ŠTEVILKA 237 LETO XXI 30. JUNIJ 1987 brestov azobzornik lasilo delovne organizacije Tudi Brest posluje v administrativi in tržnih vrtincih Brest je bil v gospodarskem pogledu vedno Jugoslavija v malem. Zato tudi zdaj zadeva ob vse tiste čeri, ki so značilne za širše narodno gospodarstvo. To so izgube v posameznih tozdih, nihanja med ponudbo in povpraševanjem in s tem motnje na trgu, inflatornost, zadolženost in nelikvidnost, določena apatičnost ali zbeganost kadrov, nejevolja in nevarnost za upadanje produktivnosti v prohodnje. Zakaj tako? Kriza v gospodarstvu in lesarstvu. Videti je, da so problemi gospodarske in družbeno-politič-ne strukturne neusklajenosti nenadoma in z vso silo izbruhnili. Izgubo ima že vsaka četrta organizacija. Veliko delavcev je brezposelnih ali pa Prejemajo zajamčene (nekateri še celo nižje) osebne dohodke- Administrativni posegi naredijo največkrat več škode kot koristi. Posebej pereče je stanje v lesarstvu in še posebej pri proizvajalcih — izvoznikih pohištva, o čemer smo že pisali, he redke so izjeme, ki poslu-Jejo v sedanjem težkem obdobju z razmeroma ustreznim (dohodkovnim) programom in s primernim deležem lastnih finančnih sredstev. Večina pa posluje praktično brez lastnih virov, kar povzroča velike težave z likvidnostjo. Tehnologija je praviloma zastarela, pritoka mladih, energičnih, strokovnih kadrov ni dovolj, ljudje se izogibajo vodilnih in drugih odgovornih funkcij, režija, ki je sicer številčno (pre) velika ni dovolj učinkovita. Kooperacijske in druge povezave so zgolj formalne ali pa poslovno nezanesljive. Proizvodni ciklus (od naročila do odpreme blaga) je dolg in zlasti v tujini nekonkurenčen, zato plačila pritekajo pozno. V večjem ali manjšem obsegu veljajo gornje ugotovitve tudi za Brest! Znano je, da smo zaključili prvo trimesečje z izgubo v višini 780 milijonov dinarjev. Le s precejšnjimi napori v proizvodnji in v prodaji nam je uspelo v aprilu in v maju zavreti trend hitrega naraščanja izgube, čeprav ostaja problem otepanja z nelikvidnostjo. Kje so vzroki slabega poslovanja? Omenili smo že zunanje vzroke, ki vplivajo na slabe rezultate (inflatornost, motnje na trgu, administrativni posegi, ki ovirajo zanesljivo načrtovanje), toda to še niso vsi. Prav gotovo je del vzrokov tudi pri nas in v nas samih. Vsak od nas najbolje ve zanje v okolju v katerem dela in če smo dovolj samokritični: vsakdo najbolje pozna predvsem svoje pomanjkljivosti. Naše napake segajo od slabe organiziranosti, preko nestrokovnosti in premajhne delovne zagnanosti do lažne solidarnosti in celo do kriminala. Zakaj pišem o tem? Hoja na robu je vedno nevarna zadeva. Zato je prav, da se od roba odmaknemo vsaj za nekaj korakov. V Brestu smo to doslej vedno zmogli. Zakaj ne bi tudi tokrat? To pa nam bo uspelo le, če bomo začutili, da je Brest resnično naš, da je to organizacija, ki so jo (smo jo) zgradili tudi s samoodpovedo-vanjem v vseh preteklih letih. Če bomo vsaj malo povečali vsak svoje fizične, predvsem pa tudi umske — organizacijske in druge poslovne napore, uspeh ne more izostati. V prispodobi ocenjujem, da v Brestu ni odprta kakšna velika pipa, iz katere bi odtekal dohodek — nedvomno pa kaplja iz mnogih pipic. Prišel je čas, ko jih moramo zapreti. Tako ali drugače. Naj pojasnim ta poziv. Kaj moremo oziroma moramo storiti? Z nakopičenimi težavami lesne industrije je seznanjen tudi izvršni svet Slovenije. Prav tako smo njegove predstavnike posebej seznanili o gospodarskem stanju na Brestu in o potrebnem saniranju — zlasti o saniranju temeljne organizacije Pohištvo. Istočasno so