188. Številka.__Ljabljana, četrtek 20. avgusta. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejemau, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold la čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejoman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-stopne potit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V IJII1» 1 jia ll i 19. avgusta. Pod naslovom „S1 o v en i s ch es" je dunajski „Vatorlaud", glasilo pravne stranke, zadnji petok prinesel članek, kateri ima jako zanimivo izpovćdbe v sebi. Najprvo potoži, da našim klerikalcem slabo gre; dalje pri znava, da grof Hohcnvvart, ko je minister bil, nij za Slovence nič storil, ker nam nij niti izdelanega volilnega reda za Kranjsko v potrjenje predložil, bode torej on kriv, če kedaj ustavoverna večina v kranjski zbor pride. Potem pa se „Vaterland" upravi nad ljube naše nstaroslovence" ali klerikalce in tem svojim varovancem levite bere in grehe našteva. Konstatira, da jim je „Slovenski Narod" črez glavo prerastel, in jib smeši, da so hoteli naš list s frazami umoriti; potrdi dalje prekasnost, resp. nepotrebnost fa-rovškega lista in „boleča pobitja dozdanjih vodnikov". A vse to nas tolikan, ne skrbi, to bodo naši klerikalci preboleli. Pač pa so nadaljna razpravljanja fevdalnega organa nekoliko odgovora vredna, nekolik«, pa zarad tega zaslužijo zabilježenja in po*jra, ker zopet jasno pokaznjejo, kam meri ta „pravna" stranka, v katero so nekateri duhovenski politiki hoteli Sloveuce poriniti. Ako „Vaterland" pravi: „Staroslovenci stojo najbolj (vorvviegend) na d rž a v o-pravnih motivih, Mladoslovenci se dajo 8niii6 od narodnih nagibov voditi" — te je sicer drugi stavek resničen, kajti mi smo sami uže dostikrat rekli, da nam je slovan-stvo in narodnost prva politična briga, neresnično pak je prvo trdenje, da „staroslovenci" stoje „najbolj" ali da sploh stoje na ndržavopravnihu motivih. Ko bi bil rekel „Vaterlandov" člankar: Kakor je „staroBlo-venceni" najbolj in najprej zaklerikalstvo, tako je „mladim" (če uže boče to od nas nepriznano ime rabiti) najbolj in najprej za' narodnost — potem bi bil resnico govoril. Na kakovo „državno pravo" se ne more noben Slovenec opirati, ker naše zgodovinsko državno pravo je hlapčevanje Nemcem. Naše slovenbko pravo jo edino le nut urno, to je narodno pravo. Ker vsak misleč Slovence resnico tega iz bivšo in zdanje osode svojega naroda čutiti in uvideti mora, — Brnelo trdimo, da jo pri nas le oni pravi narodnjak in rodoljub, ki stoji na narodnem stališči. „Vaterland" nam torej nobene krivice nedela, ako pravi, da se daj em o „voditi samo od narodnih nagibov (aus-schliesslick von nationalen bevveggrUnden). Pač pa nehoteč pognblja naše „stare", katere blagoslavljat jo izposlan. „Vaterl." dalje piše: „Mladi na Kranjskem in na Češkem delajo po čisto narodnem programa. Ta program naj bi se tako uresničil, da bi radikalni Slo vanje v državnem zboru večino dobili:" — Tako! „pravna" stranka fevdalnih grofov in nemš-kib, tirolskih in zgornje-avstrijskib popov se boji ka bi Slova nje kedaj večino v državnem zboru dobili! In ker bi se ta slovanska večina dosegla po občni volilni pravici kakor je v drngih omikanih državah, zato je pravnar „Vaterl." proti volilni pravici, kakor v tem Članku pove! Komu so tu oči ne odpro? Ali nijsmo prav imeli, ko smo od nekdaj svarili, da so ti prijatelji taki sovražniki Slovanstva kot drugi Nemci, da se hlinijo Slovanstvu le dokler ga „rabijo"! Takaj je jezuit enkrat, morda v prenaglenosti in v ognji pokazal svojo pravo lice. Sicer, kakor se iz včerajšnjega Članka „nationale fragen" vidi, mu jo uže žal, da je bil enkrat odkritosrčen, in bi rad potlačil kar je ta d jal, a izgovorjeno je enkrat in zapisano. Nadaljno trdenje, da bi ti Slovanje v večini na državnem zboru prisvajali si pravico „Nemce tlačiti" — je grdo pravno natolcevanje 1 Tu fevdalec ali pravnar sam vzbaja narodno germansko strast, dajo Nemcem kazaj: čuvatje se pred SlovanomIn da bi strašnejšega naredil, pridene mu pridevek „radikal." Staročeh in državopravuež Palackv je dokazal, da nij v naturi Slovana ležeče, druge narode tlačiti, pravnar „Vaterl." pak to brez povoda in dokaza Slovana insinuira ! Občni zbor banke „Slovenije" je bil 17. t. m. popoludne. Po svoji obljubi prinašamo tu kratko poročilo posvetovanja in sklepanja. Od početka