim trakom prepreženi in s pentljama v ljubljanskih mestnih barvah (belo-zaleno) oralj-šan venec ljubljanske občine pa Je jubilantu Že ob odprtem odru Izročil poleg venca ljublj. igralskega udruženja g. Danilo. Venec občine je imel na pentljah napis: »Mestna občina Ljubljana — odličnemu sinu ob umetniški 25 letnici. Dr. Zarnik je jubilantu poleg tega častital tudi v Imenu našega lista. Med slovenskimi gratulanti je bila tudi g. Sofija Borštnikova. Po predstavi »Oteüa«, ki je trajala do polnoči, ker se je pričela šele ob osmih, se je veliko število Častilcev zbralo okrog Nučiča v restavraciji »Kola«, kjer je bilo ob presrčni družabnosti govorjenih še mnogo mnogo govorov In napitnic N u č i č je kot Otcllo dosegel velik uspeh. Vlogo ima minucijozno izdelano in stopnjuje svoja sredstva z veliko prevdar-nestjo. Sploh se pa pozna zagrebškemu gledališču tradicija in vkorenlnjcna kultura od prvih moči pa do zadnjega statuta kažejo vsi blagodejno ekonomijo svojega uveljav-ljenia. smiselno vrejanje v celoto. Velike zasluge ima vsekakor tudi režiser, v tem slučaju zopet jubilant Nučič, na umetniško zaokroženi vporabi oderskega prostera in skupin na njem. Zadivila me je grupa Otcl-lovih oficirjev, ko popivajo in Jago Cassija vpijani. Kako abso'utno naravna je bila ta druščina, ko Je posedla za mizo. s kakim, dejal bi taktom za resničnost so se potem razkropili, individualizirano, a vendar pod skupnim vtisom položaja. Pravi prepir se ;c začel šele zadaj in so se ob kriku zopet nazaj na oder priborili. In takih vžitka polnih, mojstersko izdelanih ansamblskih prizorov je bilo več. Seveda jih zelo podpira veliki in globoki oder z fePO opremo glede dekoracij in osvetljave in kostimov. Insce-nacijo je vodil dr. Branko Gavella. A prvo sta vendarle Izvrstna režija in umetniška tradicija. Nuč;čev OtelJo je predvsem tudi visok gospod genera^issimus umirjenega vedenja, ki ve. da zadošča že njegova mirno Izrečena beseda za splošni posluh. Naš Levar ;e temperamentnejši, Putjata pa morda intenzivnejši v zadržavani bolesti. Nočem ju stavljati pred Nučiča, nego sem hotel reči, da so vsi trije enakovredni, a raz!*čni. Vsekakor pa dajem prednost SaričevI Desdemoni pred or.n Hafner-Giermanovi-čeve. Izvrstna igralka, tudi elegantne vna-njosti. A pogrešal sem onega takorekoč deviškega čara in one iz največje ljubezni izvirajoče otožnosti, ki obdaja Desdemono in se zrca'i tudi v žametni ntiHni njenega glasu. Mislim, da mora biti g. Hafner-Gjerma-novičeva divna salonska dama za moderne Igre. Rad bi jo videl v kaki »feš« vlogi. Ne poznam zagrebških glediških razmer in stročne razdelitve med igralstvom. V operi sem bil zadnja leta večkrat tam doli, tndi Stanislavskega Hudožestvenike sem v Zagrebu občudoval. V domaČi hrvatski drami pa nisem bil že od Fijanovih večerov. Izvzamem Gogoljcvo »Svatbo«, ki so io Zagrebčani pred par leti israli v tako krasnem stilu v Ljubliani, ko je bil tukaj kongres Udružen.ia igralcev. Poročal sem tedaj o tem gostovanju v »Slov. Narodu«. Med vseskozi dobrimi interpreti in interprettnja-mi omenjam posebej le še Sotoškovega Bra-banzija in Strozzijevega Cassija. Eden pa je Še tu. ki je »Klasse für sich« in bi mu želel, da bi znr.l vse kulturne jezike sveta tako, kakor rodnega. Ker potem bi bil eden svetsko čislanih velikih igralcev. To je Josip P a p i č, ki igra Jaga. Iz-gradba kretenj, navidezna njih skromnost, v kateri pa leži ves potrebni izraz, njegova mimika in zlasti še mojstersko vporabljcn njegov prožni g'as bolj baritonske lege — vse, vse na njem daje prvorednega gledi-škega umetnika. Ce vidiš takega Jaga, šele prav razumeš to pesnikovo problematsko-demonsko figuro. Papič je mož srednjih let tudi že od kralja odlikovan. Govori Jaga z ono ležerno dobrodušnostjo in navideznim sočutjem, ki preslepita celo boljšega psihologa, nego je Otello. Da, tole je poštenjak, prijatelj, star, hraber vojščak, ki mu rad zaupaš in ga prosiš sveta v najintimnejših svojih zadevah. Kako nežno in toplo sočutno vprašuje ln posluša Desdemono, ki ne razume Otellove izprerrembe. Kako kramlja, kakor bi sa n ne polagal n« stvar nobene važnosti, pripoveduje Öte'lu stvari, katere ga morajo spraviti v besno ljubosumje. In ga še. ko vidi generalovo narašačjoče razburjenje, tako lepo, v tako prijateljskem tonu tolaži: Bež! no, beži. kaj bos. Saj so to le čenče! A za hrbtom prizadeti se mahoma izpreme-ment Jagova dobrosrčna maska * strašno: oči se mu bliskoma odpro na debelo, iz njih zasijeta največja zloba in triumf prostote. Komaj se kdo k njemu okrcne, pa že zopet vidi le simpatično Pce v bitkah preizkušenega poštenjaka, ki mu gresta čast in zvestoba nad vse ter bi za gospodarja in gospodarico brez pomis'cka dat življenje. Hotel sem poročati le o NuČičevem jubileju In sijajn, ki ga večer ni imel le vna-nje, radi neštevlinih častitk in svečanega razpoloženja, nego najbolj tudi po Nučičevi veJeodlični igri in režiji. VporabU sem pa priliko, da sem opisal tudi globoke umetniške vriše, ki mi jih jc dalo Hrvatsko Narodno gledišče vobče. Težko nam bo dohiteti naše brate. Ce bi Imeli vsaj tako krasno gledišče s tako tehniško opremo! A kaj naj počnemo s svojim kratkim dramskim glediščem, s tem odrč-kom ln to beračijo v kosMmin. rekvizitih in še najbolj v sredstvih luči in mašinerje. Nadejam se, da umetnika in rojaka Nučiča. prav kmalu, vseeno pozdravimo med seboj vsaj kot najljubšega gosta in mu izkažemo tudi v Ljubljani, četudi skromneje nego je bito v Zagrebu, a nič manj presrčio svoje občudovanje in zahvalo za 25 letno delo tn vehke uspehe na enem najplcmeni-tejilh polj nase mlade kulture. Na svidenje! Jubilej 15-letnega obstoja Glasbenega društva v Zagorju ob Savi. 1. t. m. Je Glasbeno društvo v Zagorju ob Savi priredilo v proslavo svojega 15-letncga obstoja v Sokolski dvorani koncert, katerega se Je udeležilo tudi pevsko društvo »Zvon« iz Trbovelj, pev. dr. »Zvon« li. Šmartnega pri Litiji. »Lipa« iz Litije, zastopniki raznih drugih revskih društev ter nenavadno mnogo ljudi iz Zagorja in okolice. Predsednik je v svojem uvodnem govoru poudarjal, da je pred 15. leti osamo, svojivše se društvo že davno prej bilo del Sokola, pri katerem so sodelovali mnogi zaslužni glasbeni delavci, med drugimi sedanji šolski upravitelj Janko Levs ik celih 22 let Društvo Je tekom svojega obstoja priredilo nebroj koncertov, ustanovilo Glasbeno šolo, sploh za povzdigo g'asbcne kulture v svojem okrožju storilo z vnemo lu vztrajnostjo mnogokaj. Nato le pevski zbor pod vodstvom sedanjega pevovodje gosp. Oskarja Molla pričel izvajati svoj koncertni program, ki je nudil pozornemu občinstvu mnogo čistega glasbenega užitka in ki je točko za točko bil izvajan sveže, pogumno in kolikor razmere dopuščajo dovršeno. — Zlasti je ugajal ženski zbor, ki šteje sicer skromno število glasov, a zato čistih in pogumnih. Močno sugestiven Je tudi moški zbor, ki ima zlasti imponirujoče basu. V mešanih zborih se je zlasti poznala preves moških glasov in to ne samo pri Zagorja-nih, temveč tudi pri ostalih nastopih treh društev. Zdi se, kakor da navdušenje za peije ni pretežna last ženskega spola. Za domačim zborom je nastopil šmartinski »Zvon€ pod vodstvom Prcmelča, korajžno tn samozavestno za njim litijska »Lipa« poo Jerebom, ki se sme ponašati zlasti z imenitno sopranko-solisiko. ter konČo trboveljski »Zvon« pod Mollom kot najboljši, vsik-dar na pomoč gotovi sosed Zagorjanov. Ob tej slavnostni priliki je padlo dokaj lepih, navduseva'mh besed, ki so bile iskreno občutene in ko so porok, da se naše glasbeno delo tudi na deželi krepko in smotreno razvija. Procvltajočcmu Glasbenemu društvu Želim še mnogo podobnih jubilejev. —č. — Opera. Smrtna tarantela. V zadnjem času pogostokrat v Nemčiji imenovani Bit-tner je, kolikor morem po enkratnem poslušanju »Smrtne tarantele« soditi, glasbeni eklektik brez individualne note, ki ne prinese ničesar kar bi moglo v glasbenem smislu Ie količkaj zainteresirati. Slišiš takoj v uvodu Puccinija z bizarnimi koristovski-mi motivi, nato prav na dunajske valčke spominjajoče plesne ritme, z običajnimi harmonskimi in melodičnimi postopi, ki so še dokaj spretno nanizani drug k drugemu. Njegova instrumentacijska umetnost ne presega srednje preiskušene mere, višek dramatičnosti, dosega z ropotanjem po tim-panlh in v trobilih, vložki pripovedovalke so precej medli, a gladko tekoči, skratka nevsiljiva, skromna, povprečna muzika. Ironija je hotela, da je debutiral ž njo kot dirigent ravno Kogoj. Gotovo si sam tega dela ne šteje v posebno junaštvo, dasi je odtaktiral vso partituro malodane na pamet, vendar pa je jasno dokazal, da je iz-lahka zmožen zasuka.i taktirko, kadar poj-de za resnejše stvari. Slike so bile prav lepe, vseskozi stiine, eksaktno naštudirane zlasti zasluži pripovedovalka — pevka bose-nikova za svojo skrbno naštudirano in s prijetnim ter mnogoobetajočim glasom odpeto partijo toplo priznnaje. V vsem ostalem se brez ugovora strinjamo s poročevalcem premijere. —č. — Baletni večer v operi. Danes v torek zvečer ob pol S. je