potekale tudi ustrezne povezave v Ljubljanski banki — Gospodarski banki in v Sozdu Slovenijales. Skupaj smo ugotovili, da glede na splošen gospodarski položaj ni mogoče pričakovati večjih »odrešilnih sredstev«. Kaj nam torej preostane? Enako kot po velikem požaru v letu 1959: NASLONITI SE MORAMO NA LASTNE SILE! To zdaj ni več parola, to je nujnost. In te lastne sile, dragi sodelavci Bresta, to smo mi, vsak od nas. Komur beseda BREST pomeni besedo KRUH, ne bo nič spraševal: kdaj, zakaj, kako? Tisti, ki še ne vedo naj zvedo: takoj, za sebe in za druge, po najboljših močeh. Kadar se odpravljamo na pot, moramo seveda vedeti v katero smer bomo šli! To zahtevajo od nas tudi izvršni svet, banka, občina in druge institucije. Vse so izrazile pripravljenost za podporo, a le v primeru, ko bomo sami storili prve korake in odpravili tudi večino svojih (pa če jih priznamo ali ne) pomanjkljivosti. Načrtovanje, zlasti dolgoročnejše je v opisanih pogojih seveda izredno težavno. Pa vendar ga bomo morali zastaviti. Storiti pa bomo morali tudi še kaj drugega, kar zadeva tekoče poslovanje. Med najvažnejšimi nalogami je kadrovska utrditev, še zlasti kar zadeva vodstvo delovne in po potrebi temeljnih organizacij. V nadaljevanju pa se kažejo kot neizogibne naslednje dejavnosti, ki se jih bomo morali sistematično lotiti: L Ponovno pregledati vse programske usmeritve Bresta in po potrebi spremeniti srednjeročni in dolgoročni načrt na podlagi realnih pogojev poslovanja, tako da tudi po novem obračunskem sistemu nobena temeljna organizacija ne bo poslovala z izgubo. 2. Na podlagi opredelitve dejavnosti ter delitve dela preučiti vso sedanjo poslovno in samoupravno organiziranost (tako v okviru tozdov in DO kot v odnosih do sozda in do naših širših povezav). 3. Za težavno prehodno obdobje izdelati sanacijske programe vseh ogroženih temeljnih organizacij Bresta — zlasti tudi glede investiranja v smislu prednosti investicij po kriteriju večje donosnosti. Posebno pozornost bomo zaradi aktualnosti posvetili sanacijskemu programu za Tozd Pohištvo v povezavi s sanacijo v Tozd Jelka oziroma izvajanju sprejetega programa v ta namen. 4. V odnosih med tozdi vzpostaviti zdrave tržne odnose, ki naj odkrijejo žarišča slabih rezultatov, šele v drugi fazi — torej v primerih motenosti poslovanja — bomo nastopali z ustreznimi ukrepi saniranja oziroma solidarnosti, (nadaljevanje na 2. strani) Izglasovali smo program Občani občine Cerknica smo na referendumu, ki je bil 18. junija v organizacijah združenega dela, 21. junija pa v krajevnih skupnostih, rekli »za«. S tem »za« smo izrazili spoznanje, da le sami, z lastnimi sredstvi in prizadevanji lahko krojimo podobo in kvaliteto današnjega, predvsem pa jutrišnjega življenja. Po neuspelem referendumu pred dvemi leti so lansko je- nica razpisal referendum o uvedbi samoprispevka za obnovo zdravstvene postaje v Starem trgu in izgradnjo zdravstvenega doma v Cerknici. Izid glasovanja za uvedbo samoprispevka v občini Cerknica je bil naslednji: Na podlagi takšnega izida bo skupščina občine Cerknica na svoji 14. redni seji, ki bo 7. julija 1987, sprejela sklep o „Za zdravje" Skušali bomo opraviti dva popravna izpita. Prvi je praktično že za nami, govorili bomo le še o njegovi oceni. Drugi pa nam nalaga obvezo, da sprejeti program izpeljemo v celoti in tako skušamo povrniti zaupanje ljudi, ki so ga izgubili zaradi napak v izvedbah programov iz preteklih dveh samoprispevkov. Le na ta način bomo ustvarili pogoje za izpeljavo vseh KRAJEVNA SKUPNOST Upravičenih glasovalcev tGLASOVALO ZA PROTI NEVELJAVNE NI GLASOVALO