Ljubljana, sreda, 31. julija leto XXIII. Stev. 178 izdaja oj tiska Časopisno zax,o2nisko podjetje •ljudska pravica« direktor podjetja LEV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK ivan Šinkovec lz!la:'8 vsa't dan razen petka — cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1 »L J O D 8 K A PBAV1CA* USTANOVLJENA L OKTOBRA UM - UZD NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB CZ HA* JALA KOT 14-DNEVNIK IN r ED NIK - OD OSVOBODITVE □O L JULUA USI KOT DNEV-NIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. Naši državniki so se vrnili domov Podnr“bija?a: 30- jul' (Tanjug). -np-, ® s®dnika Zveznega izvrš-Aleks/^ Edvard Kardelj in Liurici/1 f Rankovič, predsednik Vespi. 6 skuPŠčine Srbije Jovan Za nm.? 'n državni podsekretar čie c _ 0 °brambo Otmar Krea- Sem n°,proga.mi so nocoj po dalj-naia ™ aIlJU v tujini prek Du- ? v domovino. vanski °!^»e znano' so se Jugoslo-fasa n, jZ,avn'^i mudili nekaj Potem odd'hu v Sovjetski zvezi, ske so obiskali skandinav- Danskn ~ Finsko, Švedsko in n° Prek^J^i6 vrnili v domovi- striie . "odne Nemčije in Av- 50 Prešli ^s!ri:isko-jueoslov. mejo jih ie ,r>r»f\^relazu Ljube^- kJer sekrpt= ln Pozdravil državni SlovenilZ^-.notranje zadeve LR so nariar ,tja Ribičič, potem pa nadaljevali pot v Ljubljano. Zahvala iz Poljske Pred^Hn^v’ 50' (Tanjug). — Titolfn -riepu^ike J^ip Broz žavnilPrejel ^ .Predsednika Dr-Pollslfp s,\et,a Ljudske republike naslednj0 brzojavko: Zawadskega PoltT* PTed*ednik, v imenu 0!ebnpm ■ naroc^a in v svojem ■ ,lmenu se Vam prisrčno skp -vrJl za tople in prijatelj- ih žer-'‘ za tople in pr i jat el j-l^ndnem „ $te iih Poslali oh Poljske P P,r.a,zn‘ku- — preporodu daljniim 0 1 narod teži za na a‘intim J l "aroa tezi za na-itikoo 7 .razD0-!em prijateljskih *kt>iie n y8t*kimi narodi jugo-b° 0 . trdnem prepričanju, da »ansk0 SV1,0 polfsko-jugoslo->tilo nhoZ °?nie hkrati k<)ri-,0^\hpy,deielarna, ki gradita PredL V*> kakor tudi stvari na-*Defii. miru o Evropi in na r,Sri^r^¥m priložnost, to-j'1 kak ecInilc' da izrazim d°m i,,„or, tudi bratskim naro- *a n4redek°ije naibol!ie želJe VILJEM BILIG O NAGLEM NAPREDKU PRI NAS VELIK DELOVNI POLET v jugoslovanskih tovarnah je posledica delavskega samoupravljanja Beograd, 30. Julija (Tanjug). Predsednik Državnega sveta za jedrsko energijo Poljske Viljem Bilig, ki se je kot gost sekretarja za informacije ZIS Jovana Mari-noviča mudil v Jugoslaviji, je danes odpotoval v Varšavo. Med bivanjem v naši državi si je ogledal Srbijo, Makedonijo, Dalmacijo in Slovenijo. »Globok vtis je napravil name velik razmah izgradnje, zlasti v nezadostno razvitih krajih dežele,« je izjavil Bilig sodelaycu Tanjuga pred odhodom iz Jugoslavije. »V Prištini in drugih mestih Kosova in Metohije sem videl, kako se dvigajo novi tovarniški dimniki, nova sodobna poslopja ob minaretih iz turških časov. V teh nekoč zaostalih krajih se zbirajo ljudje v svetlih in prostornih dvoranah in s skupnim prizadevanjem obravnavajo stvari, ki so splošne koristi za deželo.« »Največje spremembe v Jugoslaviji,« je rekel nadalje Bilig, »sem opazil v samih tovarnah, in sicer ne toliko v gmotnem oziru, kakor v ljudeh samih in v odnosih med njimi. Delavci v vaših tovarnah se čutijo gospodarje svojih podjetij. V pogovoru z njimi in s predstavniki delavskih svetov sem dobil vtis, da tako velik delovni polet v jugoslovanskih tovarnah vzpodbuja in ustvarja delavsko samoupravljanje, ki rodi na področju proizvodnje zelo bogate sadove.« V nadaljevanju pogovora je Bilig poudaril, da ga je prijetno Miloš Carevič v Beogradu Beograd, 30. jul. (Tanjug). Dosedanji jugoslovanski veleposlanik na Danskem Miloš Carevič, ki je bil premeščen, se je te dni vrnil v Beograd. presenetil tehnični napredek jugoslovanskih tovarn. »Ko sem si ogledoval nekatere vaše tovarne in elektrarne, sem lahko videl nove generatorje, turbine, transformatorje in druge velike stroje, izdelane v jugoslovanskih tovarnah. Takoj moram reči, da med mojimi prejšnjimi obiski v vaši deželi tega ni bilo. V minulih devetih letih je Jugoslavija zgradila sodobno in močno industrijo, ki zdaj ne zaostaja niti za razvitimi deželami.« Ko je govoril o sodelovanju obeh dežel na področju jedrske znanosti in tehnike, je Bilig rekel, da je rodilo že lepe sadove in da se razvija v zadovoljstvo obeh dežel. Pripomnil je, da bo začela Poljska v kratkem graditi prvo atomsko elektrarno zmogljivosti 200 mgw. Na koncu je izrazil upanje, da se bo sodelovanje med obema deželama na področju jedrske energije tudi v prihodnje razvijalo in krepilo. Svetozar Vukmanovič povabljen na Kitajsko in v Etiopijo Beograd, 30. jul. (Tanjug). Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič bo letos jeseni obiskal Kitajsko in Etiopijo. Na obisk sta ga povabili vladi obeh dežel. IZJAVA HASANA BRKlCA PO POVRATKU IZ MOSKVE Soglasje o novih rokih izgradnje in finansiranja posameznih projektov Beograd, 30 Jul. (Tanjug). Danes se je vrnil v Beograd predsednik komiteja za zunanjo trgovino Hasan Brkič, vodja naše delegacije, ki se je v Moskvi pogajala s predstavniki Sovjetske zveze in DR Nemčije. Ko je izstopil iz letala, je Hasan Brkič izjavil novinarjem, da se je naša delegacija pogajala o prej sklenjenih investicijskih sporazumih o dobavi opreme za proizvodnjo umetnih gnojil ter opreme za energetske in rudarske naprave, kakor tudi o sporazumu o izgradnji industrije aluminija v Jugoslaviji. Pogajanja so trajala od 16. do 29. julija in na njih je bilo doseženo soglasje o novih rokih izgradnje in finansiranja Dullesovi razgovori v Londonu Na današnjem sestanku ožjega odbora razorožitvene komisije OZN bo, kakoi računajo, ameriška delegacija tako formulirala svoje predloge o conah inšpekcije, da bodo sprejemljivi tudi za Sovjetsko zvezo, s čimer bi storili korak naprej k sklenitvi sporazuma London, 30. jul, (Reuter). Ame-; riški zunanji minister Dulles je govoril danes z vodjo ameriške delegacije v pododboru OZN za razorožitev Stassenom. Sestanka sta se udeležila tudi stalni ameriški predstavnik v svetu Atlantske zveze v Parizu Perkins in ameriški veleposlanik v Zahodni Nemčiji. Kmalu potem se je Dulles v zunanjem ministrstvu sestal tudi z delegati štirih zahodnih držav v ožjem odbqru za razorožitev, zasebno pa je govoril z vodilnimi angleškimi državniki o mednarodnih problemih, vštevši 2 ZASEDANJA SVETA ZA GOSPODARSTVO IN POMORSTVO V KOPRU PEREČA VPRAŠANJA naraščajočega pomorskega prometa ektivni načrt o graditvi koprske lake in železniške zveze Xozina—Koper . • « Sv**«, 30. Juli — Danes sta Svet za gospodarstvo ln razn *a pom°rstvo koprskega okraja na skupnem zasedanju erart!?V,,Ja,a 0 e,aboratu Trgovinske zbornice Slovenije o od k 7 pr*stanišča v Kopru in o graditvi železniške proge Pove 0Z|*ne do K°Pra> ki naj bi za osebni in tovorni promet za,a našo slovensko obalo z zaledjem. relativno manjšimi investicijami v sorazmerno kratkem času zgraditi prvi del koprskega pristanišča, ki bi imelo letno zmogljivost nad 250.000 ton. Z dodatnimi investicijami bi bilo mogoče zmogljivost. povečati na skoraj pol milijona ton letno. Ze sedaj znašajo ponudbe blagovnega prometa v koprskem pri- Ta KV.ezneg^a^°ra*’ je v okviru pristanišča v Kopru. Koprsko Perspektivnega plana o obalno področje ima namreč ne- b?0rskega2Vp°r3lilg°Sl°r nSl^ga i kal tak° iz™zitih govnega prometa v koprskem pri- S°,v nVrd°r>riČ?.° M nobenfga dJTa’ ,da bl ?e da Ojstanišču okoli 400.000 ton letno, Doc? Poniorski ni ^j6, ?-J PraV< L - ° ^en ln to že predstavlja tisto množino, ostaja zm i- Promet in kako ceneje rešiti del problematike ju- - - boli v - .V0S<; naših luk če-j goslovanskega pomorstva. Pod- j°Sebrio L ,ifna- To stanje je ■ ročje ima razsežne prostorninske *anU, ke/37^0 v Severnem ja- | možnosti, kar je posebno važno za , eP čas n Vna luka na Reki j tovore, ki terjajo večjo prostor- eSa blagrfmore ve^ absorbirati nino, torej za tovore, ki jih v .Med °ovnega prometa. I zadnjem času zaradi prenatrpano- bi s r,-1 lar^ami, po katerih, sti v reški luki tako rekoč od- !?etr>enill /"kožnimi lukami raz- j klanjajo. Razen tega je sedaj ob u, * luki c.„0rnorRki promet v re- | obali uporabnih precej pokritih °'j primorij6 *zkazala kot naj- j skladišč. na varianta o graditvi1 Na severu Kopra bi se dalo z i Gradot v Makedoniji razstreljen so zažgali 56.000 kilogramov razstreliva Eksplozijo so čutili 20 km daleč naokrog ? navzočt^ .30' 3uliJa (Tanjug), tisoč kubikov prsti in kamenja. Sov. mnogih seizmolo-1 ------- S > meton^ mn°S'b seizmolo-«hU*ih strnlc i°V' geologov in A nalašč v°V.njakov> ki so pri-V aVe» SO n u . namen iz vse {^adaru v m !" ~Gradot- pri T?,3° zažgali ^fftAA00^1 danes ob v° bila n»4 2 razstreliva. 8nSte v naši r r* J? eksP'ozija te 1° opazoval Strokovnjaki t^erie' Ra^ctr nV znanstvene na- več sto- VREMENSRfl NAPOVED m, sPrem Srf‘a°> Julija 10 in U remPerature po-•»» Sfj1*, ^evne temr,V Frlmorlu ls st°Plnj C*izhl ure med 22 vrkmena gl Ev?ottlsk« ^ rra0zSi?,.Vlsokega zr«č-?rednl pl- Nart protl Vzhod- se v JSuL 'ur ,evernlm 1,1 v>«ne ^ Zdaj, ko so hrib razstrelili, bodo lahko hitreje utrjevali umetno nastale jezove in gradili odtočni prekop ter druge naprave, da voda iz umetnega jezera ne bo mogla odtekati. To vodo bodo uporabljali za namakanje kakih 2000 ha nerodovitne zemlje na Kavadarskem polju. Skupaj z današnjo eksplozijo so porabjli za razbijanje hriba -Gradot- kakih 140.000 kg razstreliva, ki je zrahljalo in razpršilo blizu milijon kubikov zemlje. Zvezni izvršni svet je dal z^. vsa dela, ki bodo mnogo koristila približno 10.000 prebivalcem tikve-škega kraja, 230 milijonov; od tega so porabili že 175 milijonov. Današnja eksplozija je bila tako močna, da so Jo čutili kakih 20 kilometrov daleč naokrog. Ker pa se je razstrelivo razpočilo globoko v hribu, detonacije niso slišali daleč. ko postane rentabilen tudi železniški razvoz tovorov iz pristanišča v zaledje in obratno ter za mednarodni tranzit. V tej zvezi se je začel oblikovati tudi projekt okrog 37 km dolge železniške zveze iz Kozine v Koper. Svet za gospodarstvo in Svet za pomorstvo sta na današnji razpravi ugotovila, da omenjeni perspektivni načrt o gradnji pristanišča in železniške zveze popolnoma ustreza ekonomskemu položaju in pogojem ter da bo v svoji realizaciji mogel izdatno prispevati pri reševanju splošne problematike jugoslovanskega pomorskega prometa. v (ž) posledice politike, ki jo uveljavljata obe deželi v primeru Omana. Zunanja ministra ZDA in Velike Britanije sta sodelovala danes na sestanku zahodnih delegacij v ožjem odboru za razorožitev. Sestanka sta se udeležila tudi vodji delegacij Francije in Kanade Moch in Johnson. Plenarno sejo ožjega odbora, sklicano za danes popoldne, so preložili na jutri, da bi omogočili posvetovanje zahodnih delegacij, zlasti razgovore med Dullesom, člani ameriške delegacije ter ameriškimi veleposlaniki držav Atlantske zveze in v Zahodni Nemčiji. Sinočnjo Dullesovo izjavo, da bo morda »kmalu storjen praktičen začetek« v vprašanju razorožitve, presojajo v Londonu kot zanesljivo znamenje, da bo ameriška delegacija na jutrišnjem Zahod je enoten Bonn, 30. jul. (Tanjug). Hamburški »Die Welt« piše, da so članice Atlantske zveze dosegle enotno stališče o upostavitvi inšpekcijskih con v Evropi in na področju Arktike. O tem so se sporazumele šele pred nekaj dnevi. Zahodne države bodo- ta teden na londonski konferenci sprožile konkreten načrt o upostavitvi inšpekcijskih con. Baje nameravajo najprej obnoviti prejšnji Eisen-howerjev predlog o inšpekciji nad ozemljem ZDA in Sovjetske zveze, potem pa bi predlagale upo-stavitev inšpekcijskih con v Evropi in na arktičnem področju. sestanku svoje predloge — bržčas o conah inšpekcij — formulirala tako, da bi bili sprejemljivi za Sovjetsko zvezo. S tem bi hkrati storili korak na poti k sklenitvi omejenega sporazuma o razorožitvi. Neki ameriški predstavnik je izjavil, da Dulles za zdaj ne namerava iz Londona odpotovati v Pariz. Prej so mislili, da bo Izkoristil svoje potovanje v Evropo tudi za razgovore s francoskimi državniki. posameznih projektov iz omenjenih sporazumov. V zvezi s protokoli, podpisanimi včeraj v Moskvi, je Hasan Brkič poudaril, da določeni rok, ko naj začne obratovati tovarna dušika, ustreza programu proizvodnje umetnih gnojil, predvidenemu v perspektivnem planu. Zgraditev ostalih objektov je porazdeljena na leta 1958 do 1964, in sicer tako, da bo pretežni del programa uresničen do leta 1961. Kombinat aluminija bomo začeli graditi že leta 1958, obratovati pa bo začel, kakor je določeno v pogodbi, leta 1964. V protokolu je določen okvir sredstev za finansiranje del v letih 1958 in 1959. Dela v prvih dveh letih bodo zajela predvsem projektantska in pripravljalna dela ter izgradnjo energetskih objektov, da bi izgradnjo hidroenergetskih objektov za industrijo aluminija vskladili z našim splošnim programom hidroenergetske izgradnje v prihodnjem obdobju. Na koncu svoje izjave je Hasan Brkič poudaril, da so potekala pogajanja v Moskvi v duhu razumevanja in želje, da bi se razvilo naše nadaljnje medsebojno sodelovanje. Ameriški obisk v Beogradu Beograd, 30. Jul. (Tanjug). Danes popoldne je z letalom prispel v Beograd član ameriškega Kongresa in predsednik ožjega odbora za imigracijo Francis Walter. Hkrati z njim so pripotovali tudi Joseph Swing, Rajmond Farrell in Walter Besterman. LETALA NA DELU Včeraj so šestnajstkrat bombardirala oporišča upornikov v Muškatu Shardjah, 30. julija (Reuter). Britanski bombniki so danes nadalje bombardirali posamezne kraje v omanskena sultanatu, ki so v rokab upornikov. Do 14. ure po krajevnem času so britanska letala šestnajstkrat bombardirala področje Nizve in trdnjave Birkat Al Mauz. Kakor menijo, je bilo to najmočnejše bombardiranje, odkar je Velika Britanija začela podpirati sultana Muškata proti upornikom. Včeraj so dobile britanske ko- tgr izjavil novinarjem, da Je penske enote, razporejene v oazi omanski imam zaprosil Sirijo za Buraimi, znatne okrepitve. [politično, zdravstveno in gmotno Omanski imamat je danes ob- pomoč. Na vprašanje, ali bo Si-javil, da so britanski reaktivni rija poslala prostovoljce, je Bitar bombniki razdejali kraj Ekbarku dejal, da Oman v sedanjem polo-v Omanu in da je bilo pri tem žaju ne potrebuje ljudi, -marveč veliko žrtev med civilnim prebi- drugačno pomoč-, valstvom. Tisoč prebivalcev Ek-1 Kairski časniki posvečajo do-barke je zapustilo svoje porušene godkom v Omanu vedno več po-domačije in zbežalo v puščavo, zornosti. Večina časnikov je da-Iz Damaska poročajo, da Je nes prvikrat objavila uvodnike, sirski zunanji minister Šalah Bi- v katerih ostro napada Veliko Britanijo zaradi -nove agresije* Vladni list -Gumhuria- opozarja v članku z naslovom -Nova britanska agresija« na izjavo Selwy-na Lloyda o -zaščiti britanskih , koristi« in meni, da gre v resnici °reŽta^VTekr0tHriZaH b!fh°Vni 33 din’ *a 0VCS’ Ječmen in k°- i ^ omanskT^godkth m® te ^oj _na ruzo pa 31 din za kilogram. | naroda za svobodo, marveč tudi ODREDBA DRŽAVNEGA SEKRETARJA ZA BLAGOVNI PROMET Zajamčene cene žita podlagi katere so zadružnim organizacijam, kmetijskim posestvom, kmečkim delovnim zadrugam in ekonomijam zagotovljene zajamčene cene žita letine 1957 in 1958. Za pšenico Je določena cena 36 din za kilogram, za rž Državni sekretar za blagovni : spopad interesov Velike Britanije promet FLRJ je izdal tudi od-1 in ZDA. Ko piše o egiptovskem redbo o prodajnih cenah žita in stališču, opozarja ta časnik na žitnih izdelkov. Po tej odredbi, Naserjev govor v Aleksandriji, v bodo podjetja za uvoz in izvoz katerem je podprl boj omanskega Medtem ko dan za dnem prihajajo na obisk v domovino nove skupine izseljencev, prve skupine že zaključujejo obisk. Na sliki ena izmed skupin izseljencev na ljubljanski železniški postaji tik pred odhodom v svojo drugo domovino — Ameriko. žita prodajala uvoženo pšenico in rž pooblaščenim podjetjem za promet in predelavo žita po ceni, določeni ob soglasju državnega sekretariata za blagovni promet ; FLRJ. Tako določena cena je povečana za znesek voznine od že-, lezniške postaje Novi Sad do raz-\ kladalne postaje kupca. Dobava I pšenice in rži se vrši franko raz-j kladalna postaja kupca. Pooblaščena podjetja za promet in predelavo žita in pooblaščeni mlini bodo prodajali moko tipa »1100«, »1200« in »950«. ki jo dobijo 7. mletjem uvožene pšenice in rži, po ceni, ki ne more biti večja od 42 din za kilogram, povečani za znesek voznine od železniške postaje Novi Sad do nakladalne postaje kupca, oziroma za povprečno voznino 0,50 dinarja za kilogram, če je nakladalna postaja na področju okraja Novi Sad. Podjetja za promet ln predelavo žita bodo prodajala pšenico in rž iz plačila v naturi in mlevske merice ter moko. dobljeno z mletjem pšenice in rži iz plačila v naturi in mlevske merice po istih cenah. naroda za osvoboditev izpod tujega vpliva. Pomirjenje med Sirijo in Saudsko Arabijo Damask. 