v operi vciiki baletni večer, katerega priredita primabalcri-na beogradske opere g- Nina Kirsanova i:* ravnatelj baleta beogradske opere g. Alk-sander Fortunato. Kjerkoli sta nastopila imenovana umetnika, sta povsod dosegla največji uspeh in kritika ne more prehvaliti njune velike umetnosti. Kirsanova je plesalka fine klasične šole, kakor pšica leti po odru in njeni plesi so plastični in redke elegance. Fortunato jc temperamenten plesalec in v vseh plesih poln življenja. Njegovi gibi so vitki in ritmično gotovi. N« odru se mu pozna, da je učenec velike ruske baletne šole. Predprodaja vstopnic v operni blagajni Predstava je izven. Plese spremlja operni orkester pod vodstvom ka-pclnika Ncffata. — Spored baletnega večera, ki se vrši v naši operi v torek, dne 10. tm. in katerega priredita prir^abalerina Nina Kirsanova in Aleksander Fortunato, ravnatelj baleta beograjske opere: 1. d e 1. Kreisler: a) Poine d' amotir, b) Joie d' amour, plešeta N. Kirsanova rn A. Fortunato. Minkus: Variacije, pleše N. Kirsanova s spremljevanjem harfe gdč. Doubrawske Satnt-Saens: Gipsi, pleše A. Fortunato. Bakaleinikov: Biblijska isra, pleše N. Kirsanova. II. del. Gounod: Val-purgina noč iz opere Faust: a) Adagio, b) Allegro moderatto. Plešeta N. Kirsanova in A. Fortunato. Bizet: Španski ples Iz opere Carmen: a) Bolero, b) Habanera. Plešeta A. Kirsanova in A. Fortunato. III. del. Borodin: Plesi plavcev iz opere Knez Igor: a) Andantino, pleše N. Kirsanova, b) Allegro vivo, pleše A. Fortunata, c) Alegro, plešeta N. Kirsanova in A. Fortunato, č) Presto, pleše N. Kirsanova, d) Allegro spirito, plešeta N. Kirsanova in A. Fortunato. Plese spremlja operni orkester pod vodstvom ka-peinika A. Neffat?. Cene operne In so vstopnice v predprodaji pri dnevni operni blagajni. — Zgodovina slovanskih umetnosti. — Deveto predavanje cikla umetnosno-zgodo-vinskega društva se vrši danes ob 18. uri v univerzitetni zbornicL Predava dr. Franct Mesesnel: Češka arhitektura in kiparstvo. Vstopnice pri blagajni. — Kongres za unapredfcnje etičke kuU ture. L^rcdntštvo »LTz£ajatc!ja« pokrcnulo jc ideju, da se još ovoga ljeta saxove u Sara« jevu kongres za uredjenje etičke kulture. VcČ je obrazovan odbor, koji je započeo sa pripremama oko saziva kongresa, na koic» j m bi se imala zasnavati organizacija za du* ' ševnu obnovu našega društva. Na čelu po« S kreta atoji g. Miljenko Vidovič; utemelji-i tclj uzgojno škole za odraslo i urednik »Uzgajatclja« Kako javljaju saraievske no» vinc. imali bi na taj kongres pristuniti i de* legati raznih kulturnih ustanova tz stranih država. — V mlad osko amrlkatoo predavsnje se vrši v nedeljo dne 15. t. m. dopoid ie v Filharm.Miieni dvotani. Na sporedu so i,is-be t toČK. nordijskih skladatcliev, kui-re pretivaia godn!ni orkester pod voust\ rti profesorja Jer ja. Uvodno besedo c/*vori ravnatelj dr. Josip Maniuaju. Sporedi v Ma* Učni knjigarni, — »Teatro d* Arte« v R^n. Luisi Pi-randello je ustanovil v Rimu gledališče, kateremu je ravnatelj, irr.prcsario In orgar.ira-tor. Pirandcllo pravi, da odgovarja ta ustanovitev željam mnogih ljubiteljev in čcst'1« teljev dramatične umetnosti, da se ustvari nova oblika predstav za intelektualno po-slusa'stvo najbol.ših krofov in zagotovi predstavl.-nrve drarratienrh vstvaritev italQe in inozemstva po izvornih močeh. Vlada jc Pirandellu obljubila moralno tn fananč^o podporo. — Predavanja o VVnovIču r Benetkah. Prof. Umberto Urbanaz-Urbard je imel kakor znano, v Trstu predavanje o našem književniku Ivo Vojnovlču, katero )c uspelo prav dobro. Te dr.i je imel enako predavanje v Benetkah na povabilo tamkaj'njesa. ljudskega vseučilišča. »Gazzetta di Vene-zia« poroča zelo simpatijo o predavanju, katero označa za ma-iiestacijo italijansko-ju^oslovcnskega prijateljstva. v vsej Jugoslaviji ?a edinega naj-resnejšega in najboljšega kandt data Colombo Ceylon Tea Julijska krajina« — Iz Gorice. Kraljeva komisija v Vidmu je sklenila, da zgradi skupno z goriško mcs:no upra\o novo bolnico. Kraljeva komisija je nakazala znesek 3>J.00J lir za spomenik v vojni padlim (iuričanom Goriški župan Bombi* se je šel radi tega zahvalit v Videm, ki je začel zadnje čase kazati nekoliko več obzirnosti do Gorice in smatrajo goriški voditelji to za uspeli svojega nastopanja proti videmskim mogotcem. Iz fin. ministrstva je prišlo tc dni v Gorico naznanilo, da so razširjene ijdret'be glede zgradbe uradniških stanovanja tudi na Gorico. Izdane so bile samo v d bro slavnih pokrajinskih mest. Tudi to je vplivalo tola/ilno na razgrete Goričune. Toda stanovanjske krize v goriškem mestu ni in v Gorici ie radi izgube deželne samouprave vedno manj uradništva. Spor med Gorico in Vidmom pa nI prenehal in g novo še ne preneha kmalu. Sedaj pravijo v Vidmu, da jc Gorieo ustvarila Avstrija ko protiutež proti Vidmu. Radi tega je zahesneU nova časopisna polemika. Resnica na stvari je ta, da se je Gorica razvila kot n?irav* no središče Slovencev. Ako pa se to središče razbije in vladni ukrepi streme p") tem, je naravno, da nične istočasno propadanja goriškega mesta. To naj upoštevajo gospo-d;e v Goiiei. Že stara, pa še vedno veljavna slovenska pop«vka pravi; »Brez Slovencev Gorice ni!!« — Požar. V Ajdovščini je nastal ogenl v brivnici g. Kolakoviča. Prihiteli so ljudje in začeli gasiti, ko je prihajal dim tudi 2e iz sosedne TopUkarjcvc trgovine. V nevarnost so bile bližr.jc hiše, ker se Je požar zelo naglo razširil. Brivec ima škodo 30.00U lir. Znatno škodo ima tudi 1'oplikar. — Poroka. V Bitinjah se je poročil trgovec gosp. Josip Grahor z gospodičao Pavlo Urban čičevo iz Knežaka. — Polom »Banke Adriatlke«. V torek se je vršil na trgovskem sodišču prvi sestanek upnikov iaiirane »Banke Adriatike«. Za konkurznega upravitelja je bil potrjen od. Benedettl, za zastopnike upnikov so bili določeni odv. Pincherle, odv. Smcrchinieh, odv. Abram, odv. Volli, odv. Rismondo, odv. Hocbcrth, dr. Ivan IvanČiČ, ravnatelj »Banca Commereiale Triesrina« Alfirevich in računovodja MlzzonL Trgovec Feiner, kl je bil pred kratkim aretiran, je bil izpuščen na začasno svobodo. — Ruski konzulat v Trstu. Te dni jt pričel poslovati v Trstu ruski konzulat, ki ima začasno svoj sedež v hotelu »Milanoc ulica S. Spiridione št. 2. S'ranke sprejema dnevno od 10. do 13. ure. Za konzula je imenovan g. dr. A. GoldberK. — Zvišane plače so obljubljene vsem italijanskim državnim nameščencem, torel tudi učiteljstvu. Samo datum, določen za zvišanje, tj. 1. april, je nekako sumljiv. — Za občinskega komisarja v Solkan« Je Imenovan Mirko Mozetič, gostilničar in fašist. Gosp. Nibrant je prostovoljno odsto-piL — Goriški podprefekt premeščen. Roberto Nicoloiti, podprefekt v Gorici, jo premeščen v Savono. Nicolotti je vodil najostrejši boj proti slovenskemu ljudstva popolnoma po navodilih proslulega videm-skega Pisentija. Zatiral je slovenska prosvetna društva m se zadiral v vse kar j« Slovencem milo in drago. Posebno je bU sovražnik slovenskemu šoMvu in sloven-skrm učiteljem. Marsikak slovenski obrt. nik je kruto občutil njegovo fašistovsko te, zo. Iz Gorice odhaja krivlčnik in nasilni*; Ako ima rimska vlada vsaj malo srca zi goriško prebivalstvo, mora poslati za novega podprefekta boljšega moža kakor jf bil Nicolotti. — Iz Rima poročajo, da k Imenovan za podprefekta v Gorici marche* se dr. di Suni, ki ie bil po okupaciji komisa* v Sežani in nato podprefekt v Kopru. Novi podprefekt velja za pravičnega ln vest&esf upravnega uradnika. f*ttan 4. »SLOVENSKI NARODi dne 10 februarja 1925. ttrv 32 Dnevne vesti. V Lmbuant dne 9 Naša sramota: Včerajšnje volitve v narodno skup-fčino so Ljubljani doncsle nezaslišano sramoto, da bo zastopal našo, doslej vedno narodno in napredno slovensko prcstolico v parlamentu vodja tiste itranke, ki ima na svoji vesti nešteto cločinov nad slovenskimi Interesi \ tvoborni državi. Z malenkostno večino 565 £lasov je zmagal predstavitelj kulturnega nazadnjas'.va in rimovske re-lkcijc Korošec. Pribijemo, da je višek nesramnosti imenovati to zmago zrnato Slovenstva, ker je glasovalo nad 399 Nemcev kompaktno za k erikalnega ] kandidata. Koroščeva zmaga je v res-lici zelo klavrna, če pomislimo, da je woral v zadnjem hipu postaviti na noge vso duhovščino, vse mežnarje, farov-Ikc kuharice in tercijalke, da so hodile cd moža do moža in vlekle na volišče vse omahljivce, tako da abstinence mca klerikalci sploh ni bilo. Poleg tega moramo pribiti tudi dejstvo, da so si klerikalci, ko jim je tekla voda v grlo, z različnimi obljubami in koncesijami Udinjali tudi ogromno večino komunistov in socijalnJi demokratov. Koro-iec je torej zmagal s pomočjo Nemcev, komunistov in Peričevih socijalistov. Navzlic temu je njegova večina tako neznatna, da je moralna zrnata pravzaprav na strani Narodnega bloka« za kojega je glasovalo ne glede na usod no razcepljenost v naprednih vrstah 4900 Ljubljančanov. Teh 4000 glasov, oddanih za kandidata Narodnega blo-Jca brez kakršnegakoli pritiska, brez demagoške agitacije in zlorabe verskega čuta, predstavlja silo, s katero mo