število %> število o/o število 0/0 število o/o število °/o CERKNICA 1506 1400 92,96 1060 70,39 335 22,24 5 0,33 106 7,04 RAKEK 1299 1182 90,99 751 57,81 416 32,02 15 1,16 117 9,01 BEGUNJE 523 444 84,89 236 45,12 194 37,09 14 2,68 79 15,11 CAJNARJE — ŽILCE 235 221 94,04 154 65,53 64 27,23 3 1,28 14 5,96 NOVA VAS 797 721 90,46 513 64,36 188 23,59 20 2,51 76 9,54 GRAHOVO 558 545 97,67 313 56,09 216 38,71 16 2,87 13 2,33 LOŠKA DOLINA 1206 1101 91,29 649 53,81 434 35,99 18 1,49 105 8.71 KS SKUPAJ: 6124 5614 91,67 3676 60,03 1847 30,16 91 1,48 510 8,33 TOZD SKUPAJ: 4937 4758 96,37 2702 54,73 2020 40,91 36 0,73 179 3,63 OBČINA SKUPAJ: 11061 10372 93,77 6378 57,66 3867 34,96 127 1,15 689 6,23 sen stekle priprave za razpis novega referenduma. Po široki javni razpravi, ki je potekala vso letošnjo pomlad je skupščina občine Cerk- uvedbi samoprispevka za obnovo zdravstvene postaje v Starem trgu in izgradnjo zdravstvenega doma v Cerknici. načrtov in nalog, ki smo jih tokrat, ob programu »za zdravje« za nekaj časa odložili. V. Šega. Tudi Brest posluje v administrativnih in tržnih vrtincih (nadaljevanje s 1. strani) To velja predvsem za finančno, kooperacijsko in zunanjetrgovinsko (devizno) poslovanje. 5. Na področju kadrovske politike pripraviti za spremljanje vseh omenejnih nalog pogoje za bistven preobrat; tu bo moral posebno vlogo odigrati tudi spremenjen način nagrajevanja. Če družba oziroma mi sami tega ne bomo omogočili ali sprejeli, bomo zapisane naloge izvajali vse preveč počasi in medlo, verjetno celo neučinkovito. 7. Nadaljevali bomo (tudi zaostreno) izvajanje abecede poslovanja v zoženih pogojih, kamor sodijo poleg običajne delovne discipline, reda in sodelovanja zlasti: — analiziranje dohodkovnosti vseh načrtovanih izdelkov, vključno z analizo vrednosti oziroma z zniževanjem vseh vrst stroškov, — analiziranje in uvajanje možnosti pozitivnih dohodkovnih sprememb v zunanji in notranji kooperaciji, — zmanjšanje vseh vrst zalog, — ponovna preveritev vseh investicijskih vlaganj tudi še za 1987. leto in določitev njihovega prednostnega reda, — okrepitev razvojnega dela, — učinkovitejše vzpodbujanje inovacijske dejavnosti. Nalog je še več, mnoge od njih že potekajo. Zahtevajo pa seveda veliko pripravljenost vseh delavcev Bresta, predvsem pa tudi vodilnih in tistih, ki organizirajo delo drugih. Menim, da so nedelavnost, alkoholizem pri delu, površnost in nekakovostno delo večkrat posledica slabe organiziranosti in nepristnega sodelovanja med ljudmi. Če temu dodamo še nizke osebne dohodke, je pogojev za slab rezultat že dovolj. Zato se moramo vsi zavedati ciljev gibanja, ki ga želimo oziroma moramo ustvariti v Brestu: —■ odpraviti jalovo (nepotrebno) delo, — preprečiti nepotrebno ponavljanje del ali celih dejavnosti, — opuščati nedonosno proizvodnjo in uvajati novo (prestrukturiranj e), — zagotoviti večjo strokovnost in boljšo kakovost na vseh področjih: kakovost dela na splošno, kakovost izdelkov in kakovost medsebojnih odnosov, — odpravljati zgolj mezdni (najemniški) odnos, kar pomeni povečati zanimanje vsakega Brestovega delavca za Brestovo poslovanje, povečati koristno samoiniciativnost, smisel za dobro gospodarjenje, — osnovni cilj pa je seveda vzpostaviti zdravo, dohodkovno trdnejšo proizvodnjo oziroma poslovanje v celoti. Opisane naloge in cilji niso lahki. Večkrat bomo morali ukrepati tudi tako, kot doslej nismo bili vajeni. Delegate v delavskih svetih in vse nas čakajo hude dileme in preizkušnje. Pojavila se bodo vprašanja kot so: potreba po pogostem prerazporejanju zaposlenih, nujnost večjega