je bilo zastopanih 1207 akcij, a ob koncu je glasovalo jih le 576 za vplačauje 15% (30 gld. na akcijo), in 554 proti vplačanju. Po prebranem poročilu se vidi, da je iz reservnega fonda pošlo od zadnjega občnega zbora nič menj nego 28.000 gld. G. Žvanut, trgovec iz Trbta kot prvi govornik razjasnuje žalostni stan društva, pravi da delnice zdaj nijso nič vredne, »ceni da banka nema odslej nobeno prihodnjosti in leto obširno dokazuje. On stavi nujni predlog naj se takoj sklene likvidacija in voli likvidacijski odbor. C os ta so v principu strinja s predgo-vornikom; tudi on ne vo nobenega poroštva, vendar govori za to, da se vplača 10% na akcijo, da s tem društvo dobi vsaj ugoden obrok, da potem čez tri mesece zopet skliče občni zbor, ki bo povedal ali bode banka mogla živeti ali ne. Potlej bode mogla tudi svoj aparat boljše prodati, če se kaka fuzija sklene. Duhovnik Čar man govori proti Costi in se sklada z akcijonarjem Žvanutom. Gosta hoče, da zopet daljo eksperimentiramo z našim denarjem. Sprejetje njegovoga predloga bi bila le nova sknšnja. Dr. Ahaci S je tudi z Žvanutom enih misli in posebno poudarja da jo izguba akcij in vplača novega kapitala hud udarec za nbožne akcijonarje. Vendar bi govornik šo bil za vplačilo 10%, ko bi se potem izreklo, da so s tem akcijo popolnem izplačano. Predsednik Debevecne pusti niti Žva-nutovega predloga niti dr. Ahačičevega predloga na glasovanje, češ, da nijsta na dnevnem redu. Debata je bila dozdaj slovenska, a zdaj so začne nemška, ko kanonik Ur h začne nemški braniti zdanji odbor, katerega misli, da je hotel dr. AhačiČ dol-žiti. On vali večji del vse grehe na Treun-steina in vso opravo in bere neko spomenico, ki jo je baje nek uradnik banke spisal. Dr. Ahačič konstatira, da je bilo, ko je prejšnji odbor odstopil še 135.000 gld. premoženja. Nek uradnik banke se tu vmes oglasi, da to nij res, nego da je bilo tačas le še 85.000 gld. Dr. Abačič protestuje, da se neakcijonarji tu mešajo v debato in še na tak nespodoben način. Dr. Costa dalje prosi akcijonarje naj bodo za njegov predlog. Predsednik Debevec govori v tem oziru proti Costi, ker zahteva 15% vplače in ne samo 10%. On računi, da v najboljšem sin Čaj i (ko bi vsi vplačali) bi prišlo 70.000 gld. v kaso, a od teh se mora onih 28.000 odbiti, katerih uže zdaj manjka v reservnem fondu. Ostane torej — in to-le v najboljšem slučaji — Še 42.000 gld. „Stemi pa nobena člo v eška moč niti 3 mesece ne more zavoda naprej voditi." Torej terja 15% vplače. N« zahte-vanje predseduikovo direktor Dlaschke to potrdi in utemeljuje. Žvanut moni, da ravno dr. Costov predlog in jasne besede predsednikovo so akcijonarjem natočilo Čisto vino, da je najbolje likvidirati in kako fuzijo z drugo banko doseči. Potem je bilo glasovanje, čegar izid smo od početka povedali. — Verifikatorja protokola sta bila gg. Sovan in Vilbar. Skrutina-torji za glasovanje pak so bili gg. Pleše, Žvanut, Hren, llugo Turk, iu Jorič. Politični razgled. notranje dežele. V LJubljani 19. avgusta. lieželtitt «Aom goriika. in i*tersMci se denes snideta. Po predlogih, katere bode vlada tema zboroma izročila, lahko sodimo, kakšne bodo deželnim zborom sploh predložila. Kaj imenitnega gotovo ne, kajti ta vlada boče le kolikor mogoče omejiti delokrog deželnih zborov in celo politično akcijo v državni zbor preložiti. Zato je deželnim zborom samo štiri tedne za njihovo delovanje odmerjenih. Srh* k i patrijarh Ivačkovič se je 18. avgasta slovesno instaliral. Prisegel je kra ljevemu komisarja iTneberju in se potem v govora zahvalil za milost njih veličanstva. Ljudstvo je patrijarha sprejelo z neskončnimi živioklici. Ot/erski državni zbor je do 24. okt. odložen. Čas je, da se odpočijejo poslanci od in poslušanja govorov, ki se zlasti vijejo, kakor štren«, brez konca in kraja. Tnanje «lrxtav<». Srhski „Vidovdan" poroča, da stoje tnrške vojne Ćete pri Zanji bliza LeSnice. Namen te vojske je, da bi odstranila srbskega kneza Milana in Karadjordjeviča na prestol postavila. Mi ne moremo misliti, da bi onemogla Turčija tako predrzna bila ter sama palila ogenj, kateri uže toliko let na skrivnem tli in lo čaka ugodnega vetra, da vpepeli barbarsko Turčijo. Čerkrsi, kateri so po kavkazki vojski raji na Turško selili se, nego da bi postali podložniki Rusije, so se zdaj v Čoglu uprli, tako da je turška vlada morala Štiri