30. jul. (AFP). Sirski zunanji minister Šalah Bitar je na tiskovni konferenci izjavil, da so odstranili nesporazum, ki je kalil odnose med Sirijo in Saudsko Arabijo, in da so zdaj odnosi med obema deželama spet normalni. Izrazil je upanje, da bosta obe deželi razvijali bratske odnose, in pripomnil, da so trenja med njima izkoriščali za rovarjenje proti arabskemu nacionalizmu., Rimski parlament odobril evropski pogodbi Rim, 30. jul. (AFP). - Italijanski parlament je nocoj odobril pogodbo o Evratomu in sporazum o skupnem evropskem trgu. Komunisti so glasovali proti. Nenni-jevi socialisti pa so se vzdržali glasovanja o skupnem trgu. Vse ostale stranke so glasovale za sporazuma. Kulturne VESTI H DARILO KITAJSKIM UMETNIKOM Nedavno preminuli italijanski" pisatelj Curzio Malaparte je poklonil kitajskim umetnikom svo-jo vilo na Capriju. »Prežet s čustvi do kitajskega naroda in da okrepim kulturne odnose med Vzhodom in Zahodom,« pravi nje- . gova oporoka, »upostavljam usta- i novo z imenom ,Curzio Malapar-: te', da se omogoči v Italiji usta-novitev doma, ki bo nudil gosto-ljubje in omogočil umetnikom LR Nadaljnje povečanje izvoza predvsem naloga predelovalne industrije Ob bližnji otvoritvi n. jugoslovanskega sejma v Ljubljani Lani jeseni je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani priredilo I. jugoslovanski izvozni sejem z namenom, nuditi inozemskim interesentom na relativno majhnem prostoru pregled vzorcev tistega blaga, ki ga izvažamo ali smo ga sposobni izvažati. Zamisel, prirejati take specialne sejme, se je rodila iz izkušenj inozemskih interesentov, ki se na velikih mednarodnih velesejmih v množici izdelkov, namenjenih predvsem domačim trgom, težko znajdejo, kaj nudimo za domači trg in kaj za izvoz, in tako pogosto spregledajo ugodne ponudbe domačih proizvodov za izvoz. Iz spoznanja in iz okolnosti, Lanski I. mednarodni izvozni Kitajske proučevanje in delo.« — da postajajo mednarodni velesej- sejem v Ljubljani je bil za zače- Malaparte je kitajskim umetnikom poklonil tudi vse pohištvo in vse druge predmete v svoji vili. KRIZA GLEDALIŠČA predvsem naloga naše predelovalne idustrije. Odpirati pot izdelkom predelovalne industrije na tuja tržišča pa ni lahka naloga, ki terja nenehna prizadevanja. V prizadevanju povečati izvoz predelanega blaga, smo v povojnih letih zabeležili že kar lep napredek, saj je bil lani v izvozu delež proizvodov visoke obdelave že štirikrat večji, kakor je bil pred vojno. Navzlic temu pa so ti proizvodi predstavljali šele 20,6 % celotne vrednosti izvoza nasproti 5,4°/o predvojno. Ta delež proizvodov visoke obdelave v izvozu moramo nadalje dvigati. mi čedalje obsežnejši in s tem tek kar uspešen, saj je bilo skle čedalje nepreglednejši, se je ne njenih za nekaj milijard izvoznih _ samo pri nas, marveč tudi drugje kupčij. Letošnja druga prireditev [ v Evropi, porodila zamisel prire- te vrste bo privabila gotovo še 5 jati specialne sejme. Gospodarsko več tujih kupcev. Na sejmu bo l razstavišče v Ljubljani si je po- letos sodelovalo 219 neposrednih Italijanska operna gledališča ; stavilo nalogo uresničiti prav to razstavljavcev, zastopanih pa bo so opozorila na možnost, da v zim- ■ nalogo. Na specialnem sejmu blizu 300 domačih podjetij, ker ski sezoni ne bodo mogla nadalje- lahko interesenti iz inozemstva v bodo mnoga zunanjetrgovinska vati dela, če ne dobe denarja. Pet najkrajšem času dobe pregled o podjetja na sejmu zastopala vr- _______________________________________________ znanih italijanskih Oper, med nji- i izvoznih ponudbah istovrstnih ali sto proizvajalcev. Od omenjenih nostmi. Prav zato posveča ljub mi rimska Opera, milanska Scala * sorodnih vrst blaga, hkrati pa 219 neposrednih razstavljavcev ljanskemu izvoznemu sejmu vso in osem manjših gledališč se ne j omogoča taka prireditev ob mir- jih bo iz Slovenije 134, iz Srbije pozornost tudi Komite za zuna-more vzdrževati z lastnimi dohod- < nejšem vzdušju tesnejše stike med 52, iz Hrvatske 24, iz Makedonije nj0 trgovino. Takoj po otvoritvi ki in so doslej prejemala državno tujimi kupci in domačimi proiz- 5 ter iz Bosne in Hercegovine 4. sejma bo v soboto na razstavišču podporo. Zakon, na temelju kate- j vajalci, ki lahko dobe koristne Po strokah bo odpadlo na tekstil- posvetovanje izvoznih podjetij, rega so gledališča prejemala sub- j pobude glede izpopolnitve asorti- no industrijo 82 razstavljavcev, na katerem bo poročal podpred- Tu se nam odpirajo še velikanske možnosti, vendar pa bomo hitreje napredovali, če bomo stalno seznanjali inozemske interesente z našimi izvoznimi mož- vencijo, je prenehal veljati, ukre- mana, zboljšanja proizvodov in nili pa niso nič, da bi ga obnovili, posebnih želja potrošnikov v Komite za operna gledališča je ob tujini. tej priložnosti sporočil, da gleda-j lišča zaradi pomanjkanja sredstev j ne bodo mogla pripraviti progra- j ma za prihodnjo sezono, in opo-j zoril na to, da bi ugledni itali-1 janski umetniki utegnili zapustiti 1 *«o ves dan mudil v Mari. J... } Vlnčami. Odbor je g]an Zveznega izvršnega sklenil da bo posredoval pri vladi sveta Franc Leskoš|k. V družbi in parlamentu da se nujno pri- ge> sekretarja OK ZKS v ZuSŠuSS *CeV Franca SiLoniča in nje- sredstva za delo. Franc Leskošek obiskal Maribor Maribor, 30. jul. — Danes se na kovinsko 28, na kemično 22, sednik Komiteja za zunanjo trgo-na živilsko 16, na metalurško 14, vino Vujiča Gaioovič, posvetova-na elektroindustrijo 12, na težko nja pa se bosta udeležila tudi industrijo 10, na usnjarsko-čev- predsednik Zvezne industrijski ljarsko 10, na lesno 7, na grad- zbornice Todor Vujasinovič in beno 5 in na obrt 5. .Razstavljala generalni tajnik Zvezne zunanje-bodo samo domača podjetja, in ta trgovinske zbornice Barbalič. Med sejmom bodo industrijska združenja skupaj s strokovnimi, sekcijami Zunanje trgovinske zbornice priredila posvetovanja za posamezne izvozne stroke. Naj še omenimo, da bo sejem enako zanimiv za domače obi- samo blago, ki pride v poštev .za izvoz. STALNO MORAMO DVIGATI IZVOZ PREDELANEGA BLAGA n adaUnie Sl WwT ter'dTrektor ja 2e\e- odkHva^da^ t^ščefejL^n™ ^ovalce zkstiza. kolektive in- nadaljnje normalno ne gtore Andreja Svetka si je predelovalni industriji, se pravi du®t.F1Jsk‘}? P°dJet'L kl I™ k® • dopoldne ogledal tezensko avto-ARTHUR MILLER • mobilsko tovarno in se zlasti za- KONČNO OBSOJEN S nimal za proizvodnjo novega vo- j zila tipa »TAM 4500«, popoldne lesne industrije, usnjarstva, ke- Ameriškega dramatika Arthu- 3 pa je prebil na novem obdrav- mične industrije itd. \ tem oziru ra Millerja so po daljšem sodnem iškem razstavišču Mariborskega ima izvozni sejem še posebno na- postopku obsodili na denarno glo- j tedna. Tu so si Franc Leskošek logo v okviru naše ekonomske bo 500 dolarjev in na zaporno ka-: in ostali gostje v spremstvu di- politike. Naš izvoz postaja če-zen enega meseca — na slednjo ■ rektorja Mariborskega tedna dalje važnejši činitelj za hitrejši pogojno za tri mesece, ker je raz-» Otona Brezovška, predsednika gospodarski razvoj. Racionalno žalil Kongres. Miller je prišel pred; delavskega sveta Tovarne avto- izkoriščanje naših domačih suro-sodišče v Washingtonu, ker leta j mobilov v Mariboru Srečka Je- vinskih rezerv, ki niso neizčrpne, 1956 ni hotel povedati imen lju-i žovnika in predsednika uprav- ter važni ekonomski razlogi pa di, ki jih je leta 1947 srečal na: nega odbora iste tovarne Emila na™ narekujejo, da pospešujemo nekem sestanku pisateljev, prija-: Tomažiča z veliko pozornostjo predvsem izvoz predelanega bla-teljsko naklonjenih KP ZDA. Ob-• ogledali razstavo izdelkov indu- ?a’ P? možnosti finalnih izdel-sodbo so izrekli šele konec julija,: strijskih in drugih podjetij ter kov* kaT PO-mem izvažati pred-čeprav se je proces začel ie spo--co j - i- vsem vrednost domačega dela. mladi in je sodnik ugotovil kriv-** i *i. , & “ Tako lahko z relativno manjšimi do skoraj mesec dni prej, preden i čera YJ^Al U?1?V" količinami dosežemo veliko vred. ~ j/j * * nega odbora Mariborskega tedna ;-------------------------------------- :_________________ na izdelkih kovinske’ in strojne m,dd obl!° P?bud za <*vojitev industrije ter elektroindustrije, novih proizvodov za izvoz in za kakor tudi na finalnih izdelkih dv!S kvalitete, kar je vazen pogoj za uspeh na zunanjih trži- ščih. S. DNEVNIK Generalni sekretar Sociali- družne zveze Jugosl&vije _ stične narodne stranke Cila Raos in član predsedstva . Raul Ampuero se je dva dni ne zadružne zveze ing. J mudil v Opatiji in na Reki. Popovič, ki sta že °dP° . V Opatiji sta ga sprejela pred- v Stockholm. Kongres do sednik SZDL reškega okraja jal od 4. do 7. avgusta. Miloš Vrbac in poslanec Zvez- V Velenju se je dva on ne ljudske skupščine Milan dlla češkoslovaška sina Slani, medtem ko mu je pred- delegacija. Dva delegata s sednik Izvršnega sveta Hrvat- kata rudarjev Ceškoslo ske Jakov Blaževič priredil sta obiskala rudarje v jam večerjo. Čilski gost si je vče- si ogledala vse nove Pr°“ „a raj ogledal reško tovarno mo- ne naprave rudnika n§ • torjev »Torpedo-, popoldne pa Med obiskom v ru_ je odpotoval v Ljubljano. dodobra spoznala živ'ljenj V Splitu , je bilo posvetova- darjev .seip, ^gga^samo-nje o vprašanjih jadranskega za ra.z, J. , druga vpra- turizma, ki so se ga udeležili upravljanja ter za ctruga^^^ predstavniki turističnih orga- vn^nedeljek popoldne sta se nizacij in gostinstva z vsega ^ 1 plavnostl; ki so primorskega področja od Istre ?d riDravlli prostovoljči ob do Boke Kotorske. Na sestan- J0 P P , „ ptaoe regula- ku je bilo okrog 50 delegatov, drUgC 6 " razen tega pa tudi številni C1]i . ,-kretar kongres- predstavniki organov oblasti in Gen*™„ . dariev Indije gospodarskih organizacij. Na- “*» "““S*včeraj men posvetovanja je bil, pro- Kant» Meh a J® P™Pelkjer s0 učiti letošnje izkušnje, da bi s soprogo . ’ jetaliŠču jih izkoristili v prihodnji tu- 8* na fze™u?Si Central* ristični sezoni, ter so se zato sprejeli fun . j^dar- v glavnem razgovarjali o for- nega odbora silikate ru miranju cen, propagandi in ^/^gost sf bo mudil pri razširitvi sezone. jj?*« ^ obiskal v Kolektiv ladjedelnice »Tito- tem fasu nekatere rudnike v v Kraljeviči pri Reki je izročil bjh. Obiskal bo tudi Centrain predstavnikom Jugoslovanske- svet zveze sindikatov Ju® " ga rečnega brodarstva ladjo sjavije, kjer se bo seznani11 za plovbo po rekah in morju delovanjem delavskega druz-»Mlavo«, ki jo bodo začeli ta- benega upravljanja ln °r®an,' koj uporabljati. Ta ladja je zacij0 socialnega zavarovanj druga izmed treh ladij, ki bodo v najj državi, vzdrževale zvezo med Beogra- Kitajsko kmetijsko delegS' dom in lukami Bližnjega vzho- c(j0 kj se je štiri dni mn®* da ter Aleksandrijo. Dolga je Makedoniji, je v Ohridu spre-77,67 m, široka okrog 10 m, jel predsednik Narodnega s nosilnosti 1217 bruto registr- branja LR Makedonije Laza skih ton, njeni motorji pa Koiiševski. Kitajski gostje » imajo jakost 1000 KS. včerajšnji dan prežive« " XX. rednega kongresa Med- oddihu ob Ohridskem narodne zadružne zveze v V Ohridu so si ogledali ^ln_ Stockholmu se bosta kot pred- biološki zavod za umetn ta. stavnika jugoslovanskih za- jevanje postrvi, nada dij,rstva družnih organizacij udeležila jo za pospeševanje saaj generalni sekretar Glavne za- in veliko sadno drevesn Pšenica je dobro obrodila vendar z rezultati še ne moremo biti zadovoljni pšenice na kmetijskih posestvih ljubljanskega posestvih individualnih kmetov pa komaj 15 do 1® s Hektarski donos 25 metrskih stotov, no posestvih bektar. Letošnji donos pšenice je na naše države so v tekmovanju do-: trških stotov pšenice ,”seglo P°' vseh državnih kmetijskih po- segli lepe uspehe. Tako so na Najboljši uspeh ie^ragju, P° sestvih v ljubljanskem okraju primer udeleženci kmetijskega sestvo »Dušina« v po- na do skoraj mesec dni prej, predeni™1* ^uzm prposeaniKa uprav- ko]jčjnami dosežemo veliko vred- sestvih v ljubljanskem okraju primer udeleženci kmetijskega sestvo »Dušina« v « toV na se je naposled odločil, da izreče'^* »“bor* Mariborskega tedna nost ;zvoza oziroma mnogo večji domale enak. Znaša okrog 25 me- tekmovanja v Semberiji in Po- vprečno 49 metrskin donoSi Ri kazen. Medtem je Vrhovno sodi-iR*d* Pušenjaka na zabaviščnem izkupiček v devizah. Zato je na- k*11111 stotov na hektar. Medtem savini v tej žetvi dosegli povpreč- , hektar. To je najvecj* šče ZDA razveljavilo nekatera: prostoru ob Dravi preganjanja iz časa hladne vojne: in zahtevalo, da pripornike izpu-l ste ali obnove postopek proti ne- j katerim obsojenim funkcionarjem • KP ZDA. Zato je, bil tudi Miller J , ZtJpS £ j turističnega prometa v prvih 5 mesecih £'J. - Be"'r*a' ?° .i"1' kl je bu rekor- ristične kraje v Jugoslaviji 1 mi- sestva na tem področju so dose- umetnih gnojil in drugim agro- delovanju zemlje in v reproduk- še ni množično, tehničnim ukrepom. cijskem materialu. V vasi Tra- kmetijskega tekmova: Zelo dober donos pšenice, ki mošnice so dosegli kmetje 40 me- kaj o še velike naloge. glede na to, da je obsodba skoraj i den. nepomembna ter je izjavil, da vla- Š ga priziv. : : J Bolgarski folklorni ansambel »Na . rodna pesma« iz Sofije v Ljubija- j stov za 7 %. Povečal se je tudi obisk tujih Sredi poletja je. umrla od mraza NenaUna ohladitev, kl je nastala _______ ni. Nastopil bo v četrtek, 1. avgu- ?v nedeljo, as. t. m., z močnim dežjem turistov in -vso kaže da ho Sta ob 20 uri v Križankah v nri- ‘ ln snežnimi viharji v planinah, je po- u •, Y , ! . , , nji_ i;a ,, Knzankan, v pri . vzro4Ua smrt 45.letne Hedrike Potoč- hovo število tolikšno kot leta 1955, i tr;;« v ksk ^lih le “•v J“so*lavi)i “i- sofu.h... r.ai. Vrai.l. K pr..-; tSSSt, *Žj£“25,«! ro podutklh prvih p-5. ?,a ® turneje po j sini okrog 1700 m, pa jo je zajel močan secev tega leta je obiskalo Jugo- \ Am 1 *I II VcrAnm/ia «n ania r cno4r\i trihnr LT,,d nnne« .. u^l.. _ ..1 . .. ..... 0 blagajni lij on 5.408 domačih gostov, v gla več kot 30 metrskih stotov istem obdobju lanskega leta pa na hektar. K tako visokemu do-970.803. V istem času se je pove- nosu je odločilno prispevalo kva-čalo število nočitev domačih turi- litetno sortno seme. V Križankah, nekaj ur pozneje pa so prišli tudi člani skem l-h. Število nočitev tiHih ki\ as- planinske reševalne službe. Potočni- ... leu,‘ . V1I°. nočitev tujih jišče 80 din VstODnice1 250 200 in 150 din sto- P'aninske reševalne službe. Potočni- , ...________ , , , . , vstopnice. „00, zuu in imi am, sto- , kova pa te ^ lzi!rpanoatl ln mraza ; turistov se je v istem obdobju ’ Izdihnila. k. m. 1 povečalo za 25 %. Največji donos so dosegli v Šmarju pri Jelšah in v 2alcu v spodnji Savinjski dolini, kjer so posamezne skupine v nagradnem tekmovanju dosegle nad 40 metrskih stotov na hektar. Tekmovalne skupine v Petrovčah, Ve- Kako povečati izvoz stroje^ Predstavniki strojne industrije predlagaj? V^jjajo premij za izvoz izdelkov te industrije — ”rlPnr0duK' tudi ustanovitev sklada za izravnanje cen reP cijskih potrebščin . 1 lani sa, Beograd, 30. jul. (Tanjug). — je, ki je obratoval'9 jj® t