izobraževanja in prekvalificiranja delavcev, morda celo določen obseg brezposelnosti, potreba po boljšem sodelovanju z združenim delom izven Bresta in podobno. Skratka, izkoristiti in uskladiti bomo morali vse svoje fizične, umske in materialne sile, da bomo konkurenčni. Izbire nimamo več. To so naše dolžnosti in pravice. Sa- Svoj prispevek »za zdravje« so dali tudi naši najmlajši, ki so sodelovali v likovnem natečaju Ročno brušenje v masivi nacije se moramo lotiti organizirano, sicer bo prišlo do pretresov, širša družba bo ponudila roko le tistemu, ki bo odločno tudi sam napravil prve korake. Podprimo zdrava jedra, ki jih v Brestu ni malo. Z. Zabukovec 0 osebnih dohodkih V letošnjem letu je bilo o osebnih dohodkih v sredstvih obveščanja že veliko povedanega. O tej temi vsi zelo radi govorimo načelno, težje pa je delavcem, ki se s temi vprašanji konkretno ukvarjajo v organizacijah. Osebne dohodke v letošnjem letu določa interventna zakonodaja v odvisnosti od dosežene ravni osebnih dohodkov v lanskoletnem zadnjem četrtletju in od doseženih rezultatov v letošnjem letu (povečevanje produktivnosti in dohodka na delavca). Doseženi rezultati naših temeljnih organizacij in delovne skupnosti v letošnjem prvem trimesečju niso dopuščali dviga osebnih dohodkov ob upoštevanju določil zakona oziroma pravilnika. Ker zakon dopušča tudi izdelavo periodičnega obračuna mesečno, smo izdelali periodični obračun tudi za prve štiri mesece, ker smo imeli v aprilu nekoliko ugodnejše rezultate. Na tej osnovi smo ugotovili porast osebnega dohodka na delavca za celotno delovno organizacijo povprečno v prvih štirih mesecih v primerjavi s trimesečjem 1987 za 19 odstotkov. Na podlagi teh rezultatov smo ponovo izračunali možnost porasta mase, sredstev za osebne dohodke po temeljnih organizacijah in nato skupno za raven delovne organizacije. Po določilih zakona oziroma pravilnika in na osnovi ugotovljenih rezultatov smo izračunali, da smejo sredstva za osebne dohodke porasti največ za 19 odstotkov na ravni delovne organizacije. Pri tem je treba posebej poudariti dejstvo, da moramo najmanj takšne rezultate oziroma takšen porast dohodka na delavca in produktivnosti doseči tudi ob polletnem obračunu, sicer bomo morali — glede na zakonska določila — naše osebne dohodke poračunavati (vračati). Večji dvig osebnih dohodkov glede na obveznosti vračanja je še posebej problematičen zaradi manj ugodne rasti fizične proizvodnje in zaradi strokovnih ocen, da se bodo razmere na prodajnem in finančnem tržišču v prihodnjih mesecih zelo zaostrile. Omenimo naj še problematiko merjenja produktivnosti, katera prav tako omejuje naše dohodke, saj zakon dopušča povečanje osebnih dohodkov največ do višine porasta produktivnosti. Na Brestu imamo v sporazumu o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka merjenje produktivnosti opredeljeno s štirimi kazalci. Delavski svet delovne organizacije je za izračunavanje sredstev za osebne dohodke opredelil kot kazalec dohodek na delavca. Seveda se ob kompleks-problematiki osebnih dohov kov zavedamo tudi razmeroma nizke ravni naših osebnih dohodkov in vsakdanjega naraščanja življenjskih stroškov. Tudi to je bil eden od razlogov, da smo ponovno pripravili periodični obračun za prve štiri letošnje mesece in da je delavski svet delovne organizacije na osnovi doseženih rezultatov v aprilu 1987 sprejel sklep o povečanju akontacij osebnih dohodkov za 19 odstotkov. V drugem polletju letošnjega leta pa lahko za ugotavljanje primernosti razporejanja dohodka na osebne dohodke in akumulacijo uporabljamo tudi spremenjeni