Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike Selection of fiction-still a challenge for libraries?: important criteria for users Katarina Švab, Maja Žumer Oddano: 20. 6. 2016 - Sprejeto: 23. 6. 2016 1.01 Izvirni znanstveni članek 1.01 Original scientific paper UDK 025.4.036:82(497.4) Izvleček Namen, zasnova: Ena izmed mogočih rešitev za izboljšanje funkcionalnosti in s tem tudi uporabe bibliografskih informacijskih sistemov je model Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ). Model poleg entitet definira atribute in relacije, ki so potrebni za izpolnjevanje uporabniških opravil. Atribute in relacije smo v kontekstu leposlovja preverjali z vidika uporabnikov. Metodologija/pristop: Štiri uporabniške študije smo izvedli z osebnimi intervjuji med decembrom 2011 in decembrom 2014 v splošnih knjižnicah in izven njih. V priložnostnih vzorcih je skupno sodelovalo 361 odraslih. Dve raziskavi sta vključevali realno nalogo, pri kateri smo uporabili pet vsebinsko in oblikovno različnih tipov bibliografskih zapisov. Analiza/rezultati: Analiza je pokazala, da obogateni bibliografski zapisi, predvsem z naslovnico in tipsko stranjo, povečujejo zadovoljstvo uporabnikov pri izbiri in identifikaciji gradiva. Raziskave so potrdile majhno uporabo knjižničnega kataloga in prevlado samostojnega brskanja po policah s priporočenim gradivom, opažen je bil tudi razkorak med izbiranjem gradiva v knjižničnem katalogu na eni strani in v fizični obliki na drugi strani. Omejitve raziskave, uporabnost študije v praksi: Raziskava ima omejitve pri velikosti in načinu vzorčenja, izbiri vrste gradiva, prostorski in časovni dimenziji. Izvirnost/uporabnost raziskave: Skozi raziskave smo pridobili nabor najpomembnejših atributov in relacij, ki so potrebni za uporabniška opravila, ter predlagali idealen bibliografski zapis. Rezultati se v splošnem lahko implementirajo v bibliografskih informacijskih sistemih za potrebe opisovanja leposlovja. 127 Katarina Švab, Maja Žumer Ključne besede: leposlovje, FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise), knjižnični katalogi, bibliografski elementi, splošne knjižnice Abstract Purpose: The FRBR model (Functional Requirements for Bibliographic Records) presents one possible solution to improve the functionality and usability of the library catalogue. The model proposes attributes and relationships that are necessary to fulfil user tasks. We tested the suggested attributes and relationships by studying fiction readers. Methodology/approach: In this paper, we present four user studies. Personal interviews were conducted between December 2011 and December 2014 with an accidental sample of 361 people. Two studies involved real tasks in which we used the five various types of bibliographic records. Results: The analysis showed that enriched bibliographic records, notably with a cover image and a sample page (layout, size of letter, and font) increase customer satisfaction in the selection and identification of material. Studies provided evidence of low usage of library catalogue and the dominance of independent browsing in a library. We observed the difference between selecting materials in the library catalogue and on the shelf. Research limitation: The study has limitations in the size and strategy of sampling, the type of material, spatial and temporal dimensions and for different purposes. Originality/practical implications: We confirmed the appropriateness of attributes and relationships for the user tasks and proposed a set of the most important attributes and relationships of an improved bibliographic record. The results can be implemented in bibliographic information systems, especially in the description of fiction. Key words: fiction, FRBR (Function Requirements for Bibliographic Records), library catalogues, bibliographic elements, public libraries 1 Uvod Branje leposlovja je privlačno za različne uporabniške skupine: otroke, osnovnošolce, srednješolce, študente, odrasle, upokojence, osebe s posebnimi potrebami ... Vendar se njihova pričakovanja in potrebe (glede na zvrst, velikost in izgled knjige...) razlikujejo, prav zato pa se razlikuje tudi njihov način izbiranja gradiva v knjižnicah, v knjigarnah, na spletu itd. Prav tako se lahko razlikujejo okoliščine pri iskanju leposlovja, zato kot pogostejše omenjamo le branje za sprostitev, prosti čas in domače branje. Uporabniška opravila pa so med njimi podobna, saj morajo vsi uporabniki skozi proces najdenja, identifikacije, izbire in pridobitve ali/in tudi raziskovanja. 128 Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike V slovenskih splošnih knjižnicah je še vedno najpomembnejša storitev izposoja leposlovnega gradiva (Javnomnenjska raziskava, 2011) in večinoma uporabniki samostojno izbirajo po knjižnih policah ter manj uporabljajo pomoč knjižničarja in kataloga (Mikkonen in Vakkari, 2016; Švab, 2016; Švab in Žumer, 2015; Švab in Žumer, 2014; Jesenk, 2010; Pogorelec, 2004). Knjižničarji običajno svetujejo uporabniku tako, da s police vzamejo knjige, ki jih sami poznajo, in jih priporočijo bralcu. S pomočjo knjižničnega kataloga pa večinoma preverjajo razpoložljivost in dostopnost gradiva. Izhajamo iz dejstva, da knjižnični katalogi ne upoštevajo v celoti potreb in kriterijev uporabnikov, zato ti iščejo tudi priporočila, informacije in namige izven knjižnice (Ooi in Li Liew, 2011). Knjižnični katalog naj bi bil prvo in temeljno orodje vsakega knjižničarja in je skozi zgodovino spreminjal svojo obliko, nosilce in nabor bibliografskih elementov. Spreminjal pa se je tudi namen, saj so bili na začetku knjižnični katalogi namenjeni predvsem knjižničarjem, šele z razcvetom splošnih knjižnic in prostega dostopa tudi uporabnikom. Knjižnični katalog je postal predmet proučevanj že zelo zgodaj, saj so ga želeli izboljšati ter poenostaviti izdelavo in uporabo. Tako imamo na Slovenskem bibliotekarja Matija Čopa (1797-1835), ki je kot predstojnik Licejske knjižnice analiziral pomanjkljivosti takratnega kataloga (Kodrič--Dačic, 1997). S tem je pred nadrejenimi oz. pristojnimi utemeljeval potrebnost uvedbe novega kataloga. Njegov sodobnik, Anthony Panizzi (1797-1879), je prav tako pred nadrejenimi zagovarjal potrebnost drugačnega kataloga, pri čemer je izrecno poudaril uporabnikove potrebe in pričakovanja, tudi to, da uporabnik vidi povezavo med deli (Denton, 2007). Od takrat so se knjižnični katalogi že mnogokrat posodobili. Z razvojem interneta in enostavnimi možnostmi iskanja po spletnih virih je knjižnični katalog začel izgubljati svojo dominantno vlogo, ki jo je imel kot primarni vir za iskanje informacij, kajti kadar se uporabniki zdaj srečajo s problemom, običajno vtipkajo v iskalnik Google nekaj besed in dobijo odgovore, ki so v večini primerov zanje zadovoljivi. Tako uporabljajo bližnjico in ne uporabljajo storitev knjižnice (Calhoun in Cellentani, 2009; Coffman, 2012). Dandanes tako