ndus‘ ^fflejitvv1^ gi, ki se je znašla z težav' investicijske iz8 n,*Qnku s° nem položaju, Driprav!.® volili komisijo, ki b° P premU® konkretne predloge } ;zdelk° izvoznikov posamezni - r ni strojne industrije. fi ientov n Sedanji sistem kocficie dovolj spodbujal str za izvoz in jim ju To je bila stroga kazen. Mučila me je t Večina tujih dežel. nfuStri zavest, da nisem upravičil zaupanja Via-! vzgD28ine in tedaj 20°/», kaT onemogoča na nkuri' Govor Vladimira Iljiča so sprejeli s nisem prav nič bal: kakor običajno, sem kmalu sp” odStL Kaj bo? Mo dro« k ‘''"'"T, 0'"13 varnam, da bi uspešno *o ploskanjem; med govorom so večkrat vi- ga pustil pred glavnim vhodom v Smolni, od*pl „pm \ oosiOVodii sel d« vi hi"1! ‘rfoS® m‘* rale na tuiem tr?U' vrtrili tod harno ploskali, tako da ni bilo slišati po- na dvorišču, kjer so noč in dan stali na cele zenH I lnl»i»r,7' 1 v, Vladimir lljič zaradi moje, ^a sestanku so govo vn8vs- • sameznih vzklikov na zborovanju navzočih straži rdeči gardisti in oboroženi delavci. jia™ ^ zgodilo, se je prijel malomarnosti brez avtomobila, ki se ga je j ustanovitvi sklada za J potreb: sovražnikov sovjetske oblasti - menševi- Kdor se je hotel odpeljati z dvorišča, je . J „ , , , I nje cen reprodukcijski vanSki kov in eserov. moral imeti posebno prepustnico. Leninov , “Avto so odpeljali! Kaj naj rečem Via- . -J malo upanja, da bi v velikan-. jj{jn Tako bi bili Ju8 _ein po* Ko smo se vračali, je sedel Vladimir avtomobil so poznali vsi rdeči gardisti. dlmiru HRču?« Petrogradu našel avto. Varnostna proizvajalci v enakop^riJV0upujeja lljič kraj mene. Kdaj pa kdaj sem se ozrl Ni še minilo pol ure, nisem še bil popil In odločno je pripomnil: .Vz ,v ™estu ®e n» bila urejena, sovraž-1 foža ju s tujimi. zdaJkenj tri?a nanj Ne glede na nemirne trenutke ki jih čaja ko je planil v sobo eden izmed to- »Ne povem mu. Kar sami mu pojdite kar mrgolelo° T?Jte čini Šo^iirtJfvmr^ na,Se tovarne i^ne^ddke *{.”! je b,l pravkar preživel, je bil miren in varišev in kriknil: povedat.« valP.ne J" 7^0 V, draže.k? nekoliko zamišljen. Ko smo prispeli pred Smolni, je Vladi- so odpeljali!« mir lljič naglo izstopil, rekoč: . Osupnil sem »Tecite na dvorišče! Leninov avtomobil Priznam, da me ni nič kaj mikalo sto- piti s to novico pred Lenina. Toda Bonč — prodali. -Poidite ™.o prigrittdt, tov.rii Gi.J, ia. Smo.dog, p,rt .Men, d.evt, vprtJ. S- ^moiejl' Tbr™ bUo tleb. „op?e b, evto odpel),ti „.p„K » f,„. jaz« bom oeka) mu- B o«v,d„o „1 ob.,,1 M r.zve.e.iiveg.. - -....................................... P bila ni na dvorišču.« ’*A> vl ste- tovariš Gilj, kaj se je tomobilov običajne: ukradeni avto so spra- mctfiluririie 40 do 50*/* jpjelab’ vili na Finsko, tam pa so ga z lahkoto kor jih je moč dobiti v Tj z» članicah Evropske skupn remog in jeklo- ikom, ki'f S premijami izvo:zn1 . ;nda* jžajo izdelke naše ® r začasno pretrgalo moje delo pri Leninu, del, da je Leninov avto pred četrt ure ne- ognrčen- zin0 zagledal svojo limu- mnenju proizvaja panogi. ^ Ko sem se nekega dne v opoldanskih ovirano odpeljal z dvorišča: za volanom »Nesramnost brez primere,« je rekel pri lskanju so mi D0ma0flli »lnni .r-,. izvoznih skupnf*"*- urah vračal z neke vožnje, sem spotoma sedeči mož je pokazal ponarejeno prepust- naposled. »Veste kaj, tovariš Gilj: avto mo- ke„ rdečl eardisti in znani šoforli Dolao v^benc in orodne stroje odpeljal Vladimira Iljiča pred Smolni. Via- nico in se odpeljal z avtom neznano "kam. — je bitoiiffi dv^no p^pešHa ureditev ra dimir lljič je odšel domov - jaz pa sem Kako bo sprejel to novico Vladimir * Svet ljudskih komisarjev. - igle v kopici sena. I mer v strojni industriji- »LJUDSKA PRAVICA* 3 JUGOSLOVANSKO-ETIOPSKO SODELOVA NJE Zgled nesebičnih prizadevanj Naše podjetj e »Pomgrad« bo gradilo sodobno pristanišče Asab Po pomembnih mesecih, v ka-h je z obiski etiopskega fsarja Haila Selasija v Tita uS°slaviji in predsednika sko dn piji Prišlo vsestran-ki veže rVtef0 Prijateljstvo, odnosih mo®, T6Zeh’ je nastal0 v pijo ^gosiavijo in Etio- žega ot>d°b;e čedalje plodnej- V n^P°urSkega sodelovanja, dani a kl ^ih PrisPeva se- ekonomske mo^Za- krepitev svoje (o v mnrL ln neodvisnosti, Moderne 0 izgradn^ naj bi » j ’ Prek katere uvoz Za taJs]al glavni izvoz in Etiopiia veIlko delo pa tudi n. ° at Svojih tehničnih in gmotnih možnosti. Zato initve' pogodbe med podjetjem ! »Pomgrad« in etiopskimi oblastmi. To podjetje je že naredilo načrt za novo luko,.ki bo potem, ko ga bodo sprejeli pristojni j etiopski organi, najbrž rabil kot podlaga za gradnjo. Jugoslavija in Etiopija sta doslej sodelovali na raznih področjih. Sirom po Etiopiji je znano j udejstvovanje naših ljudi na zdravstvenem področju. To je prišlo zlasti do izraza v okviru pomembne dejavnosti jugoslovanskih zdravnikov, ki so prevzeli eno izmed bolnišnic v Adis Abebi. Delo naših zdravnikov v tej bolnišnici je vsak dan delež-I no priznanja etiopske vlade ka- : 4 ' . tv-- i ■ Eden izmed njih je glavni svetovalec etiopskega kmetijskega ministrstva, drugi pa se ukvarjajo z gospodarsko-pravnimi in številnimi drugimi vprašanji te države, ki jo pospešeno modernizirajo. Več naših pomorskih kapitanov pilotira ladje v luki Ma-sau, kakor tudi v Asabu, v vodstvu edine etiopske tovarne cementa pa sta dva jugoslovanska strokovnjaka, ki neposredno skr-i bita za proizvodnjo. I Jugoslovansko-etiopsko sode-! lovanje ni omejeno samo na dejavnost naših strokovnjakov, marveč se izraža tudi v povečani trgovinski menjavi. Prizadevanja, da bi razširili gospodarsko, sodelovanje med našima dvema deželama, čedalje bolj ustrezajo razvitim prijateljskim in političnim stikom med Jugoslavijo in Etiopijo. Gospodarsko sodelovanje med njima je lahko čedalje bolj za zgled nesebičnega sodelovanja. Z. P. Posnetek iz etiopskega pristanišča Asab kteljsko T* ada zaprosila pri-veliki in 'Jgoslavijo, naj bi v tej delovala -p^embni graditvi so-Jug£wa podjetja. pravljenost1Jrf=, je R°kaza]a prilaga c . da po #oji moči po- m°5erne JiZV0^u 'n graditvi prve 1 Afganistanski kralj Mohamed Za-hir Šah se je te dni mudil na uradnem obisku v Sovjetski zvezi. Včeraj je bil v Kremlju miting, na katerem sta Vor*šilov in Zahir Šah govorila o medsebojnih odnosih obeh držav. Danes bo afganistanski kralj iz Moskve odpotoval v domovino. Berlinska deklaracija N»bena mednarodna deklaracija še nikoli ni zahtevala manj naporov ia Časa, pa tudi več eno-dušnostl v presoji njenega pravega mesta ln ciljev ni vzbudila kakor berlinska, ki so Jo v ponedeljek podpisali v imenu svojih vlad bonnski veleposlaniki ZDA. Velike Britanije in Francije ter zahodnonemški zunanji minister von Brentano. Ce bi priSlo prepričanje, da je cilj deklaracije izključno pomagati kanclerju Adenauerju ln njegovi stranki, do ustreznega izraza na bližnjih volitvah, tedaj ni dvoma, da bi kancler za trdno zmagal, Se manj pa Je moč dvomiti, da bi stvar združitve Nemčije s tem prav nič ne napredovala, j Po podpisu deklaracije Je von Brentano kategorično Izjavil: »NI politike za uresničenje ponovne združitve Nemčije v svobodi zunaj poli. tike, pojasnjene v deklaraciji«. Deklaracija Je prav tako kategorična: prvič, »vlada Zvezne republike Nemčije je edina pristojna, da govori v imenu vsega nemškega naroda«; drugič, svobodne volitve so edina pot k družitvi; tretjič »svoboda in varnost združene Nemčije ne sineta biti prizadeta z vsiljenim statusom nevtralizacije ln demilitarizacije«. Takšni vladi je treba zajamčiti pravico, da »sodeluje v kolektivnih ukrepih samoobrambe« (t. j. v Atlantski zvezi); razorožitve morajo privesti do daljnosežnega sporazuma o razorožitvi, kl določa kot pogoj predhodno ureditev vprašanja združitve Nemčije. Zahodne države ne nameravajo skleniti no- benega sporazuma o razorožitvi, k) bi ogrožal ponovno združitev Nemčije.« Takšna kategoričnost je močno vplivala na to, da se zmanjša učinek vabila sovjetski vladi na »razpravo o vseh teh vprašanjih kadar koli, če je le dana razumna perspektiva, da bo dosežen napredek«. "V tej luči zveni še bolj neprepričljivo stavek na koncu deklaracije: »Ce naj bodo pogajanja plodna, jim morata obe strani začeti v duhu prilagojevanja in gibčnosti.« Ker Je deklaracija usmerjena predvsem na bližnje volitve, so najbolj pristojni za njeno presojo vsekakor nemški socialni demokrati, proti katerim je konec koncev tudi naperjena. Predsednika stranke Ollenhauer-ja je deklaracija »razočarala«, ker ni v njej nobene koncepcije za združitev Nemčije, s tem pa tudi ne za odstranitev razcepljenosti Evrope. Znano je, da se socialni demokrati zavzemajo tudi za upostavitev širokega evropskega varnostnega sistema, ki bi mu pripadala tudi Združena Nemčija, le da bi bila zunaj blokov. Zanimivo je, da razen nekaterih newyorSklh in pariških časnikov ostali svetovni tisk presoja deklaracijo tako, kakor Ollenhauer, da Ji očita pomanjkanje stvarnosti ln novih idej. O drugih straneh te deklaracije (raz-oroHtev, evropska varnost itd.) ni vredno posebej govoriti, saj vse kaže, da to tudi m bil njen cilj. V. I. | Nič več nepotrebne nevolj e Ameriška vlada pripravlja program izmenjave znanstvenih in kulturnih delavcev ter tehničnih strokovnjakov iz SZ in drugih vzhodnoevropskih držav, pr’ si zunanje ministrstvo prizadeva, da bi te ljudi oprostili dajanja prstnm >ri čemer odtisov Nem York, julija kor tudi cesarja samega. Ondan je bila ustanovljena nova centralna vojaška bolnišnica etiopske armade. Tudi vodstvo te bolniš-pri-| nice s 400 posteljami so zaupali 1 jugoslovanskemu zdravniku. ‘“Oflerne u sraaitvi prve1 Tudi na ostalih področjih go-bo v kratb- 6 ^e kaže, spodarskega življenja se uveljav-tkem prišlo do skle-iljajo jugoslovanski strokovnjaki. S*---. *—’ J—■>" ! pravlja poskrbeti za to, da bi na- plošni razvoj razmer na šli praktičen izhod glede strogih svetu zahteva zbližanje in in neprijetnih formalnosti, ki so sodelovanje med deželami jim podvrženi državljani vzhod-z različnim dnižbenini re-j nih dežel ob prihodu v ZDA. Letos poleti in jeseni se \ Med drugim morajo po ameri-srečanja med ameriškimi! škem zakonu dati prstne odtise, in sovjetskimi državljani pomno- j ’ žila. Ameriška vlada pripravlja j dom. bodo program izmenjave znanstvenih in kulturnih delavcev ter tehničnih strokovnjakov iz ZSSR in drugih vzhodnoevropskih dežel. ?VSEH STRANI SVETA *ashi «AN ZDA UVOZ PETROLEJA E>senh‘n,'!lJ' Jul- (Reuter). Predli ^stotno^er je včeraj odredil itev«7, ZDa T^”?anJSanje uvoza petro-* nialhniu stortI P°<1 pritiskom podrSn dI'užb lz Texasa ln Ven,?1 cenenco, ’ ki so se pritožile Uel* inTnuT?za Pet'°‘<=Ja 1= z Bližnjega vzhoda. Oper Mk^AD°VNA STAVKA Nikos*L1"1' - - Ciprski lrain? na smr?Tpos’ ki so Sa ondan t*,,1 kaznUSi"7 'n ki je zdaj v — n?.* SlMovV Je ' 3ov*011^rno«,°!"0„stavk°- V zname - Vn° navko sta začela gla nT J««“gZovV N~«:VvCs£ 3ov*011darnoaH°!"0„stavk°- V zname-w,Vn° stavko sta začela gla- kl dva druga zapor- lUdt Glarinf tako °t»ojena VjčSFz *tavko * Makerac ’< k 50 zaprti v samo-ras Južno od Nikosije. »Rt,, FRaNCIJA Ranite, zaplenjen 'So'1® J*30 davi' - ~ Pariška lft sl„glasUa kp Fr»Pl^nlIa drug0 iz' rSvnfer 2aradi *ia ,nc^e ^Humanit^-«, nJu francocifiv. ° ne41oveškem ^— ne°sklh oblasti v Alžiru. ClLE GRIPA RAZSAJA Santiago, 30. jul. (Reuter). Okrog 25% prebivalcev glavnega mesta Cila Santiaga, ki šteje 1,600.000 ljudi, je zbolelo za gripo. Večina šol, kinematografov in gledališč je zaradi epidemije zaprta. * ŠPANIJA RUDNIŠKA NESREČA Madrid, 30. jul. (Reuter). V nekem premogovniku v pokrajini Herera je včeraj nastala eksplozija, v kateri je bilo ubitih pet rudarjev, eden pa je bil hudo ranjen. NORVEŠKA HUDA VROČINA Oslo, 30. jul. (AFP). Na severnih področjih Norveške je te dni pritisnila huda vročina. Temperatura v senci znaša 30 do 34 stopinj C. Zaradi velike suše je v mnogih krajih otež-kočena preskrba prebivalcev z vodo. TURČIJA 23 MRTVIH . PRI AVTOBUSNI NESREČI Carigrad, 30. jul. (Reuter). Na cesti med Carigradom in Edimujem se je prevrnil ln vžgal avtobus, v katerem je bilo 42 potnikov. Smrtnp se jih je ponesrečilo 23, ostali potniki pa so ranjeni. Nesreča Je nastala, ker je počila os avtobusa. J. JERI: OBSEŽEN SEZNAM IZMENJAVE Program predvideva, da bodo ZDA do polovice novembra izmenjale z ZSSR 12 delegacij tehničnih strokovnjakov, 4 delegacije s Poljsko, po eno pa z Romunijo in Češkoslovaško. Na pristojnem mestu v ZDA proučujejo možnost, da bi povabili sovjetske strokovnjake približno na 40 različnih konferenc o vprašanjih s področja znanosti, tehnike in prosvete, ameriškim predstavnikom pa bi dovolili, da odpotujejo na sedem podobnih konferenc v ZSSR in Vzhodno Evropo. Posebno poglavje so gostovanja umetnikov, .umetniških ansamblov in orkestrov. Tudi število takšnih gostovanj se bo znatno pomnožilo. »New York Times« poroča, da se zunanje ministrstvo celo pri- Boji v Alžiru kar je povzročilo že mnogo nejevolje in neprijetnosti. Zdaj je zunanje ministrstvo baje zahtevalo, naj dobita zunanji minister in državni pravobranilec posebno pravico, da lahko posamezne ljudi, ki prihajajo v ZDA, oprostita te neprijetnosti. Zunanji minister Dulles bi bil zdaj tudi pripravljen dovoliti nekaterim informacijskim organizacijam ZDA, ki so imele svoje dopisnike na Kitajskem pred letom 1949, da znova odpro ondi svoje urade — za poskušnjo za pol leta. Vse pa kaže, da bo moralo zunanje ministrstvo v tem oziru še bolj popustiti, AMERIČANI NAJ ZVEDO VEC O SZ Razširitev in okrepitev stikov med javnimi delavci in tiskom ZDA m ZSSR večina ameriške Japonski razorožitveni predlogi Tokio, 30. jul. (Reuter). Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da bo zunanji minister Fudžijama na prihodnjem .zasedanju Generalne skupščine OZN stavil nove predloge o razorožitvi. Ti predlogi bodo dopolnilo tistih, ki jih je stavila Japonska v zvezi z registracijo atomskih poskusov. Kakor je* izjavil japonski predstav- javnosti odobrava. »New York Times« na pr. piše, da so cilji kulturne in tehnične izmenjave dosegljivi in da bi morala biti kultura sovjetskih narodov Američanom vsekakor bolj dostopna, kakor jim je bila doslej. ZDA pa bi tudi imele korist, če bi bolj poznale sovjetski tehnični razvoj. Seveda pa vse to ni brez negativnih elementov blokovskega razmišljanja o tem, kaj naj bi drugi svet videl in kakšne skli povzel iz razmer v Ameriki. Blagoje Lazič lepe Naša udeležba na celovškem velesejmu Ljubljana, 30. jul. Za velesejem v Celovcu, ki se ga bo tako kot prejšnja leta udeležila tudi Jugoslavija, so se dogovorili glede velese j mskega kontingenta. Njegova skupna vrednost bo znašala 6,350 milijona avstrijskih šilingov. V okviru tega sporazuma bo Avstrija dobavila Jugoslaviji kmetijske stroje, stroje za mlinsko industrijo, opremo za vinske kleti, električne potrebščine, električne motorje, razne aparate, kemikalije in drugo, Jugoslavija pa bo v Avstrijo izvažala sadje in zelenjavo, čreva, ribje konzerve, marmor in drugo blago. Celovški velesejem se bo začel 8. avgusta in bo trajal do 18. avgusta. »Jugoslovanski dan« na velesejmu bo 12. avgusta. Nova tuniška vlada Alžir, 30. jul. (Reuter). Francosko poveljstvo je sporočilo, da so bili v včerajšnjih bojih v ža-hodnem Alžiru ubiti trije francoski vojaki, medtem ko je bilo 10 _________ ___________________ ranjenih. Kakor trdi poročilo, je nik, bodo”nove‘japonske^predloge v bojih bliže mesta Bouji, ki leži objavili po zaključku dela ožieaa Budimpešta, 30. jul. (Radio Budim- sTa Alžfrka S* ^ ^zo^itvene|a odbora in še pre- ! j^Ma Don^o* sta Alzira, padlo 42 pripadnikov den bo Fudžijama odpotoval v vodo. Madžarski kmetje delajo noft in uporniških odredov, ranjenih pa New York na zasedanie General- dan* da bi utrtfni nasipe Na številnih je bilo 5 francoskih vojakov. ne skupščine OZN. :.s°r\Tii^ daPsor°sprahvm žete™*0™ P<> Tunis, 30. jul. (Reuter). Prvi predsednik tuniške republike Ha-bib Burgiba je sinoči sestavil svojo vlada Po novi tuniški ustavi je predsednik republike hkrati tudi’predsednik vlade. Vlada ima 12 državnih sekretarjev in tri državne podsekretarje v predsedstvu. Za državnega sekretarja za obrambo in koordinacijo vseh državnih sekretariatov je bil imenovan bivši podpredsednik vlade Bahi Ladgam, državni sekretar za zunanje zadeve pa je bivši veleposlanik v Kairu Sadok Mo-kadem. V ministrstvih za sodstvo, notranje zadeve, finance in kmetijstvo ni bilo sprememb. Stalni predstavnik Tunizije v OZN Mongi Slim je včeraj uradno obvestil generalnega sekretarja OZN Hammarskjolda o spremembi režima v Tuniziji. Pri tem je izjavil, da bo Tunizija prevzela vse mednarodne obveznosti bivše kraljevine, vštevši tudi obveznosti, ki izvirajo iz ustanovne listine OZN. Na vprašanje novinarjev o stališču Tunizije do francosko-alžir-skih odnosov Mongi Slim ni odgovoril, je pa izjavil, da je Tunizija pripravljena prispevati k ureditvi tega vprašanja. DONAVA POPLAVLJA NOVE VREDNOTE ••ovenskl kulturi ^ *e MRcl novl v tumi dom v Trstu Pomeni bil velikeRa Dje. Znn;l- .eboJno spoznava- stiff. kušnje prn'!