xa računati tudi klerikalizcm. In zdi se nam, da pesimizem med napredno javnostjo absolutno ni na mestu, kajti pisana družba, ki se je zbrala včeraj okrog Korošca in mu pripomogla do zmage, je v primeri s strnjenimi naprednimi vrstami brez moči in pojde prej ali slej zopet narazen. Sicer pa ne igra ne Ljubljana, ne Slovenija v državi tolike vloge, da bi mogli klerikalci triumfirati, če je po zaslugi Nemcev »komunistov, socijalistov in izdajalcev napredne misli Ljubljana prvič v Zgodovini črna. Glavno je, da je zmagal Narodni blok, ki bo vodil štiri leta državo, če treba, tudi proti volji klerikalcev in njihovih podrepnikov. Vendar moramo pribiti, da je klerikalna zmaga v Ljubljani največja sramota, kar jih je doživela naša pre-stolica. In kdo je zakrivil to sramoto? Tu si moremo pogledati odkrito v oči in obsoditi tiste žalostne figure v najem javnem življenju, ki so zgolj iz osebnih, povdarjamo osebnih motivov izdali napredno stvar in izročili LJubljano klerikalcem. Ti zločinski izdajalci nosijo vso moralno odgovornost za našo narodno sramoto. Dr. Ravnikarju se je posrečilo potegniti za seboj 843 naprednih volilcev, in teh 843 glasov je odločilo. Brez njih bi bil Korošec z vsemi svojimi nemškimi in komunističnimi trabanti propadel. Ljub* Uanska napredna javnost je torej doživela številčni poraz po svoji lastni krivdi, vsled nesrečne razcepljenosti v naprednih vrstah. To mora biti za nas najboljša šola, v kateri se morajo napredni Ljubljančani končno naučiti, da Je moč samo v slogi. Z zadovoljstvom moramo konstruirati, da se je začel proces ozdravljenja zunaj po kmetih, kjer je število klerikalnih glasov v primeri z zadnjimi volitvami znatno padlo. Nekateri kraji so izvojevali popolno zmago napredne misli. Tudi napredna Ljublana se bo morala prejalislej preo-rientirati v tem smislu in napraviti križ čez dosedanjo malomarnost, čez vse Oiebne račune in ambicije. Upamo, da ta čas ni daleč, kajti zmago kler. zaleti bo naša prestolica še bridko obžalovala Ne smemo namreč pozabiti, da bo zastopal Ljubljano v bodočem parlamentu klerikalni poslanec, ki bo v opoziciji štiri leta vezal otrobe, kakor so jih vezali tigri v prejšnji opoziciji, ne da bi kaj koristii tistim, ki so ga volili. To mora slednjič spametovati tudi one zaslepljene In zagrizene odpadnike, ki so to pot zakrivili sramoto in nesrečo slovenske prestolice. • — Vse ljubljansko trgovstvo žigosa izdajalsko postopanje g. Jelačina. V soboto zvečer se je vršil v veliki dvo* rani »Kazine« sestanek ljubljanskega trgovstva, katerega so se med drugimi udeležili tudi predsednik Trgovske in obrtniške zbornice Ivan Knez, načel* nik Zvezo trgovskih gremijev Ivan J e» Tačin in načelnik ljubljanskega gre* mija Fran S t u p i c a, predsednik trgov* skega društva »Merkur« dr. Fran \V i n* d i s c h e r in vse ljubljansko trgovstvo T velikem številu. Sestanek se je imel prvotno vršiti v gremijalnil prostorih, kar pa je g. Jelačin na lastno pest pre» povedal. Sestanek je otvoril g. Ivan Mohorič, ki je v kratkem poročal o razvoju vprašanja njegove kandidature na listi Narodnega bloka. Za njim je besedo £. Ivan Jelačin, ki je y. februar/a. 192$. dolgem hujskajočem govoru napadal Narodni blok in hujskal proti njemu. Njegova izvajanja so izzvala burjo protestov navzočega trgovstva, ki je zahtevalo, da se mora takoj iz dvorane odstraniti. Le mirnemu nastopu sklica« telja Mohoriča se je končno posrečilo, da je mogel svoj govor končati med burnimi »2ivio«*klici za kandidata Na* rodnega bloka. Vsi nadaljni govorniki, Šterk, Medic, Kavčič in drugi so ostro in enodušno ožigosali in obsojali pošto« panje g. Jelačina kot izdajice interesov ljubljanskih gospodarskih krogov. — Nazadovanje klerikalcev v ljub* Ijanski oblasti se kaže, ako primerjamo statistične podatke skupščinskih voli* tev I. 1923. in včerajšnjih. Leta 1923. so klerikalci dobili 43.497 glasov, letos pa samo 47.939. Napredni glasovi so mo* gočno narastli; pomnožili so se okroglo za 100 %. Dr. Žerjav je pri zadnjih volitvah dobil samo 5.95/ glasov, dočim jih je pri včerajšnjih volitvah združil na svojo osebo že 10.410 glasov. Število naprednih glasov se je torej pomnožilo za okroglo 5000. Narastli so tudi gla* sovi za SKS. Pri volitvah 1. 1923. je do* bil Iv. Pucelj 6470 volilnih kroglic, včeraj pa 8712, napredoval je torej za okroglo 2000 glasov. Razen JDS in SKS so znatno nazadovale poleg klerikalcev tudi vse ostale neklcrikalne stranke. Katastrofalno nazaduje pred vsem ATa* rodno socijalistična stranka (NNS). — Leta 1923. je še imela 1259 glasov, da* nes jih ima samo še S28. S to stranko gre stalno navzdol. To je dokaz, da ni* ma nobene eksistenčne upravičenosti. Prav tako padajo tudi komunisti. Od 570S glasov leta 1923. so letos padli na 2792. Očividno so komunisti to pot de* zertirali v klerikalni tabor. Ako bi ko* munisti ne pomnožili klerikalnih vrst, bi bili klerikalci še bolj nazadovali. So* cijalni demokrati so imeli I. 1923. 1443 glasov, letos so bili razcepljeni in je vsaka izmed obeh socijalističnih frak* cij dobila 895, oziroma 715 glasov. O Prepelubu se je sodilo, da bo združil nase velike mase, a je dobil samo 4034 {dasov. Njegov nastop je končal z istim fiaskom, kakor pred leti Novačanov. — Iz železniške službe. Premeten Jt k ravnateljstvu drž. železnic v Ljun'iani uradnik pnmeiTRa ministrstva Al. Pregelj; od postaie Liubliana-glavni kjl>-dvor k ravnateljstvu v prometni oddelki: J K r a v o ; v I j; U Postojne na Rakek Karol Kavčič: v fr »-nborsko delavnico Karol Skal, doslej uslužbcn v strojnem oddelku ljubljanskega ravnateljstva; Ii komercU ialnema r duelku ljubljanskega ravnateijstvf* Ignacij Eržen, doslej v s'u'b; na pis'njl LJubliana-gl. kol : Amon T r a ni p u z, Anton S e k o 1 e c. Rok D o b o v i š e k in Fr. Š v are so premeščeni iz Maribora v Ljub Ijano; iz 1'ezn« J«? premeščen v Beltince l*i Paul; vp«.Ko}eiii so pri ravnateljstvu di-žavr.ih žc-c/i.ic v LJubljani Ferdo Soršak Franc Tet t i nek, Martin Rome, Fran*. Smole, Josip S e p I n, Anton Rebolj, Valentin O e 1 o b, Jakob 13 r a č i č, Vai»m:li M e t) č a k. Franc R t m e 1 l, Ka rol Petrovič, Li dvik J u ji in Anton B u k o v i č. — Iz državne službe. Imenovan le v ptiŠkarsk; šoli v Kranju za stalnega ulite-I j a Rudod Užnik: vpokojen je uradnik oddelka za soc. politiko v Ljubljani dr. Ani M Mavec; za šumarskega svcuiika ir šu-marskega referenta pri okr. glavarstvu \ Celju je imenovan Vinko Travni«, premeščen je iz LJubljane v Maribor inspektoi direkeije Strni Ante Ružlč; šumarski svetnik Karlo Tavčar Je premeščen od ljubljanskega šumarskega referenta k direkciji šum v LJubljani. — Pooblaščena trgovinska agentura r Budimpešti. V Budimpešti je pričela poslovati jugoslovenska trgovinska agentuia. — Naslov je: Agence Commcrciale Privi'egics du Royaume des Scrbes Croatcs et S'cve-nes — Budapest, V. Akademia utea 3 Naslov 2a brzojavke: Kovjanič-BudapcsL — Za pravoslavje- Prve tedne v postu bodo po vsi državi tudi letos pravoslavna verska predavanja. Ta akcija ima namen širiti v državi pravoslavje. — Poprave železniške proze Beograd« Zagreb. Centralna direkcija državnih železnic je prejela 370 km novih tračnic. Od tega dodelijo zagrebški direkciji I2J km, 250 kilometrov pa uporabi beograjska direkcija za popravo proge Beograd-Skoplje-Džev-dželija. — Načrt regulacije reke Lepenlca pri Kragujevcu izdelujejo v generalni direkciji vod. — Javna licitacija. Cestni okrajni odbor v Škofji Loki razpisuje na dan 28. febr. ti. javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe novega železobetonskega mostu čez Poljansko Soro pri Pušialu. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v Ur. listu. 307—n — Prolječe na našem Jadrana. M i-el »Miramare« C r i k v e n i c a. Tople i hladne morske kupke. Soba sa čelom obskrbetn od Din 90. 319/n — Homoseksualne orgije v Sarajevu. Sarajevska policija je prijela več homoseksualcev, ki so predvsem zapeljevali šolsko deco. Prijeta sta bila Ivica Franjič iz Mo-starja in neki Dušan Tanaš'č. Homoseksualci so prirejali kar cele orgije. — Razpis glasbenega natečaja. DiTav-na Sola za lezervne pešadijske in artffl**-riiske oficirje v Sarajevu razpisuje natečaj za en marš ali kolo. Nagrada za marš znaša 3.000 Dni* za kolo pa 2.000 Din. Skhibe je poslati na naslov šole najkasneje do y3. marca 1925. Nagrado prisodi poseben od-tvfft ki se sestane dne 1& marca v Saraje- vu. Podtcbni pogoji razpisa so na vpogled v pisarni Glasbene Matice. 