bataljone v uporne kraje poslati. Spanjska vlada je, ako je magjar-ski list „Napio" dobro podučen, tudi od avstrijske vlade priznana. Don Karlos se je sicer obrnil do avstrijskih konservativnih voditeljev ter jih prosil, naj s svojim nplivom zabrani j o to priznanje, a avstrijska vlada se nij dala motiti in se pridružila dragim vele-vlastim. Italijanska vladajo uže ofici-jalno naznanila, da prizna Serranovo vlado. Minister Ulloa razpošilja pismo do vlad, katere so Spanjsko vlado priznale in razlaga stanje na Spanjskem. Karlisti so železnico mej Madridom in Saragoso razdejali in štiri mostove podrli, a vedno bolj se jim bliža pogin. Republikanska armada na severu je pomnožena s 17 bataljoni, 20 kanoni in 700 jezdeci. ttrti.trij.vkft konferencija vrši svoja dela prav na tihem po stari diplomatski šegi. Sprejela je predloge o lastnosti bojevnikov, o dovoljenih in zabranjenih sredstvih, s katerimi se sovražnika škodaje, o obleganji in bombardementih, o špijonih, ujetnikih in ranjenih. Zdaj se posvetuje o militarični oblasti na sovražnikovi zemlji. O tem vprašanji pa se bode konferencija teško zedinila in najbrž odložila, ne da bi tega važnega mejnarodnega vprašanja rešila. meni kapljici zabavali. Najbolj pa nas je iznenadila, baš pred odhodom, dika goriške čitalnice, gospodičina P. Doljakova z deklamacijo: ..Pevfcva kletev," katero je kaj izvrstno v splošno zadovoljuost deklamovala. Po polnooči smo se veselega srca poslovili od vrlih ajdovskih rodoljubov, zagotovljaje je, da nam ostane oni dan v najblajem spominu! — (V Slatino) pri Rogatci je prišlo do 10. avgusta 2127 gostov, v Krapi no ua Hrvatskem do 3. avg. 1C07. Domače stvari. — (Dr. Rob le k), seknndarij v ljubljanski bolnici je imenovan za zdravnika v Mirni na Dolenjskem, kamor se preseli prihodnji mesec. — (Dr. Ernest Grad,) deželni Šolski nadzornik je od ministra za kultas in nauk imenovan za nadzornika črez srednje šole v Trstu, Gorici in Istri s sedežem v Trstu. — (Iz Gorice) se nam piše: Izlet k Rebeku, ki so ga osnovali nekateri goriški rodoljubi, vršil se je izvrstno in ostal nam bode v lepem spominu. Ob 2 ure popoludne smo odrinili iz Gorice skozi romantično Vipavsko dolino. Počcstili iu bratovski sprejeli so nas vrli Ajdovski narodni svobodnjaci in mnogo odličnih rodoljubov iz okolice, za kar se jim iskreno zahvaljujemo l Skupna večer ja jo bila mej petjem, umetnim ognjem in narodno domačo godbo na trati; po večerji "c je pa začel mladi svet na prilično okusni dvorani veselo sukati do pozne noči, moj tem, ki so so naši starejši možaki pri rti Izpred porotnega sodišča. V Ljubljaui 17. avg. .. itiin.9 k i romar.** (Daljo.) Tudi iz več pisem in dopisovanj, katere je pisal Anton Petovar Janeza Lavšlna, Mariji Lunder, Franc Cesarka ia Marjeti Jaklič se razvidi, da se je javnosti bal in da je svoje izvoljene učil in svaril, da bi po takem svojo sleparijo dalje časa zakrival ia da bi tudi denarni izviri, katerih je uže obilo bilo, ne vsahnili. Da bi so verskega Čutila lahkovernežev ia slaboumvih osob za svoje namene poslu-žil in jih tako k večji denarni podpori iz-podbudil, in dalje da bi tudi pokazal, koliko ga drugi ljudje časte in cenijo in kaj on se svojim pobožnim in bogoboječim živenjem pripomore, govoril je kakor vse zaslišane priče trdijo, pogosto o svojih rimskih popotvanjih o tem kako ga je sprejel papež, in o svojih dolgih pogovorih z njim, da so se vsi papeževi višji zarad tega, ker je tako dolgo pri papežu ostal, čudili; dalje je govoril tudi o darilih sv. očeta. Po izpovedbah Notbnrge Žlindra, Marije Ounder, Marijane Turk in Marijane Riglar je kazal neko darilce namreč križec, v katerem so bile kosti 16 svetnikov in podoba matere božje shranjene. S tem križem, katerega je zmirom pri sebi nosil, je delil svojim vernikom blagoslov in ti pa so morali, kakor potrjuje priča Matija Gnidca, poprej poklekniti pred njim. Dalje trdijo priče: France Češarek, Polona Janež, Marija Oberstar, Meta Hromeč, Marija Zadnik, Meta Skul, Marija Prijatelj i Marijana Riglar, da se je Anton Petovar večkrat, v različnih časih „žarna-knil," mej katerim časom se je zdelo, da se je v nerazumljivem jezika z bogom in z mater božjo pogovarjal. Drugi pripomoček, katerega se je on v svoj namen posluževal, je po izpovedbi Spe le Kaplan ta, da je večkrat govoril, da se bodo za vse tiste, kateri darujejo