^ ‘i” • wiSinalne iz' »oci_|. družbe nudii« DOve’ s<>ciali' °Wma hrez s],. ustvarjalnega Hied^ienien<>sti — ;P ® ne. in dogmatične Pon; rugim izjavil ' 'z Slovenije 3l’^ja ,Prof- Fra"- Pokr„'^ne stranke It, i-'1,® c‘, guclje So- “ona Trsta, Gorice’6 Virt ^ob™cj"ih •tei'« ■ a vednn ™ , Ylc*ma in Porde- tx>g].j,a' odkritosrčna0? ■ ‘n Pristnei*a *e Vej°v so v veliki' 'znlcnJava mnenj in b°1j tre« L Pripomogla, da ^Ja nevrastenUPSn’ ,ki ,ie s‘kala 6seb rastenijo polpreteklega ob- fes,,.'11 'ktllSlSSj* š'"’"’* ,“1”' 1 Ss. 5K drug o drugem, bistrijo obzorja in širijo perspektive. Nacionalistična trohnoba je bila najgloblje zakoreninjena prav v obmejnih pokrajinah. Oranje ledine novega zaupanja zato, razumljivo, terja zvrhano mero obojestranske dobre volje, širokogrudne potrpežljivosti. Sodelovanje v teh prizadevanjih za nastanek novih, pozitivnih vrednot, ki naj bi oplemenjevale rast kvalitetno spremenjenih odposov, je tudi eden izmed postulatov manjšine, saj sta prijateljsko vzdušje in povezanost z naprednimi, demokratičnimi silami drugega naroda najresnejše jamstvo, da ne bodo omejevali njenih pravic. Osamljeni, brez zaveznikov pač ne bi bili kos tistim, ki spričo šovinističnih usedlin še vedno nočejo doumeti globino in daljnovidnost Mazzinijeve misli, da ne more biti resnični patriot tisti, ki ne spoštuje domovine, se pravi narodnostnih občutkov, drugih. O tem sem razglabljal, ko sem se od Goldonijevega trga napotil proti slab streljaj oddaljenemu gradbišču novega slovenskega Kulturnega doma v ulici Petro-nio. Iz že zgrajenih temeljev so pognali prvi zidovi, ojcostje velike stavbe, ki naj bi postala novo središče slovenske kulturne in prosvetne ustvarjalnosti (stalna. hiša Slovenskega narodnega gledališča, študijske knjižnice itd.) na Tržaškem, ko bo čez dve leti sprejela svoje prve stanovalce in obiskovalce. Sedemintrideset let je minulo, ko je fašistični požigalec (kasnejši podsekretar v Mussolinijevi vladi Francesco Giunta 13. julija 1920) nodtaknil ogenj, ki je uničil Narodni dom. Novi doip, ki se ga ie zavezala zgraditi italijanska vlada po londonskem sporazumu (5. oktobra 1954), naj bi bil delno nadomestilo za škodo, ki so ga povzročili našemu življu med obema vojnama požigi in nasilne razlastitve. Sicer Pa je med tržaškimi Slovenci vsa povojna leta tlela vroča želja, da si zgradijo novo hišo. 7. februarja 1951 so ustanovili odbor za zgraditev Kulturnega doma, čigar ukrep ie bil izvedba široke nabiralne akcije, da bi si zagotovili potrebna finančna sredstva. Poziv je padel na plodna tla. Odzvali so se mu tržaški, ameriški Slovenci in seveda rojaki v domovini. V nedeljo (21. t. in.) so vzidali spominsko listino v temelje novega doma ob prisotnosti italijanskih uradnih predstavnikov. Rast njegovih zidov je zunanje znamenje boljšega, bolj zdravega vzdušja v Trstu in obmejnih pokrajinah, ko izginja tista žgoča nestrpnost in psihološka napetost, ki je še pred leti slepila in onemogočala sleherno treznejšo presojo. To pa seveda ne pomeni, da ni več izpadov nestrpnosti, da ni več prizadevanj določenih krogov, ki bi hoteli podrediti tukaj živeče avtohtono slovensko prebivalstvo na raven drugorazrednih, manj vrednih državljanov V trgovskem središču Gorice Še vedno so žal primeri, ki vzbujajo zaskrbljenost, kakor je na primer sedanji vladni zakonski osnutek .o slovenskem šolstvu, ki ga je pred tedni predložila vlada v proučitev senatni komisiji za javno šolstvo in lepe umetnosti. Za pojasnilo naj dodamo, da je prosvetni minister Rossi že pred meseci obljubil delegaciji slovenskih šolnikov, da bo vlada v okviru možnosti upoštevala soglasne pripombe Slovencev, ki jih je vsebovala spomenica s podpisi tridesetih slovenskih kulturnih gospodarskih in političnih organizacij. Kljub temu pa se odgovornim činiteljem ni zdelo vredno vnesti v osnutek kakršno koli spremembo. Slovenska javnost v Italiji upravičeno pripominja, da je osnutek o slovenskem šolstvu skregan s temeljnimi demokratičnimi načeli, saj na primer za vpis v slovensko šolo terja posebno izjavo in prošnjo staršev in ne določa, kakor bi to logično pričakovali, da za vpis v slovenske šole veljajo isti predpisi.kot za italijanske. Naj le mimogrede pristavimo, da zakonski osnutek za manjšinsko šolstvo v Sloveniji (ki ga pa še proučujejo) izrecno določa, da je vpis popolnoma svoboden, še več, predvideva tudi kazenske sankcije proti tistemu, ki bi na kakršenkoli način oviral vpis v manjšinske šole. Zapostavljanja, ki jih vsebuje sedanji osnutek za ureditev slovenskega šolstva v Italiji, pač do neke mere ilustrirajo prizadevanja pekaterih, ki nočejo priznati enakopravnost in enakovrednost državljanov slovenske narodnosti. Samo z vsakdanjim obračunavanjem s temi ostanki stare miselnosti in nazorov se bo izpolnilo izročilo, ki ga vsebuje pergament, slovesno vzidan v temelje novega slovenskega Kulturnega doma, »da so nekdanje mržnje in razdori pokopani, da sta oba domača naroda v Trstu in na njegovem ozemlju na poti medsebojnega spoštovanja namenjena k novim ciljem kulturnega sodelovanja in prijateljskega sožitja«. Habib Burgiba prvi predsednik tuniške republike Predsednik U Nu o razmeiitvi s Kitajsko Rangun, 30. jul. (AFP). Predsednik burmanske vlade U Nu je danes na sestanku z novinarji izjavil, da je prejel od kitajskega ministrskega predsednika Cu En Laja pismo, ki vsebuje nekatere pobude za ureditev vprašanja kl-tajsko-burmanske meje. U Nu je dejal, da Ču En Lajevo pismo ne predlaga nobene konkretne rešitve, toda napoveduje, da bo kitajska vlada poslala burmanski vlad! zemljevid obmejnega področja. — »Stališče moje vlade,- je dejal burmanski predsednik, »bo odvisno od tega zemljevida.« EISENHOWER ODOBRIL STATUT ATOMSKE AGENCIJE Washlngton, 30. jul. (USIS). Predsednik Etsenhower je včeraj podpisal ratifikacijske instrumente statuta mednarodne agencije za atomsko energijo. Ob tej priložnosti Je izjavil, da se morajo narodi sveta združiti v svojem prizadevanju, da bi ta nova moč, kl so jo iznaSli, ustvarjala, ne pa rušila. Prva sploSna konferenca mednarodne agencije za atomsko energijo bo letos oktobra na Dunaju. POMOČ PRI GRADNJI ASUANSKEGA JEZU Tokio, 29. Jul. (Reuter). Predstavnik japonske korporacije za razvoj energetskih virov Je danes Izjavil, da je korporacija sprejela egiptovsko povabilo za tehnično pomoč pri izgradnji Asuanskega Jezu na Nilu. Predstavniki korporacije se zdaj posvetujejo s funkcionarji japonska vlade o načinu in obsegu pomofil. Sklep o tem bodo sprejeli konec tem tedna. Dohodki štiričlanskih družin Vendarle možnosti za poceni letovanja V Turistični zvezi Jugoslavije pravijo, da vesti o letošnji bogati turistični sezoni držijo samo delno. Kakor so povedali, bo ta sezona zares zelo bogata. Potrjujejo tudi, da so vse hotelske sobe oddane za dva meseca vnaprej, pripominjajo pa, da je — posebno na Jadranu — še zmerom prostora ža pol milijona turistov. Pokazali so nam dolg seznam nekdanjih letoviških hiš, vil, raznih poslopij, ki jih ljudski odbori v Krajih ob jadranski obali in na otokih nudijo delovnim kolektivom za letovanje. POSLOPJA. V KATERIH • Kaže, da bo letošnja turistična sezona ena • najbogatejših po vojni, vendar še vedno • niti zdaleč niso izkoriščene vse možnosti Vesti, ki jih dobivamo z Jadrana in drugih turističnih področij, prepričljioo govore, da bo ta sezona ena najbogatejših po vojni. Množica tujih in domačih turistov je že zasedla ose hotele in najela, vsaj kar se tiče dveh poletnih mesecev, ves razpoložljiv prostor. lahko sprejela, če bi jih spreme- To zimo je Centralni svet Zve-nili v letovišča, hkrati na deset ze sindikatov Jugoslavije pozival tisoče delavcev. Če upoštevamo, delovne kolektive, naj organizi- ___________, „llllulill da traja poletna sezona vsaj štiri rajo za svoje člane letovišča, pri NIHČE NE STANUJE mesece, bi torej tu lahko preži- čemer jih je opozoril na možnosti, T , .i , . , ° na oddihu in se osvežilo ki smo jih navedli zgoraj. Po in- leh poslopij, v katerih zdaj okrog 100.000 delavcev, ne da bi formacijah, ki jih imamo na raznih«; ne stanuje in ki Jih sploh bil pri tem njihov družinski pro- polago, se je okrog 100 podjetij ne uporabljajo, je toliko, da bi račun občutno prizadet ’ ’ ' ‘ ‘ ^ ’ Naš turizem v filmskih kamerah odzvalo pozivu in je poslušalo nasvet Zveze sindikatov. Obrnili so se na ljudske odbore in kraje na Jadranu, zasedli nekatere zapuščene letoviške hiše in druga poslopja in jih z neznatnimi sredstvi preuredili v udobna delavska Po oceni televizijske postaje imel daljši uvod ter 112 črno-be- 'etovi^a' ^daj, ko je sezona v B. B. C., ki je v posebnem pro- lih in 8 barvnih fotografij For- P01.06111 zagonu, pošiljajo ta pod-gramu pokazala svoj film o »Du- mat Vodiča bo 23 x 30 cm naklada JlVa skuPino Z£» skupino svojih brovniških letnih igrah«, je film pa 5,000 izvodov v nemščini To c'el^vcev na, Jadran. Tri sto di- gledalo devet in pol milijona ljudi, bo prva publikacija te vrste o Ju- nariev’ kolikor stane približno Na Angleškem so ta film ocenili goslaviji, ki bo po vojni izšla v dnevno bivanje v teh letoviščih, kot uspelo turistično propagando Vzhodni Nemčiji. Predvidoma bo n* pretirana cena niti za člane za Jugoslavijo. knjiga zagledala »luč sveta« ob kolektivov s slabšo plačo. Jadran film iz Zagreba bo po- koncu letošnjega leta t- *• i • j • u- i • j snel turistični film »Med tisočeri- J S Tisti, ki zdaj obžalujejo, da so mi otoki« v barvah. Film je name- Razen tega bodo 1958. leta iz- pozimi izpustih te možnosti iz njen za svetovno turistično razsta- šli še trUe vodiči o Jugoslaviji, rok, ne bi smeli čakati do pri- vo v Bruslju leta 1958. Za to raz- Založba »Aldor« iz Constanca bo hodnjega poletja in jeli šele postavo bodo posneli tudi barvni izdelala vodič, pri katerem bodo tem misliti na to. Kakor sodijo v film o naših freskah. sodelovali tudi naši književniki, v Turistični zvezi, bi bilo treba že Ekipa znanega ameriškega ča- francoščini in nemščini. • zdaj najeti poslopja, ki jih da- ugodno in poceni preživeli letni oddih. Obveščeni smo, da je najti vsaj v dve sto manjših krajih na otokih in ob obali Jadrana, ki jih ni v turističnih zemljevidih, prijeten oddih, mnogo sonca, morja in lepe gozdove. V teh krajih resda ni hotelov, je pa dovolj primernih sob, ki so jih prebivalci pripravljeni dati v najem za mal denair — 100 din za posteljo. V vseh teh krajih je tudi več ali- manj gostiln, v katerih lahko pripravijo hrano za več deset oseb. Se pravi, da ne bi bilo posebno težavno (če bi se našli v posameznih podjetjih ljudje, ki imajo za to smisla in volje) v kakšnem kraju organizirati oddih za ves kolektiv s kar najmanjšimi stroški, i Način, kako to doseči, je dokaj enostaven. Eno ali dve pismi okrajni zadrugi ali pa potovanje v sam kraj — to bi zadostovalo, da bi se dogovorili. Pripravljanje obrokov lahko organizira kolektiv sam ali pa bi lahko to poverili zadrugi. V obeh primeirih bi stroški dnevnega bivanja ne presegali 300 do 400 dinarjev na osebo. Mnogo ljudi, ki na tak način preživlja oddih, jo odnese še bolj poceni. SAMO NEKAJ SMISLA IN VOLJE, PA BI SLO Nemara se zdi komu ta možnost neuresničljiva, toda poznavalci razmer trdijo, da je potrebno samo majčkeno volje in smisla, da organizirajo takšno provizorično letovišče v zadovoljstvo vseh, ki se bodo mudili v njem. Če pa se izkaže težavno v naglici organizirati oddih denimo za 50 oseb hkrati, ostane še druga možnost, da se združi več družin in si skupno najamejo stanovanje v planinskem ali primorskem kraju. Ti bi lahko sami pripravljali jedi. v kuhinji, ki bi jim jo dali na razpolago domačini, ali pa bi jim jo lahko pripravljala gospodinja. N. K. Skozi najslikovitejši del kanjona Drine od Višegrada ° ^ Peručec vsako nedeljo drčijo po zdaj razpenjeni zdaj juriste, veliki splavi. Na svojih brunih nosijo prijetno vznemirje j^nca Turistični biro Beograd namreč organizira vsako ,ne(1 )0-nja sk<>zi avgusta turistično splavarjenje po Drini. Romantična voz J p0d slikovit kanjon traja dva dni in je združena s prenorek naših pristanišč dobavili našim prometnim panogam v letih 1958 do 1960 razno opremo po predloženem blagovnem seznamu. Predstavniki naših prometnih panog so se na teh razgovorih zanimali za dobavo pristaniških žerjavov, prenosne mehanizacije za pristaniška in železniška skladišča, železniške signalne naprave, diesel-lokomotive po 600 KS, motorne vlake, opremo za silose, za razne žerjave in posebne vrste kretnice. V Zvezni trgovinski zbornici pravijo, da bo treba pred sklenitvijo pogodbe urediti še nekatera finančna vprašanja, od katerih je odvisna možnost teh dobav. Na dubrovniški obali Založba »Fodors men Guides« pripravlja vodič v angleščini in francoščini kot posebno izdajo za ameriški trg. Založba Alhem iz Malmoa pripravlja vodič v švedščini in angleščini za Švedsko in Dansko. Turistična propaganda se torej kar živahno razvija. jejo na razpolago ljudski, odbori, in jih pozimi preurediti v letovišča. PONEKOD NI HOTELOV. JE PA DOVOLJ PRIMERNIH SOB Nekaj pa je vendarle moč storiti, da bi delavci in uslužbenci posameznih podjetij še to sezono Anketirana delavska družina je imela v letu 1955 mesečno povprečno 24.006 dinarjev prejemkov. Ti so izvirali večinoma iz rednih in zelo raznovrstnih dohodkov. Redni in izredni dohodki skupaj so znašali 20.073 dinarjev, samo redni dohodki iz delovnega razmerja pa 16.873 dinarjev. Te so sestavljali plača — il.087 din, otroški dodatek 5666 din — in še postavka 120 din, *ki vključuje nagrade vajencem, invalidnine, prejemke od podjetij v naravi in podobno. SEDEM VIROV DOHODKOV Izredni dohodki so bili precej pestri, saj navaja statistični bilten kar sedem virov. Njihov skupni iznos ni bil znaten — 3200 din, po posameznih postavkah je bil naslednji: nadurno delo...............583 presežek plač. fonda . . . 575 1 drugi dohodki iz delovnega razmerja (nagrade; premije itd.) . . 265 delo izven delovnega odnosa ...................■. 594 BARVASTI ASFALT novo domače gradivo Po dveletnih poskusih so v reški rafineriji »Boris Kidrič« osvojili proizvodnjo bitumna v pastelnih barvah Zadnja leta so v inozemstvu začeli s pridom uporabljati v gradbeništvu barvasti asfalt, to je bitumenski izdelek v raznih pastelnih barvah, ki je zelo primeren za gradnjo podov v kuhinjah, kopalnicah, hodnikih in sploh v stanovanjskih, poslovnih in industrijskih zgradbah. Tak pod iz barvastega asfalta se enako vliva kakor navadni črni asfaltni tlak. Pred ldsenim podom ali podom iz betona oziroma ploščic pa ima pod iz asfalta mnoge prednosti zlasti v higienskem oziru, ker omogoča izdelavo monolitnega tlaka brez špranj in fug, kar je važno, kadar je treba pod čistiti z vodo. Pod iz takega gradiva je odporen proti obrabi, hkrati pa je slab prevodnik toplote, zato je mnogo toplejši kakor kamniti ali betonski pod. NOVI POD NAJPREJ V BOLNIŠNICAH Važna prednost bitumenskega tlaka je tudi v tem, da ni tako trd, kakor pod iz betona ali ploščic in je hoja po njem manj utrudljiva in zlasti manj glasna. Zato so tak pod najprej začeli uporabljati v inozemskih bolniš- nicah. Naj še omenimo, da je zlasti preprosta tudi obnova bi-j tumenskega poda, ker se odstra-! njeni material lahko znova upo-1 rabi (kakor pri cestnih pločnikih), i izbira v raznih pastelnih barvah pa daje arhitektu možnost prilagoditi barvo tlaka okolici. j Strokovnjaki reške rafinerije j »Boris Kidrič« so si že pred dve-I ma letoma postavili nalogo osvo-! jiti proizvodnjo takega barvastega! bitumna. Po prvih uspelih labo- DEMONSTRACIJSKO VLIVANJE PO VSEH VEČJIH MESTIH tehnološkega postopka v indu- ratorijskili poskusih so se lotili ' >foš' ker »go i . uspeli. Novi proizvod sta preiz- strijskem obsegu, kar ie terjalo' mnogo naporov. Naposled so le' kusila Inštitut za gradbeništvo v | Zagrebu in Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljub- j ljani, ki sta izdelala potrebne I ateste. Nekatere pomanjkljivosti prvih izdelkov so na podlagi opravljenih poskusov že odstranili, tako da zdaj lahko reška rafinerija nastopi z novim proizvodom že na trgu. V kratkem bodo vlili tak barvast tlak pred znanim opatijskim kopališčem »Slatina«. Tudi v Ljubljani so že napravili prve take poskuse z novim gradivom. Da se seznani javnost z možnostjo uporabe barvastega bitumna, bo reška rafinerija v kratkem demonstrirala vlivanje barvastega tlaka v vseh večjih mestih v državi. Pri. tem bo hkrati skušala prikazati, da stroški bitumenskega tlaka niso višji, v mnogih primerih pa so celo nižji. Reško podjetje je prepričano, da se bodo novega gradiva ■hitro oprijeli zlasti naši projektanti in investitorji. Z osvojitvijo barvastega bitumna se nam hkrati odpira možnost njegove uporabe tudi na asfaltnih cestah. V naših mestih nameščamo zdaj na cestiščih razne znake, kakor pasove za prehod pešcev, puščice in druge •znake za vozila, z belo oljnato barvo, ki pa se hitro obrabi. V tujini pa uporabljajo v ta namen beli asfalt, iz katerega vgradijo širše pasove v samo cestišče. Ker so taki pasovi in znaki daleč vidni, bi kazalo razmišljati o tem, da bi. tudi pri nas uvedli sodobnejši način nameščanja znakov na asfaltnih cestah. S. prodaja stvari...............269 lastni pridelek (z vrta, podarjena živila) .... 643 ostali dohodki...............271 K tem dohodkom je treba prišteti še druga denarna sredstva, s katerimi so razpolagale anketirane delavske družine. Skupaj z rednimi dohodki dajo vsoto mesečnih prejemkov. Ostanek iz prejšnjega meseca je bil 1635 din (nekatere družine dobivajo plačo sredi meseca), prihranki in vrnjena posojila 56 din, darila v denarju so dosegla povprečno mesečno 142 dinarjev. Prejemki iz lastnega premoženja in trgovine (n. pr. ocenjena vrednost stanovanja v lastni zgradbi, najemnina od podnajemnikov, prodaje nepremičnin, prodaje lastnih pridelkov itd.) so bili 257 dinarjev. Mesečno se je vsaka anketirana delavska družina zadolžila po-1 vprečno za 1843 dinarjev, ker je vzela 927 dinarjev potrošniškega kredita ter si je izposodila denar tudi drugod. Pri uslužbenskih družinah je bilo stanje naslednje: Prejemki ................... 26.523 Dohodki..................... 21.637 Redni dohodki .... . 17.878 plača....................11.939 otroški dodatek 5.716 drugi redni dohodki . . 223 Izredni dohodki ..... 3.759 nadurno delo............... 558 presežek plač. fonda . . 460 drugi dohodki iz delovnega razmerja .... 883 prodaja stvari............ 403 lastni pridelki............ 521 drugi izredni dohodki 384 Ostanek iz preteklega me- . seca........................ 2.181 prihranki in vrnjena ojila.................... daxila v denarju lastno premoženje >n 213 vina - — 2.158 kredit in posojilo .*••’_ ^7 od tega potrošniški kredi . dohodov. Ze raznovrstnost točn° katere je treba stat1* 1 . j^liko evidentirati, daje sl“1,:-n0 pra-skrbi je treba za sta'ti meseč' vilno sestavo povprecn g pa. nega družinskega Pr0^zabiti- da zen tega ne smemo P?., po- i druzinsicega K"—„zabiti, zen tega ne smemo P~v;ia po" so vsa navedena iahkt> s.e’ vprečja, iz katerih si stavimo nepravilne v i ■ TUDI POSOJILA SO MED DOHODKE ^ Skupna vsota P^j^jna s'c*l tudi posebnost, da d - y nji dobi navedeni znesek, . jreb so všteta posojila, ki J 0bvfZ” kasneje vrniti. Ker s ^ ^se nost prenaša iz me51„i1ko zp i in iz Jeta v leto, se laJW J, * da je vsota v7e*e^a 0dpK:i letu dni večja od vsote ali pa ie narobe vsota večja. Oboje se odrazi . ^ škovniku. Čeprav s tfl ni_ vadno, da so posojil® oedo* dohodki, bi bilo P^gna,f pustno, če bi bda [f^sto?8sn'!!;h. so zares dohodki 0.b., bodočnost pomaknjenih ge da Če je znan njihov ~ ^ev ugotoviti tudi njiho družinski proračun. Vse naštete prip^j^o ^ ne, ker je treba pred 8čun’b datkov o družinskih P pred- razčistiti, kaj prav*ap» sta vi ja jo. 