32I./r« — Odkritje strohitega zločina v Tre-blču na Moravskem. V malem moravskem mestecu Trebič je bilo sedaj odkritih več umorov, izvršenih od leta 1919 dalje. Takrat sta Izginila Iz Trebtča neki urar In neki mizar vendar se je v splošnem smatrala, da sta odpotovala v Avstrijo. Vsled spora, ki je nastal med rodbino, udeleženo na u-moru obeh izginulih, so postale oblasti pozorne; orožniki so uvedli obširno preiskavo in odkritih je več umorov. Orožniki so najpreje ugotovili, da sta bila brata Polička, ki sta baje odpotovala v Avstrijo, napadena in umorjena od prekupčevalcev Karla Dvo^ačka in Josipa Fejta. Trupli sta zločinca zakopala v nekem mlinu. Orožniki so oba morilca prijeli In sta oba po dolgem obotavljanju priznala, da sta oba brata Polička zvabi'a v svoje stanovanje, ju tam vpijanlla in nato s sekiro ubila. Aretirana je bila tudi soproga Dvo^ačka, osumljena soudeležbe pri umoru. Tekom nsdaljnega zasliševanja sta Dvojček H Fejt priznala, da sta poleg bratov Polička umorila tudi pet poljskih Ž'dov ter neko žensko. Umor-jence sta oropala vseh predmetov ter ;lh zakopala na dvorišču za mlinom. V netek zvečer so bila trupla umorjenih Izkopana. Sedaj so orožniki aretiraM tudi Dvo^ačko-vega očeta. Med prebivalstvom v Trehiču vlada vsled odkritja strahovitega zločina ogromno razburjenje. STRAHOVIT ZLOČIN V SOMBORU. V mestecu Psmaslovec pri Somborn se je dogodil te dni strahovit zločin, kakršnega se ne spominjajo niti najstarejši meščani. Pred dvema letoma se ie vrnila Iz Amerike neka rodbina, ki je hotela v stare n kraju mirno uživati sadove svoiega mukotrpnega dela v Novem svetu. Zakonca sta imela dvoje otrok, 5 letno punčko in 3 letnega fantka. Pred dnevi se je dekletce igralo s svojim bratcem na dvorišču. Okoli poldneva je stopila mati Iz hiše, hoteč priklicati deco h kosilu. Deček se je takoj odzval, dočim o deklici ni bilo sledu. Začeli so dete iskat? In eden Izmed navzočih ie čul. da prihaja iz pokrite grezn'ce nekako hrope-nje. Odprli so greznico in vsem prisotnim se je nudil strahovit prizor. V greznTct je ležala s prerezanim vratom petletna hčerka. Potegnilo so nesrečnega otroka iz greznice in ga odnesli v hišo. Vlivali so mu v tista mleko, ki pa je udarjalo pri prerezanem vratu ven. Poklican je bil zdravnik, ki je ugotovil da gre za slučaj seksualne perverznosti Zločinec je dete oskrunil In je nato zaklal. Orožniki so takoj uvedli obzirno preiskavo In ugotovili, da se je z deklico kritičnega dne razgovarjal neki mladenič, ki se je pred kratkim vrnil od vojakov. Orožnik! so mladen;ča prreli In zvezanega odpeljali v Zagreb. Protestiral je. ker so ga zvezali ter Je Izjavil: »Ccmu me vezete, znkTal sem jo. pa konec«. Dekletce je zaklal s popolnoma topim In skrbanrm nožem. Ko so ga orožniki vprašali, kako je je mogel dete zaklati s takim nožem, je cinično odvrnil: »Dolgo sem žagal, predno sem jI prerezal vrat«. V Domaslovcu je strahoviti zločin vzbudil ogromno ogorčenje in seljaki so hoteli morilca lincati. Dete je umrlo. Sijajna zmaga! Popolno zmago in absolutno večino vseh naših gospodinj si je pridobil kandidat VAN BASTES HAKAO 3*4 It Liubltene. — Zdravstveno stanje mesta LJubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 1. do 7. februarja izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 31 oseb, 13 moških In 18 žensk (tuicev <*). Smrtni vzroki: ošpice l, davica in krup l, druge nalezljive bolezni 2, jetika na sopiiih 4, druge oblike jetike 3, rak in dr. *le novotvorbe 1. bolezen na srcu 2. druge bolezni na sopih'h I, vnetje ledvic 1, smrt vsled nezgode 1. druge bolezni 14. Med tem časom se je rodilo 27 otrok, 10 dečkov In 17 deklic (l mrtvorojena). Naznanjene nalezljive bolezni: skup. tiioz. bolezni t, škrlatinka 1. ošpice 28. — Umrla Je v LJubljani dne 8. svečana zvečer vdova gospa Ana šare roj. Matevže, posestnica v Trnovem. Pokoj niča, rodom iz starotrnovske družine Matevže, Je bila vzorna mati in gospodinja, živeča k svoji družini In gospodarstvu. Bila Je tašča g. okraj, glavarja dr. Frcna Spiller-Muysa. Z njo Je legla v grob zopet ena onih tihih In dobrosrčnih na?ih žena, ki sc» dajale naši s'ari Ljubljani nje mirni značaj in obiležje. Težko prizadeti rodbini naše Iskreno sožalje. N. v m. p.! — Orientalska noč! Veliko pustno rn-škerado priredi Mestna Orjuna LJubljana na pustni torek dne 24 februarja v vseh prostorih arene Narodnega doma. Svira orkester Sokola !. Preskrbljeno le « di«nro ceno Jestvino In pijačo. Dostojne maske % poljubnem stilu so dobrodošle, za najlepšo masko Je razpisana nagrada. Prlčetek ob 20. zvečer. Vstopnina 10 Din za osebo. Vabljeno le vte članstvo in prijatelji pokreta. 3J0'u Iz Celja. —c Volilni dan v Celin In okolici je potekel popolnoma mirno brez vsakih Incidentov. Mesto je bilo prepredeno a Volilnimi letaki raznih strank, drugače pa Je kazalo popolnomo normalno lice. —e Precejšen sneg je zapadel Do zadnjih skoro pomladanskih dneh v noči od sobote na nedeljo po naših krajih. To je v letošnji zimi prvi večji sneg. —c Mestno gledališče. Danes v torek ob 20. se v našem gledališču vprUoii vc- selolgra »Španska maha«, ki te morala minuli petek vsled smrti Člana Dramatičnega društva g. Stdlačka fzostatl. —c Smrtna kosa. V javni bolnici je umrl 19 letni trgovski sotrudnlk tvrdke Miloš Fsenlčnlk g. Josip O r u b e c N. v m. p.! I Louro Humer | Po dolgi mukepolnl bolezni |e dne T. februarja t I. ob I. kjutrai na Jesenicah umrl Idealni borec, ustanovitelj In prvi starosta Jeseniškega Sokola ter sedanji predsednik Orjune na Jesenicah g. Lovro ti u-m e r st. Delo pokojnega Humra na narodnem polju Je znano ne le na Jesenicah, temveč po vsi Gorenjski in tudi dalje Sirom Slovenije. Bil je mož značajen in v svojih načelih neizprosen. Prišedši leta 1904 kot obč. t2jnik na Jesenice. Je uvedel v občini slovenski uradni Jezik In ustanovil v takratni, za slovenstvo tako težki dobi »Sokola«, ki mu je bil dolga leta delaven, požrtvovalen in marljiv starosta. Dalje Js organiziral narodno-napredno stranko, ki se Je kasneje razvila v jugoslovensko demokratsko. Za njo Je delal do svoje prezgodne smrti. Zbiral Je okrog sebe zavedne može In mladeniče in iim vcepljal nacijonalno misel. Iz njih Je vzgojil krepko Četo zavednih borcev za jugoslovensko stvar. Vsi ti so danes stebri državne misli na Jesenicah. Njegovo narodno delo na Jesenicah Je rodilo obilen sad. V predvojni dobi so bili Jeseničani brez vsake narodne zavesti, brez smisla za napredek, vrjeni raznih komand le od tujcev. Pokojnik jih Je dvignil Iz letargije in jim vcepil narodno zavest in narodni ponos. Že pred vojno se Je navduševal za slovansko idejo in veroval, da Je rešitev za Slovence samo v ujcdinjenlu s Srbi in Mrvo ti. Zato je bil navdušen pobornik jugoslo-venske misli. Njegove srčne nade so se Izpolnile leta 1918. Z vso vnemo se Je lo:Il dela na mlado državo In je posvetil temu delu vse svoje sile. Sredi tega dela je omagal. Svojo rodbino Je vzgojil v krepkem narodnem duhu. za nJim žaluje neutolažljiva soproga, dva sinova, dve hčerki ter njegovi številni sobojevniki nekdanjih težkih narodnih borcev. Vrlemu somišljeniku, navdušenemu lu-goslovemi In borcu za narodne In napredne ideje trajen spomin, njegovi težko prizadeti rodbini iskreno sožalje. Z rabo rM EOS AN"-kreme se frpežnost cbufve znatno poveča Šele za izbiro stanu. Mesto London Je pred letom dni ustanovilo gotovo število Šol, katerih edini namen je preiskovati sposobnost in nagnjenost mladine in jim dovoliti orientacijo proti stanu, ki odgovarja sposobnostim do-tičnegn učenca. V te Šole pohajajo učenci, ki so končali ljudsko solo kjer so že o vsakem posameznem sestavili matični list, v katerem so vpisane njegove sposobnosti. V teh šolrh se vrši pouk predvsem potom knj?g. Učenci se učijo raznih stvari iz knjig in si potem med seboj v skupinah predavajo o preštudirani snovi. Profesorji vodijo, opnzujejo, Iznrasrjcqo učence in se posvetujejo s starSi. Če se pokaže pri učen-ct» posebna sposobnost za Industrijo ali eksaktno znanost, jih pošljejo zaČ?sno proučevat k?ko tovarno vM laboratorij. SnloŠ-.»i pouk vsebuje tudi študij raznih Jezikov. Prscbno pazljivost pa posvečajo dijakom, ki kažejo zanimanje za kolonije. V teh šolah se goj'Jo vsi športi: Šolski zdravniki Javljajo v posebnih poročilih o zdravstvenem stanju učencev In zvezi tega s^nia z bodočo izbero stanu. Na ta način se da Izkoristiti maksimum naravnega nadarjenja. Industrijska In trgovska podjetja kako? tudi kolonijnlni uradi so mnenja, da bodo dobili iz teh šol najboljše sotrudnike. Kazni v teh šolah ne obstojajo. Dijaki se smejo sicer izključiti, toda to se dogaja le silno redko, kajti starši in učenci so se le po resnem preudarku odločili za obisk te ziredne šole. 0 Vranolovem bredovju. Napovedana je bHa konferenca za poravnavo sporov med Francijo in sovjetska Rusijo, ali diference so še tako velike, da ni misliti na takoišnji sporazum In zato poteče gotovo še mnoso ča^a, predno se doseže. Posebno stopa v sporih v ospredje problem Vranglovega bredovja. Tu so V igri delikatna vprašanja mednarodne politike, ki se ilvo dotikajo francoske bodočnosti. Vranglovo brodovje se nahaja sedaj v Blserti v Tunlsu. K brodovni skupini so spadale- Križarki »General Aleksejcvc In »General Korni'ov«, prvi s 23.000 tonami, drugi s 6675 tonami, prvi Iz leta 1914. drugi iz leta 19:2; pomožna krlžarka »Almas*, 3300 ton. potem 7 rušilcev, trije mali torpedu! čolni, štiri podmornikl, dve topovski ladji. 