knjižnični katalog uporabniki dojemajo kot zastarelega, težavnega za uporabo, s pomanjkljivimi podatki; kljub 30-letnemu opozarjanju (npr. Borgman, 1986) so se zgodili le majhni premiki. Računalniški katalog bi moral namreč biti več kot le računalniška kopija listkovnega kataloga. Tako se uporabniki še vedno srečujejo z iskanjem, ki ne vrne nobenega rezultata, ali z dolgimi, nepreglednimi seznami rezultatov, ki niso smiselno urejeni, med bibliografskimi zapisi tudi ni dovolj povezav, ki bi kazale na odnose med različnimi deli (Borg-man, 1986, 1996; Matthews, Lawrence in Ferguson, 1983). Hkrati bi lahko trdili, da so katalogi zasnovani predvsem za iskanje znanega gradiva, saj brskanja in Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 129 Katarina Švab, Maja Žumer - raziskovanja ne podpirajo dobro. Prav tako je pomembna vsebina bibliografskih zapisov, saj bi morali razlikovati med elementi bibliografskega zapisa, ki so pomembni za uporabnika oz. le za knjižničarja (Graham, 1990). Motivacija za predstavljene uporabniške študije je problematičnost knjižničnih katalogov z vidika uporabnika, saj jih ti doživljajo kot težavne za uporabo, poleg tega pa ne odgovarjajo uporabnikovim informacijskim potrebam. Kot rešitev je knjižničarska skupnost leta 1997 sprejela nov konceptualni model Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (International Federation of Library Associations and Institutions, 1998), ki naj bi bil osnova za prihodnje generacije knjižničnega kataloga. Model FZBZ je entitetno-relacijski model, ki izhaja iz uporabniških opravil (najti, izbrati, identificirati, pridobiti) in definira tri skupine entitet, atribute in relacije. Primernost modela, predvsem štirih entitet prve skupine (delo, izrazna oblika, pojavna oblika in enota), je bila potrjena tudi z vidika uporabnikov (Pisanski in Žumer, 2010a, 2010b). Predlagani atributi v modelu FZBZ pa so bili le prevzeti iz veljavnih mednarodnih standardov za bibliografske zapise, brez raziskav, kaj sodobni uporabnik potrebuje in kako išče. Že na začetku so snovalci poudarili, da bi nekateri vidiki modela potrebovali podrobnejšo analizo. Kasneje je študijska skupina FZBZ-ja pri IFLI poudarila potrebnost analize atributov in relacij, prav tako znanstveniki in raziskovalci v Delfi študiji (Zhang in Salaba, 2009). Da bi v večji polnosti odgovorili na uporabnikove informacijske potrebe, smo z raziskavami vzeli pod drobnogled načine iskanja in brskanja uporabnikov po knjižničnem katalogu, v knjižnicah in zunaj nje. 2 Pregled literature Slovenski knjižničar v splošni knjižnici se ob uporabnikovi prošnji za pomoč pri izbiri gradiva največkrat obrne h knjižnim policam, uporabniki pričakujejo pomoč knjižničarja in pogrešajo knjižničarje, ki bi znali podati nekaj informacij o vsebini, namenu in težavnosti predlaganega gradiva (Novljan, 2008; Borko, Zabukovec in Južnič, 2006). Knjižničarji imajo številna orodja za svetovanje uporabnikom: knjižnični katalog, različne priporočilne sezname, izpostavitev določenih naslovov, pisna obvestila ali opozorila, spletne strani knjižnic, knjižne portale in spletne knjigarne itd. A pri svetovanju leposlovja se morajo zanašati predvsem na osebno poznavanje zbirke (Šauperl idr., 2007). Domnevamo lahko, da bo uvedba portala Dobreknjige.si prinesla spremembe v iskanje leposlovja, a bodo to raziskave še morale potrditi. 128 Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike Kriteriji izbire bralcev temeljijo na različnih dimenzijah, njihovih potrebah, tudi trenutnih, in okoliščinah za branje. Na podlagi predhodnih raziskav (Ross, 2001; Pogorelec, 2004; Zaid, 2006; Mikkonen in Vakkari, 2016) ugotavljamo, da bralci izbirajo na podlagi: poznavanja avtorjevega imena in preteklih izkušenj z njegovimi deli, vsebine, žanra, stila pisanja, zunanjega izgleda knjige, naslova, priporočil zaupanja vrednih ljudi, knjižnih recenzij, poznavanja jezika, karakterizacije, časovnega in geografskega okvira, lastnega razpoloženja, zahtevnosti branja, fizičnih lastnosti knjige (obseg knjige in velikost tiska) in njenega obsega, pojavljanja knjige v medijih, zahtevnosti branja itd. 3 Uporabniške študije Raziskave so bile opravljene v okviru doktorskega študija (Švab, 2016), v članku so predstavljene štiri raziskave, ki so se izvajale od decembra 2011 do decembra 2014 (Preglednica 1). Postavili smo naslednje raziskovalno vprašanje: - Katere atribute in relacije različne uporabniške skupine potrebujejo za opravila: najti, identificirati, izbrati in pridobiti za različno leposlovno gradivo v knjižničnem okolju in zunaj njega ter v bibliografskih informacijskih sistemih? Preglednica 1: Predstavljene uporabniške študije Raziskava Ciljna skupina Velikost vzorca Okoliščine oz. namen raziskave Raziskovalna metoda Čas Kraj izvedbe 1. odrasli 73 načini iskanja leposlovja za prostocasno branje intervju december 2011 Mestna knjižnica Ljubljana 2. odrasli 108 izbiranje leposlovja za prostocasno branje v knjižničnem katalogu intervju, opazovanje julij— avgust 2012 Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjižnica Medvode, Mestna knjižnica Kranj, izven prostorov knjižnice 3. odrasli 120 intervju december 2014 izven prostorov knjižnice 4. odrasli 60 prepoznavanje relacij v leposlovju za odrasle intervju december 2012 izven prostorov knjižnice Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 131 Katarina Švab, Maja Žumer Pri posameznih raziskavah smo dodali še raziskovalna podvprašanja: - Kako uporabniki običajno izbirajo leposlovje in na kakšen način so si v konkretni situaciji pomagali? - Kako izbirajo med verzijami publikacij (če jih sploh imajo na voljo) v knjižničnem katalogu in v fizični obliki? - Ali vprašani prepoznajo povezavo med dvema različnima publikacijama, med katerima obstaja povezava, ter ali je zanje ta povezava pomembna? Kot metodo zbiranja podatkov smo izbrali osebni intervju in intervjuvali 361 oseb tako izven knjižnic kot tudi znotraj prostorov naslednjih knjižnic: Mestna knjižnica Ljubljana (enote: Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Šiška, Knjižnica Vič), Knjižnica Medvode, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka in Mestna knjižnica Kranj. 