'Prav »ra* * razlage namreč lan* ,t , nesporazumov. Še bomo izvažali jadralna lrta*a instit«t0 Uspešna bilanca enoletnega obstoja Letalskega ^g,lt »Branko Ivanuš« — Prototip motornega letala ^ Te dni Je poteklo leto, kar je na letala za potrebe Letaj. bil ustanovljen v Ljubljani »Le- ze Slovenije in Jug:°s izdela . talski inštitut Branko Ivanuš«. no pa so zaposleni tu JCB'11 Inštitut je v letu dni svojega prototipa motornega (Mata\,n dela zabeležil lepe uspehe. Med Letalo bo stjrlse jp*en)» *n gospodarskimi uspehi je najpo- je le dvo- ali tr0se? tafanje ‘‘.g membnejši izvoz sedmih jadral- imelo naprave za pr kB-11, li . - . nih letal v Burmo in ponoven trikolo. Načrt nstrukc>Js hod^ pešcev, puščice in druge dogovor za dobavo novih letal, v celoti Izdelal K0U Prav tako so se za nakup dogo- biro. ga Iti' vorill že z Indonezijo in Egiptom, j K USDehom, ki j*h d?,„0d)et' Tamošnji strokovnjaki so se o ..... je Dripomoglo Wdi,^ j zde' k s:ki—— «•“ ““ t, šolska trenažna in visokosposob- I P°djetij pod drobnogledom PRVI SKROMEN KORAK deIrw?liSi^ za analitsko oceno 2 h m«t pri Okrajnem sin-nila » jS!et" bo v kratkem očetih ni?' c??.,°vna mesta v dvajse-ja v«3!« bubljanskega okra-Pa u-gf P°djetia v okraju siie 7= ° .lskale občinske komi- mest Mana ,itst50 oceno delovnih svetu 3 . krajnem sindikalnem sSirvk'devajo'da b°sta °be ocen n komisija za analitsko kite dn? n!b-mest in komisija, vilnil-e 3j a z.ira Prernijske pra-6ani?s J^etij gospodarskih or- kratkem y,.ljanskega okraja, v ^tkem zaključili delo. Načrt je že pripravl jen 0kratie„tOŠn^ih Pteoumih so člani klat Slnb'kalnega sveta več- nerazei0aPrav 0 gospodarski dKiha"°sb nekaterih eianov °kraii, svetov v ljubljanskem hraževanin POtue^ načrtne«a iz0‘ ■ianskem i, ■ de,avcev v ljub-dnevi Okrn —' Zato se ie pred govoril z Liurt tnd'kaIni svet d0' sežnem 'V univerzo o ob- delavcev v°^aS” izobraževanja Doslej so že Jj nnskem okraju. hvalnega del- ■na'lrt izobra' v ietu 1957-i958_Za * ° S6Z0nD Naše mesto že dolgo potrebuje veliko pralnico. Kemična čistilnica »Labod« in drugi manjši tovrstni uslužnostni obrati ne morejo kriti vseh potreb, četudi jim prištejemo še vse perice iz obrobnih predelov. Ljubljančani morajo sedaj na svoje obleke in perilo, ki ga oddajo v pralnico in čistilnico oziroma pericam vse predolgo čakati. Pogosto tudi cene za tovrstne usluge niso najbolj primerne. Z moderno.pralnico, ki bi ji bila priključena še kemična čistilnica in barvarna, bi bilo gotovo veliko manj hude krvi nestrpnežev, ki zlepa ne dočakajo odda- Viška občina bo razširila sedanjo pralnico v Gerbičevi ulici — Veliko zanimanje za usluge nove pralnice opozarja, da bi tovrstna uslužnostna podjetja še potrebovali nega perila ali oblek. .Seveda bi bilo zato. potrebnih precej sredstev, ki pa jih trenutno ni na razpolago. Zmogljivost nove pralnice bi namreč morala biti neprimerno večja kot je kapaciteta »Laboda«. * Vsekakor pa bo na to treba misliti/Sodobno urejeno pralnico bi gotovo pozdravili številni Ljubljančani in gotovo bi bila rentabilna. Zlasti veliko, pa bi pome- . cigarete filtrov? Poslal )z Ljubljane nam ^ nekaterih^t« naslednje vsebine: ?° vsako m™ verno posnema-k? zadeva novotarijo. le otvativni, m?. smo nekam kon-o5nske toba^»ne*? skoraJ vse tao-VjSavete s S,®™5 tovarne izdelujejo 5225* uv^rt' .»e W takšne , saj je Kaj menite :;vvostj uvorfT '. vatu ne b m,ndar zdravili tpri nas V4j, uravju koristna. Kaj Niti koristno n'l! škodljivo ha!? *di> h- . .. ° tem, vendar nila nova pralnica, ki bi takoj ustregla zaposlenim ženam, ki bi jih močno razbremenila, in samskim osebam. Prvi korak za izboljšanje pa je naposled vendarle storjen. V letošnjem družbenem planu občine Ljubljana—Vič je namreč tudi postavka za razširitev sedanje pralnice v internatu TSŠ in Srednje gradbene šole v Gerbičevi ulici. Kaže, da bi se ta pralnica z nakupom nekaterih pralnih strojev — torej s skromnimi investicijami — zlahka razrasla v sodoben uslužnostni obrat, ki bi obsegal tudi likalnico in krpalnico. Finančna sredstva so menda zagotovljena. Treba je torej le še spretne in iznajdljive roke in stvar bo stekla. 2e sedaj se za usluge te pralnice, seveda mimo številnih Ljubljančanov, zanimajo že Dom JLA in nekateri internati. Včeraj ob 11 dopoldne so v Vošnjakovi ulici v Ljubljani ob navzočnosti članov upravnega« odbora Društva novinarjev Slovenije, pripravljalnega odbora za gradnjo, zastopnikov gradbenega podjetja »Tehnika« in predsednika ObLO Bežigrad Franca Drobcža položili temeljni kamen za novinarski stanovanjski blok. Temeljni kamen so vzidali predsednik ObLO Bežigrad Franc Drobež, predstavnik gradbenega podjetja »Tehnika« Valter Bohinec in predsednik pripravljalnega odbora za gradnjo stanovanjskega bloka odgovorni urednik revije »Progres« Vojko Novak. Novo poslopje bo šestnadstropna zgradba. V stavbi bo 41 stanovanj in poslovni prostori gradbenega podjetja »Tehnika«, NOVICE IZ NAŠIH OBtlN 30. JULIJA jjhtfgoVskt »,?nfi,ltri P*"1 cigaretah SSSF* kaflii«v ’kakor pa skrb »irV VeUkfm2l s? nekateri zdravni-. v®Uko Dral? L 1„ Ameriki dvig-tak iated ?,,u' /e5 113 Je kajenje s« 111 pljuxJidve{Jih Povzročiteljev bili*2»*>* v Tobačne tovanie so dos]J!ltri- VenrtB izhod iz nje so za,- J še n, „ 'Jar Pa strokovnjakom n0s‘t KJihovo kspal° manstveno doka-UPi koristnost ali neuporab- Hohkn? ^ohačn^5,0'’ da boste 8 po* bil, kor pa .®{ne tovarne zadovoljni. kot S°£ kaajiep Vas strah, da bi ®eva?» krilec in ^ podvrženi raku *eto st man!? nierrite, da bi bila - rtnu/iitrom nn, ^ 61 Clga' flein, er takiV !em Pa Vam seveda P&« ‘- nih.cl5aret ne začno iz-nio n ate kadi« drugega kot da PfaSanJe 2,' ?° Je naposled sa-močne volje. Že pred časom smo pisali o iznajdljivih Moščanih, kako sl z raznimi akrobacijami pomagajo prek lesenega mostu čez Ljubljanico ob zadnji tramvajski postaji v Mostah. Kaj drpgega jim tudi ne kaže, saj vsaj blizu ni nobene brvi, cestni most pred železniškim prelazom pa je precej daleč. No, včeraj pa so začeli zabijati pilote za novo brv, ki se bo nekaj bliže mestu vzpela prek struge Ljubljanice in ki bo kasneje, ko bo tamkaj zgrajen nov cestni most, služila kot hodnik za pešce. Kako osvetliti predor pod Gradom Ljubljana, 30. Julija. — Mestni zavod »Javna razsvetljava« je včeraj popoldne organiziral posvet o načinu osvetlitve predora pod Gradom; udeležili so se ga nekateri naši vidnejši elektrotehniški in gradbeni strokovnjaki. Predor Je v grobem že dograjen, za promet pa naj bi bil sposoben do konca letošnjega leta. Železniško projektivno podjetje pravkar izdeluje projekt za izolacijo in oblogo predora. Pri podrobni izdelavi projekta pa bo moralo seveda upoštevata tudi način osvetlitve in pritrditve svetlobnih teles na stene, saj je to medsebojno ram nu izlet? ^Sdimo 11Mirno goro __________________ ntns*0 dn^et Iort- Delav- dem 1 Italijnrd^ ga med okupacijo lahko 14 Je vše li°,V ln Prijazen EWrnLspreJme v „leto oskrbovan to tflčno 'ežišča rio ™samezne »obe ta fazsve«,?3 M °,eb- Ima elek-visiipom stoli ® ’0 ,ln telefon. = Ben l 03 koder i1048i m nadmorske a Csk«ra3iAl Preko3ezIep raz«led P° I «u ake tavnine m? .,Zagreba na sla- §j jh bo,» ustavi oboi, Jugovzho- = lepo „?!lskem Eo?m?i hriboviti Liki S U 0'ddljo KamnSu od tu se prav = | cesfnd°fem razv°iu I ustnega prometa b P»1 oh,V dubliani iafnV"s hJhlaeS1 5od?Jva’ kt ea je pri- | *Cl8“b1?. so « JvnEi?2 “*»- 1 Rjavit?a rtl ob ve^«!, v flanek == kater! hem V nert«f. pogrcbščlnl«, i ševof, ndPravim0edt1Jov 28 Julija, ne- 1 labča» 0 odstotkih J . odstavku, ki S tt'a>iJk,OV * Prevoznim? Ljub- = vHt,lk* Pojasnilo ?! sredstvi ECZ, ke 6 oastotncn"0- da lzr»žaJ- "»d „a .Preb | V. f’ Potni le, Oaslevom ‘j « v. v prijetni sprehodi v temne bukove gozdove Roga, v bližini pa je tudi partizanska bolnišnica, kakor tudi druge zgodovinsko važne postojanke iz NOB. Do doma je s postaje Semič dve uri hoda, to to do vasi Planina po zložni cesti to nato še pol ure po serpentinasti, dobro markirani poti. odvisno in terja sodelovanje strokovnjakov z obeh področij. Na posvetovanju so se zedinili predvsem v tem, naj bo površina predora film svetlejša ter hrapava ali valovita, tako da bi čimbolje od- i bijala svetlobo. Nerešeno pa je med drugim še važno vprašanje, s kakšno hitrostjo naj bi se odvijal promet skozi predor in kakšno luč naj bi | vozila pri prehodu uporabljala; polno, zasenčeno ali pa bi vozila brez luči. 1 Mnogo pa je odvisno tudi od urba-1 nistov, ki bodo povedali, kako močan bo v perspektivi promet skozi predor. Posebna zasedanja delavskih svetov Okrajni sindikalni svet je dal takoj po kongresu delavskih svetov pobudo, naj bi občinske sindikalne organizacije in delovni kolektivi na posebnih sestankih razpravljali o gradivu I. kongresa delavskih svetov. Tako so delegati doslej že na dvaintridesetih konferencah v občinah ljubljanskega^ okraja poročali krajevnim funkcionarjem in delovnim kolektivom o delu prvega kongresa delavskih svetov. Okrajni sindikalni svet je dal tudi pobudo, naj bi delavski sveti na izrednih zasedanjih proučili, kako oživiti sklepe kongresa v njihovih podjetjih. ŠIŠKA: PREMALO ABONENTOV Po poročilu občinskega sindikalnega sveta v Šiški zmorejo gostinski obrati v tej občini nuditi abonentom 460 dnevnih obrokov, abonentov pa imajo samo 140. Večji del obrokov tako ostane neizkoriščen. Vzrokov za takšno stanje je precej, vsekakor najvažnejši pa Je cena obrokov, ki znaša povprečno 209 din za osebo dnevno, ali 9270 din mesečno, to pa je zlasti za sezonske in nekvalificirane delavce pri njihovih današnjih prejemkih nedoseglijva stvar, prav v tem pa bi tudi lahko iskali vzrok, da je precej delavcev slabo hranjenih. Najeenejšo prehrano nudijo v gostinskem podjetju »Šiška«, kjer stane kosilo 100—140 din, večerjo pa lahko dobiš za 50 do 80 din. Naj dražji pa so v gostilni »Pri Gusteljnu«, kjer stane kosilo 160—200 din, večerja pa 80—100 din. POLJE: MANJ VOLILNIH OKOLIŠEV V Polju je bila pred dnevi skupna seja Sveta za splošne zadeve to komisije za volitve, na kateri so razpravljali o novih volilnih okoliših. Pokazalo se je namreč, da je teh okolišev v občini preveč to tako Je svet po daljši razpravi sestavil priporočilo občinskemu ljudskemu odboru, ki naj bi po njem zmanjšali v občini število volilnih okolišev od 43 na 27. O predlogu bo občinski ljudski odbor razpravljal na svoji prvi seji, ki bo v kratkem. DOBREPOLJE: MLADINA NA TABORJENJU Za letošnje poletje je Kmetijski center iz Dobrepolja pripravil taborjenje obveznikov predvojaške vzgoje v Rangdolu pri Kočevju. Taborili bosta dve izmeni, vsakokrat po 128 brigadirjev. Sredstva za taborjenje, ki je namenjeno predvsem spoznavanju mladih ljudi, sta prispevala Občinski ljudski odbor iz Dobrepolja in Okrajni ljudski odbor Kočevje. JESENI DVE UČILNICI VEC Stavbi osnovne šole v Dobrepolju, ki je bila že kar pretesna za vso mladino, ki je iz dneva v dan prihajala v njene prostore, so pred kratkim prizidali še dve učilnici, v m m -N I katerih obrtniki ta čas opravljajo ! zadnja dela. Svoj prostor bo dobila tudi šolska mlečna kuhinja, ki se ji odslej ne bo treba več stiskati v \ majhni in. temačni učilnici. MOSTE: j POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA Na včerajšnji seji občinskega ljudskega odbora LJubljana-Moste smo najprej slišali obširni letni poročili občinskega tržnega to sanitarnega inšpektorja, potem pa so odborniki soglasno potrdili zaključni račun občinskega kreditnega investicijskega sklada za 1956. leto. V nadaljevanju sgje je načelnik oddelka za gospodarstvo podal še polletni prikaz razvoja gospodarstva to blagovne proizvodnje v občini. Določili so tudi nove i občinske takse na posest psov. DOLENJI LOGATEC: KOLORADARJA PREGANJAJO Letošnja akcija za zatiranje koloradskega hrošča je v logaški občini zajela precej večji obseg kot kdajkol.1 Kmetijske zadruge so pripravile vse, da bi akcija čim bolje uspela. Sprva je delalo osem zapraševalnih ekip, ko pa so kmetijske zadruge nakupile še nekaj novih zaprašilnikov, se je to število še zvečalo. Tako so doslej zapraševalne in škropilne ekipe posameznih kmetijskih zadrug že zaprašile to poškropile 1200 ha krompi-rišč, ostala pa bodo v kratkem, saj je letos na razpolago precej sredstev in ni bojazni, da bi krompirifiča ostala nepoškropljena. Bo zaleglo ? Zakonca Kožarjeva sta prva zlatoporočenca v domžalski občini. K njunemu visokemu jubileju, ki sta ga praznovala pred kratkim, jima tudi mi prav iskreno čestitamo. S tem pa želimo popraviti tudi neljubo napako, ki nam jo je včeraj zagodel tiskarski škrat kot že dolgo ne. Zamenjal nam je sliki štirih jubilantov. Na sliki sta bila zakonca Ana in Ignac Šifrer iz Djakovičeve ulice v Ljubljani, ne pa Kožarjeva iz Domžal. Ana in Ignac Šifrer sta praznovala pred kratkim svojo 80-letnlco. Zanimivo je, da sta bila rojena isti dan in celo Isto uro. Štirim jubilantom še enkrat čestitamo in jih prosimo, da nam pomoto oprostijo Jo fitc-1 k o v , h, , p r e b I v n i poiniKov. It, "aslnvom ,„T a'c e v. v članku ?a Je * bll° dovoli ,motorJl ali tro-abUen 0*eJbUs knnlJasno povedano, NČ" v ««te» rcn- ’ ln rcn- k°dcr območju mestnega ?evŠef,! hkrati pi hir»!?itabllen tudl Svta°stm'. Ul nam iu.treba med edje ♦' Podčrtatl 2!? Povzroča J° mvajekj pdr^R0“ a‘msko čl- S A H v Tki"« *i°™« ,ri zmage it\— »“• . lT '"“O' 2X,la*k r naslednii. sr°- ,tlfiUra L®ml. Crcninsiv N Tomšlč-iar"V^rt.lfin|k rern, GuaelJ r®ml. bn5n'k^*VC 0”, Puc -Pkh I,0fp: !ue D*«!, ovar i.n S Krivec o:i -••a®« sasssaruS Zadnji čas je na gradbišču pod Ceki-novim gradom kot na mravljišču. Mladi fantje in dekleta veselo vihte krampe in lopate. Ce bo šlo tako naprej, ne bo dolgo, ko bo dokončan moderni športni park. »Daj, daj, potisni!« Mlada, od sonca ožgana mladeniča sta se krepko uprla v poln vagonček zemlje, da je ropotaje stekel po razmajanih tirih. Mlade roke so pridno zasajale lopate v težko blatno zemljo in jo marljivo metale v korita železnih vagončkov, katere so potem odvažali na spodnji konec gradbišča. »Pazi, da ne boš dobil žulja na bradi,« je ljubka brigadirka, ki je nosila na prsih belo-rdeč čin, nagajivo zbodla počivajočega fanta, ki se je udobno naslanjal na svojo lopato. »Vi ste pa gotovo s koroškega konca?« smo sklepajoč po narečju pobarali »hudo« brigadirko. »Da, z Raven smo,« je pritrdila in kdo ve zakaj zardela. Kaj hitro smo zvedeli, da ie namestnica komandirja III. čete IV. koroške brigade. »Letos sem opravila VII. gimnazijo, sicer pa smo tu samo dijaki, v glavnem z ravenske gimnazije,« nam je Kaj potem če zaskeli žulj... že brez rdečice razlagala, kot smo kasneje zvedeli, Anica Omerzel. Vrtali smo še naprej, pa nas je poslala kar h komandantu brigade. Našli smo ga v trenutku, ko je komandirjem čet dajal navodila, da bodo delali uro dlje kot ponavadi. »Veste, norma nas lovi, dež in vreme pa nam kradeta čas. Sicer delamo dnevno šest uro, vendar pa moramo zgubljeni čas z nadurami nadoknaditi,« nam je za- skrbljeno razlagal komandant. »Naša brigada je kot nekaka samostojna ustanova in se vzdržujemo popolnoma sami. Vsak brigadir zasluži dnevno 300 din, od česar porabimo 270 din za hrano.« »Pa boste zmogli normo kljub tem nevšečnostim?« »Norma je res precej visoka, ampak upamo, da jo bomo z nadoknadnim delom že dosegli.« Zanimalo nas je še, kaj počno v prostem času. »Najbolj se v prostem času posvečamo brigadirjem, ki imajo popravne izpite, katerih je v naši brigadi kar precej. Pomagamo jim pri učenju, kajti bilo bi nam precej neljubo, če' popravnih izpitov ne bi opravili. Sicer pa v prostem času obiskujemo kinematografe in sf ogledujemo znamenitosti Ljubljane. Večidel popoldneva pa prebijemo na športnih igriščih ...