9 drugih malih enot. brod »Kronstadtt je bil predelan in kot »Vulcaln« prideljen francoskemu sredozemskemu brodovju. Ali je Vranglovo brodovje mnogo vredno? Mnenja so različna. Sovjetska vlada zahteva povrnitev vseh tek ladij, ki počivajo v tunlškem pristanišču. Dovoljeno je bilo rusk* mornariški komisiji, da si je ogledala ladje v Blserti. Ko je to storita, jI je bil predložen račun francoske vlade za vzdrževanje brodovja in moštva v Biseru tekom 5 let. Rusi seveda računa niso plačali In brodovje stoji dalje ob tuniški obali. Prancosk; mornarji pravijo, da so vse ladje slabe, da bi bito treba velikanskih poprav, predno hi se mogle odpeljati, vse Je v takem stanju, da stori Rusija najboljše, ako proda vse skupaj v Blserti za staro železo. Romunski poslanik v Bernu v Švici je izjavil k vprašanju interniranega Vranzlo-vega brodovja novinarjem nastopno: \ pra» sanje brodovja, ležečega v Pi-ertf, zadeva v največji meri vse sosedne države Rusi.e. Finska, Poljska, Turčija, Cstlandska, Lv-tandska, Bolgarija In Rorrunl'a so Izrazile svojo vznemirjenost. Vse sosedne držnv* imajo le slabo brodovje a'l celo n'č, ruska črnnmorska mornarica bi imela ?. Vrmsla-vlml ladjami !25.obd ton (Turčrja fih Ima samo 4ö.noo). Tako bi dosegla RUStfa v Črnem morju vznerrirjn;očo nadmoč. Kdor pozna politiko sovjetske vlade Hapfartl sosedom, lahko razume njihovo vznemirjanje. Gotovo je, da se bo stvar glede Vra-u glovih ladij vlekla Se na dolzo. predno bo reSena tako, kakor si želi Franc:!a. ki bo pa imela sigurno radi tesa še vc'ik boj s sovjetsko vlado, ki je v svojih pogajanjih trda in vstrajna. Gledč vprašatija Vranglovega brodovla. Je bila popra.^ana tudi na^a vlada, kako stališče zavzema napram njemu. Izrekla se je za neutralnost in se ne bo vtikala v to zadevo. Turistlka in šport. — Jnnak Dundce. PoročaM smo, kako je glasoviti ameriški boksar Johnny D o-dee pred nastopom proti Fred Bretonnela pobegnil iz Pariza. O tem so listi mnogo poročali In na račun ubeglega boksarja so padale pikre opazke. Tudi sedaj prihajajo na dan zanimiva odkrit a Dunciee In njegov manac:er, ki sta prišla v Evropo, sta tu razvila pravcato amerikansko reklamo; rred drug'm so listi poročali, da je b:l thmdee tudi Josip Filipčič radi ubo.:a In Alojzij In ni;u. Vse to se je sedaj izkazalo kot navaden bluff. — Prlčetek prven^tvcnri tekem rta Dunalu. V nedeljo sj pričnejo na Dunaju prvenstvene tekme In sicer se vrši tekma med Sportklubom In Vienno, v drugem razredu: W. Sportfreunde - Vorwärts ion«,, prijateljske tekme: Amateure - XV. A. C, Rapid - International. Slovan - Neubau. Slmmcring - Hertha, Makoah - Bewegungsspielen — Drobne športne vesti. Popovich, znani fack Amatcurjcv, je Izstopil Iz kluba tei se prijavil za VV. A. C. — Sfapl. desna spojka praske Slavij e. Je v preteklem letu sam z^bil 70 goalov. — OHmpijrda v letu 1932. se bo glasom poročila lista »Nicuwc Rottcrdamsjhe Cou-rant« vršila verjetno v Ncwyorku in ne v Los Angelos, kakor je bilo prvotno dulo-čeno. Šolstvo. — V pretečenem fefn so dorovrf za zgrrdbo Snkolskega doma v Spnd-ril §15kl; po br. Pleničerln sledeči gg. In tvrelke: po 150 Din: Kreditni zavod, Kolirska tovarna in Josio Reich: po I no Pin: Fran Bonoč, Ivan Jelnčin, dr. A. Pavlin, Peter Stcrlc, doktor Viktor M urnik, ravnntelj Lenč k. Ivan Ncpomnk Adamič, Rormnn, doktor PiccolI, Marija tlrb^s In T. Hrvatska Ste-dionlca; po 50 Din: Rud. Oajcr, Jože Mast-njak, Anton Rojina, Neimenovan, Hipotekam banka In zobni a t it j e Radovan; no 31 Pln: dva Neimenovana in po 10 p;n: čeme. — Po bratu Cvetkotu: po 100 Din: R. Oroszv, tov. pohištva J. J. Naglas, VoJ-novič & Ko., Neimenovan. £*eric Peter In Mirko, Ado'f Loran*, Ludvik Dckleva: po 30 Din: A. Zimec, Neimenovan; po 2T D'n: Zokotnik, A^ilena Pirjcvcc, Lah, Anton Prc-sker: po 10 Din: 2 neimenovana; Petrič, Birttč, Sattler; po 15 Din: Kahne; po 5 Din: I.cop. Burja. Vučnfk, Sr-gmeister Milka, Pavlin Peter, Neimenovan in T. Novo'ny. — Po bratu Pušariu: po 100 Din: Osrcdkar in Leben; po 50 Din: Bernik, S epic in Hnb-Jnn; po 40 Din: Frnnjo Cirtmn; po 30 Din: Ivanka Štrukelj, Francka H stnik: po 21 Din: Kmetic Ivanka; po 2^ Din: Neimenovan, Ivan Rojina, Manca P t^čnik, H^rc-mansky, R. Velušček, Dcu Julil; po 10 Din. Ahlin, Habiht, C. Petrove, J. 7a rar. I i;ko-vič In Seidl. — Skupina neimenovanih .115 dinarjev. — Iskrena h val al 316-n Po svetu. — Zračni promet med Evropo in Južno Ameriko. Po poročilu iz Švice pripravljajo mednarodni finančni krogi ustanovitev posebne družbe, ki naj uvede zračni promet med Evropo in Južno Ameriko In sicer na popolnoma zasebni in poslovni podlagi brez kakoršnekoli državne \ omoči. Nova zračna zveza naj bi vezala Lissabon na Portugalskem z Buenos A"resom. Družba bo skrbela samo za komercijelna vprašanja in se ne bo spuščala v politične in vojaško kombinac'«e. Za razdaljo Lissabon-Buenos Aires rabijo običajni parniki 21 dni. Isto progo bi letala preletela v 7 dneh. Promet z letali se bo vršil v etapah, na katerih bodo Izmenjali letala in letalce. Cc uvedejo še ponočni promet skrajšajo celo progo za nadaljnih 3 dni. Promet naj služi v prvi vrsti pošti. Za vsakih 20 gr hočejo uvesti posebni dodatek približno 2 švicarskih frankov. Znesek ni velik, ker znaša pristojbina za brzojavko iz Švice v Južno Ameriko za vsako besedo po 1.75 do 3.5J frankov. Danes prevaža poŠto v Južno Ameriko mesečno 54 poštnih parnikov. Dnevno odda v vsaki smeri, tja in nazaj, po 10 ton poštne prtljage. Družba je izračunala, da bi zračni promet mogel prevzeti 15% te pošte, torej 1.5 tone na dan v vsaki smeri. Francoski zračni promet, ki veže Toulouse s Capav-lanco na pr. prenaša dnevno 2$re celokupne pošte. Proga med Fvropo In Juž^o Ameriko znaša 10.000 km. Pot vodi Iz Lissabons preko Dakarja in Natala v Buenos A'res. Na morski progi Dakar-Natal bi se ta poŠt« prevažala s hitrimi motornimi Čolni. Zračna proga se razdeli v 15 odsekov po približno 500 km. Inscrirajte v „Slov. Narodu"! »SLOVENSKI NÄküUi one ra iw>rnarja tsza. Gospodarstvo. Domača industrija in porast dinarja. Naše gospodarske krog« zadnje ^ase vedno bolj zanimajo posledice na-flega porasta dinarja, Vpliv te valutne perturbacije se pozna na vseh poljih «ospodarskega življenja in 2ato ni čud-10, če se oglašajo strokovnjaki, ki sva-ce državo pred nevarnostjo, da nam prenaglo skakanje dinarja ne prinese več škode, nego koristi. Ta nevarnost le sicer začasno odstranjena, ker se je dinar ustavil med 8.30-&54 vendar pa ni izključeno, da začne ponovno napredovati, zlasti če v notranjem Siv-r njn države ne pride do večjih sprememb, ki bi omajale v finančnem svetu Inozemstva zaupanje v bodočnost Jugoslavije. V »Jugoslovenskem Lloydu« je izšel zanimiv članek o carinski zaščiti in |K>rastu dinarja. Avtor veli med drugim: »Za vse gospodarske funkcije je danes najvažnejše vprašanje vrednost domače valute. Od izpreinembe njene vrednosti je odvisno, da-li bodo mogli domači izdelki konkurirati na inozemskih trgih. Ali spremembe v vrednosti dinarja lahko vplivajo tudi na našo uvozno trgovino. Cim bolj dinar raste, tem bolj se lahko inozemsko blago v našem denarju poceni m pride navzlic zaščitni carini na naša domača tržišča. Inozemska konkurenca lahko po vsakem skoku dinarja prodaja svoje blago pri nas ceneje, dočlm domača podjetja ne morejo znižati cen, ker se produkcijski stroški niso znižali. Razlog, da so inozemski izdelki pri nas čedalje cenejši, je v porastu dinaria. Ce torej naša industrija ne more VTtubovati tuji konkurenci, ker dinar raste, d oči m v državi nima večje kupne moči, ne smejte posledice tega porasta zadeti samo Industrijo. Naša gospodarska politika bl morala stremiti za tem, da doseže s porastom dinarja tudi ojačanlc nie-gove kupne moči. Ker pa teg* ne doseže, je treba preprečiti, da bi služit porast dinarja inozemstvu kot sredstvo, a katerim škoduje naši domaČi delavnosti. Ta cilj pa lahko dosežemo samo z zvišanjem zaščitne carine. Nedvomno je povečanje carinske zaščite neobhodno potrebno za domačo industrijo sploh, za nekatere njen* panoge Je pa to lahko vprašanje itadalineta obstanka. Iz tega sledi, da mora bi 11 carinsak zaščita stvarna, t. J. tako visoka, da lahko domače podjetje vedno konkurira tujim izdelkom. Bil bl torej skrajni čas, da vzame ministrstvo trgovine In industrije ir.l-cijatlvo v svoje roke. Pred vsem bi bilo treba ugotoviti, kje tiči ovira, da se načrt splošne carinske ta nie ne izvede in uveljavi. Dobro bi bito tu Ji ponovno konzultirati gospodarske korpo-racije. Ni pa treba zvišati vseh carinskih postavk, temveč napraviti razliko med fiskalnimi in ekonomskimi ca linami. Pri slednjih bi lahko napravili razliko med postavkami, ki ščitijo ono industrijo, Čije izdelki lahko zadovolje vso domačo potrebo in onimi postavkami, ki morajo šele omogočiti ustanovitev ali razvoj nove industrije .. Porast dinarja nI mogel v državi privesti do cenejšega življenja In znižanja produkcijskih stroškov. Tuje blago se ceni, dočlm se domače ne moro. Zaščitne carine izgublHo čedalje bolj svoj učinek, tako da so Inozemski konkurenci odprti domači trgi Zato Ja treba popolnoma zaščititi one grane gospodarstva, ki krijejo vso ali večino domače potrebe. To povečano zaščito Is treba uvesti čim prej In mora ostati v veljavi dotlej, dokler knpna moč dinarja ne bo v skladu z njegovo vrednostjo na borzl.c Stanje Narodne banke. dne 31. januarja 1924. Razlika ▼ pri* meri s stanjem aktiva: dne 22. Jan. 464.4 Din H- $.