3.1 Načini iskanja leposlovja v knjižnici in kriteriji odločanja (Raziskava 1) Z raziskavo smo želeli odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali so uporabniki ob prihodu v knjižnico natančno vedeli, kaj si želijo izposoditi, kako običajno izbirajo leposlovje in kako so si tokrat pomagali pri izbiri gradiva. Osebni intervjuji z uporabniki so bili izvedeni decembra 2011, v različnih dnevih v tednu in različnih urah v dnevu. V priložnostni vzorec je bilo vključenih 73 uporabnikov, ki so si izposodili vsaj eno leposlovno knjigo v Mestni knjižnici Ljubljana. Na vprašanja so uporabniki odgovarjali, ko so si že izposodili knjige in so odhajali iz knjižnice. Tretjina intervjuvancev običajno poišče leposlovje tako, da samostojno išče po policah, skoraj enak delež pa najprej vpraša knjižničarja in nato samostojno išče po policah. Zastavili smo jim vprašanje, ali so ob prihodu v knjižnico že imeli izbran naslov knjige, ki so si ga želeli izposoditi. Polovica se je za naslov odločila pred vstopom v prostore knjižnice, druga polovica pa ne. Ti dve skupini seveda na različen način poiščeta leposlovje v knjižnici. V prvi skupini so predvsem študenti samostojno odšli do polic, upokojenci pa so uporabljali pomoč knjižničarja. Za naslov knjige so izvedeli od prijateljev, ožjih sorodnikov, sodelavcev in samo trije iz medijev (revija Bukla, internet). Druga skupina še neodločenih uporabnikov je našla leposlovje tako, da so brskali po policah s priporočenim gradivom, kriterija za izbor pa sta bila predvsem žanr in pisatelj. Na podlagi tega sklepamo, da na njihov izbor leposlovja vplivajo 128 Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike urejenost, postavitev gradiva in knjižničarjev izbor naslovov, ki jih postavi in izpostavi na posebne police. Knjižničar ima zelo majhen direkten vpliv, saj ga le redki uporabniki (4 vprašani; 11 %), ki niso odločeni glede naslova, vprašajo za pomoč, ima pa toliko večji indirekten vpliv z naborom naslovov, ki jih postavi na police s priporočenim gradivom. V raziskavi smo dobili konkretne naslove knjig od 38 (52%) uporabnikov, ki so ob vstopu v knjižnico poznali naslov. Čeprav se je samo pet navedenih naslovov pojavilo v tistem mesecu (december 2011) med 200 najbolj izposojenimi knjigami v splošnih knjižnicah (IZUM, 2016), so tudi drugi naslovi dobro poznani ne samo bralcem lahkotnih ljubezenskih romanov, temveč tudi poznavalcem zahtevne literature. Največ, 17 uporabnikov, je knjigo samostojno poiskalo na policah, knjiž-ničar/ka je knjigo prinesla 16 uporabnikom, štirje so si pomagali tudi s knjižničnim katalogom in so jo nato odšli iskat na police, eden pa je knjigo rezerviral in jo je prišel samo iskat. Najbolj preseneča dejstvo, da uporabniki, ki ne potrebujejo svetovanja, potrebujejo pomoč knjižničarja, da ta za njih knjigo poišče na polici. Vpogled v spolno in statusno sestavo pokaže, da gre predvsem za upokojene ženske, medtem ko samostojno iščejo po policah zaposleni in študenti. Večina jih je prišla po eno knjigo, vendar jih je 49 % odšlo iz knjižnice z vsaj dvema knjigama. Skoraj vsi, ki so si izposodili še drugo leposlovno knjigo, so jo našli samostojno, predvsem na policah s priporočenim gradivom. Med temi knjigami so jo najpogosteje izbrali tako, da so prebrali kratko vsebino na platnici ali zavihkih. V splošnem vprašani menijo, da nimajo težav pri iskanju leposlovnega gradiva v knjižnici in knjižničnem katalogu, a hkrati nekateri (14 vprašanih; 19 %) omenjajo predvsem težave razporeditve, postavitve, neurejenosti gradiva, realne razpoložljivosti knjige (»v katalogu pokaže, da je knjiga prosta, na polici je ni«), težave z uporabo kataloga ter z iskanjem kvalitetnih knjig. Vprašani v splošnem navajajo, da v različnih fazah iskanja leposlovja uporabljajo katalog (26 %), pri izbiri naslovov, ki so si jih izposodili, pa le 10 % in še to predvsem tisti, ki so poznali avtorja ali naslov. 3.2 Iskanje leposlovja s pomočjo knjižničnega kataloga in pregledovanje fizičnih publikacij (Raziskava 2 in Raziskava 3) Z Raziskavo 2 in Raziskavo 3 smo želeli odgovoriti na vprašanje, kako oz. na podlagi katerih kriterijev se uporabniki odločajo, ko izbirajo med različnimi verzijami publikacij v knjižničnem katalogu in v fizični obliki. Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 131 Katarina Švab, Maja Žumer Raziskavi sta bili zasnovani z namenom, da bi ugotovili, katere atribute in relacije potrebuje uporabnik za identifikacijo in izbiro med različnimi verzijami leposlovja v knjižničnem katalogu in v fizični obliki. Osebni intervju je bil sestavljen iz dveh delov. Splošnemu sklopu vprašanj je sledila realna naloga izbire ustreznega bibliografskega zapisa za izbrana leposlovna dela. Slika 1: Potek raziskave drugega dela (Švab in Žumer, 2015, str. 59) V Raziskavo 2 so bila vključena naslednja dela: Boter (Mario Puzo), Varuh v rži (Jerome David Salinger), Quo vadis? (Henryk Sienkiewicz) in za vsako od njih šest različnih verzij. Ta dela so bila izbrana na podlagi naslednjih kriterijev: slovenski in angleški prevodi, različni prevajalci, založbe in leta izida, skrajšana, prirejena, celotna besedila, različna ohranjenost ter vključenost oz. odsotnost ilustracij. Pripravili smo tri tipe bibliografskih zapisov: - TIP 1: zapis vzet iz sedanjega vzajemnega kataloga COBIB (Slika 2); - TIP 2: zapis oblikovan v obliki miselnega vzorca (Slika 3); - TIP 3: zapis oblikovan po nivojih entitet, ki jih predvideva model FZBZ (Slika 4). Vrstni red naslovov in tipov je bil za različne udeležence različen, tako da je bila vsaka oblika bibliografskih zapisov enakokrat na prvem, na drugem in na tretjem mestu, prav tako so se menjavali tudi naslovi leposlovja (npr. udeleženec 1: TIP 1 za Quo vadis, TIP 2 za Varuh v rži, TIP 3 za Boter; udeleženec 2: TIP 2 za Quo vadis, TIP 3 za Varuh v rži, TIP 1 za Boter itd.). S tem smo se izognili vplivu vrstnega reda na rezultate. Raziskavo 2 smo izvedli med odraslimi uporabniki splošnih knjižnic v Škofji Loki, Kranju in Medvodah ter med odraslimi izven prostorov knjižnice. Priložnostni vzorec je vključeval 108 intervjuvancev: 69 žensk (64 %) in 39 moških (36 %). Več o vzorcu v Švab in Žumer (2015). 128 Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike Vzajemna baza podalknv COBIB.SI - Vzajemna bibliografsko -kaialožna baza podatkov {štev. ropêw 4.bm ko j Izbrani zapis 5teWo izposc,: 10tf» $ mVWZIM Polni ISBD COM ARC Avtor SieNKienicz, Henryk, 1846-1916 Naslov Quo vadis? f Heni\k SteflWewrtcz; Iprevedel Janko Moder] Enotni naslov Quo vadis. slovenski jezik Drugi naslovi Quo vadis Vrsta/vsebina ^ roman Jezik slovenski Leto 2006 Založništvo in izdelava Tri ¿i : U£ila International. 2006 (Ljubljana : Formabsk) Ostali avtorji Moder, Janko Fizični opis 590 sir.; 24 cm Opombe Prevod dela: Quo vadis ISBN ISBN 961-6668-13-3 Predmetne otnakc Kristjani - Preganjanje - V leposlovju Rim - Antika - V leposlovju UDK 821 162.1-311.6 COBISS.&HD 225775104 WoridCal SFX MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA SPREMENI ISKALNO ZAHTEVO Zaloga v knjižnicah Prikaz kaíriloga [TOitafatoflí v| ® Izberite knjižnico in preverite ali je izvod dejansko prost za izposojo! ÍL Ime InstitucijeJhnjižnlce * Kraj % Akjonim Î Mjrnerjeno UpOSOji i PreosUld Ziloga 1 Mestna knfžnica Ljutljsna Ljubljana MKL • na dom: 9 izv. 2. Knjižnica Irai« Potrča. Ptuj Ptuj SIKPT • na dom: 7 izv. 3 Wístra knpzrlca Kranj Kranj StKKR • na dom: 4 izv J ♦/üntw^lfjt tná7ti¡ra hfarihnr ftKMR * IWI rlnm d r7V Slika 2: Primer: TIP 1 za naslov Quo vadis? KRAJ IZIDA: Ljubljana LETO IZIDA: 2002 ZALOŽNIK: Mladinska knjiga JEZIK: slovenski ZVRST: roman BESEDILO: celotno; pregledan ponekod popravljen prevod KNJIGA VSEBUJE TUDI: Holden, neprilagojen za sen ... 