za zidanje kloštra, imenovanega „Marijna hiša," vsak petek za umrle, in vsako soboto za žive sv. maše brale in slednje da je svojim udanim Mariji Cunder, Notbargi Žlindra in Mariji Oberstar spisano pobotnico dal in tudi prošnjo, katera bi se naj vsem darovalcem po kazala i kateri je bilo to-le napisano : „Kar ste dali, nijste meni dali, ampak srcu Jezusa, matere božje, sv. Jo žefa in sv. Frančiška Serafin a, sre čni ste, kateri prvi darujete; vka pelici se bodo za dobrotnike veliko molitvo opravljale, prosim daše darujete" etc. Po takem načinu je Anton Petovar veliko ljudem znamenito zneske izvabil i po takem poškodoval osobe kakor smo jih od početka imenovali. Vsi ti so enoglasno izrekli, da jim je Anton Petovar te denarje z enakim lažnjivim predstavljanjem izvabil kakor Janeza Lav-šinn in jih isto tako osleparil. Poškodoval je po takem mnogo pobožnih in premetenih ljudi zelo rut! jivo, ker večina pošfcodovank so bile delavke ali dekle, katere su mu svoje zadnje prihranjene krajcarje dale. Anton Petovar je obstal, da je te denarje od ravno omenjenih osob prejel. On obstane dalje, da je do razun tega dobil od Notbnrge Žlindra 61 gld. 30 kr. in od Špele Kaplan 71 gld. 50 kr., kateri denar so ti ženski pri osobah nabrale, katere so bile njemu tuje. Ravno tako pravi, da mu je Marija Cnoder nabrane denarje večkrat izročila, toda ne ve povedati, koliko mu je katerikrat prinesla, ker si tega nij zapisoval. On je ta denar rabil za zidanje svoje hiše v Gorjušah, katera 'ga je veljala 2500 do 2700 gld. O tej reči pripoveduje namreč Anton Petovar, da ga je o veliki noči 1872 I. njegova prihodnjost jela zelo skrbeti in da je zarad tega sklenil v Gorjušah bliza Doba hišo zidati, da bi vsaj imel lastno prebivališče. Ker pa nij imel za to denarja, razodel je svoj namer nekaterim ženskam, katere je uže od „božjih potov" poznal, posebno pa Mariji Cunder, po domaČe Re-tinjski Micki. Vse te so ga za namenjeno zidanje izpodbujale, ter mu obljubile, da ga bodo s denarjem podpirale. Ker je precej potem od Neže Gauden in od Neže Grm od vsake 100 gold. dobil, kupil si je od Luke Kepica iz Gorjuš zidališče, katero je merilo 259 (CJ°) štirjarških Bežnjev in je začel meseca junija 1872 l. hišo zidati, katero je tndi o vseh-svetih istega leta dodelal. Anton Petovar taji, da bi bil denar ljudem izvabil na zgoraj imenovani način, namreč, z lažnjivim pregovarjanjem, da hoče sezidati klošter s kapelico ali cerkvijo, da je za to dobil privoljenje v Rima, da bi bili tisti, kateri bi kaj več k zidanju pripomogli, vzeti v klošter, katerega bi on sezidal, in bi se imel imenovati „Marijina hiša", kjer bi bili celo življenje preskrbljeni, in da bi ondi po kloštersko živeli, da bi bo tam za pobožne darovalce maše brale itd. — On trdi, da je vsem osobam, s katerimi je o zidanji govoril, razločno povedal, da za sebe hišo zida, toda da ima namen, zapustiti jo po svoji smrti kot ustanovo za uboge, v kateri bi ubogi in slabotni ljudje prenočevali. Toda iz t-ga zagovarjanja se vidi, oziraje na izreke zgoraj imenovanih prvih in poškodovanih osob, — ne glede na to, da je to zagovarjanje sanrj na sebi jako neverjetno, — da je skoz in skoz lažnjivo. Vsak pameten Človek lehko razvidi, da bi ljudje v ta namen, da hi si Anton Petovar hišo Kidal gotovo toliko denarjev ne bili dali, in svojo krvavo zaslužene, prihranjene krajcarje darovali, ko bi jih ne bil s zgoraj obširno povedanim, lažnjivim predstavljanjem pregovarjanjem sleparil, in z obljubami, katero se po okoliščinah nikakor izpolniti ne morejo, no premotil. Vrhu tega se pa on v svoji poznejši izpovedbi tako zagovarja, da je Marjeti Jaklič, Poloni Janež, Neži Gruden, Neži Grm, Ceciliji Uršič, Mariji Lunder in Heleni Riglar, kakor tudi Janezu Lavšinu obljubil, da jih gotovo v „Marijino hišo", katoro bi zidali, sprejme. Omeniti je treba, da je hiša, katero je Petovar z onim po omenjenem načina pridobljenim denarjem v Gorjušah zidal, in katera ima pri tleh dve sobi, eno Čumnato, obločeno kuhinjo, in eno shrambo za jedila, vežo kakor tudi 2 podstrešni izbi in z opeko krito streho, sodniško 500 gl. cenjena, in da je bila ta hiša vsled prošnje Janeza Lavšina, kateremu je bil 5G5 gld. dolžan, pri ekse-kutivni dražbi 23. avgusta 1873 za G40 gld. prodana, in ta denar je c. kr. okrajna sod-nija na Brdu 27. septembra 1878 tožniku Janeza