* 1,399,4 » — 1Z6 Kovinska podlaga posojila račun za odkupnino kronskih novčanic 1.15*r*.3 »> r*£un za*aj*ae ramen j a ve 367.9 p državni dolgovi Z°66r3 » vrednost državnih do» men. zastavljenih za Man Je novčanic 2.13*,7 * raznih računov 551.7 » — 7,4 Skupaj . . PASIVA : Od glavnice izplačano rezervni fond novca niče v obtoka državni račun začasne razmen lave dVfavne terjatve ravne obveznosti državne terjatve za za# Stavljene domene 9,074,3 Din 25.5 Din 53 * 5.794,6 » — 30,0 3679 1.903.» 6763 + 1.9 16,5 ■ÜJo za kupovanje zlata 63,7 + 0,2 *0fUD*» V kovinski podlagi aa statu za en dinar, angleški funt za 25 Dkv dolar za 5 Din, lira mm dinar, švicarski m francoski frank za dinar* dinar v kovanem srebru za dinar itd. Obrestna mera po eksontu meuk za vse bančne dolžnike 6 % letno. Obrestna mera za posojila na zaloge $% letno. • • —Z Not anšaškl mest Člani Italijansko jugoslovenske razmejitvene komisije so imeli pred kratkim redno sejo na Reki. Na tej seji se je razpravljalo tudi o graditvi novega mostu med Sušakcm in Reko. Do sklepa ni prišlo, ker so bili na dnevnem redu drugi problemi. Vendar pa je gotovo, da zgradi Italija ta most, ki bo Iz armiranega betona. —g Dunaj kot svobodno pristanišče. V avstrijskem trgovinskem ministrstvu pripravljajo ie več tednov s vso vnemo načrt, po katerem bi se zgradilo na Donavi veliko svobodno pristanišče, od nos no da se izkoristi vodna sila za električni pogon. Za osnovo pri pogajanjih služijo 4 načrti, ki jih je izdelal posebni odbor. Ta odbor je Že dobil predkonccslje za graditev pristanišča. Po enem načrtu bi bilo pristanišče v Friedenau, po drugem v Albermi, po tretjem pa pri Simmeringu. —g Splošni gospodarski kongres. Na lanskem kongresu zastopnikov trgovskih in obrtniških zbornic v Beogradu Je bilo sklenjeno sklicati prihodnji kongres spomladi leta 1925 v Sarajevu. Sarajevska trgovska in obrtniška zbornica Je odgovorila nekaterim zbornicam na vprašanja, krkšen bo ta kongres, da bo to splošni gospodarski kongres za vso državo. Poslovni odbor Je na zadnji seji fe določil dnevni red. Na dnevnem redu bodo vsi najvažnejši gospodarski problemi, kakor vprašanje prisilne poravnave in dr. —g Naš promet v lanskem leta se Je v marsičem zboljšal, zlasti glede novih železniških prog In poprave odnosno dograditve starih. Tako Je bil otvorjen promet na 6S km dolgi prog! Topčlder-Ma'a Krsna, s katero je dobil Beograd drugo železniško zvezo s Srbijo in prvo s Požarevcem. Jemal le bila otvorjena proga Vclcs-Stlp. dolga 53 km. Dalje proga Ormož-Murska Sobota Proga preko Tise, ki bo neposredno vezala Banat z Bačko in Sremom, Je Že dograjena, pa ne more bit! otvorjena, ker most čez Tiso vsled pomanjkanja reparactjskih po £11-jatev Iz Nemčije niso mogli pravočasno dograditi. Lani so pričeti gradil nadaljevanje naše prve jadranske proge Prahove-Donji Dunav-Niš-Merdare-Jadransko morje, ki se od Niša odcepi od gin v ne proge NiS-Vrnnje pri Boljcvcu in vodi v Prokup. I je. V kratkem ho dograjena tudi 67 km dolga proga Gračac-Knirt, s katero bodo naša pristanišča Sibenlk in Split spojena prek« Ogulina z vsem omrežjem normalno-tlrnih železnic. Slednjič omenimo fe progo Uži_ ce-Vardište. dolgo 48 km, ki Je bila otvorjena te dni. —g Znilanlc prehodnih taks skozi Sueški preliv. Univerzalno pomorsko društvo Sueškega preliva v Parizu Je sklenilo, da se s I. aprilom zniža taksa za prehod skozi preliv za 0.25 frankov, tako da se plačuje od tega dne dalje za tovorne ladje 7.25 frankov, za ladje vzete v zakup (na vire* sur lest) pa 4.75 fr. od tone. —g Mednarodia parlamentarna trgovinska konferenca. Na zadnji konferenci \ Bruslju je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca dne 16.. t7. In 18. aprfa 1935 v Rimu z nastopnim dnevnim redom: draginja (poroča francoski odbor\ 2.) mednarodni poljedelski kredit (madžarski odbor), 3) mednarodno posojilo za stabilizacijo valute (angleški odbor). 4.) medn-rod. m* železniški sporazum (Italijanski odbor). 5.) organfzaciie arbitraže med lastniki In delavci (belgijski odbor). 6.) ustanovi'ev trgovinskih komisij kot kreditnega elementa (avstrijski odbor). 7.) klavzula držpve z največjim pooblastilom (bolgarski odbor). 8.) manifestacija zakonodaje o dclnisVh družbah (romunski odbor), 9.) mednarodna konvencija o trgovinski avijatiki (ita'ijanski odbor) in W.) unifikacija trgovinskih atributov konzulov (peruvajskl odbor). Konferenco tvori 40 parlamentarcev z okroglo 300 narodnih poslancev. Na programu konference Je tudi poset in ogled razstav v Turinu In Milanu .Izlet v Neapolj In Pim-pcio In Ostlje. Konferenco otvorl min. predsednik Mussolini. —C žalostna statistik a n-Sega voznega parka. Na normalno-*Irhni železnicah imamo) 1920 lokomotiv. Od teh le 116 v prometu, 76T) pa Je pokvarjenih to pomeni, da je 40 •/• lokomotiv izven prometa. Potniških vagonov Imamo 2S30, od teh pokvarjenih 1140 (45 •/■>. Skupno število tovornih vpgonov znaša 32 210: od teh je P.700 ali 36 S izven prometa. Ce računamo dohodke enega vagona dnevno na 200 Din, znaRa škoda, ki jo ima država od teh pokvarj nih vagnov. dnevno 2,310.000 ali mesečno okroglo 70,000.000 Din. Te itevfke so pač najboljši dokaz, da je stanje našega prometa zelo žalostno. —g Nemška trgovinska bilanca pasivna. Bilanca nemške zunanje trgovine v lanskem letu izkazuje 2,7 miijard pasrve, — Uvoz je prekoračil Izvoz za solidno svoto 2.7 milijarde. Do tega je prišlo radi večjega uvoza ffvfl lo raznih industrijskih izdelkov. —g Kanja zopet zvišam carinski ažlj. Carinski ažij v Italiji je zvišal že za ta teden na 370, tako da te mora plačevati aa 100 lir 470 papirnatih lir (napram 464 prejšnji teden). —g Žito so fe v Ameriki počesalo. Po poročilih iz Newyorka In Chicage kažejo cene ječmena In pšenice se vedno tendenco navzdol. Padanje žitnih cen le večinoma posledica dejstva, da je špekulacija že nasitila svoj pohlep po zaslužku in da Nemčija in Rutiia zadnja dni na uvalaU več te- To in ono. i Jr Peter Vefiki in njegove reforme. .v- Znameniti ruski ^aovm-t.- ^roi A. K iicvett f je nspisaJ zs praško sgenturo »Zcntcrpress« članek, ▼ katerem izvaja: »Pojav Petra Velikega je v vsakem oziru izredna manifestacija človeškega genija. Pe« ter je bfl v-lfk po zunanjosti in po duševnih sposobnost .o. Bil je ogromne postave in njegova glava je segala visoko nad vse dru« ge. kjerkoli ae je pojavil. Delni je tako ve* like korake, da so morali spremljevalci teči zs njim. Njegova fizična moč je V;Tn na« ravnost abnormalna. Prelomiti srebrni kroŽ« nilc ali presekati s sabljo v zratVu Vos sikni, m ti je bita tahVota. V nicm so bile vkore« nlnjene nebrzdane strssti in nepremagljiva volja as delo. Njegova d jsb je bila stična močno napetemu loku, s katerega so letele puščice, ki so sigurno zadele svoi cilj. Ra« zum Petra Velikega Je deloval naglo in pre« cizno. njegova volja pa je spreminjala skle« pc razuma takoj v delo. V vsako idejo, v vsaVo svoje dejanje je polagal kipečo strast ne glede na to. dadl je šlo r.n važne državne posle ali pa za slučajno vsakdanjo opravilo. O njem lahko rečemo, da vse življenje ni poznal malenkosti. 7.mr\\ je bilo vse va?ro in vse ie hipoma do skra inostl napenjalo ni^govc diševne sile. V njegovih očeh je bilo vseeno otesati klado ali pa sestaviti raVon, ki je spravit celo panogo javnega Življenja v novo smer. Znafitn« poteza v njegovem znaxaju je bila poglohitev z vso d'iSo v d?!o. ki mu je prišlo slučainn pod roke. Njegovi sodobniki pišejo o njem. da mu je bilo vsako delo. ki mu je prišlo slu* čajno pod roke. Njegovi sodobniki pišejo o njem. da mu je hilo vsa'to delo. ki jo ie opravljal ob gotovem Časti, n.«iva*nej*a stvar na svetu. V presojanje varnih drla*« nih poslov se je Cesto z vso vnemo lotil nover»* prnHcma In nobena stvar ni mogla odv-nlti njegove poromostl od te nove sm<*» H. c\m ps je naclo In nrec!rno rešil tn ali oni problem, se je lotil miz4r.'va in od tega trenotks mu je bilo mizarsko delo najdražje na svetu. O življenju je sodil Peter Velik f krn« krerno, s stališča ncposr^dnru.i praktičnega uživanja in potrebe. Vsaki malenkosti ie znal posvetiti vse svoje bogate duševne frile in ogromno napetost volje. Ni moj, ti trpeti zapreke med svojo osebo in stvarmi ki so ga trcnntno zanimale, ker je Čutil nujno po* trebo, da je bil povsod neoos»cdno sam. Ko je sklenil, da mora dobiti Rtiko sekiro. To negiranje in zasmehovmie sto« letnih tradicij pa ni bil > pri njem vrtoglava samovoljnost, nego re/ulttt pametne po* trebe. In to so dobro čutili In upoštevali tudi vsi oni krogi, ki so se zbirali okrog ve* likega ruskega reformatorja V njegovi duSl %o vladale burne strasti. S Svojimi sovražniki jo zral l iti neueniljen in često do podivjanost krut. Zato ra te je znal v trenotkih veselja razmahniti do skrajnih meja svojega burnega in bujnega duha. Veselil se je česo cele noči. vino je teklo v potokih in radost je odmevala d«icč naokrog. Njegove * »bi ve niso poznale no» bene meje. Znal jih je organizirati v duhu drznih parodij na cerkvene običaje* alt to ga ni oviralo, da bi nc bil obenem pobožen in da bl ae ne udeleževal cerkvenih obre* dov, ker je sam čest*> na koru pel a prijet« nim basom apostolske evangelije. Njegova krutost, ki je včasih prikipela do fverstva* je bila uravnotežena z velikimi moralnimi vrlinami. Glavni elementi njegove moralne veličine so bili požrtvovalnost napram doli* Smaragdni prstan barunise H. uy->4_u u.