249-262 str. CILJNA SKUPINA: mladina, odrasli NASLOV: The Catcher in the Rye NASLOV PREVODA: Varuh v rži AVTORJI: Jerome David Salinger (pisatelj); Boris Jukič (prevajalec); Andrej Blatnik (spremna beseda) KLJUČNE BESEDE: ameriški roman, mladostnik, izključitev iz šole GLAVNE OSEBE: Holden Caulfield, Phoebe KRAJ DOGAJANJA: New York, ZDA ČAS DOGAJANJA: 50. leta 20 stoletja KRATKA VSEBINA: Roman je zgodba mladega fanta, ki se ne more vključiti v svet odraslih, ker vzbuja ta svet v njem odpor s svojo zlaganostjo in nepoštenostjo, s svojo surovostjo in ravnodušnostjo in je pomembna zgodba družbe v nekem obdobju, ko ljudje izgubljajo vero v stare vrednote, vendar nimajo poguma, da bi govorili o tem resnico. VELIKOST KNJIGE: 19 cm TEŽA: 0,3 kg DEBELINA: 2,7 cm BARVA HRBTIŠČA: zlata BARVA NASLOVNICE: modra VEZAVA: trda NOSILEC: papir OBSEG: 262 strani VELIKOST TISKA: normalna pisava VRSTA PISAVE: male tiskane črke ILUSTRACIJE: ni ilustrirana OCENA OHRANJENOSTI: prav dobra (odlepljeno in delno strgano hrbtišče) Slika 3: Primer: TIP 2 za naslov Varuh v rži Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 131 Katarina Švab, Maja Žumer VSEBINA: Boter je napeta mafijska oziroma kriminalna zgodba, in mogočna družinska saga. Zgodba govori o zapeljivi privlačnosti moči in oblasti, o pasteh pohlepa in trdni zavezanosti družini. S svojo družinsko pripadnostjo in izkoriščanjem birokratskih vrzeli je družina Corleone ponudila zapeljivo alternativo zakoniti, a majavi in neučinkoviti oblasti. Ti ljudje so bili sposobni spraviti stvari "v red", kar voditeljem tedanjega časa ni uspevalo. KRAJ DOGAJANJA: Severna Amerika, New York, Las Vegas ČAS DOGAJANJA: po letu 1945 GLAVNE OSEBE: don Vito Corleone, Michael Corleone, Santino "Sonny" Corleone, Fredo Corleone, Constanzia "Connie" Corleone, Carmella Corleone, Sandra Corleone, Tom Hagen, Kay Adams Celotno besedilo JEZIK: slovenski PREVAJALEC: Mirko Napast CILJNA SKUPINA: odrasli TEŽAVNOSTNA STOPNJA BRANJA: lahka NOSILEC: papir LETO IZIDA: 1979 ZALOŽNIK: Mladinska knjiga KRAJ IZIDA: Ljubljana ZBIRKA: Petdeset najlepših po izboru bralcev OBSEG: 2 knjigi (301 + 296 strani) VELIKOST TISKA: normalna DEBELINA KNJIGE: 6 cm TEŽA KNJIGE: 0,9 kg VEZAVA: trda OHRANJENOST KNJIGE: odlična Slika 4: Primer: TIP 3 za naslov Boter Da ne bi bili preveč omejeni predvsem z uporabniki knjižnice in naslovi knjig, smo pripravili podobno raziskavo (Raziskava 3), ki ni bila vezana na knjižnične prostore. ORIGINAL NASLOV: The Godfather NASLOV: Boter AVTOR: Mario Puzo ZVRST: roman OBDOBJE V KATEREM JE DELO NASTALO:1969 Raziskava 3 je bila izvedena z intervjuji in opazovanjem decembra 2014. Vzorec je bil priložnosten in v raziskavo je bilo zajetih 120 udeležencev. V to raziskavo smo vključili samo dva tipa bibliografskega zapisa: - TIP 4 je bil vzet iz COBIB-a, priložili pa smo mu tudi sliko naslovnice (Slika 5); - TIP 5 je bil oblikovan v obliki stolpcev, vseboval je več bibliografskih elementov kot tradicionalni bibliografski zapisi, priloženi pa sta bili tudi slika naslovnice in tipična stran (Slika 6). 128 Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike \ za*emna baia podal* j v COBIB.SI - Vzalemna M>loqra1sko-k3la ci2fi9 baza podatkov £u>. 2 tabo/. 4.BS4.TU\ Izbrani i sip» SfeV ---- Avtor Baref VltKlrn*, 1903-1»? Maslov Abnul 1 Vladimr Baittd Vr*Wv»*bitu ti—« J«lk tiovrnski Leto im Udaia PotrtiniB izd Založništvo n Ljut^ana Sanji Mladirska kn:,no PMto*« severno • na oom 9 iw 1. 0b6nsta knjinca Jesenne Je««* S4KJE3 - na aim Htrv r. Heslna «ranica GiDsipt|e Qro5Uj|e SIKGH5 • na tiim J fcv 1. GMimazia In v«*») l»nHiitBi(4a ftJ&e GSKSHU * na oom 7fcV i liMria vzooffe&ka fcla m L|ut4)w Uub|ais SVSGLJ * neoom 7 tv ■ ni za izposoj: 11zv 10. «n|liMlt» Huutr ub LH-r«l SKflLU * 11» «HM C tv 11. inicnti Josipa Voinafca, SfcvensKj EokKa SkmetEta Bbln ca SIKSEi • na ttm 6 cv • m ecpaii. 1 zv Slika 5: Bibliografski zapis TIP 4 za naslov Alamut in priložena naslovnica NASLOV: Petelinji zajtrk: scenarij največjega sodobnega slovenskega filmskega hita AVTOR: Marko Naberšnik AVTORJJI FOTOGRAFIJ: Stane Sršen in Zaklop VSEBUJE TUDI: Od Babice gre na ji zajtrka (Samo Rugel KLJUČNE BESEDE: ljubezen, nezvestoba v zakonu, Severina, stereotipi GLAVNE OSEBE: Pišti Gajaš, Djuro, Bronja, Cveto-Lepec. KRATKA VSEBINA: David -Buro je vajenec v avtomehanični delavnici p mojstru Gajašu. Ko se zaljubi v Bronjo, ki je poročena z glavnim frajerjem v mestu, se mu življenje postavi na glavo. ' avtomehanični delavnici živijo vsak svoje malo življenje ob vsakdanjih popravilih avtomobilov, ko njihovo življenje vstopi hrvaška pop zvezdnica VRSTA GRADIVA: scenarij CILJNA SKUPINA: odrasli ZAHTEVNOST BRANJA: nezahtevno BESEDILO: celotno besedilo JEZIK: slovenski LETO IZIDA: 2008 KRAJ IZIDA: Ljubljana ZALOŽNIK: UMco IZDAJA: 1. izdaja ZBIRKA: Knjižna zbirka Premiera, številka 74. Zelena Premiera NOSILEC: papir VEZAVA: mehka OBSEG: 176 strani VELIKOST: 21 cm TEŽA: 0,3 kg DEBELINA: 1,5 cm VELIKOST TISKA: velika pisava VRSTA PISAVE: male tiskane črke ILUSTRACIJE: fotografije Slika 6: Bibliografski zapis TIP 5 za naslov knjige Petelinji zajtrk ter priloženi prilogi naslovnice in tipične strani V raziskavo smo uvrstili štiri naslove leposlovnih del s po šestimi verzijami: Martin Krpan (Fran Levstik), Petelinji zajtrk (Feri Lainšček), Hobit (J. R. R. Tolkien) in V Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 131 Katarina Švab, Maja Žumer Alamut (Vladimir Bartol). Vključeni so bili štirje naslovi, da zagotovimo čim večji nabor bibliografskih elementov, čim bolj različno vrsto gradiva glede na nosilce in zvrst ter okoliščine, v katerih bi uporabniki te naslove dejansko iskali. Verzije so se med seboj razlikovale po vrsti nosilca, ilustracijah in ilustratorjih, vezavah, prevajalcih, velikosti publikacije in tiska itd. Vključenih je bilo 120 udeležencev, med katerimi je bilo 68 % žensk. Glede na starostno strukturo so v vzorcu prevladovale osebe, stare med 18 in 31 let (56 %), polovica jih je imela končano srednjo šolo (38 % celotnega vzorca predstavljajo študenti), več kot srednjo šolo je končalo 37% vseh udeležencev raziskave. Visok delež (90 %) vprašanih bere leposlovje (večina več kot tri leposlovne knjige na leto) in tri četrtine si knjige izposoja v knjižnici. Na podlagi odgovorov prvega, splošnega dela, 55 % vprašanih pozna in uporablja knjižnični katalog, vendar v njem iščejo predvsem že znano gradivo ali preverjajo razpoložljivost v knjižnici. Vsak udeleženec v raziskavi je dobil oba bibliografska zapisa (TIP 4 in TIP 5) ter dva od štirih naslovov. Da smo se izognili vplivu vrstnega reda, je prva polovica udeležencev dobila TIP 4 na prvem mestu in TIP 5 na drugem mestu, druga polovica udeležencev pa TIP 5 na prvem mestu in TIP 4 na drugem mestu. Za vsak izbrani naslov smo pripravili oba zapisa, in tako je npr. udeleženec 1 dobil: TIP 4 za Petelinji zajtrk, TIP 5 za Alamut; udeleženec 2: TIP 4 za Martin Krpan, TIP 5 za Hobit itd.). Tako je bil vsak naslov uporabljen 30-krat. Udeleženec je pregledal za vsak naslov vseh šest zapisov in izbral enega, ob tem ali ob koncu izbire navedel ključne atribute, ki so bili odločilni pri izbiri. Na podlagi zapisa smo mu predložili publikacijo v fizični obliki. Udeleženci so izrazili zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo z izbiro. Nato smo jim pokazali še preostalih pet publikacij in vprašali, ali bi si premislili. Svojo odločitev o izbiri med fizičnimi publikacijami so ob koncu tudi utemeljili. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati za obe raziskavi skupaj, saj je bila večina vprašanj v Raziskavi 2 in Raziskavi 3 enakih. Udeleženci raziskave so poudarili, kateri atributi in relacije so zanje najpomembnejši, ko izbirajo leposlovje na podlagi bibliografskega zapisa. Za identifikacijo in izbiro v knjižničnem katalogu je pomembna naslovnica (ovoj) - če je ta na voljo, saj, kot kaže, iz nje razberejo največ atributov. Sledi leto izida, ki ga interpretirajo na različne načine za različne namene, npr. novejše verzije so lepše ohranjene in imajo bolj sodoben jezik. Nekateri so omenili prav vidik sodobnosti oz. zastarelosti jezika. Atribut jezika je odločilen, saj izbirajo v jeziku, ki ga aktivno obvladajo (predvsem si želijo slovenskega jezika). Sledijo ohranjenost knjige, zvrst, obseg 128 Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike in vrsta gradiva. Motile so jih različne oznake zvrsti (pri TIP-u 1), kjer so se pojavljale oznake »roman« in »knjiga«, kar je bilo za uporabnike zelo moteče. Tako so mnogi bibliografske zapise izločili kot neustrezne prav zaradi nekonsistentnih oznak. Pomembnost konsistentnosti pa se veča tudi z večjim naborom različnih vrst gradiva, saj postane zaradi tega izbira bolj zahtevna. Ne glede na starost uporabnika je pomembna velikost pisave, ki so jo pri nekaterih zapisih razbrali tudi iz priložene tipične strani. Vrsta pisave lahko odraža literarno zvrst, tako kot tudi tipična stran knjige, ki je odvisna od vsebine in obsega knjige. Nekateri so pri tem omenili, da prepoznavajo ustrezen razmik med vrsticami, ali »tekst diha«, ocenjujejo širino belega roba, ki jim je še sprejemljiva. Prav zato so bili vprašani nezadovoljni, če so dobili obrezano in ponovno vezano knjigo, v primeru da so imeli na voljo tudi neobrezano (v naši raziskavi primer knjige Quo vadis?). Bralec presoja čitljivost in prazni robovi najlepše učinkujejo, če sta format knjige in format strani v istem razmerju, nezanemarljiva pa je tudi njegova oblika (Možina, 1997). Zadovoljstvo z izbranim gradivom na podlagi bibliografskega zapisa je bilo odvisno tudi od namena uporabe. Večina odraslih (nad 80 %), ki so izbirali leposlovje za prostočasno branje, je bila s prejeto publikacijo zadovoljna. Najbolj zadovoljni so bili vprašani v raziskavi, pri kateri so uporabljali TIP 5, ker je vseboval tudi naslovnico in tipsko stran. Presenetljivo je, da kljub isti uporabniški skupini (odrasli) in isti prilogi (naslovnica in tipična stran) TIP 3 zaostaja glede zadovoljstva (razlika je 9%). Opozoriti velja, da so intervjuvanci izbrali le tiste atribute, ki so jih videli v bibliografskem zapisu. Več ko je ponujenih atributov, večja je možnost, da inter-vjuvanec prepozna in izbere najustreznejši atribut, a se lahko pri velikem številu atributov uporabnik počuti »izgubljenega ali/in zmedenega«. Ta občutja so izrazili nekateri vprašani pri uporabi bibliografskega zapisa TIP 5 (Slika 6), zato ne preseneča, da so uporabniki pri tem zapisu največkrat poudarili, da so podatek »spregledali« (vrsta gradiva, vezava, naslov in velikost knjige). Vprašani so bili v splošnem zadovoljni s svojo izbiro iz bibliografskega zapisa (nad 80 %), kljub temu pa smo podrobno pregledali razloge, zakaj nekateri z izborom niso bili zadovoljni (Preglednica 2). Najbolj nezadovoljni so bili tisti, ki so se morali odločiti na podlagi TIP-ov 1 in 2, saj nista vsebovala nobene slikovne priloge naslovnice ali tipične strani. Nekateri so poudarili, da določeni atributi niso bili dovolj vidni. Skupen »atribut nezadovoljstva« vsem je slaba ohranjenost knjige, velikost tiska in izgled knjige. Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 131 Katarina Švab, Maja Žumer Preglednica 2: Odločilni kriteriji v bibliografskem zapisu Vrsta bibliografskega zapisa Število udeležencev uporabniške skupine Najpomembnejši atributi pri izbiranju v bibliografskem zapisu Zadovoljstvo Nezadovoljstvo Atributi nezadovoljstva TIP 1 odrasli (108) jezik leto izida obseg založba zbirka 81% 19% premajhna velikost tiska, slaba ohranjenost knjige, nevšecna naslovnica, vezava (mehka, trda) TIP 2 odrasli (108) jezik leto izida kratka vsebina velikost pisave ohranjenost knjige 81% 19% premajhna velikost tiska, slaba ohranjenost knjige, nevšecna naslovnica TIP 3 odrasli (108) naslovnica jezik tipična stran ohranjenost knjige leto izida 84% 16% jezik, pretežka, predebela knjiga, slaba ohranjenost knjige, premajhna velikost tiska, prevec zgošcen tekst (tipicna stran) TIP 4 odrasli (120) naslovnica vrsta gradiva leto izida jezik naslov 85% 15% nosilec (e-knjiga), jezik, premajhna velikost tiska, nevšecen izgled knjige in naslovnice TIP 5 odrasli (120) naslovnica vrsta gradiva leto izida kratka vsebina velikost pisave 93% 7% nosilec, ilustracije, vezava, naslov, velikost knjige Očitno je bilo, da vprašani večinoma niso bili pozorni na vsebino, niti na dodatno vsebino, npr. spremno besedo, ilustracije... Udeležencem smo po tem vprašanju ponudili v pregled še preostalih pet verzij oz. publikacij, ki jih niso izbrali. Te so pregledali, jih primerjali med seboj in povedali, na kaj so bili pri izbiri med fizičnimi publikacijami pozorni (Preglednica 3). Pri različnih bibliografskih zapisih v obeh uporabniških študijah se pojavljajo podobni kriteriji izbire: izgled knjige, všečnost naslovnice, najnovejše leto izida, ohranjenost knjige, velikost pisave in knjige, tipična stran (razporeditev teksta in razmik med vrsticami). Navedli so tudi vezavo knjige, ki pa se povezuje še s težo knjige in kje in kako se knjige bere: npr. na vlaku, na dopustu, v ležečem položaju. Naša družba postaja odvisna predvsem od vizualnih učinkov, kar se kaže tudi v rezultatih naše raziskave. 