« Tako pod Celdnovim gradom, Prav tako pridni pa so tudi Zadarčani, ki nam grade športni park na Kodeljevem. Ce ne ver jamete, pojdite pogledat! Delajo tako požrtvovalno, da jih je veselje pogledat. TOF Papirnato poslovanje V uredništvu smo prejeli dopis, ki v njem pisec graja birokratsko postopanje ljubljanskega Zavoda za socialno zavarovanje. Takole nam piše tovariš, ki jo imel že nič koliko potov in skrbi zaradi povrnitve potnih stroškov: Letošnjega maja so mi odobrili klimatsko zdravljenje v obmorskem kraju Fiesi pri Piranu, v sporočilu ljubljanskega Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Je bilo navedeno, da naj zaradi obračuna potnih stroškov priložim razen drugih dokazil tudi potrdilo o bivanju v hotelu. Se ko sem bil na zdravljenju, sem v hotelu »Jezero« pri hotelski upravi zahteval potrdilo. Nisem ga dobil. Razložili so mi. da hotel ni sanatorij in zato ni obvezan izdajati teh potrdil. Dejali so. da mora Zavodu za socialno zavarovanje zadostovati predložitev njihovega obračuna, kar je pač najboljši dokaz, da sem preživel določen čas v hotelu. Tako sem se vrnil v Ljubljano konec maja. Predložil sem Zavodu točen obračun potnih stroškov in pojasni, zakaj poleg ostalih dokajil ne prilagam potrdila hotelske uprave. Tri tedne kasneje sem dobil poziv zdravstvenega referenta, naj se oglasim na Zayodu, ker izplačujejo potne stroške samo osebno, hkrati pa so mi vrnili dokumente, ki sem jih priložil. Ker v poaivu ni bilo točno povedano, katerega dne naj se oglasim v sobi 202, sem šel naslednjega dne. v soboto. Referenta pa nisem dobil. Napotili, so me v sobo št. 206, kjer je na vratih pisalo, da sprejemajo stranke samo v ponedeljkih, sredah in petkih. Menil sem, da ta poslovnik za vabljene stranke ne velja, vendar pa nisem tega dne ničesar opravil in vrniti sem se moral na uradni dan v ponedeljek. Tega dne sem resnično dobil nalog za izplačilo, toda . . Hkrati so mi tudi povedali, da bo le od dobre volje blagajničarke odvisno, če mi bo izplačala vsoto, ker pač nimam potrdila hotelske uprave. In resi Denarja mi niso Izplačali. Blagajničarka je nekaj časa oklevala, spraševala za našvet po telefonu, nato pa ml je vrnila spis, češ, da za izplačilo brez potrdila ne bo odgovarjala. Kaj sem hotel? Pisal sem na hotelsko upravo In zvedel v odgovoru, da Je hotelska uprava že 6. junija predložila Zavodu obračun za stroške mojega bivanja v hotelu. Kaj ne bi torej za Izplačilo veliko manj-gth stroškov, ki sem jih imel za vožnjo, zadostovalo, če bi bila blagajničarka po telefonu vprašala računovodstvo in tako dobila pač najboljši dokaz, da sem resnično bil na klimatskem zdraviliškem zdrcljcnju? drugega kot potrebna rdgo\ umi m Tak postopek se mi zdi ’ nekaj drugega kot potrebna peda st pri delu Hkrati me Je prepriča asled-nja »natančnost, s strani da za socialno zavarovanje. Ko sc vrnili moje dokumente, so pomotoma priložili nek dopis, v katerem Je Zveza borcev okraja Ljubljana prosila Zavod za ureditev prejemkov oziroma nodpore nekemu invalidu te Zaloga. Ta dop's sem seveda vrnil Toda kaj bi bilo, če bi ga zavrgel? Reševanje 'loge tega tovallda bi se zavleklo n ponovno bi moral iskat* potrdila n izgubila! čas o katerem pravimo, da |e zlato. Al to sj -'nanie' za Zavod za so--i;ine "ivrrt snje ljubljanskega okra-ta ne velja? 6 TELESNA KULTURA SREDA, 31. JULIJA 1957 Pozabljeno zdravje Kvalifikacijski turnir za republiško prvenstvo v vaterpolu je za nami.- V hudem neurju in mrzli vodi si je naposled šest moštev priborilo pravico sodelovanja v finalu. Prireditelj, PK >Soča< iz Nove Gorice, je tekmovanje vzorno pripravil' Nedeljski vihar je sicer oviral normalen po- _______________ _ _______ _______ tek, vendar so se organizatorji 5aha, ki so prišit na otvoritev, je pl>- tudi tu zadovoljivo znašli, za kar „?°^S'ns ,r, » j 4t t skeea odbora Rafold, predsednica gre velika zasluga dr. Novaku, dpd Svobode Rovanova in predsed-Do tu bi bilo vse V redu. nik ObLO Laško Manfreda. Po sve- V nedeljo zjutraj pa je hkrati °j™ri*vi 80 udeležene* .lz?re^‘ , v. J.i. ■ 'xi h Številke in so na turnirski lestvi- z dežjem m vinar jem prišlo do uvrščeni takole! dogodka, o katerem je vredno na-; i. Natolin Tomšič, 2. Šiška, 3. Lon- pisati nekaj besed. Navzlic nalivu sta se ob osmih zjutraj odpravili v pol ure odda- SLOVENSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO ZA POSAMEZNIKE URE SO STEKLE Laško, 30. julija. — Danes popoldne se je v dvorani restavracije »Hum« začelo letošnje slovenske* Šahovsko prvenstvo za posameznike, ki je sedmo po vrsti. Na njem sodelujejo: mednarodni mojster Puc, mojstri Germek, Lešnik in Longer, 13 v glavnem mlajših mojstrskih kandidatov in prvokategornik Ivan Kobler. Udeležence in številne ljubitelje ger, 4. Crepinšek, 5. Mišura, 6. prof. Hočevar, 7. Jordan Tomšič, 8. Puc, 9. Lešnik, 10. B. Kočevaj-, 11. inž. Krivec, 12. Kobler, 13. Vavpetič, 14. Kr. tile rezultati: Vinceljak—Svarcer 0:1, Kazakova—Ročič 0:1, Vukovič—Llljak 1:0, Timotejeva—Balaban 1:0, štekar— Kitonič 0:1, Radenkovič—Stadler 0:1, Savič—Lazarevič 0:1. Končni vrstni riit Lazarevič 13 Ker si Stadlerjeva in Timofejeva delita drugo oziroma tretje mesto, je še vedno ostalo odprto vprašanje, katera bo naša druga predstavnica na ženski olimpiadi. Naslov mojstrskega kandidata je (100 “/.!), Stadler, Timofejeva 10, Ro-1 osvojila Vera Balaban (Srbija). Za- čič 9,5, Radenkovič 8,5. Balaban 7,5, radii slabega plasmaja je prvo katego- Vukovič 6,5, Kitonič 6, Svarcer 5,51 rij o izgubila Milka Savič (BiH), dru- Vinceljak 4,5, Stekar 4, Kazakova 3,5, go kategorijo pa naša predstavnica Ljiljak 1,5, Savič 1. I LJlUakova. , PETI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR ZA »POKAL KRANJA« Zapletene niti Kranj, 30. julija. - V nadaljevanju ske), ob 17: Opatija : Semperit (moški), mednarodnega namiznoteniškega tur- 18.30: Triglav : Ljubljana (ženske) in j. . , aum v žKiUk l.r riuzel le Staniči 17 dr’ nlrja za “Pokal Kranja- je »Ljubija- ob 19.15: Triglav : Lombik (moški). Ob Ijeni bazen moštvi Branika in cIn; 'vec Germek na" premagala »Lombik« iz Budim- 21 bo svečan zaključek s podelitvijo Neptuna, ki bi morali odigrati Potemtakem so se v prvem kolu pešt.e s 5:3’ danes dopoldne pa je iz- pokala in nagrad. zjutraj prvo tekmo. Popolnoma srečali: N. Tomšič—Germek, Šiška— Danes dopoldne je udeležence spre- premočeni igralci so čakali do Smigovec, oroi Lmnfiani v' ta dvoboTniso I s Jel predsednik ObLO Kranj Vinko 9.30, ko SO se pripeljah na kopa- Kočevar—Vavnetič T Tomšič____Kobler* taki111 poletom kot sinoči proti Madža- Hafner in se zadržal z njimi v raz- /js/p tnftnilci in P7,S. V Pi ir—ti o k —t; rom, kar se jim je maščevalo. V dru- trnvnnr dobro urn. lišče sodniki in delegati PZS. V Puc—ing. Kritvec, Lešnik—B. Kočevar. vmesnem času so posamič prišli iv—r». j\wcvcw. - dvohoin 1p Trielnv nrpmncal SOVOru dobro uro. vmesnem c asu so posamič pnsn 7an55fl^1IJe^votPi? Semperit s 5:4 (Teran je dobil tri. Plut Za turnir je v Kranju veliko za- tudi delegati vseh klubov. Po £le in 2ezUna P» P° enoigro). nimanje, saj je na vsakem dvoboju, ogledu strmin na konnlUči,. (voda. Germek, Stupica m Crepinšek. ' Jemp^rit s l^Tri^""^Lom- ^ 2°° d° gl6da C6V’ [ bik s 3:2. Ta dvoboj je trajal eno uro , in pol in je bil na precej visoki kvalitetni ravni.. ogledu stanja na kopališču (voda, ki je imela že dan preje 16° C, se je čez noč zaradi deževja še bolj ohladila, neurje nad Gorico je trajalo dalje, moštva, ki so pri* hajala na kopaliiče, so bila premočena in premražena) so bili delegati vseh klubov enotnega Ljubljana, 30. jul. Danes dopoldne je potoval skozi Ljubljano bivši igralec splitskega Hajduka in državni reprezentant Bernard Vukas. Le-ta bo tri leta igral za italijanski prvoligaški klub »Bologna«. Za svoj prestop je Vukas prejel 66 milijonov lir, ki mu jih bodo izplačali v treh obrokih (vsako leto 22 milijonov), razen tega pa bo dobil brezplačno štirisobno opremljeno stanovanje, 150.000 lir mesečne plače in posebne premije za odigrane tekme in dosežene gole. V Ljubljani so mu simpatizerji Hajduka poklonili šo,-pek cvetlic in mu želeli tudi veliko uspehov. DRŽAVNO ZENSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO KONČANO Lazarevičeva 13 točk od 13 možnih! Vrnjačka banja, 30. julija. — Na ° državnem ženskem šahovskem prven-mnenja, da se turnir prekine. stvu so bili v zadnjem koln doseženi Zlasti se, ko je bilo po sobotnih tekmah jasno, kdo se je uvrstil v Ob času poročanja igra »Opatija« z »Lombikom«. LESTVICA - MOSKI finale. F prvi skupini je namreč Bled izgubil dve tekmi in s tem izpadel, v drugi skupini pa je PK iSoča€ predala tekme in so bili tako preostali trije klubi finalisti. Vsem delegatom klubov in sodnikom je bilo to jasno, vrhu vsega pa je še zdravnik na tekmovanju, dr. Novak, iz zdravstvenih razlogov odsvetoval nastope. Tedaj pa je nastopil delegat Plavalne zveze Slovenije tov. Kobal z zahtevo, da naj tekmujejo dalje — kljub najneugodnejšim in zdravju škodljivim pogojem, ker zanj, kot je dejal, >turnir ni končan, dokler ni vrstnega reda<. Na to zahtevo so turnir res nadaljevali. To je bilo očitno yparagrafar-stvoc, kajti za nastop o finalu ni bistveno, kakšen je vrstni red klubov na kvalifikacijskem turnirju, temveč le katerih šest klubov se je uvrstilo v finale, kjer tako ati tako igrajo vsak * vsakim. Ob tem dogodku se torej vprašamo, ali je vaterpolo — ki je že tako med najnapornejšimi športi — kot zdrava panoga zato, da se igralci krepijo, ali da za ceno svojega zdravja ustrežejo pravnim muham delegata zveze. M. 2. Novo štiristezno kegljišče na Jesenicah Pred meseci smo pisali o nedograjenem jeseniškem kegljišču. Nismo verjeli, da bo objekt res kmalu služil svojemu namenu. Vendar se je to vseeno zgodilo. Mestni ljudski odbor, ki zasluži vse priznanje, je zagotovil potrebna sredstva in dela so nanovo za- 1 živela. Notranjost stavbe se je iz dneva v dan spreminjala. Na predvečer občinskega praznika, drevi, bo svečana otvoritev štiristeznega kegljišča. Štiristezno kegljišče, za katerega Je skupnost odrinila lepe denarce, pa ni namenjen le peščici igralcev. Med jeseniškimi delavci je veliko ljubiteljev tega športa, ki komaj čakajo na primerno kegljišče. Le-to bo poslej mnogim delavcem nudilo razvedrilo po njihovem napornem delu v tovarni. V Italiji so pred dnevi gostovali ameriški atleti. Skupaj z najboljšimi italijanskimi tekmovalci so nastopili na propagandnih nastopih v raznih italijanskih mestih. V reprezentanci ZDA je bil tudi Elias Gilbert (110 m čez ovire v času 13,7) — spodaj Triglav 2 2 0 10:8 4 Opatija 2 1 1 9:7 2 Lombik 2 1 1 8:8 2 Ljubljana 2 1 1 7:8 2 Semperit 2 0 2 7:10 0 LESTVICA - 2ENSKE Triglav 2 2 0 6:2 4 Ljubljana 2 1 1 4:3 2 Lombik 2 1 1 5:4 2 Semperit 2 0 2 0:6 0 Jutri so na sporedu še tile dvo- 5E PET DNI DO MEDNARODNIH LJUBELJSKIH D I R K Porsche, BMW ali Mercedes o * Zanimiv primer v zvezi z letošnjimi ljubeljskimi dirkami: dva letošnja rallyja organizirana v naši ožji domovini sta nekako povezana z Ljubeljem. In to prav v kategoriji avtomobilov, ki bodo tudi ▼ precejšnji zasedbi te k m ovali za čim boljši plasma. Ko smo minulo nedeljo obiskali hitrostno dirko na »Jadranskem rally-ju« v Preluki prt Opatiji, smo tam srečali nekaj tekmovalcev, ki so prav tako na startni listi za ljubeljske dirke. Med njimi sta najbolj znana Avstrijca Kaufmann in Pilhatsch, izmed katerih je prvi v generalnem plasma. Ljubljana : Semperit ju tega rallyja zasedel drugo mesto, ški), ob 10: Semperit . Lombik (žen- drugi pa nas je s svojim avtomobilom S BMW presenetil z odlično vožnjo v ■ svoji kategoriji. Ta dva bosta tekmovala na Ljubelju v kategoriji do 1300 cem in nad 1300 ccm. . Zato se upravičeno vprašujemo, kdo bo tokrat najuspešnejši. Dosedanji rekorder ljubeljskih dirk, Avstrijec Vogel, bo namreč nastopil s Porsche Spyder-jem, Kaufmann z BMW, v tej kategoriji pa bo Sodeioval tudi Jugoslovan Malerič s svojim Mercedesom 190 SL. Največ prednosti dajemo seveda Voglu, zlasti še zaradi tega, ker smo na »Deutschland rallyju«. kd je imel za zaključek hitrostno dirko na Ljubelj, videli občutno premoč avtomobilov znamke »Porsche«. Upajmo, da bo imel naš Malerlč tokrat več sreče, kot jo Je imel na Jadranskem ral(yju. Kot nalašč je dobil startno številko 13. Ce bi bili vraževerni:, bd temu pripisovali tudi smolo, da Je tekmoval s silno močnim tekmecem Falkenhausnom (ZN) — M Je nastopil s 50 KS močnejšim BMW avtomobilom — pa se zaradi tega n* mogel uvel; Izredna skupščina »Splita« Split, 30. julija. — Sklep komisije za proteste nogometne zveze Jugoslavije. s katerim je bila razveljavljena kvalifikacijska tekma za vstop' v zvezno ligo med Borovom in Radnlč-kim, je v Splitu, dvignil precej prahu. Zato je uprava »Splita« za jutri sklicala izredno skupščino. V razgovoru z nekaterimi člani uprave ta igralci smo zvedeli, da le-ti ne dvomijo v športno moralo igralcev Radničkega. pač pa se zavedajo, da se Kragujevčand nimajo za kaj I truditi, ker jim morebitna zmaga nič ne koristi. Razen tega so igralft Radničkega na dopustih. Splitčani so odšli v Borovo na zadnjo kvalifikacijsko tekmo brez posebnih pretenzij, ker so imeli zagotovljen vstop v zvezno ligo, četudi bi bili premagani s 6:0. Pravijo, da bi vsekakor drugače igrali, če bi bil od te tekme odvisen njihov vstop v zvezno ligo. Tako so postali žrtve napak drugih in bodo zahtevali, da se ponovi tudi tekma »Split«—»Borovo« v Borovu. N. K. PO SVETOVNEM PRVENSTVU V KAJAK-SLALOMU NA DIVJIH VODAH V AUGSBURGU Zadelove »pustolovščine« na progi Drugi dan svetovnega prven- brata Natan iri Dare Bernot, ki sta se nostjo. Od naših fantov smo prlčako- ni uspel. V opravičilo, zakaj te ponov-stva v kajak-slalomu Je potekel ob, uspela uvrstiti v tej kategoriji na šesto vali, da bodo svoj plasma iz prve vož- ne vožnje ne uspevajo: tekmovalec se vremenskih mesto. Ta plasma je toliko bolj po- nje popravili, toda to jim ni uspelo. "" Sicep naj vam pa predstavimo doslej prijavljene tekmovalce. V kategoriji do 1300 ccm bodo nastopili Hartmann z DKW in Schafer (oba N.) s Sirnco, Avstrijci Eigner (DKW), Low;nger (Alfa Romeo). Kaufmann (DKW), Pilhatsch (Densel) in Italijan Scavino (Alfa Romeo). V kategoriji nad 1300 ccm je startna lista takšna: Vogel (Porsoh« Spyder), Fritzer. (Austin. Ba.:msch|tfn (Lancia), Kaufmann (BMW). Cerič in Pintar Prel^ ^eiuje r!f. olje za motorje, ta 8? .. z Refc«; nerija nafte »Boris »dnfdan dir*e Ta rafinerija bo imela n tekm0Valc& servisno službo za vs Petrol pa jim bo nu® neK») rivo. Toliko doslej, jutri jP vesti z »bojnih poljan H Brzojavke^; # MOSKVA, 30. Jjf1-, lomu;, i(Porsche Speedster), Pred okrog 100.000 gieoa ^ wea (vsi Avstrijci), Nemec Roth (Porsche stadionu »Lenin« oopi igre. . Carerra) ter Jugoslovana Malerič narodne športne nVa° delovalo 1,3. (Mercedes) in Božič (BMW). svečanem defileju Je “, panes 3000 športnikov iz 4Sl drtav. tetanov£ je začelo namiznotem 0smW*_£ nje, kjer se bo Bercz^*' nala pomeril z Madžar mi prs Markovič II. pa z naS 608 tako bodo danes nastopili sarji, rokoborci so V atletskih seženi tile rezultati. ' i(; je JJL 213, Kaškarov 213 (Marjanov^. 10,oM z 201 cm); krogla: SteP^jj metrov: Bolotnikov 29. ’ presK® in E.O.rm «t» OOSkUSaij^ SV£ Po vsem tem sodeč bo tudi med avtomobilisti precej ostra in zagrizena borba. Nasploh nas prijave udeležencev letos presenečajo po Številu in po kvaliteti. Na sporedu bo nič manj kot 124 startov, česar doslej na Ljubelju še ni bilo. »GLAVNI STAN« NA ŠTRUCI Letos bo poskrbela za ozvočenje tovarna precizne mehanike »Iskra« iz Kranja. Glede na to, da je ta tovarna doslej že mnogokrat prav dobro pripravila vse potrebno za napovedovalsko službo, pričakujemo, da bo le-ta tudi letos odlična. Napovedovalec, ki bo gledalce obveščal o stanju na vsej progi, bo imel svoj »glavni stan« na Štruci, odkoder je prav lep razgled na precejšen del proge. Gledalci bodo sproti obveščena o stanju med tekmovanjem, kar bo vsekakor dalo prireditvi svoj poudarek. Se dva dni in motorji bodo letos prvič zabrneli po ljubeljski progi. V petek in soboto ob 15. uri bo namreč oficLelnl trening za vse dirkače, in če bo vreme ugodno, bomo že tedaj lahko videli, kdo so med glavnimi favoriti letošnje dirke. Kot zanimivost omenimo še to, da bodo Tomosovi motoristi Cibašek, in Kaškarov sta posK , ujpc*"- m 217 cm, vendar Jim« “ 2 21« tovnl rekorder Je Stepa /peuten. • Ne« York. 30. “>• abSoW®eJ,: Sinoči je obdržal naS ° nrvaK® v svetovnega boksarskega patterson letni Amerikanec viem dvoboju z rojakom T“ tl rundi,?® sonom, ki ga Je’v deseti q s<>dlU» ločil v svojo korist st-., dvoboji j Je v deseti rundi Pre TaCksona P u bi očuval 25-letnega J® udarci. Pa-nadaljnjimi nepotrebnim® Jacicsona terson je trikrat sprav^1 drfa'. r--o le-ta komaj ,, patter- do* veliko bolj ugodnih vremenskih mesto. Ta plasma je toliko bolj po- nje popravili, toda to jim ni uspelo, pripravlja skozi vse leto na eno vož-razmerah, čeprav dež ni prizanesel memben, ker sta pustila za seboj vse Ilija Je res Izboljšal svoj prvi rezultat, njo v enem dnevu, ta dan se osredo-vsem, ki so bili na progi ali ob njej. Švicarje in Francoze, ki so bili vse do kar pa mu Je zadostovalo le za 12. toč* toliko v to vožnjo, da mu za jia-Toda ta dež ni imel več tiste Augsburga vodeči kanuisti. mesto. Stoviček se je v drugi vožnji slednjo zmanjka koncentracije. Tudi vztrajnosti kot prvega dne in tudi V kategoriji C-2 mešano so Vzhodni prevrnil, tako da Je z rezultatom prve- fizično pomenijo te naknadne vožnje, sonce je nekajkrat pogledalo izza Nemci slavili trojno zmago. Priznati ga teka pristal na 26. mestu, Bone je ki jih Je treba opraviti takoj po prvi, oblakov. Zato je bilo tudi razpo- Je treba, da so to zaslužili, saj so bili vozil zanesljivo, vendar ga Je petdeset prevelik napor. Zadel Je moral v ne-loženje vseh ta dan bolje. Gledal- boljši od čeških In švicarskih ali fran- kazenskih točk, ki jih je prejel, vsaj deljo popoldne v pičlih dveh urah kar tako pravi, po nepotrebnem spravilo štirikrat na start (dvakrat kot posa-na dvajseto mes.to. Edini, ki bi prišel meznik ln dvakrat v moštvu). Zato ni cev, ki so vztrajno bodrili tekmo- coskih dvojic, valce (največ'seveda svoje), Je Mio KJER SE PREPIRATA DVA tokrat več kot 15.000. Borbe drugega dne so bile mnogo lepše. Borba moštev je bila zelo zanimiva, med prvih pet, je bil Zadel. Toda po nič čudnega, da se Je v zadnji vožnji saj so bila, vsaj v kategoriji C-l mo- krivdi prireditelja, ki Je spuščal tek- prevrnil. Zaradi tega se je moralo naše _ ... štveno, presenečenja. V tej kategoriji movalce na startu prezgodaj (to pa ni moštvo zadovoljiti iele s 7. mestom. Točno ob 9,30 se Je začela druga sta vodili borbo za I mesto moštvi bil primer le pri Zadelu), je Zadel pri • v ,voJ' Prv! vož' zmagali so Zahodni Nemci. Prvi in ga Je ta oviral pri vožnji, so dovolili bronasto na V^hodnT Nemell nji dosegel tako dober rezultat, da mu drugi So bili nervozni, kar se Je po- Zadelu tretji start. Res žal, da Je prišlo ?Jn£tvr.nl nrvl?v !