^nvi j~ zanj prava mo» ralna strast. To je bila njegova glavna ka« rakteristika, v kateri so se združili vsf mo« menti njegovega duševnega življenja. Ko je pred bitko pri Poltavi napisal v povelju bc» sede: » Vedite, da Petru ni žal življenja, samo da živi Rusija«, tedaj niso bile to fraze, kakor pri Napoleonu, nego iskrena izpo* ved njegove duše. V interesu države je Pc* ter često dovolil, da je izbruhnila tudi nje* gova krutost, kakor se je zgodilo takrat, ko je ubil lastnegn sina, ki ni odobril očetove reforme. Ali v g'nbini svoje duše je bil do* stopen za velikodušna čustva, ki so navzlic njegovim napakam In moralnim nedostat« kom zelo vplivala na ljudska srca. Njegova duševna slika je istočasno svetla in temna, svetle in temne poteze se zlivajo v harmonično celoto in tvoriio edinstveno manife* stacijo cg-omne duševne sile, posvečene zgolj državnemu blagostanju. Časi zgodo* vinske teorije in družabni ideali sc lahko menjajo, ali Petrova osebnost ostane vedno nedotaknjena in ohrani svoj vpliv na pozno potomstvo. Pili so časi, ko so mnogi videli v Pe* trovih reformah nekak nepričakovani revo* lucijonarni preokret. ki je nenadoma prevrnil vse temelje družabnega življenja v Rusiji. Dolgo je prevladovalo nazidanje, da jc bila Ri-sija do Petra Velikega ločcncca od osta* lega sveta z nekakim kitajskim zidom ter da je vse njeno življenje temeljilo na pradav« nih tradicijah. ICo pa se le pojavil Peter, se je hipoma vse preokrentlo in v trenotku ni ostalo od prejšnjega družabnega reda ne duha ne duha. Po teh nazorih so predstav« ljnle Petrove reforme pravi prelom z zgo« dovinskim razvojem in so odorle med staro in novo R*sito globoko brezdno. Toda vto* dovfnska kriMka jc ▼ drvgi polovici devet* najstvega atolrtia popolnoma ovrgta to sta* ro naziranje Danea je dokumentarično do* Varano, da Petrove reforme niso bile pre* lom z neravnim procesom evolucije, nego samo impozantna kulminaeifa sprememh, ki so se polagoma pripravljale tn prodirale skozi vse 17. stoletje. Doba carja Mihaila, Alekseis In Fiodors jc bila neposredni uvod v Petrove reforme. 2e v 18. stoletju vidimo v Rusiji oprezne poizkrse organizirati vojsko, administracijo in finančni sistem po vzorcu zapadne Evrope. Ruski državniki so hoteli s tem doboievati stoletni boj za utrdi* ter Rusije kot vHcsile. V 15.. 16. in 17. sto* letju je morala Rusifa odMiatl napade Ta* ta rov, Li*vinov. Švedov In Poljakov ter bra« niti svojo neodvisnost. Ta boj je bil tem težji, čim boli so se sovražne države tehnično in administrativno izpopolnjevale. f!e se jc hotela Rusija Še dalje z uspehom bra» niti. je morala torej prevzeti od sosednih d-žav nüJiovo državno kulturo. V tem srni* si i so delali ruski državniki v drugi polovici 17. stoletja prve poskuse glede reforme. Pc* ter je od svojih prednikov samo prevzel to važno nalogo. Zato ne more biti niti govora o kakem nena-avnem prelomu z razvojem življenjskih rmTmcr. niti o kakem posebnem Petrovem programu, s katerim bi se bil on ločil od svojih prednikov. Peter je ležal še v zibelki, ko so reforme že trkale na vrata ruskega javnega življenja. Ta orzanična kontinuiteta Petrgovcga reform, dc'a s prejšnjo zgodovino nlkrkoi i;e zmnnia, nego ceTo poveča njegove zaslu-pe. To Je samo dekaz. da Je šel Peter Ve liki v svojih reformah z duhom realnih potreb tnkra*re luske drŽave. Pred n?im so se sicer delali poedini, več ali manj slučaj- J nI reformatorski poskusi, toda šele Peter je Izdclsl s?s r.rr. ki se le razširil na vse panoge državnega življenja. Z njegovim nastopom Je 1 f o konec opreznosti In onah ji-vosti, ker Je krenil Peter v smeri reformacije odloČT.o preko vseh zaprek In tež!Cyc-vladanja Jc bilo za državno služba z malimi Izjemami merodajno plemstvo In odlično mesto, kf so Je zavzemali roditelji antičnega, kdor je hotel dobiti državno službo. Peter je definitrvno postavil osebne zasluge in nadarjenost nad te zastarele predsodke. Ze koncem 17. stoletja so skušali pc-edincl zgraditi tovarne in Industrijska podjetja ,toda Šele Peter je razvil v tej smeri svoje energično delo in ustanovil rusko industrijo. On torej ni ničesar uničil, nego Jt samo nadaljeval In dovršil delo svojih pred* nikov. Energija, s katero je pomaknil naprej naravni razvoj življenja v Rusiji. Je bila tako ogromna, da ga po pravici smatra* mo za mejnik, kjer se začenja dobi ruske zgodovine, fz kotla Petrovih reform |e iz-Sla Rusija kot velesila, kateri so se odprla Uroka polia aa razvoj Ia aupredak. Lgvto Humer. V hlsl baronice H. ra Dunaj«, znane vsled svoje lepote, elegance ln duhovitosti, je vladalo pred približno 14 dnevi nenavadno razburjenje. Pri toaleti :e baronica nenadoma v svoje presenečenje, opazila da ji je iz nakita izginil ve'..k smaragd neprecenljive vrednosti. Prestrašeni! baronica >e preiskala ves svoj budoar. toda zarrar.. Nato je poklicala svojega moža. s katerim sta preiskala vse stanovanje, vse orr.^.-e, posodo, predale itd. Uspeh te preiskave je bil negativen, nakar so bili zaslišani po vrsti hišni uslužbenci. Tudi zas:;>anje služkinje ter sobarice, kakor preiskava n >h prtljage« je ostala brezuspešna. Dragoceni prstan L izginil brez sledu Baronica H. je zac"e. o ovadila policiji, ki je jela nadzorovati nekega mladega moža, uslužbenesa pri baronu. Več dni so kriminalni orcani nadzorovali mladeniča, vendar brez uspeha. V teni ,e bila na vse zastavljalnice, trgovec z dragulji in prekupčevalce izdana ekr Sntca, v kateri je bila objavljena tatvina. Navede je bil tudi točen Pv>p:s dragulja. Navzlic ten o, da je policija uvedla zelo obširno akcijo, so ostala vsa polzvedovanfa brezuspešna. Zato se Je baronica po preteku osmih dni odločila, da sama prične s poizvedovanjem. Sla je od zastavljalnice do zastavljalnice, povsod pa jc dobila na svoje stereotipno vprašanje, da-li ni bil v zadnjem času zastavljen, odnosno prodan dragocen smaragdni prstan, zanikale:; odgovor. Baronica pa nI odnehala. Po rastavlral-rdeah so prišli na vrsto zlatarji ln barorlca jc posetila vse trgovine z juvell. To jc trajalo več dni in zdelo se je. da tat dragulja gotovo ni prodal na Dunaju. Tega mnenja so bile tudi prijateljice baronice, ki so jI skušale kurijozno idejo Izbiti iz glave. Toda zaman baronica ni odnehala in nekega dne je bila njena vstrajnost kronana z uspehom. Ko je te dni zopet blodila po dunajskih ulicah od zlatarja do zlatarja, e opazila v Izložbi neke trgovine z prveH krasen prstan, v katerem jc spoznala sv jega. Malo-dane. da ni baronico •„.S. Stev 32. Sd. Rice Burroughs: Warzanov sin 62 Meriema ie vstraiala v svojem skrivališču ako dolgo, dokier niso izginili za kolenom reke. zginili »o. Ostala je sama in na bregu je bil samo ?n člon, k j >c ixnei vesla. .Meriema je mcgta ko-naj sama sebi verjeti, da je to tako. Ako bi se gbotavljaia samo še nekoliko minut, bi bilo njeno >5šlednje upajije uničeno. Skočila je iz svojega skrivališča in kiteta proti čolnu. Na bregu pa se je vrgla na tla — bila je od čolna oddaljena le se cakih 10 metrov. Nihče ie ni opazoval, nikjer ni silo žive duše. Malbihn je svojim črncem zaukazal, da vesla-o proti bregu in pristanejo. S svojim vodjem Je riopi! ca breg in poiskal mesto, od koder bi mo-fel videti čoln, katerega ie pustil pri taborišču. Zlobno se je smehüai Jn veselil, ker le bil prepričan, da se mu njegov zločinski načrt posreči, )o je, da mora čoln Meriemo privabiti k bregu, ^cj ali slej se dekle gotovo vrne in bo pod vsakim pogojem skušala preveslati reko z edinim Čolnom, katerega je Malbihn namenoma pustil pri taborišču. Mogoče je sicer, da ji to takof ne pride na misel. Ni izključeno, da bo moral en ali dva dni čakat;, toda da pride, ako je ostala še pri življenju in ni bila od črncev že prijeta in da more edino le s čolnom preko vode, o tem ni mogel dvomiti Toda koma; je Malbihn te misli dobro domi-alil, že je videl, da se Mericm nahaja s svojim čolnom že sredi reke in da z vsemi silami vesla na drurro stran. Malbihn se je pridnšfl1 in s hitrimi skoki hitel k Čolnom svojih črncev in jim dajal povelja. Poskočili m v čolne hi Malbihn lih ie s puško v rokah prisilil, da so veslali tako hitro, kolikor so jim dopuščale moči Črnci so s svojimi mišiča-stimi rokami podili öome jadrno po reki navzdol proti čolnu* v katerem je sedela Meriem. Bila ie že skoraj na drugem bregu. Ko üb ie opazila, ie svoje moči podvojila, da bi utekla