Lavšina, za njegovo terjatev in njegove postroške, (kar oboje znaša G48 gld. 24 kr.) pravno izročila. Ker pa Anton Petovar nobenega dražega premoŽenja več nema, razumeje se samo od sebe, da škoda vseh druzih ogoljufanih strank v skupnem znesku 2016 gl. nepoverncna ostane. Ker je tedaj iz baš omenjenega dokazano, da je Anton Petovar z zvitim pregovarjanjem in dejanjem veliko ljudstva premotil in iz ljudij uŽe zgor omenjene zneske, kateri 300 gld. presežejo, izsleparil, in se dalje razvidi, da nij bilo upati, da bi Petovar kedaj te zneske poplačal in da on tega Se nikoli v mislih nij imel, hudoben naklep, katerega on taji, pa iz dejanja samega sledi, ustanavlja to dejanje po § 197 in po § 200 k. p. kvalificirano in po § 203 k. p. kaznivo hudodelstvo goljufije, katerega je Auton Petovar zavoljo izpovedb zaslišanih prič in deloma tudi zavoljo svojega lastnega udanja silno sumljiv in je torej ta proti njem vložena zatožba postavno opravičena. Pri vsem tem so mora Anton Petovar tudi zarad nekega drugega kaznjivega dejanja, namreč zarad denarne tatvine zagovarjati, katero je v škodo Janeza Lavšina iz Jurjevice, katerega je uže tako za 565 gl. oguljufal, doprinesel in iz česar se razvidi, kako je znal Anton Petovar ljudi slepariti. Janez Lavšin pravi namreč, da je 23. maja 1873 popoludne z Antonom Petovar-jem iz Brda v Skocijan šel, in da sta se obadva mej potom na nek travnik vlegla, da bi se odpočila. Komaj pa je Lavšin zadremal, uže je čutil, da mu je nekdo žep v lajbelči natrgal, in iz njega njegovo denarno listnico vzel, v kateri je bilo 220 gl. gotovega denarja. Janez Lavšin je urno vstal, in ker nij razen Petovarja nobenega blizu zagledal, zahteval je od njega svojo listnico, ker mu jo gotovo nihče drugi nij mogel vzeti. — Po nekolikim izgovarjanji se je Anton Petovar obrnil in pokazal pri nekem grmovji izgubljeno listnico, katero je moral v hitrosti tja vreči. Ko je pa Janez Lavšin na istem kraji vpričo Petovarja svoj imetek preštel, je zapazil, da mu štirje bankovci po 5 gl., torej skup 20 gl. manjkajo, katere mu je le Petovar zmakniti mogel, ker se nihče drugi v okolici poškodovanega nij znašel, ki bi bil tatvino doprinesel. (Dalje priti.) (Marko P o c h o r in K o 1 m a n.) (Konec.) Po prebranem zatožnem spisu se zagovarja obtoženec ravno tako, kakor v preiskavi ; poudarja zlasti, da jc Jos. Kohuanu precej od začetka povedal, da je on sam pisatelj romana „il popolo" ter si je prideval pisateljsko ime „Romeo Cesare de Valter"-; pravi, da nij imenoval števila v Italiji na svitlo izšlih zvezkov, temuč da je le rekel nekoliko jih je nže na svitlem; da ni nikdar trdil, da izdaje kako drnštvo imenovani roman, marveč, da je govoril le o društva, ki se je osnovalo v Padovi v ta namen, da bi dobrotnim namenom odločenih 15°;0 čistega dohodka nadziralo in razdeljevalo ; tudi nij nikdar sebe kot pooblaščenca tega društva izdajal, saj bi se bil moral sicer po trgovinskem zakonu, kateri mora biti Jos. Kol-mana znan, le ..per procura" podpisavati, ne pa v lastnem imena. — Končno trdi, da če je Jos. Kolman pri tem podvzetja oškodovan, je to sam zakrivil, ker nij imel potrebnih gmotnih sredstev za izdajanje takega dela in se je moralo iz tega uzroka pod-vzetje vstaviti. Zagovornik g. dr. Mošć brani zatoženca v daljšem tehtnem govora, iz katerega po-snemljemo naslednje: ,. Razpel javan ja g. drž. pravdnika presegajo meje resnice in ne morejo peljati do cilja, ki se vjema s pravico. Kje ima drž. pravdnik dokaze za svojo trditev, da Pecher nij zmožen pisati takega romana ? On se opira na izpovedbo A., kateri jo bil v tej zadevi za pričo zaslišan in torej ne more ob enem fungirati tudi kot izvedenec v presojevanji duševnih proizvodov. Sicer pa nasproti tej priči izreka v svojem zapisniku dr. Salvadori, ki je prve 3 zvezke za tisk priredil, da je v rokopisu za 4. zvezek ista pisava, kakor v prejšnjih, da se nahajajo v njem iste pravopisne napake in stilistični pogreški. — Iz tega sledi, da bi bil dr. Salvadori tudi ta snopič mogel v točni slog spraviti in za tisk prirediti, ako se ne bi bilo celo podvzetje kar na prestav-ljalčevo trditev, da je rokopis bedarija, vstavilo in precej kaz. preiskavanje začelo. — Jaz bi bil stavil Še mej glavno obravnavo predlog, da bi se dal še 4. snopič izvedencem presoditi, toda pomislil sem, da moj klijent nže čez lVa