*) S«««,Jni Je zadostoval za naslov svetovnega znalo na njihovi vožnjf. Obe reprezen- do tega, ker Je Zadel vozil vse do v»h„dn« ^ prvaka. Tudi drugoplasiranemu Zim- tanrl sta protestirali druga proti drugi, 16. vrat odlično (zelo hitro, kot vedno, pred CSR in Zahod- o n n ti / \ ^ k 1 o vailAfl nmtk , . - « .p y » 1 a _ .» ■ ■ . _ * IlO RlliClJOt pod ln se je le-ta pa' nogah, ko Je sodnik Pr sona za zmagovalca. nane* _k0 • MOSTAR, 20. Jul- ' poldne je na re rf blato« prt Mostarju Pad“vetovnl x Cerimagič dosegla nov » M s ' kord za žene v ?ko^ 7adrfka. ^ je dalom s 1500 m brezriLh povprečni rezultat iz d etovru ■ . ) 5,45 m od cilja. vastova (BoU' kord je imela Ruska v 6,075 s povprečnim rezultatom • BEOGRAD, 30. ju plinsko sodiSče Zvez gjs SšSgSbJČttSsftSfrt radi vrste prekrškov na 10 „ nlčki (KragujcvaO^Borov v gbr3r bila 14. julija v Kra ložitvl disciplinskega da je sodnik Petro’ Javaml in postopki^ m bila 14. Julija v Krag“3?,«a Je re f i*' ložitvl disciplinskega sod . vojiinl ( da j,e sodnik Petrovski s s ^ te% javami in postopki oki b (n da postopal na nečasten n stah n take ljudi ni mesta v nogometnih sodnikov. v m Zagreb, 30. Jul- Te zsg^Tl stveni waterpolo tek^.3 jadr^jj. Mladost premagala sP^^gjtva #*„(l-2:1 (1:0). Od in zasluzeno „reze mo je zelo dobro soail vratar Kovačič. S ZAVODI RR podjetje za radijskih in ren aparatov - potrebuje več inženirjev Šibkega toka - za. ^pri' Beogradu. - Prošni!„L in loženim življenjepi *ijjte opisom službovanja P° na zgornji naslov. 'ata medalja — Vogt mermannu (VN) je zadostovala prva organizator je dovolil še tretjo vožnjo. In le z 10 kazenskimi točkami). Zade-vožnja za drugo mesto. Tretji je bil toda tudi s to, ki je bila še najbolj lova tretja vožnja ni uspela. Mimo-Tochon (Švica), ki je po prvi vožnji nervozna, niso mogli ne eni ne drugi grede na tem mestu Se to že držal to mesto, vendar je uspel svoj osvojiti zlate medalje. " ' rezultat iz prve vožnje popraviti.' Dosedanji svetovni prvak Jirasek (CSR), EDINA ZLATA MEDALJA ki je prvega dne plaval, je zasedel če- ZA DRUGE trto mesto. V tej disciplini so še vedno prvo in tudi edino zlato medaljo, smelo- priti. Odgovornost za -to nosi h. 1._______________„ ... . ------ i". kl J11™4*!? »o.osvojili cehi organizator, ki ni postavil telefonske tretjih voženj zaradi prehitevanja na progi i!. prvrnstva je u.. no.1? i bilo devet. Do gpet na Rosenau stadionu pred prl-ne__^ bližno 25-tisočglavo množico Razum. SEST ZLATIH ZA VZHODNE NEMCE Svečani zaključek prvenstva Je bil svetu, vsekakor pa je uspeh Tochona tem večji. USPEH BRATOV BERNOT _____________________________________ Vzhodna Nemca Friedrich ln Klein- se je na drugo mesto povzpela Svlca. od tega, koliko so člani tekmovalnega ert sta v kategoriji C-2 zasluženo osvo- Popoldanski del tekmovanja se Jr Jila zlato medaljo. Vodila sta že po začel nekaj po drugi url. Druga vož prvem teku, drugo in tretje mesto pa nJa v F-l za ženske Je Vzhodnim sta po prvem teku imeli še dve vzhod- Nemkam prinesla kar trojno zmago, nonemškl dvojici. Toda češki dvojici Prva je bila Brigite Magnus, druga Havel-Hendrych In Kotana-Hrabe sta Eva Setzkorn, tretja pa Anneliese a svojim drugim tekom toliko izbolj- Seidel. j šali svoje rezultate, da so zadostovali ZADELOVE NEZGODE za drugi dve medalji. Nepričakovano dober uspeh sta dosegla Jugoslovana, v moštveni vožnji dvosedežnih kanu. zveze med startom Tn progo. In še tol ^7‘go ^bil^skoral^s^ne^k«0'«^. ’ Jev. Njihov edini resni tekmec, t. J. ni bilo telefonske zveze niti s stolpom, ?feJ ° podelJevalo nred^^n ?CF Vzhodna Nemčija, sc Je morala zado- kjer Je bil tekmovalni odbor, tako da vzhodniNemcIso nretoiffest zlitih’ voljitl s tretjim mestom, medtem ko je bil ta odvisen le od kurirjev ali pa sHri "ebrne ^n sHrl hrln,.,. .« je na drugo mesto povzpela Svlca. od tega, koliko so člani tekmovalnega n«. Cehl enn zlato m Popoldanski del tekmovanja se Je odbora sami opravljali kurirske posle m'bronasti- Zahodni m H rt v. »i»H el nekal no druei url. nn.ira voi- ob progi. !“ nrona*'1’ “hodni Nemci dve zlati SPET PONOVEN START Tudi v moštveni vožnji Je Jugos|a- benlh medalj. spet In po eno srebrno ln bronasto; Svlca Je prejela po eno srebrno In bronasto; Avstrijci pa le eno bronasto. Vse ostale države udeleženke niso prejele no- vljo doletela ista usoda. Zadel je prehitel moštvo, ki Je startalo pred O ostalih vtisih, predvsem o orga- J Borbo v kategoriji F-l moški so jugoslovanskim. Organizator Je moral nizacijl ln o »neuspehu« naših kaia-, pričakovali vsi z največjo neučaka- dovoliti ponoven start, kl pa prav tako kašev pa prihodnjič. u. a. Steno- ali daktilografko sprejmemo v službo takoj ali s 1. septembrom-Sjtalna služba v Ljubljani v centru mesta. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse poSljite JnVno oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom -Stro združenje«. ‘ 2500 dnevne novice RADIO LJUBLJANA v Prostorfh^S?,113 SraflSna razstava i n>e ie odslpi nn ? Moderne gale-In od is ^na dnevn° °d 9. do 111 Praznikih' r,, ' ure’ ob nedeljah ls' ure. p nePre*rgoma od 9. do ?el°bsporoeL za ceste OLO St' 1745 Braslm JČ? J?° 9esta ni- reda-?es Promet °v„e7Gom,lsko zaPrta za 5® 0-000 do g Braslovfe od io Preklica 0Stituta SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 31. Julija ob 20. uri: Bratko Kreft: Celjski grofje. Izven. 20. uri: Bratko Kreft: Celjski grofje. Izven. Petek, 2. avgusta ob 20. uri: Bratko Kreft: Celjski grofje. Izven. Sobota, 3. avg. ob 20. uri: Bratko Kreft: Celjski grofje. Izven. Nedelja, 4. avg.: Tekmovanje pevk ln pevcev: ob 9. uri: Izbirne tekme; ob 11. uri: Javni nastop. lobo. Bolezen omejimo, če grozdje poškropimo z 0.5 % raztopino kalijevega mazavega mila. Škropivo pripravimo tako, da milo raztopimo v nekaj litrih vroče vode, nato pa razredčimo do predpisane Jakosti (koncentracije). Škropimo le po grozdih ob lepem vre. menu, pri tem pa pazimo, da grozde res temeljito poškropimo, tako da škropivo pride v notranjost grozdov, kjer se plesen najprej pojavlja. Po potrebi škropljenje večkrat ponovimo, Ce ne dobimo kalijevega mazavega mila, lahko pripravimo 0,5 % škropivo movini - 14.00 V zabavnem tonu - 14,20 Turistična odaja - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Humoreska tega tedna - Branislav I Nušič: Kako sem služil vijake - 16.00 Koncert po željah - 17.10 Zabavna ln j plesna glasba na tekočem traku — j 18.00 Sestanek ob šestih — 18.20 Iz slovenske solistične glasbe - 18.40 Poje moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Igra Plesni orkester Radia Ljub- i ljane p. v. Bojana Adamiča - 20.20 ; tudi iz navadnega mila. Mazavo milo Domače aktualnosti “temi »zvez. m ?3drihova ullca 19>‘ vilami 3 nenavadnimi mo- CELJE »ni Stfl0,blna ln boleznijo«. »Madlena r»~ “ kemiki m ostali zainteresi-, CELJSKE VESTI fant' »METROPOL«: angleški film: V gl. vlogi Ann Tood, »UNION«: angl. barvni vistavision film: »Plavolasa zapeljivka«. ln tastaSmrti na*ega dragega očeta, moža, starega očeta FRANCA KUŠLJANA tfplt?eniSkrene'*e za^valjujemo vsem, ki so mu lajšali slovjij0Jgovornikom in pevcem, ki so se od njega po-Pismen ?va'cem. cvetja, vsem, ki so izrazili ustno ali sožalje in tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči družini , KUŠLJAN in DR. ŠOBAR zahtevajte, pri kmetijskih zadrugah. Vinogradniki! Nevarnosti od pero-nospore ni. Zaradi tega ni potrebno škropiti vinogradov. V primeru potrebe bomo pravočasno objavili čas zadnjega škropljenja. Kmetijski inštitut Slovenije in Hidrometeorološki zavod LRS r? cn^OTE MURSKA SOBOTA »PARK«: ameriški film: »Bell Starsova hčerka«. Predstavi ob 17,30 in 20. V glavni vlogi Georg Montgomery in Ruth Roman. 17 KFPw,B KRANJ »STORŽIČ«: ameriški film: »Upornik«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Gary Cooper in Pa-trizia Neal. Danes zadnjikrat! LETNI KINO »PARTIZAN«: amer. barvni film: »Štirje jezdeci«. Predstava ob 20 15. Danes zadnjikrat! »SVOBODA«: premiera mehiškega filma: »Ko bom odšel«. Predstava ob 20. uri. 20.30 Lucijan Marija Škerjanc: Sonetni venec, kantata - 22.15 Jazz - cocktail - 23.00-23.15 in 23.30-24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba) II. program 14.00 Simfonični plesi ln rapsodije — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila - 15.25 Otroški in mladinski zbori pojo - 15.45-16.00 Kov-bojske pesmi poje Jimmy Wakely ob spremljavi svojega ansambla - 22.15 do 23.00 Nočni koncert. KINO »SLOGA- Ameriškl barvni film »Dimni signal« Tednik. Predstave ob 17, 19 in 21. V glavni vlogi Dana Andrews in Piper Lawrie. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje. Z BLEDA BLED: amer. film: »Selina«. V glavni vlogi Jane Wyman, Sterling Hay-den, Nancy Olson, Martha Hyer ln Steve Forrest Predstavi ob 18 ln 20,30. ‘H-ST) (? TRROmj TRBOVLJE »DELAVSKI DOM«: Jug. film: »Zasledovanje«. DROBNI OGLASI KINO »KOMUNA«: kitaj, film: »Pre-1 hod čez reko Jang-ce«. Tednik: F. N. 30. Predstavi ob 19. in 21. uri. 1 KINO »VIC«: amer. oarvni cinema-scope film: »Komanči«. Tednik. Predstave ob 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9,30 do 11 in od 14 dalje v obeh kinematografih. KINO »SOCA«: amer. film: »Moj vo-hunček«. Predstavi ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: amer. film: »Strah«. Predstava ob 20,30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LJUDSKE MILICE, Kotnikova 8, predvaja amer. barvno risanko »Pepelka«. Predstavi vsak dan ob 10. in 15. uri. KINO »LITOSTROJ«: franc.-nemškl barvni film: »Cigan-baron«. Tednik »F. N. št. 28«. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »TRIGLAV« Mehiški film »Rdeča Konga« V glavnih vlogah Pedro Armendarlz , ln Maria Antonieta Pons. Predstavi Vesti z Jesenic m okolice SPREJMEMO žensko delovno silo za ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da je ™ hudi bolezni preminil Uubomir lovriC knjigovodja okrevališča RK Debeli rtič dne 'i?3 n^e§ov! zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, žice nt,a^gU8ta 1957 ob •J7- ufi iz Jožefove mrliške ve-"a Zalah. ohranfi^tnega uslužbenca in dragega sodelavca bomo v toplem spominu. LJublja »a, dne 31. julija 1957. Glavni odbor In delovni kolektiv Rdečega križa Slovenije Zdravniško dežurno službo ima na Jesenicah dr. France Nose. Gosposvetska cesta. KINO JESENICE »RADIO«: premiera angl. filma: Skozi pekel«. V glavni vlogi Peter Finch in Virginia MacKenna. Predstavi ob 18. in 20. uri. PLAV2«: Zaprto! »ŽIROVNICA«: češki film »Kavarna ob glavni cesti«. Predstava ob 20,30. Samo danes! DOVJE-MOJSTRANA: amer. barvni film: »Houdinl«. V gl. vlogi Tony Curtls in Janet Leigh. Predstava ob 20. url. Samo danes I Splošno obrtno gradbeno podjetje »OBNOVITEL!« MARIBOR, Koroška cesta 53 sprejme v službeno razmerje: gradbenega tehnika z daljšo prakso in dovoljenjem za vodenje zgradb več zidarjev in nekvalificiranih delavcev Nastop službe takoj ali po dogovoru, plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se oglasijo osebno v upravi podjetja ali vložijo svoje prošnje najkasneje do 1. avgusta 1957. M 317 Sporočamo žalostno vest, da je preminil tovariš JOŽE ZADRAVEC ključavničar Dolgoletnega in zvestega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Vežice^na žT^h Pot* §a bomo spremili 31. julija 1957 ob 16.30 iz Jožefove mrliške UPRAVA T. Z. LITOSTROJ TOVARNIŠKI KOMITE ZKS ltM SINDIKALNA PODRUŽNICA čiščenje voz. Zglasite se na upravi. Električne cestne železnice - re- j miza. 2488-z1 PRAZNO ali opremljeno sobico Iščem. Ponudbe pod »Stalen« v ogl. odd »Ljudske pravice«. 82Š PREKLICUJEM žaljivke, ki sem jih izrekla o tovarišici Justi Bevec, v zvezi z zaposlitvijo moje hčerke Marinke kot neresnične. - Ana Orožen, Hrastnik št. 351. H 26 OTROŠKO DRAP JOPICO sem izgubil od Prulskega mostu, po Trnovskem pristanu do Rimske ceste. Poštenega najditelja prosim, da vrne Jopico proti nagradi v oglasni oddelek »Ljudske pravice«. RAZPIS Komisija za volitve ln ibmenovanja pri Občinskem ljudskem odbora ORMOŽ razpisuje na podlagi 40. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev naslednja delovna mesta za: 1. šefa odseka za splošne zadeve 2. referenta za narodno obrambo 3. referenta za šolstvo, prosveto In zdravstvo 4. inšpektorja tržišča 5. referenta za družbeni plan ln evidenco 6. referenta za dohodnino od prebivalstva 7. šefa uprave stanovanjske skupnosti 8. referenta za kmetijstvo Pogoji: a) od točke 1 do 7 srednješolska izobrazba ali priznana srednja šola. . ■ * b) pod točko 8 agronom ali kmetijski tehnik s prakso. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili o dosedanji zaposlitvi, šolski ali strokovni izobrazbi dostavite tajništvu občinskega ljudskega odbora Ormož do 10. avgusta 1957. 2499 dalje. Danes zadnjikrat! KINO »SISKA« Italijanski barvni film »ATIL A« V glavni vlogi Anthonny Qulnn ln Sophla Loren. Predstave ob l#, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat! raznaSalga ALI RAZNASALKO za raznašanje časopisa za Ilirsko nllco ln Savsko kolonijo — sprejme takoj UPRAVA »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA« Kopitarjeva 2-1. — Ljubljana »GRADJEVINSKA KNJIGA« ZALOŽNIŠKO PODJETJE - Beograd, Masarikova 2 obvešča vsa gradbena in gospodarska podjetja, da tiska izplačilne liste za obračun plač delavcev in uslužbencev, kakor tudi « osebni karton po navodilu o obračunavanju izplačanih plač delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, štev 27/57). — Vezano po 50 in 100 listov. Naročila pošljite na naslov: »GRAOJEVINSKA KNJIGA« Izdavačko preduzeče BEOGRAD, Masarikova 2 — Poštni predal 798 Tekoči račun pri Narodni banki FLRJ — Centrala za LR Srbijo 1031-T-249 2417 '°PGrdova ROLANE EfeRRY > Potreben H!*03 PriPravljen: »Ce nisem tu Uite° Povedal in seJT®®!11 Poskrbel za to,« je fnenoi n» nac* nilado ženo. »Poj- le v °Prej p’a , vas bom spravil.« rri°Skf°JTlušno dejal wnte Saje Z obraza- Crane' se v, dvori, ne l ‘ w'lton m tiho dodal: -Kadar VSe s^Paj dJ biti umaza" P« Hcu, sicer ^I2ad^Vi se ,rn»e.na sme*no plat.« do ^nem zrcalcu 1?1*inšpektor Crane ogledal ženo... alcu- se brž očistil in odpeljal mla- ]^1jiPne straže"]!?^! Pregledal razpo- tij h a hiša dobrn •? *aclovoljstvom ugotovil, da - • bo d0 1^1° ^stražena - —v. Z—. vseh strani. »Ce se v mraku Prii*,0 večera nt* 7 ena z vseh Vaitp ite bliže pic Je naroe», -»c v nuon.u ’ najbolje bo se nikoSar ne lote- ■ °’ da PHde človek v hišo.« L,s' Martins si je udobno uredil za skladovnico drv. S hrbtom se je naslonil na polena, psica pa je legla zraven njega in mu položila glavo v naročje. Komisar Wilton je začel preiskovati hišo od podstrešja do kleti. Dobro je bilo, da je imel na sebi sivo obleko, ki se na njej ni takoj poznal prah in pajčevina. Sicer pa bi mu bilo vseeno. Raje se je plazil v lepi obleki po teh zapuščenih prostorih, kakor pa da bi šel na regato, kamor je bil namenjen, ko se je ustavil v Londonu. V omari tiste sobe, ki je v njej Warner Lad-worth zelo verjetno prenočeval, je našel Allan Wilton skoraj novo obleko iz rjavega tweeda. Na hlačah je bila luknja. Zadovoljen je komisar porinil hlače na stran v prepričanju, da se tista krpa, ki jo je bil našel inšpektor Dragon, natanko sklada z luknjo v njih. Potem je skrbno iskal dalje. V kleti je našel košček sveže ometanega zidu; stena je bila še vlažna. Samemu sebi je prikimal, nato pa je stopil pred hišo in poklical Martinsa. Našla sta kratko železno palico, s katero se je mladi stražnik lotil sveže malte. Težave je delala le prva opeka, potem pa je Martins z lahkoto razširil luknjo. Komisar je posvetil vanjo. Od zadovoljstva )e globoko zadihal. Iztegnil je roko in privlekel na dan majhen kovček z medeninastim okovjem. Nato je odprl kovček, v njem sta z Martinsom ugledala jekleno škatlo. Wllton jo je takoj spoznal. Bila je lastnina umorjenega Adriana van Reesena. Odprl jo je. Pred njim so se zalesketali briljanti, široke zapestnice in na vrvico nabrani biseri. Zraven je ležal usnjen mošnjiček. Komisar ga je razvezal: pred njegovimi očmi se je zalesketalo tisoč sonc. »To bi bilo vse,« je rekel komisar Wilton in se oddahnil. »Zdaj nam manjka samo še morilec... Vrnite se na svoje mesto, Martins! Ne pozabite, kar sem vam naročil.