nevarnosti. Samo da pride preje na drug breg, preden Jo oni dobite, je že izven vsake nevarnosti. Hitro bi splezala rta najbližje drevo tn po drevesih hitela v notranjost džungle, kjer bi H zasledovalci tako hitro ne mogli slediti, ker bi jih oviralo gosto m dostikrat trnjevo grmičevje. Malbihn ie preklinjal m s pestmi hi nogami tolkel in suval svoje nedolžne črnce, ki so se * vsemi silami trudili, da bi dohiteli Meriemo. Malbihn je že slutil, da mn je žrtev ponovno ušla. Njegov čoln je bil od Merieme oddaljen le še kakih 100 metrov, ko je Meriem pristala ob bregu v bližini visokih in košatih dreves, katerih vc;.r so visele prav nad vodo. Malbihn se je nad njo zadrt, naj obstane. Zdelo se je. da je od jeze zblaznel. Ko je videl, da je ne more dohiteti, je pomeril s puško in izstrelil na gibčno postavo, ki se je kakor veverica po deblu drevesa dvignila v goste vrhove. Malbihn je bil izborcn strelec. Na tako kratko oddaljenost svojega cilja še ni nikdar zgrešil in tudi sedaj ga bi ne bil, ako bi prav v tem trenotku ne zadel s svojim čolnem na peščena tla. Tej okornosti se je Meriema edino toda zahvaljevati, iia se ni mrtva zgradila na Pa. Kröslin ti J** žvižgala preko glave že v trenotku, ko se je nahajala v objemu zelenega vejevja, ki jo je srkilo pred razdraženimi zasledovalci. Ko se je Meriem pozneje zopet spustila na tla in morala prekleti odprti prostor v džungli, na katerem se je nahajala naselbina domačih pre- ■ *i _ .L L. i m.h—*J—»j .. ■- -J Uli h> l 5gg?*š«a»»»te*gSfc; bivalcev, se je veselo smehljala in mislila na Mal-bihnovo jezo. Okol! domovja je ležalo rodovitno polje, nekdaj potno užitnih afriških sadov, ki so tujcem nudili obilno in užitno hrano. Koče so bile raztrgane in na pol razpadle in gosto vejevje in grmičevje džungle jih je zakrivalo od vseh strani. Tudi polje je bilo deloma že no"a5x*»no z rs-»ličnim plevelom in travo, tako, da je bilo komaj poznati, da so bile tu nekuaj obueiane in rodovitne njive. Po nekdanjih ulicah naselbine so rasrta mala drevesa in nad celo naselbino jc vladal tih in žalosten mir, ki je pričal o tem, da je že dolgo, dolgo let temu, odkar je po naselbini hodila zadnja človeška noga. Za Meriemo so bile te razvaline nekdanjega ljudskega bivališča brez vsakega ernenn in zanimanja. Zanjo je naselbina pomenila samo odprt prostor, ki je brez visokih in gostih dreves in preko katerega mora z vso naglico leteti da sc izogne krogljam svojih sovražnikov, katerih divje kričanje je Že zaslišala za seboj, toda še dalej zadaj v gozdu. Malbihn je s svojim sprestvom tudi že pristal ob bregu tn se z neverjetno vztrajnostjo trudil Meriemo dohiteti. Dejstvo, da je bila naselbina zapuščena in da so koče pad uplivom gorkega južnega podnebja in dežja razpadale, je Meriemi moglo le koristiti. Ako bi se v naselbini nahajali še ljudje, bi jo marsikdo hotel zadržati ali celo ujeti in jo izročiti njenim zasledovalcem, ki bi glede odškodnine ne bili skopi, samo da bi se je mogli polastiti. Toda naselbina vendarle ni bila tako zapuščena, kakor si je predstavjlala Meriem. Z vseh strani je vsak njen gib opazovalo nebroj oči. Meriem ni slutila ničesar zlega in zato je svoje korake namerila naravnost po glavni ulici naselbine, ker je bila ta riÜca ena najbolj ugodnih cest. V oddaljenosti kake pol ure hoda od Merieme je počil strel, ki je bil namenjen bežeči Meriem!. Ta strel je povzročil, da je obstal neki moški, ki je z vsem naporom in z neverjetno naglico hitel proti taborišču Malbibna. Moški ie bil zamazan« nepočesan in sestradan. Tudi črnec, ki je tekel pred tem moškim, je naenkrat obstal. »2e sva skoraj na pravem kraju. Bwana,« je rekel in njegov glas je izražal spoštovanje in občudovanje do belega moža. kateremu je bil oči-vidno dodeljen kot spremljevalec. Be'okozec jc pekimal z glavo in namignil mladeniču, naj nadaljuje pot. Bi1 je gospod Morison Baynes, katerega je mala želja tn hrepenenje, da se maščuje in tako izbriše madež, kl je ležal na njegovem imenu. Njegov obraz in roke so bile od trnja razpraskane, s strnjeno krvjo pokrite, njegova obleka je bila razcefrana v eunje. Toda rte glede na vse to je bil Morison Baynes sedaj še lepši in plemenitejši kakor kedaj koli preje, tudi takrat, ko je hodil še po največjih ulicah Londona. V srcn in v duši vsakega moškega tU trohica možatosti plemenitosti in časti. Žalostno in sramotno dejanje, katero je Morison Baynes zakrivil na ženskem bitju, katero je resnično ljubil, ga je popolnoma prerodilo na duši in srcu. Iz lahkomiselnega in brezvestnega človeka je postal plemenita dvša. Notcze vseh velikosti In različne vezave po najnižji ceni na drobno in debelo priporoča Narodna knjigarna Ljubljana — Prešernova ulica štev. 7 zločin |e Izvršil nc^do. kjer jc umor I na stotin« živ^h b tlj. Zasledovalo s? ga ie dofgo f.va S<*«iai *e e na pOsr^Wo ra naii In sicr ni Pot|*n*kl cesti l? v Lmbliani pod naslov- m .KONCE^UONIRAN! ZAVOD ZA UNIČEVANJE " 1 <ču KOV rO"GAV i>* MS«*. 15*T Veprovaški ^ajuttkovami sir, paket s po 10.) gramov v Šia-njol zavitimi komsdiči oddaja po povzetju Moren sir! rijoi zavitimi k( sirarna QROSS, Veprovac - Batka as Bj« «« nsjk.J!. kup', <• te br«? dvoma »ains! „Frl nizki ceni" «" isnncil um LluMfcM, % Psiro c. 3. Nudi otr.i. od;em*lrroi veliVo izHro ?a krojače In JUgje Velik« Ubira rokavic,' nogavic tn pt vtšm h ženah ib volnenih ionic. Razn« zsoakc, dansko in otroško peri! », ter razn h zfo*skih potreba in :n vsake vrste kravat i.t.d. po piiznano n:i* h cenah. ia debe'ol tlm drrbai Oslabelost Živcev 1 b'ed Kaos*, m."*!okrvn«'8t. pomani-kanie en« t i e. pror>ai efesnih tfioči hlf*o o strani ronofjortfir-kuSrm .,NHo. Maše zadjSnlce ae bodo darova e v inpni cerkvi trnovski. V Ljub'jant, dne S. svečan« 1925. Franc tn Ignaa, sinova. — Marl >at in An'ai, hčVH. — Rata in vnueka. — Dr. Fran Sslllcr- Utryo» zet. mm »a^a-ovawje paplrfa želi kupiti Unloce Pnbbllcltä Italiana, ATllano (Italia) 380 POZOR! POZOR! Ostanki za perilo bo naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Na zanvdite ugodne prilike! — Rcsljeva cesta št. 30. L nadstr.. desno. 302 Pisarna »l*r»kern *ič* STB- NOGR\PIMJO • potreb, no ieslkovno imntn»il)4 Ofrrt« (n atlko na Atomi CimpinT. 1 I ablj »1» p*vl iifro .Spretna, stmpati-tna*. JTfl Tajnica SC iSCC. c motna tirno-Ujmil c, attoiepiaja, slov. •rhohrvatskcga m nam-akaga (arika ▼ rett* m* •t c na Sta •erskem. Ponudbe « »M k o. ki se vrača na Aloma Company . ; >-Mana pod .Inteligentna moč." 375 Vrtnar e večletno prakso, neoze* njen. srednje starosti, trcr~n in marljiv — iSčc službe. Nastop takoj ali 15 — Ceni. ponudbe n« upravo »Slov. Naroda* z označbo plače pod »Vrtnar/347«. Ostale klobnke prodajam do 15. t. m. po polovični ceni. — Horvat, modistka. Ljubljana. Sta« ri trg 21. 359 Perje* kokošje, račje In foaie, puh. oddaia rsako mno* Šino po zmerni ceni — tvrdka E. Vaj da, Calro» vre 52/T Strojno oleienje Pred Škofijo 1 'I — prevzema v dc!o vsakovrstne nogavice, kalor tudi podplctanje — Cene so* fidne. 25 T, Pozor 11 Plačujem natbolje stare obleke, čevlje in pohištvo. Doptanics zadostit« je. da pridem na dom! — Drame Martin. Ljubi Jana, Gallusovo nabrežje ŠL 29. 38» Premogovnik v Sloveniji išče imohc« g*, sarnostalnetfa OT TOVODJO. kateri lahko prevzame odgovornost za samostojno oSrntovanjr in zvišanje prod ikcije. — Samo enerffični in zanes» Ijivi naj se zglasijo do T5. februarja pod »Obra« tovodja'354« na upravo »Slov. Naroda«, za "i I— tU m E o TJ Med najvažnejša in nfijuspcsnejs« UMKTNA GNOJILA štejemo danes btezdvotnno v vod« razt nijlvi 16/18 — SUPER FOSFAT. = Domafa IrdnstrMa- ^Dairtfoa** o9. d-t Zaigrob, fzdafuie v svo lb kernten h tovamsh SUPERFOSFAT taatbotjsa kakovosti tat ssasaV lataaia) pas akrajaal tovarniški ceni franka vsaka pesta;* aiovofilja. Naročila sprejema in daje pojasniš zastopstvo „Danice" 0. d. v Ljubi ani. Poljanski nasip 48. Velik nspeh zajamčen. — I zborno uporabljivo sredstvo za umetno travnikov in vinogradov! — Pre«zkusi?e! jen e po'ls. 389 O 3 8» 3 O o Ako hočete kupiti prvovrstne tkanine, kupujte jih v modni trgovini, katera jih ima vedno v zalogi Zahtevajte jih t Prodaja na veliko: ZAGREB, JELAČICEV TRG 20/IIL TELEFON ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I 91 Naznanilo otvoritve restavracije LJUBLJANSKI DVOR v Ljubljani. V novozgrajeni palači ^Ljubljanski dvor*1 v Ljubljani otvorim 10. februarja 1925 ob 18. uri novo, ra'moderneje urejeno, vsem zahtevam higijene odgovarjajočo raatavracl^o, ki bo na dan otvoritve odprta od IS. do 2. ponoči. Kot dolgoletni lastnik pred svetovno vojno splošno znane in zelo priljubljene restavracije ,.Panada" v Trstu jamčim za točno postrežbo, izborno pijačo in zlasti za najokusnejša jedila domače in tržaške kuhinje. Vsak iaa aval* morrta ribo. Prlftan teran ls aaJbol]iUi vlaogradov. W*V Cene nizke! mWB Cene nizke! Sobe se klube in drultvene seje na razpolago. Cenjenemu občinstvu se priporočam za mnogobrojni obisk. Z vsem spoštovanjem Božo Pupovac t— TaMiH~ir aa tiak »Naroda« tiskarna«. 441 8021 YX