leta sedi v preiskovalnem zaporu in da bi se mu vsled sprejetja mojega predloga zapor še za nekaj mesecev podaljšal; zato sem ta predlog pustil, ter se nadjam, da bodo gg. porotniki tudi na podlogi drugih jim predloženih dokazil za-tošenca za nekrivega spoznali. — Od jako nepoklicane strani (od nemškega prestavi jalca) se je dvom izrekel, da Pecher nij 6. gimn. razreda izvršil, in sicer zato, ker na zna pravilno pisati. Ce pogledamo nu taktno in jako spodobno vedenje, na logično zagovarjanje zatoženčevo, potem ne bomo dvomili, da imamo opraviti z izobraženim Človekom. Na Italijanskem je utegnil Pecher slepariti, toda čudno, da se nij nihče pri sodniji oglasil ter ga ovadil. — Da se je v Ljubljano prišedši najprej na necega frizerja obrnil, da bi mu sposobnega moža za založnika povedal, nij toliko ohtožilnega za obtoženca, kolikor sramotilno za Jos. Kol-mana. Pecher je hotel v Ljubljani s svojim delom dobiček narediti in si je iskal tovariša, da bi mu z denarnimi sredstvi poniogel, da bi delo na svetlo spravil, iz česar bi bila oba dobiček vlekla. — Ali vidi kdo v tem kak hudodelne namen'? Saj nij mislil Kol-mana oškodovati, ampak le sebe in ob enem njega okoristiti. Čo jo delo vstavljeno, je kriv Kolman. — Kjer nij hudodeluega na-ine.ua, tam tudi nij hudodelstva. — Če Kolman trdi, da je ogoljufan, je to resnica, toda jaz in tudi gospodje porotniki poznamo dvojni pomen „goljufije", pravni in popularni pomen; če grem h kupcu in kupim blaga, katero ker ml ga je hvalil in katero sem za dobro držal, potem pa se prepričam, da blago ne velja, potem pravim „ogoljuf»l me je"! — Ali je to goljufija v pravnem pomenu? Nc, ker bi se bil lahko sani prepričal in to prav z lahka o resnici prodajalčevih besedij. — Naj pošte-nejši človek daje zvijačne odgovore, ali je zato goljuf? Ravno tako je s Pecherjem. Ali mislite morda, da je Kolman Pecherjevim besedam kar slepo verjel ? Jaz ga imam za prepametnega, da bi Be ne bil prepričal o istini od Pecherja ter jenih okolnostij; — in če se nij, potem je to njegova krivda. V par urah bi bil on lehko iz Italije po telegrafičnem pota zvedel, čo bi mu bilo na tem ležeče; in kot trgovcu bi mu imelo biti. — Ime Romeo Cesare de Valter je Pehcrjev psevdonim, kateri mu po postavi nij prepovedan; Pecher nij nikdar in proti nikomur trdil, da je delo dovršeno: torej bi bil Kolmana pri 60. zvezku ravno tako na cedilu pustil, kakor pri 4. in škoda bi bila za Kolmana le tem večja, ali bi bil Pecherja potem tudi po kazenski poti tožil? Jaz mislim, da bi bila stvar onda pred civilnega sodnika spadala, — in zakaj ne bi iz istega uzroka tudi denes spadala pred civilnega sodnika? — Za hudodelstvo goljufije je tudi treba, da je nekdo v zmoto zapeljan; a v čem je bil Kolman zmoten? Kolman nikakor nij bil v zmoti, marveč nadahnen je bil z p red k rali o vsk i m duhom, ko je marsikdo iz nič bogastvo si pridobiti želel; in gg. porotniki, jaz Vam rečem, da se je v resnici s tem podvzetjem velikanska goljufija snovala — toda ogoljufano je imelo biti samo ljudstvo! katero je pa srečno škodi odšlo, po okolnosti, katera je sleparje same v škodo pahnila!" Po kratki repliki drž. pravdnika in du-pliki zagovornika odidejo porotniki v posvetovalnico in po pol ure trajajočem posvetovanji se vrnejo in načelnik g. Dreo objavi njihov odgovor na I. vprašanje: s 6 „da", proti 6 glasovom nneM Obtoženec je bil torej za nekrivega spoznan in precej izpuščen. Trznit poročiln. — Iz Dunaja, 14. avg. Žitni sejm je bil denes dobro obiskovan in so prišli mnogi tuji kupci. Pšenico se jo 50.000 centov spečalo; lepa se je rada kupila za izvažanje v tuje dežele, srednja pa je v ceni nazaj šla za 10 do 15 kr. Lepa se je prodavala po gl. 6.10 do gl. 6,20 čolni cent, banaška po gl. 6.40. Rež se v dobri kvaliteti lehko prodava, ogerska (78 do 80 funtov teška) se je po gl. 4 GO do gl. 5.80 plačevala. Ječmen se je tudi denes za izvažanje rad kupoval, a za 10 do 20 kr. v ceni padel; bil je po gl, 3.40 do gl. 3.55. Z koruzo nij bilo kupčije; plačuje se vagan po gl. 4.30. Moka je bila v vieh sortah cenejša za 25 do 30 kr. pri centi. — Na Bejmu za seno in slamo je bila slaba kupčija; Ogersko s<»no se je z gl. 2 do 2.25 plačalo, slovaško z gl. 1.70 do gl. 2.15.; slanina po gl. 1.05 do gl. 1.70 cent ali gl. 11 do gl. 14 kopa. — Iz Pcšto nam nij doSlo poročilo, ker menda 7ir.tl p-"''-d-" v soboto pij bilo žitnega s»ima. V petek 14. avg. je z žitom bila srednja kupčija; piienica po gl. 5.80 do gl. u.i5, rož po fei. 4.15 do gl. -120; ječmen po gl. 3.20 do 3.GO; koruza po •' 4.20 đo 1 30. _ l.olficijiii«' mvecke* IV T rs L u 15. avgusta: 41. 