« Mladega stražnika je lesketajoči se zaklad vsega prevzel, nato pa je le stopil proti vratom. Allan Wilton si je poiskal v zanemarjeni delovni sobi najboljši stol, ga primaknil k oknu in se udobno pripravil na čakanje.. Počasi se je začelo mračiti. Nebo je bilo še modro, na vzhodu pa so se že prižigale prve zvezde. Polagoma so se drevesa v sadovnjaku spremenila v sence, potem pa je na zemljo legla noč. . Wilton kasneje ni vedel, koliko časa je mir nastajajoče noči blažilno vplival na njegove napete živce. S sedeža pri oknu je opazil za skladovnico drv dve senci. Nenadoma je bolj čutil kot videl, da je pes v temi vstal in se napel. HiiniiiiiiniiiiiiiMiiiiin^ Tudi komisar je vstal. Imel je čevlje z gumijastimi podplati, zato je neslišno stopil v vežo in se postavil pod stopnišče, od koder je dobro videl vrata. Trajalo je še nekaj minut, potem pa je v ključavnici škrtnil ključ. Vrata so se odprla, na nočnem nebu se je med vrati zarisala senca visokega moškega. Allan Wilton Je zadržal dih. V kuhinji Je prasnila vžigalica, potem je zagorela luč. Kuhinjska vrata so bila odprta, 'komisar je razločno videl Warnerja Ladwortha. ki je tiho požvižgaval in stopal po kuhinji. 2e mu je hotel zastaviti pot, pa se je Warner Ladworth obrnil proti stopnišču. Stopnice so škripale pod njegovimi težkimi koraki, potem pa je komisar Wilton ujel robato kletvico. Z naglimi koraki se je Ladworth pognal po stopnicah navzdol in skočil v kuhinjo. Neslišno je stopil komisar za njim in se s samokresom v roki ustavil na pragu. Že je odprl usta, da bi spregovoril, tisti trenutek pa je opazil, da se je Warner Ladworth iztegnil visoko nad odprti kamin. Njegova roka je tipala po dimniku, trenutek zatem pa je Wilton opazil med njenimi prsti strašno orožje, ki je Otroškemu obrazu upihnilo življenje in Froggeta skoraj do smrti pobilo: Warner Ladworth je držal v roki leopardovo šapo. _ tlullii Ca*ioplsno-«aloinlAko oodjetje »Ljudska pravira-. Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, telefon 20-507 ln ucsti 2^a.l.^ul>r,,l8 Trubarjeva 34, telefon žl-881 ln 22-491 - Oprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino 31-030 in oglase 31-358— Telefon poslovalnice na Titovi «-322 - Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-8-2-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo. Drobne ZANIMIVOSTI ZANIMIV IZUM Neki italijanski inženir je izumil posebno ploščo, na katero Je mogoče snemati hkrati zvočni in vizualni del sporeda. Pri kasnejši reprodukciji se pokažejo na televizijskem platnu slike, ici jili spremlja ustrezna glasba. Ta izum italijanskega inženirja so pokazali na nedavni mednarodni razstavi elektronike in atomi-stiJce v Rimu. POSODA Z RADIOAKTIVNIM NATRIJEM AmeriiSka obalna služba je opozorila na nevarnost plovbe po Atlantiku kakih 300 km jugozahodno od New Yorka. Po morski gladini plava posoda z radioaktivnim natrijem. Petrolejska ladja Je spuščala v morje posodo z atomskim prahom, ena izmed njfli pa je c>tala na površini in zdaj plava po tii-steifi delu Atlantskega oceana. GORDIJEV GROB? Na kraju, kjer Je nekoč stalo mesto Gordij, prestolnica stare Frizi j e, so arheologi odkopali grobnico iz sedmega stoletja pred naSim štetjem, ki o njej menijo, da je v njej pokopan legendami kralj Gor-dij. To mesto je v Mali Aziji kakih 80 km Jugozahodno od Ankare. Na tistem kraju je po ustnem izročilu Aleksander Veliki presekal z mečem gordijski vozel, ki ga ni mogel nali-če odvezati. NOVO AMERIŠKO PIVO V ZDA so začeli prodajati pivo, ki ima okus po sadju. Doslej so izdelaLi že trt vrste piva, in socer z vonjem in okusom po češnjah, limonah in po cocacoli, v vseh pa je isti odstotek alkohola kot v navadnem pivu. pivovamarji so se odloClli za »dišeče« pivo po zaključku ankete, ki je pokazala, da nad polovica Amerik čanov ne pije piva v glavnem zato, ker Je grenko. Novo pivo ima tudi to prednost, da ga Je mogoče servirati z ledom in da po njen ne ostane v ustih prav noben okus. ■ SPET EKSPLOZIJA NA SONCU Atenska opazovalnica Je zaznamovala prejšnji teden tri močne eksplozije na sončni površini, in sicer eno slabšo, dve pa zelo močni NAJMANSE dekletce V Croqwellu, avstralskem naselju kakih 250 km Jugozahodno od Sydneya, se je pred tremi meseci rodilo dekletce, ki je merilo ob rojstvu komaj 20,3 cm, tehtalo pa je 510 gr. Ostala je živa, kar je pravo medicinsko čudo in svetovni rekord. Mati je rodila poprej že devet otrok. ZELENI RUMENJAK Neki perutninar iz Alabame v ZDA prinaša na trg jajca, ki so na zunaj bela kot vsa druga, ko Jih človek ubije, pa se začudi, zakaj rumenjaki so rdeči, zeleni, sivi in celo črni. Rejec perutnine daje svojim kokošim v hrano posebne barve. Potrošniki niso pokazali za njegov proizvod nič kaj zanimanja. Tatovi na kolesih Rimski policiji delajo preglavice tatovi nove vrste • Rimska policija dobiva čedalje več prijav in pritožb za- • radi nepridipravov posebne vrste, ki kradejo po doslej • neznanih metodah. Policija je takoj začela Široko akcijo • proti novim kriminalcem, vendar doslej še ni dosegla • pričakovanih rezultatov. Kriminalci, ki jim pravijo © »schipo«, še vedno kradejo po rimskih cestah, prijav je pa • čedalje več. Ti drzni tatovi opravljajo svo- ; je delo z avtomobili ali vespami, J in sicer tako, da med naglo vož- j njo z ostrimi predmeti hitro pre- ' režejo ženskam na cesti ročaje na torbicah in se brž izgubijo v neznano smer. Ime so dobili ti lopovi po sicilijanski besedi »schipo«, ki bi po naše pomenila »iztrgam« ali »zgrabim«. V prvih letošnjih pomladnih mesecih so dobivale policijske postaje kakih pet pritožb te vrste dnevno, zdaj pa jih je znatno več. Policija meni, da zagrešijo tatovi na vespah znatno več zločinov, kot kasneje pride prijav. Mnoge ženske ne prijavljajo tatvin, ker v torbicah niso imele Poševni stolp se bo podrl Znani nagnjeni stolp v itali- I janskem mestu Pisa je visok 54 metrov in ga niso namerno zgradili v poševnem položaju. Stolp se je nagnil zaradi peščenega temelja, ki se je vdal pod njegovo težo. Strokovnjaki so ugotovili, da se stolp vsako leto nagne za nadaljnjih pet milimetrov. Brž ko bo. težišče tega znamenitega poševnega stolpa prišlo izven te- j meljev, se bo podrl. Po nekaterih j računih se bo obdržal še 247 let, j kar pomeni, da lahko leta 2204 j pričakujemo njegov padec. 2elva iz Napoleonove dobe Na znanem otoku Sv. Helena v Atlantskem oceanu je naj zanimivejša turistična posebnost okoli 200 let stara želva Jonathan. Leta 1815 je bila ta želva že precej v letih in je po vsej verjetnosti še s svojimi očmi videla Napoleona. O želvah namreč ni znano, da bi jim z leti pešal vid, kakor se to dogaja z ljudmi. Ko bi častitljiva želva mogla govoriti, bi nam utegnila povedati zanimive spomine iz časov Napoleonovega ujetništva na Sv. Heleni. večjih vsot denarja in bi se jim zdela prijava samo izgubljanje časa. , Za rimsko policijo so te tatvine poseben problem tudi zato, ker so med oškodovankami pogosto tujke, ki jim motorizirani tatovi ukradejo hkrati s torbico in denarjem tudi potne liste. Rim je znan kot veliko turistično mesto, saj si ga je na primer v lanski sezoni ogledalo okoli tri milijone obiskovalcev z vseh koncev I sveta. Devet članov prve skupine I motoriziranih tatov, ki jih je rimska policija ujela po večdnevnem zasledovanju, je priznalo, da so v minulih treh mesecih ukradli petdeset motornih vozil, ki so jih uporabljali pri svojih akcijah. Zanimivo je, da so bili člani te skupine mladi fantje v starosti od 17 do 21 let. Vozila šo kradli za uro ali dve, da so opravili »motorizirano tatvino«, nato pa so vespe ali avtomobile spet puščali na cestah. Po mnenju policije so med temi »schipi« najbolj nevarni ti- PERO, KI VIDI V ameriškem inštitutu za bio-fizikalne raziskave so pred kratkim izumili napravo, ki bo orno- lobe od teme in zaznavali posamezne barve. Aparat je sestavljen iz majhne elektronske cevi gočila slepcem, da bodo lahko ! in amplifikatorjev, ki so priklju-razlikovali različne stopnje svet- čeni na fotoelektrično celico. Ta I i celica bo spreminjala svetlobo v i j zvok. Jakost svetlobnega vira bo j j vplivala na intenzivnost zvočnega j ! signala. Aparat je še najbolj podoben nekakšnemu nalivnemu peresn in bo deloval s pomočjo navadne baterije, stal pa bo 21 dolarjev. sti, ki se vozijo na vespah. Tatova, ki se peljeta na vespi, se lahko vrineta v gnečo peščev in kaj kmalu najdeta žrtev. Z vespami se lahko vozijo ti tatovi po cele ure tik ob pločnikih, dokler ne najdejo ženske s primerno torbico, potem pa v pravem trenutku švignejo mimo žrtve. Takoj po tatvini izginejo, za »večjo varnost pri delu« pa imajo s seboj več registrskih tablic, eno na vozilu, druge pa skrite, in za prvim vogalom izmenjajo številko. — Vse kaže, da bo imela rimska policija še precej dela, preden ji bo uspelo onemogočiti najmodernejše motorizirane tatove. Jekleni otok Britansko nacionalno združenje za premog je pred kratkim sprejelo sklep, po katerem bodo že kmalu začeli graditi 17 km od obale Severnega morja največji umetni otok iz jekla na svetu. Ta nenavadni otok bo tehtal nekaj nad 500 ton, na njem bo prostora za približno 40 ljudi, za graditev pa bodo porabili milijardo dinarjev. S tega jeklenega otoka nameravajo proučevati velikanska ležišča premoga, ki se na tem področju razprostirajo v globini 1000 m pod morskim dnom. Po oceni najboljših strokovnjakov ležijo pod dnom Severnega morja debele plasti izvrstnega premoga, ki bi ga lahko kopali z modernimi sredstvi, vendar bi zaloge trajale nekako 200 let. . i ep arti®^ Po desetletni praksi sta „ jz. Lehmann in Sandberg » urila za edinstveno cir , j in * ko. Stoja z glavo na 6 žonglerskim obročkom ejnost hteva zares vrhunsko ™ ^ in izreden Čut za rav Volili bodo PO OBRAZIH Na etiopskih volilnih listkih bodo slike kandidatov za poslance prvega parlamenta Zaradi neurja in silovitih nalivov, ki so divjali nad okrajem Pirna' v Vzhodni Nemčiji, so vode pre- i plavile bregove in se razlile po pokrajini. Železniške proge In druge prometne zveze z več kraji so bile pretrgane, ogroženemu prebivalstvu pa je priskočila na pomoč policija z gumijastimi čolni. nova RA IP AS • Francoska biologa Benoit in Leroy sta ugotovila, da • se uspešno nadaljuje njun poskus gojitve nove račje pas- • me. Kot smo že pisali, sta znanstvenika dosegla z vbriz- • gavanjem posebne kisline v celice novo račjo pasmo. • Pred kratkim so se Izvalile iz jajc teh rac mlade račke. • Tudi one so »Sneguljčice«, kakor so imenovali novo pas- • mo, in niso enake nobeni doslej znani vrsti rac. Ce bodo te race ostale take tudi v naslednjih generacijah, bo to odkritje velikega pomena, zakaj vse kaže, da je človek prišel na sled skrivnosti življenja, saj mu je v opisanem primeru uspelo spremeniti živali, katerih nove lastnosti se podedujejo iz rodu v rod. i Omenjena znanstvenika sta 1 pridobila iz celic rac campbellske i pasme, ki imajo značilen črn 1 kljun, poseben izvleček, ki sta ga vbrizgala belokljunim pekinškim racam. Rezultat: nova račja pasma. Ko sta prvi poskusni rački ! dorasli, nista bili podobni niti I campbellski niti pekinški raci. pol milijona mark Škode Je nastalo v nekaj minutah, ko se Je nad vodovodnimi črpalnlml na-pravami pri nemškem Leuenburgu utrgal oblak. Voda je podrla 80 m visoki provizorični nasip ln vdrla na gradbišče. Cevi s premerom 3.8 m Je Iztrgala lz temeljev, uničila pa Je tudi vrsto drugih naprav. Posnetek kaže eno Izmed gradbišč za novi rezervoar, ki ga Je voda skoraj povsem razdejala Imeli sta rožnate kljune z zelenimi lisami, njuni glavi sta bili svojevrstno oblikovani, v celoti pa sta bili znatno manjši in lažji kot njune prednice. Tudi hodili sta drugače, znanstvenika pa sta jima zaradi bele barve dala pasemsko ime »Sneguljčica«. Znanost sicer že dolgo pozna tako imenovano igro narave, po kateri se podedovane lastnosti skokovito spreminjajo, omenjena francoska znanstvenika pa sta s svojim postopkom povzročila umetno spremembo z določenim ciljem. Njuni kolegi po svetu so dvomili, da jima je to zares uspelo. Govorili so o enkratni spremembi po naključju, vendar sta se prvi poskusni živali po vsem videzu dobro počutili in sta normalno rasli, čeprav sta ostali nekoliko manjši. Sele naslednja generacija naj bi potrdila njuno trditev, da jima je uspela sicer umetna, vendar prava dedna sprememba. Biologi vsega sveta so nestrpno čakali na mladiče, ki naj bi se izvalili iz oplojenih jajc Sneguljčic. Ce bodo mladiči enaki staršem — tako so sklepali — potem je pariškima biologoma zares uspela prava mutacija. Pred dnevi je profesor Benoit opisal rezultate poskusa. Večina mladih račk je podobnih svojim umetno spremenjenim staršem, nova generacija kaže iste značilnosti, kot jih imata obe stari Sneguljčici. Račja pasma, ki sta jo pariška biologa ustvarila umetno, torej ni izginila, zakaj mlade račke so podedovale osnovne lastnosti svojih spremenjenih staršev. • Letošnjo jesen bodo Imeli • v etiopskem cesarstvu, ki • obstaja skoraj že dva tisoč • let, prve volitve, na katerih • bodo Izbrali volilni upravi- • čenči, ki so start nad 21 let, • 125 poslancev v prvi etlop- • ski parlament. S tem bo • cesar Halle Selassie izpolnil • obljubo, ki jo je bil dal le- • ta 1941 ameriškemu pred- • sedniku Rooseveltu. Nedavno je izšel v Etiopiji volilni zakon, po katerem bodo vsi polnoletni državljani izvolili med 250 kandidati 125 poslancev. Ker v Etiopiji ni političnih strank v zahodnoevropskem pomenu besede, bosta po splošnem mnenju zadostovala za vsako volilno okrožje po dva kandidata. V glavnem mestu Adis Abebi imajo sicer nekaj strankam podobnih združenj, toda te konservativne, liberalne in socialistične organizacije štejejo skupno le nekaj nad 200 članov, ki so se v glavnem šolali na evropskih in drugih univerzah, med prebivalstvom na kavnih plantažah in v pragozdnih pokrajinah pa nimajo skoraj nobenega vpliva. Sprva so menili, da bi imeli volilno pravico samo Amhari, kasneje pa so se odločili, da bodo volili tudi pripadniki na pol civiliziranih plemen Galla, Somali in Sidamo. Kdor hoče biti izvoljen, mora po volilnem zakonu obvladati domačo govorico in angleščino v besedi in pisavi, razen tega mora imeti 1000 tolarjev premoženja v gotovini in 2000 tolarjev v nepremičninah. Etiopski tolar je vreden približno 200 dinarjev, vendar ima v domači deželi dokaj večjo kupno moč. Povprečni narodni dohodek na prebivalca znaša’150 tolarjev, neamharska plemena pa večinoma sploh nimajo gotovine. Kandidati se bodo lahko potegovali za poslanske mandate. Naj- prej bodo volivci izbrali pokrajinske kandidate, šele potem bo vlada po cesarjevem zastopniku sprejela njihovo kandidaturo. Edina opozicija bodo zelo verjetno poslanci konservativne kopt- zapovrstjo. Ker prebiva ^ ^ činoma ne pozna črk, bo j. sameznih volilnih °lcrozj skero stavili kandidate P°. b0]j. in* vzorcu s posebnimi si ^ po-dijci so, kot je znan,0’menta P° slance svojega Pa .oradi Pra' simbolih živali, to Pa ey0pskeSa 1 znoverja preproste.?8 ,,^v0, za-i prebivalstva ne bo izy. .. e natis' to bodo na volilne 11 ,orej Eti-nili slike kandidatov 1 Ojjtičnio opijci ne bodo vol‘braZe. (programov, marveč Pod geslom »Nič strahu pred prostim časom« s« or®8^*fe»ltor!Le Ski sindikati v sodelovanju z miinchenskim svetom * ^ šte* ej, mestnem muzeju posebno razstavo, da bi opozorili aj uifl možnosti vse tiste, ki imajo kaj smisla za tehniko ali pr°s niškega daru, pa bi se radi ukvarjali s takimi rečmi .jgtfi času. Prireditelji razstave so prejeli nad 4000 naJr**.e delkov ljudi s tem ali onim konjičkom. Posnetek ■ j or: gornjebavarsko poštno kočijo iz leta 1900, ki jo Je izrezljal v prostem času. ske nacionalne cerkve, ki se ji zdi, da cesar prenaglo modernizira deželo. Po približnih ocenah se giblje število prebivalcev Etiopije med 15 in 25 milijoni. Od tega zavzemajo nepismeni vsaj 70 odstotkov, zato volitev tudi ne bo mogoče izvesti eno samo nedeljo, marveč bodo trajale štiri nedelje Slaba potegavščina Pred dnevi Je v newyorškem zastopništvu francoske letalske družbe »Air France« zazvonil telefon. Okrog devetih zvečer je neznana ženska telefonirala dežurnemu nameščencu: »V vašem letalu je bomba.- Po tem kratkem sporočilu je odložila slušalko. Nihče ni vedel, ali je to resno opozorilo ali le neokusna šala. Prav tako niso vedeli, za katero letalo gre, ker anonimna ob-veščevalka tega ni povedala. Odgovorni nameščenci so menili, da je najbolje, če izdajo vse varnostne ukrepe. Takrat so bila v zraku kar tri letala družbe -Air France«. Vsa tri so dobila ukaz, naj prekinejo pot. Letalo, ki je odletelo ob osmih zvečer iz New Yorka proti Evropi, je dve uri zatem pristalo na bostonskem letališču. Drugo, ki je startalo ob sedmih proti Mehiki, se je spustilo v Atlanti, tretje letalo, ki je ob dveh popoldne odletelo proti Parizu, pa je bilo že nad Novo Škotsko in se je vrnilo takoj po prejemu sporočila. Vsa tri letala so natanko pregledali, vendar niso našli ničesar. Obvestilo je bilo torej brez osno-1 ve, letala so s precejšnjo zamudo nadaljevala pot, nameščenci družbe »Air France« pa bodo skušali ugotoviti, zakaj jih je anonimna obveščevalka potegnila za no». Pr" >Samo za trf?‘* eril ■ • * tole! Nekaj bi rad SELE KAS^evniJe Ji i- profil Tristana Bernaj m 1cn0e w Mlad francoski ,„osil Tristana Be" prebere njegovo Pr oe sV naj mu potem iskren , i f^ mnenje. , nn„ed8l .Dragi fant,* ]' P°* je Jt slan Bernard. P0,emxj ti , prebral, tlakine t unste lahko dovoljevali, k° ^pi poprej pa boste, T° reč.< v saj eno zares dobro rev