128 Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike Preglednica 3: Izbira med fizičnimi publikacijami Vrsta bibliografskega zapisa Uporabniška skupina (število udeležencev) Najpomembnejši atributi pri brskanju TIP 1 odrasli (108) naslovnica, vezava, tipična stran, ohranjenost knjige, velikost tiska, velikost knjige TIP 2 odrasli (108) naslovnica, velikost tiska, tipična stran, vezava knjige, velikost in ohranjenost knjige TIP 3 odrasli (108) naslovnica knjige, vezava, velikost pisave, preglednost teksta, ohranjenost knjige TIP 4 odrasli (120) naslovnica, najnovejša izdaja, ilustracije, format TIP 5 odrasli (120) naslovnica, vrsta gradiva, pisava, ilustracije, najnovejša izdaja Za uporabniške študije smo bibliografske zapise bogatili in jim dajali različne priloge (naslovnico in/ali tipsko stran), da bi preverili spremembe prisotnosti tudi drugih podatkov. Kot je razvidno iz Preglednice 4, so ti dodatki vplivali na manj zamenjav publikacij, ko so jih dobili na vpogled v fizični obliki. Najmanj vprašanih si je premislilo pri zapisih TIP 4 in TIP 5. Sledi bibliografski zapis TIP 3, ki sta mu bili pripeti naslovnica in tipična stran, ter TIP 2, ki je bil uporabljen v raziskavi med odraslimi. V uporabniških študijah z bibliografskimi zapisi se je najslabše odrezal zapis TIP 1, saj se je pri njem premislilo kar 43 % sodelujočih. Preglednica 4: Zamenjava Vrsta bibliografskega zapisa Uporabniška skupina (število udeležencev) Drugo Isto Nobene TIP 1 odrasli (108) 46; 43% 61; 56% 1; 1% TIP 2 odrasli (108) 41; 38% 67; 62 % / TIP 3 odrasli (108) 31; 29% 75; 69% 2; 2% TIP 4 odrasli (120) 27; 22% 92; 77% 1; 1% TIP 5 odrasli (120) 28; 23% 92; 77% / 3.3 Prepoznavanje pomembnosti relacij med publikacijami (Raziskava 4) Raziskava je bila načrtovana kot intervju, udeleženci so dobili deset parov: devet parov knjig in par filma in knjige, za vsak par so povedali, ali povezavo poznajo ter koliko so te povezave pomembne in v kakšnih okoliščinah. Pari publikacij so bili izbrani tako, da bi bili poznani čim širšemu krogu bralcev, nekateri naslovi so bili tudi medijsko oglaševani, ali pa njihovo poznavanje sodi med splošno izobrazbo. Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 131 Katarina Švab, Maja Žumer Raziskava je bila izvedena decembra 2012, izven prostorov knjižnice. Vzorec raziskave je bil priložnostni, intervjuvanih je bilo 60 udeležencev, starih nad 18 let. Glede na spol so prevladovale ženske (41 vprašanih), v povprečju so imeli končano 5. stopnjo izobrazbe (39 vprašanih), kajti v vzorcu so glede na status prevladovali študenti (40 rednih in 2 izredna). Zaradi velikega deleža študentov je pričakovano, da vprašani berejo predvsem za potrebe študija, strokovno literaturo (43 odgovorov), sledi branje leposlovnih knjig (34 odgovorov), branje revij (21 odgovorov) in časopisov (21 odgovorov). Tretjina vprašanih prebere v enem letu več kot 13 leposlovnih knjig, polovica pa manj kot pet leposlovnih knjig v prostem času. Intervjuvance smo vprašali, ali poznajo vsebino para publikacij. Dela, ki so na seznamu domačega branja, ter dela, ki so bila bolj oglaševana, so bolj poznana in vprašani so bolje prepoznavali vsebinske povezave med pari. Najbolj so poznali naslove domačega branja v osnovni (Deseti brat) in srednji šoli (Don Kihot). Prepoznavanje vsebinskih povezav med publikacijama v paru je temeljilo na zunanjih karakteristikah publikacij in če so knjigo že prebrali, so lažje prepoznali vsebinsko povezavo. Povezavo so običajno opisali z enim izrazom, redko so jo opisovali. Največ težav so imeli z opisovanjem okoliščin, v katerih bi bila pomembna, in s svojo oceno pomembnosti. Vprašani so relaciji, ki obstaja med dvema publikacijama, največjo pomembnost pripisali pri nadaljevanju, prevodu in skrajšavi. Pomembnost neke relacije je očitno povezana z večjo poznanostjo naslova dela, čeprav gre za isto relacijo: npr. nadaljevanje Harryja Potterja in Somraka oz. skrajšava del Zločin in kazen ter Don Kihot. Deseti brat - imitacija Povodni mož - imitacija Gospodar prstanov - celota/del Angeli in demoni - dodatek Don Kihot - skrajšava Jej, moli, ljubi - predelava Somrak - nadaljevanje Zločin in kazen - skrajšava Prevzetnost in pristranost - prevod Harry Potter - nadaljevanje 0 10 I pomembno 20 30 nepomembno Slika 7: Pomembnost relacije med dvema publikacijama 128 Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 40 50 60 Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike Številni intervjuvanci niso mogli opredeliti, zakaj povezave med parom niso opazili, in so preprosto odgovorili z »ne vem«, drugi so menili, da so bili preveč površni, da so tovrstne informacije v drobnem tisku ali pa povezava ni nikjer napisana oz. ni razvidna na prvi pogled. Največ težav s prepoznavanjem odnosov so imeli tisti, ki knjige niso prebrali in se zato tudi niso bolj poglobili v iskanje povezave, nekateri pa so pričakovali podobnost naslovnic in napisano povezavo na eni od njih. Sodelujoče smo v raziskavi vprašali tudi, kje bi po njihovem morali izvedeti za povezavo. Največkrat (60 %) so bili omenjeni knjižnica in knjižničarji, ki morajo uporabnike opozoriti na obstoj te povezave, prav tako bi povezava morala biti napisana na naslovnici ali nekje na vidnem mestu v knjigi, na internetu, zelo malo (v povprečju desetina) pa jih je menilo, da bi tovrstne povezave morale biti zapisane v knjižničnem katalogu oz. konkretno v COBIB-u. O zamenljivosti publikacij smo spraševali pri treh relacijah oz. štirih parih publikacij: knjiga-film, skrajšano-celotno besedilo in prevod-original. Intervjuvance smo vprašali, ali bi bili zadovoljni samo z eno publikacijo iz para, če je druga publikacija izposojena. Intervjuvanci so v splošnem deljenih mnenj, najbolj se strinjajo, da film ne more nadomestiti knjige oz. obratno. Tisti, ki si želijo pogledati film, s knjigo ne bi bili zadovoljni in obratno. Največ vprašanih pa se je strinjalo, da je zamenljivost mogoča pri celotnem in skrajšanem besedilu ter pri prevodu. Glede prevoda je vsekakor veliko odvisno od tega, v katerem jeziku je na voljo: zamenljivost je večja, če imajo uporabniki na voljo prevod v angleškem jeziku, manjša pa bi bila, če bi bili prevodi v manj znanih jezikih, npr. v madžarščini, francoščini itd. 4 Diskusija Rezultate je težko primerjati, vendar je videti, da so bili uporabniki najbolj zadovoljni z gradivom, ki so ga prejeli na podlagi izbire iz bibliografskega zapisa TIP 5 in so naredili najmanj zamenjav, ko so videli še preostalo neizbrano gradivo, ki so ga imeli na voljo. Podobno so bili zadovoljni tisti, ki so uporabljali zapis TIP 4 (bibliografski zapis COBIB, ki smo mu dodali naslovnico) ter zapis TIP 3, pri katerem so bili atributi in relacije urejeni po nivojih, kot jih predvideva FZBZ. Pri navajanju najpomembnejših atributov velja opozoriti, da se nabor spreminja glede na okoliščine, uporabniško skupino ter omejitev pri izbiri le med atributi, ki so bili navedeni v bibliografskem zapisu (poleg avtorja in naslova): naslovnica, leto izida, kratka vsebina, jezik, ohranjenost, zvrst, pa tudi velikost pisave, obseg, težavnostna stopnja branja, tipična stran. Ugotovili smo, da si uporabniki Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 131 Katarina Švab, Maja Žumer različno interpretirajo podatke, na osnovi katerih izbirajo. Prav tako se njihovo iskanje med bibliografskimi zapisi očitno razlikuje od načina brskanja med fizičnimi izvodi, pri katerih prevladujejo atributi izgleda knjige: naslovnica, ohranjenost knjige, velikost tiska, tipična stran, vezava in ilustracije. Glede relacij pa so si uporabniki enotni, da so nekatere zelo pomembne: nadaljevanja, prevod in skrajšave ter predelava, npr. film, ki je nastal na podlagi romana, ter da bi za obstoj teh relacij morali izvedeti v knjižnici. Več kot očitno je, da uporabniki pričakujejo od knjižničnih katalogov več podatkov, kot jih navaja ISBD oz. kot jih je navedenih v sedanjih knjižničnih katalogih, ob tem pa bi bila smiselna presoja, ali zdaj uporabljeni bibliografski elementi še služijo namenu, npr. velikost knjige, kraj izdaje, navedba izdaje itd. 4.1 Načini iskanja leposlovja v knjižnici V treh raziskavah smo intervjuvance vprašali, kako običajno iščejo leposlovje v knjižnici. Podatke smo združili in so predstavljeni v Preglednici 5. Najpogostejše (od 22-33 %) se vprašani odločajo za samostojno iskanje po policah. Polovica vprašanih v Mestni knjižnici Ljubljana je omenila, da v proces iskanja leposlovja vključuje svetovanje ali pomoč knjižničarja. Visok je tudi delež vprašanih, ki v tem procesu uporabljajo knjižnični katalog. Preglednica 5: Načini iskanja leposlovja v knjižnici »Kako običajno iščete leposlovje v knjižnici?« Mestna knjižnica Ljubljana (n = 73) Knjižnica Ivana Tavčarja, Mestna knjižnica Kranj, Knjižnica Medvode (n = 108) Izven prostorov knjižnice (n = 120) Police 23 (32%) 24 (22 %) 40 (33%) Police in knjižničar 22 (30%) 26 (24%) 21 (18%) Knjižničar 9 (12 %) 17 (16 %) 12 (10%) Katalog 7 (10 %) / 11 (9 %) Katalog in police 6 (8 %) 17 (16 %) 4 (3 %) Knjižničar in katalog 1 (1%) 2 (2 %) 4 (3%) Katalog in police ter knjižničar 5 (7%) 10 (9 %) 2 (2 %) Si ne izposoja leposlovja v knjižnici / 12 (11%) 26 (22 %) 128 Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike Razlike se pojavijo med uporabniki različnih knjižnic, med vprašanimi v knjižnici in izven prostorov knjižnice. Na rezultate verjetno vpliva tudi starostna ali/in izobrazbena ali/in statusna sestava vzorca. Vendar se splošni odgovori vprašanih močno razlikujejo od opisa, kako so našli konkretno knjigo. Na podlagi opravljenih raziskav lahko trdimo, da se splošni odgovori močno razlikujejo od odgovorov pri konkretnih nalogah (Preglednica 5). Knjižničarjeva pomoč je predvsem dobrodošla pri iskanju že znanega gradiva, pri uporabnikih, ki v knjižnico vstopijo brez konkretnega naslova, pa so najbolj v pomoč police s priporočenim gradivom (nabor naslovov na police postavlja knjižničar). Knjižnični katalog je v splošnem velikokrat omenjen, vendar ga v resnici uporabniki ne uporabljajo kot pomoč pri izbiranju, temveč pretežno le za preverjanje lokacije in razpoložljivosti. 4.2 Predlagani bibliografski zapis Na podlagi analize rezultatov so bili izbrani naslednji atributi in relacije za bibliografski zapis, ki se po našem mnenju najbolj približa pričakovanjem uporabnikov in knjižničarjev: avtor, izvirni naslov, zvrst, kratka vsebina, glavne osebe, čas in kraj dogajanja, težavnostna stopnja branja, ciljna skupina, jezik, celotno/skrajšano/prirejeno besedilo, obseg, tipična stran, naslovnica, zbirka, vezava, leto izida, nosilec vsebine, ohranjenost knjige ter povezave na: življenjepis avtorja, spremne besede, kazalo vsebine, nagrade ter povezave na celoto/del, celotno/skrajšano/ prirejeno besedilo, nadaljevanje, prevod. 4.3 Vloga čutil pri izbiri Nezanemarljivo je dejstvo, da so pri izbiri pomembna čutila, predvsem vid in otip, nekateri pa so omenili tudi vonj. Splošno znano je, da je pomembna likov-no-grafična podoba knjige, npr. všečno oblikovana naslovnica, debelina in velikost knjige, kakovost papirja, povzetek vsebine na knjižnem ovitku ter velikost in oblika črk (Možina, 1997). Naslovnica je sicer del platnic, od katere se pričakuje ne samo zaščito, temveč tudi identifikacijo (predstavitev osnovnih informacij o knjigi), atraktivnost (skladnost oblikovanja), sporočilnost (vsebina knjige je jasno razvidna) in promocijo (Wilson, 1993). S tem ko bralec prime knjigo v roko, presodi težo knjige, »začuti velikost knjige«, v knjižnicah lahko otipa tudi kakovost papirja. Otipa in občutka teže ni mogoče opisati objektivno, zato uporabnikom podatek o velikosti (izražen v cm) in o teži Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 131 Katarina Švab, Maja Žumer (izražen v kg) knjige ne pomeni veliko. Na podlagi rezultatov raziskav menimo, da absolutne številke, izražene npr. s cm in kg, ne pripomorejo k enostavnejši izbiri, čeprav smo zaznali potrebo po velikosti in teži. Morda bi bilo enostavneje, če bi uporabniku ponudili kategorije (npr. lahka, srednje težka, težka) ali v katerih okoliščinah je knjiga uporabna. Ob pregledovanju fizičnih izdaj so nekateri opozorili tudi na vonj: eni kot prijeten (npr. vonj nove knjige, po tiskarski barvi in lepilu ali vonj starih knjig), drugi pa kot odbijajoč (npr. vonj po cigaretah, vonj po starih knjigah). V raziskavah se sicer pojavlja majhen odstotek (do 2%) ljudi, ki si pri izbiri pomaga z vonjem (Zickuhr, 2012; Pisanski, 2009). Z opuščanjem branja tiskanih knjig in gradiv oz. s porastom branja z zaslonov vonj in tip morda ne bosta več pomembna. 5 Zaključek Največjo priložnost in premik v smeri izboljšanja bibliografskih informacijskih sistemov predstavlja model FZBZ, saj omogoča radikalen izstop iz prepogosto ukalupljeno-zastarelega knjižničnega kataloga. Veliko obetajo nova katalogiza-cijska pravila RDA (Resource Description and Access), saj so nastala na osnovi FZBZ-ja in posegajo tudi na področje atributov in relacij, ki naj bi jih imel knjižnični katalog. Obstaja programska oprema, ki že omogoča, da se »sorodni« zadetki tudi grupirajo in jih sistem prikazuje kot verzije. Slednje so izredno potrebne pri gradivu, ki ima veliko število verzij, procentualno pa predstavljajo majhen delež vseh naslovov. S tem se uporabniku omogoča, da ima boljši pregled nad seznamom zadetkov in lažjo izbiro ter identifikacijo. Da bi odgovorili na raziskovalna vprašanja, smo se morali odločiti, na kakšen način bomo uporabniške študije izvedli in katera raziskovalna metoda bi bila najbolj ustrezna. Izbrali smo intervjuje, skupaj z delegiranimi nalogami, kjer smo uporabili obstoječe bibliografske zapise (COBIB) in tri popolnoma drugačne bibliografske zapise: z različnim naborom atributov, relacij, različno oblikovanih (v obliki miselnih vzorcev, stolpcev, po nivojih FZBZ-ja) in z različnimi prilogami, z enim samim namenom: pridobiti čim širšo in jasnejšo sliko identifikacije in izbire gradiva. Na podlagi rezultatov lahko ugotovimo, nikakor pa tega ne moremo posplošiti, da se leposlovje v knjižnicah išče predvsem po policah s priporočenim gradivom. Knjižničarji posredno svetujejo svojim uporabnikom z izpostavljanjem knjig, treba pa bi bilo najti tudi druge, alternativne načine. Velik korak v tej smeri so naredili snovalci portala Dobreknjige.si in knjižničarji, ki aktivno sodelujejo s 128 Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike pisanjem anotacij. Tako uporabniki lahko sledijo tudi priporočilom določenega knjižničarja, ki ima podoben bralni okus kot oni. S hiperpovezavo iz kataloga na portal Dobreknjige.si se bogati tudi knjižnični katalog. Vendar bi bilo treba knjižnične kataloge same obogatiti tako, da bi jih uporabniki uporabljali tudi za brskanje in raziskovanje in da bi bolje omogočali identifikacijo in izbiro. Prav tako potrebujemo relacije, ki ustvarjajo bibliografsko mrežo. Z vidika uporabnika je dobrodošlo, da bibliografski zapisi v COBIB-u vsebujejo povezave na portal Dobreknjige.si, vendar te povezave niso vključene v vse bibliografske zapise nekega dela. Torej, če uporabnik odpre »napačno verzijo«, ni nujno, da se bo v zapisu pojavila hiperpovezava. Druga orodja so običajno bolj fleksibilna, zato bi pričakovali, da se ustvarjalci vsebin ne bodo osredotočali zgolj na podatke publikacije, ki jo imajo pred seboj, temveč bodo vključili podatke, ki smo jih na podlagi raziskav predlagali. Tako bi se dodalo dodatno vrednost z ustvarjanjem relacij in povezovanjem sorodnih del ali enakim vsebinam na različnih nosilcih. Zamisliti pa se moramo nad podatkom, da knjižničarji opravljajo delo kataloga s tem, ko morajo že odločenim uporabnikom poiskati leposlovno knjigo. Ob tem se postavlja tudi vprašanje ustrezne postavitve leposlovja, saj je nenavadno, da si ob obilici knjig, ki jih imajo uporabniki knjižnic na voljo, izposojajo pretežno tiste s polic s priporočenim gradivom. Potrebne bi bile še nadaljnje študije, tudi v testnih bazah, z drugimi metodami zbiranja podatkov, drugimi uporabniškimi skupinami in za drugačno vrsto gradiva. Rezultati študij so pomembni tudi za bodoči razvoj, nakup in izposojo e-knjig v različnih okoljih, predvsem pa za boljšo uporabniško izkušnjo in zadovoljevanje uporabnikovih informacijskih potreb. Zahvala Zahvaljujemo se za pomoč pri raziskavah: vsem udeležencem v raziskavi, ki so se odzvali prošnji za sodelovanje, direktorjem knjižnic, ki so omogočili izvajanje raziskave v prostorih knjižnic, in študentom na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Navedeni viri Borgman, C. L. (1986). Why are online catalogs hard to use? Lessons learned from information-retrieval studies. Journal of the American Society for Information Science, 37(6), 387-400. Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 131 Katarina Švab, Maja Žumer Borgman, C. L. (1996). Why are online catalogs still hard to use?. Journal of the American Society for Information Science, 47(7), 493-503. Borko, T., Zabukovec, V. in Južnič, P. (2006). Pričakovanja uporabnikov o storitvah splošne knjižnice. Knjižnica, 50(4), 93-105. Calhoun, K. S. in Cellentani. D. (2009). Online catalogs: what users and librarians want. Dublin, Ohio: OCLC. Coffman, S. (2012). The decline and fall of the library empire. Searcher, 20(3), 14-47. Denton, W. (2007). FRBR and the history of cataloging. V A. G. Taylor (ur.), Understanding FRBR: what it is and how it will affect our retrieval tools (str. 35-57). Westport: Libraries Unlimited. Graham, P. S. (1990). Quality in cataloging: making distinction. Journal of academic libra-rianship, 16(4), 213-218. International Federation of Library Associations and Institutions. (1998). Functional requirements for bibliographic records. Final report. München: K. G. Saur. IZUM. (2016). Najbolj brane knjige - vse knjižnice. Maribor: IZUM. Pridobljeno 15. 6. 2016 s spletne strani: http://home.izum.si/cobiss/top_gradivo/default.asp?l=2011&m=12&tipg =m%25&Submit=IZDELAJ+SEZNAM Javnomnenjska raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic: poročilo. (2011). Maribor: Interstat. Pridobljeno 15. 3. 2015 s spletne strani: http:// zdruzenje-knjiznic.si/media/website/javnomnenjska-raziskava-med-clani-uporabniki--in-neuporabniki-splosnih-knjiznic-v-sloveniji/ZDRU%C5%BDENJE-SPL0%C5%A0NIH--KNJI%C5%BDNIC-poro%C4%8Dilo-raziskave-29-09-2011.pdf Jesenk, M. (2010). Možnosti knjižničarja za spodbujanje izposoje kakovostnega leposlovja. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Kodrič-Dačic, E. (1997). Matija Čop in njegov prispevek k slovenskemu bibliotekarstvu. Knjižnica, 41(2-3), 17-31. Matthews, J. R., Lawrence, G. S. in Ferguson, D. K. (1983). Using online catalogs: a nationwide survey. New York: Neal-Schuman. Mikkonen, A. in Vakkari, P. (2016). Readers' interest criteria in fiction book search in library catalogs. Journal of documentation, 72(4), 696-715. Možina, K. (1997). Organizacija proizvodnje knjige in grafični elementi estetske podobe knjige. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Novljan, S. (2008). Izključeni iz zagat bralne kulture. Knjižnica, 52(4), 113-123. Ooi, K. in Li Liew, C. (2011). Selecting fiction as part of everyday life information seeking. Journal of documentation, 67(5), 748-772. Pisanski, J. (2009). Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise: analiza uporabnosti konceptualnega modela. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Pisanski, J. in Žumer, M. (2010a). Mental models of the bibliographic universe: part 1: mental models of descriptions. Journal of documentation, 66(5), 643-667. Pisanski, J. in Žumer, M. (2010b). Mental models of the bibliographic universe: part 2: comparison task and conclusions. Journal of documentation, 66(5), 668-680. 128 Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike Pogorelec, A. (2004). Metodologija vsebinske obdelave leposlovja. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Ross, C. S. (2001). Making choices: what readers say about choosing books to read for pleasure. Acquisitions librarian, 13(25), 5-21. Šauperl, A., Harej, V., Merčun, T., Jesenovec, T., Kastelic, J., Plestenjak, B. in Vimer Kova-ček, U. (2007). Opombe o vsebini kot dopolnilo vsebinskega opisa leposlovja. Knjižnica, 51(3-4), 97-116. Švab, K. (2016). Analiza atributov in relacij v bibliografskih informacijskih sistemih. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Švab, K. in Žumer, M. (2014). Razvajeni uporabniki ali težavni katalogi?. Knjižničarske novice, 24(9), 5-6. Švab, K. in Žumer, M. (2015). Izbiranje leposlovja v knjižničnem katalogu in v knjižnici. Knjižnica, 59(1-2), 53-72. Wilson, A. (1993). The design of books. San Francisco: Cronicle Books. Zaid, G. (2006). Toliko knjig!. Ljubljana: KUD Sodobnost International. Zhang, Y. in Salaba, A. (2009). What is next for functional requirements for bibliographic records? A Delphi study. Library quarterly, 79(2), 233-255. Zickuhr, K. (2012). The smell of books [blog zapis]. Washington, DC: Pew Internet. Pridobljeno 18. 6. 2015 s spletne strani: http://libraries.pewinternet.org/2012/09/28/the-smell--of-books dr. Katarina Švab Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: katarina.svab@ff.uni-lj.si dr. Maja Žumer Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: maja.zumer@ff.uni-lj.si Knjižnica, 2016, 60(2-3), 127-149 131