72. G2. 77. 78. Poslano. Vsem bolnim moč in zdravje brei leka in brez stroškov jio izvrstni Revalesciere du Earrj Odkar je Nj. flv. papež po mM izvrstno Re\a lescieiv du Barr Sno zopet ozdravel tu je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo \ ti Dftd močjo tu drage zdravilne hrane dvomil in navedemo sledeče bolezni katere brez porabe zdravila in brez stroškov odabrani: bolezni v želodci, rilvdh, na prsab, pljučah, jetrah, na žlezah, na slizni koži, v dusnjaku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprobavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v useaih, tnedlico in bljevanje tudi ob času nosečosti, scalno Bilo, otožnost, sušenje, revnmti/em, protiu, bledico. — Izpisek iz 7f>.000 spričeval o ozilravljenji, ki so Be vsuui /.ilravilam z, prihrani Uovaloeciaro pn odraSčenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plchasUn pusicaa po pol funta l gold. 50 kr., 1 fant, 2 gold. 50 kr., 2 funti 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Uevalusciore-liiscuiten v pnlloah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. b0 kr. — Rew.lesciorc Chocolatču v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. o'J kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 ta« 90 gold., — za 570 tas 36 gold. — Prodajo: P. ari v du Barry & Comp. na l»u-uu)i, HttlJtiH«JiUMi st. 8, v LJublJaul Ed, M a h r, v vi bratje Oboranzmevr, v Iu«-bruku Diochtl & Frank, v Celovci P. Birn-bacher, v i^ou^l Ludvig Mullor, v 31 »rlboru F. Kolotnik & M. Morič, v Jlerauu J. B Stookhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjili iu špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja duaaj-■kahi3&na vgokratono Dofitnih nakaznicah m.1i povzetjih. tmili v JLJiit»IJuul oil 14. do 17. avgusta: Pavla Jeuko, 4 1., za davico. Frančiška Hus 4 mes. za možjauskim mrtudom. Matej Gorjanc, 46 1. v civilni bol. na sušici. Alojz Sch\varzbach, 2 mes. za drisko. Neža Arnez, 50 I, za vodenico. Mihail Vavpotič, 3 1. za davico. Mihal Doluičar, sin kajžarja. Anton Kalim, 8'2 1. v civikii bol. za slabostjo. Štefan MiskoliČ, star 10 let, za možjansko vodenico. jJuuajsa«* OOHUk 19. avgusta. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 71 gld. 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ 55 „ 1860 drž. posojilo.....107 „ 25 „ Akcijo narodne banke . . 974 „ — „ Kreditne akcije .... 23'J „50 „ London........109 „ 55 Napol..........8 „ 79 C. k. cekini.......— „ — n Srebro.........103 „ 45 E ii trgOVBk učenec za eno špecerijsko šta-cuno tukaj, se išče. Več o tem pove iz prijaznosti udministr. „Slov. Naroda". Taki iz dežele imajo prednost. (228—1) Razpis dražbe. Za c. kr. višjo realko vr Ljubljani v novem hranilničnem poslopji se ima napraviti sledeče popisano hiSno in šolsko orodje, namreč i 1002 izlikana hi sna oprava za pisarno šolskega vodje: 1 miza pred zofo, 6 stolov, 3 omare za akte, 1 pult (visoka miza) za stoječega pisarja, 1 ohešalo (preslica) za obleko. — Kazen tega 0 pregrinjal iz trinitnika (trilha) z železnimi palčicaini skupaj . . . Za sobe s kemijo: 13 miz različne velikosti in oblike in 1 miza s svinčeno ploščo za eksperimente, 9 stolov (lesenih), 10 omar različne velikosti iu podobe, 2 omarici v zid sknpaj . . . Za različne šolske sobe iu prostore: 22 miz različne velikosti in podobe, potem 1 miza za eksperimente in 1 miza z zelenim suknom prepeta s prostorom za lt» ljudi..........*............. 17 omaric za umivanje (S bakrenimi kotliČi iu z bakrenimi ali porcelanastimi umivalnicami)..................... . 91 stolov (lesenih;..................... 24 stolov z premakljivimi sedeži................ 10 stolov za modelovanje .................. 8 steklenih omar različno velikosti in naprave............ 4 omare za razložbo rudnin.................. 2 omari s steklenimi vrati za knjige............... 1 omara s 4 pretikljivimi predeli za Bhramho električnih baterij..... 3 omare (1 za biblioteko, 1 za inštrumente, 1 za knjige)........ 1 omara s C pretikljivimi predeli za narise, Časnike.......... 2 omari s G pretikljivimi predeli za zemljevide........... 1 velika omara za inštrumente................. 40 (20 večjih, 20 manjših) podstavkov (stajal) za modele........ 1 štelaža s predeli podobna 2 odprtima omarama.......... 11 postavačev in 11 skrinic za kredo.............. 24 kvadratov za sedeže................... 14 stajal s pretikami (10 z deskami za glino)........... 30 polic (konzol) za postavljanje sadrovih modelov.......... 10 držaČev za predloge................... 40 poveznic različne velikosti za pokrivanje dela........... 10 obešal s stajali za zemljevide................ 1 vodna posoda iz bakrenega pleha okolo l/a vedra velika ....... 1 lesena pregraja z vrati in zvitimi palčicami med knjižnico in prostorom za dijake skupaj . . . Zarad naprave popisanega orodja prejema podpisani deželni odbor odslej ponudbe za dražbeno obravnavo. Vse pod B navedeno orodje mora biti iz sparjenega lesa ter ne sme biti prebarvano z barvo, kateri bi bilo kaj svinčeno belice primešane. Pod C navedeno orodje se sicer ne zahteva neobhodno iz sparjenega lesa, vendar pa naj vsak ponudnik naznani, ali in po kateri ceni bi tudi to orodje iz sparjenega lesa naredil. — Podvzetniki naj pošljejo svoje dotične na kolek za 50 kr. pisano ponudbe zapečatene in z zunajnim zaznamkom: „ponudba zarad naprave orodja za šolske sobe za realko" do 25. avgusta 1874 do 12. ure, ter naj v ponudbah svoje krstno ime in rodbinski priimek, stanovališče in stan na tanko navedejo, ter naj tudi ponudui znesek za vsako vrsto orodja, ali pa odjenjane odstotke s številkami in z besedami zapišejo. Vsaki ponudbi se ima priložiti 10% jem-Čevina in pristaviti izreČenje, da ponudnik predmet dela in pogoje izpeljave dobro poznft, ter da se tem pogojem podvrže. V delo prevzeti predmeti se morajo najpozneje do 1. oktobra 1874. 1. popolnem rabljivi in za potrjilni ogled pripravni oddati in v ene prostore postaviti, za katere so namenjeni. — Natančni pogoji za to delo in dotični proračuni, črteži in obrisi se morejo vsak dan v uradnih urah od 9. do 12. pri deželnem stavbenem uradu pregledati in vse še bolj na drobno izvedeti. (226—3) Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, IG. avgusta I. 1874. Skupnu ii-klicua crna is mko vrsto orodju |«li :i. v. 271 444 253 364 84 00 530 200 110 55 75 50 90 60 220 00 33 48 110 54 60 100 50 25 12 3147 17. avgusta: Bvropai VVeifl iz Siska. — pl. Javoru ik iz Radovljice. — FHe iz Trbovelj — Suhy z Dunaja. >"ri .tluliči: Popor iz Prago. — Ulrieh, fabr. iz Keichonburga. — tierber Donauer, Veriti, Uepoti, pl. Niochet-Fal-bonhof iz Dunaja. — Zehal iz Trsta. 1'ankar iz Grosšadta. Pri Slonu : Oezar, Manzini, Smcn-drovič iz ltoke. — Sliber z Gorenjskega. — Gšvint Iz Fešto. — Dolitor, Salomon, Selmst iz Trsta. — Ubl od sv. Križa. — Lengyl iz Kanile. — gr. Pače c. k. lojt. iz Kranjskega. — Mam iz Zagreba. — Centrih iz liogatca. — Planinšek iz Ptuja. Franko, Wengert, Planšak iz Trebiža Bancr iz Belaka. — Christon iz Švice. — Ilusebak iz Dunaja. — Grot Pačc s hčerjo iz Ponoviča. — lioler trgovec, iz Gradca. Pri Zamorci: Dr. Gondling iz Gradca — liomulua, Schumacher, Gillis, Stainz, Gorgič iz Dunaja. — Coitčer, Grilc iz Ptuja. — Skcrgatič iz Pešto. — Mavrhofer iz Pulja. — Baseg iz Trsta. Elegantna polpokrita kočija xa enega Itouja MRoro nova, Prav dobro ohranjen odprt voz za 1 konja (tako imenovan Karnenvagorl), potem (223—2) soliden oflprt lovski voz za dva konja ^ krivinami sea sam, in koncem no? prav eleganten iu prav solidno narejen otročji voz za pony-ja ali za osla, stoje pri sedlarskem mojstru gosp. Karel Honig-u v Ljubljani, dunajska cesta, Frulichova hiša, na prodaj. — Več so izve tam. Oznanilo. Služba društvenega služabnika in čuvaja orodja pri ljubljanski prostovoljni požarni straži jo na novo za oddati. Z njo jo zedinjena mesečna plača 2o gold., prosto stanovanje v glavni zalogi in vsako loto ena službena obleka. Prosilci za to mesto naj dokažejo svojo zmožnost v branji in pisanji, znanjo obeh deželnih jozikov in svojo dozdanje opravilo, ter naj dotične prošnjo vložo do konca tega meseca pri načelniku požarne straže gosp. Francu Doborlctu. Kovači, ključarji in enaki delavci z metali imajo prednost. V Ljubljani, 13. avgusta 1874. (220-2) Od odbora ljubljanske prostovoljne požarne straže. I>oIm rl< <. načelnik. Izdatelj ia za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".