in dopolnjeni družbeni dogovor, ki daje usmeritve za to področje. K njemu je možno pristopiti ter ga neposredno uporabljati; najprej tako, da uskladimo naše letne planske akte z določili dogovora, kasneje pa uskladimo tudi samoupravne splošne akte, kar pa zahteva daljši postopek. Pri tem moramo poudariti, da dogovor določa zelo natančen izračun možne mase sredstev za osebne dohodke, in sicer glede na dejansko ustvarjeni čisti dohodek organizacije v primerjavi s čistim dohodkom, ki se ugotovi na podlag1 dolgoročnih gibanj elementov razporejanja dohodka in čiste-(nadaljevanje na 3. strani) alnem položaju delavcev, predvsem z vidika višine osebnih dohodkov, o problemih v proizvodnji lesarske dejavnosti zaradi upadanja prodaje in o pogledih v prihodnost, ko bodo temeljne organizacije tehnološko tako usposobljene, da bodo programe prilagajali trenutnim potrebam tržišča. Pogovarjali so se tudi o problemu umiranja gozdov zaradi onesnaženega ozračja v regiji. LIP BLED je skupaj z Gradisom dosegel sporazum o tehničnem sodelovanju pri izdelavi opažnega sistema LG LIP Gradis. Opažni sistem sestoji iz kovinskih veznih in spojnih elementov, ter lesnih lepljenih nosilcev. Po dogovoru je kovinske elemente izdelal Gradis, leseni del pa LIP. Opažni sistem LG so praktično preizkusili na objektih Jeklarne II. na Jesenicah in ga začeli uporabljati tudi na naj večjih gradbiščih doma in v tujini. Velika prednost tega sistema je v lahkih posameznih elementih, obstojnosti in trajnosti, veliki prilagodljivosti pri sestavi posameznih elementov, enostavnem prevozu, primernosti za vse vrste gradenj in v domačem materialu. LESNINA je s kitajskim partnerjem podpisala končni zapisnik o predaji oziroma prevzemu tovarne stolov v Jilinu. Tovarna je doslej obratovala s poiskusno proizvodnjo. V njej bodo letno izdelali 150.000 stolov, katerih kupec bo tudi Lesnina. Večina strojev in opreme, tako tujih kot jugoslovanskih proizvajalcev obratuje brezhibno in z zajamčeno zmogljivostjo. 'Ulšc strojegradnje OBVESTILO V mesecu maju je bila v Cerknici redna krvodajalska akcija. Po tej akciji so se »rodile« govorice o obolelih za aidsom v naši občini. Vse občane, delovne ljudi, posebno pa še krvodajalce bi radi obvestili, da so govorice neutemeljene. Od jeseni leta 1985 ter po intenzivni kontroli, ki jo izvaja Zavod za transfuzijo krvi SRS v letih 1986 in 1987 v naši občini ni bilo odkritega primera, ki bi bil pozitiven za protitelesa proti aidsu. Vsi krvodajalci so lahko mirni, saj Zavod za transfuzijo krvi že dvajset let uporablja ves pribor za enkratno uporabo. OBČINSKA ORGANIZACIJA RK CERKNICA Realnejši odnosi v zunanjetrgovinskem poslovanju Te dni bomo na zborih delavcev v temeljnih organizacijah Bresta obravnavali spremembe samoupravnega sporazuma o pospeševanju — stimuliranju izvoza v Brestu. Gre za izpopolnitev internega deviznega sistema predvsem v tem smislu, da želimo dodatno stimulirati izvoz in tako vsaj delno popraviti družbena nesorazmerja pri pogojih poslovanja, ki so na zahtevnih zunanjih tržiščih nasproti pogojem, ki jih srečujemo na domačem trgu. Gre predvsem za nizko precenjenost dinarja nasproti konvertibilnim valutam. Domača inflacija se na primer še vedno stopnjuje še enkrat hitreje od rasti vrednosti dolarja. Družbeno stimuliranje izvoza (premije za pospeševanje izvoza, refundacije v transportu) stagnira, obresti za izvoz in pripravo izvoza so na Primer v zadnjem času še hitreje naraščale od splošnih obrestnih mer, čeprav je treba °b tem povedati, da so obresti °d kreditov za spodbujanje izvoza še vedno nekoliko nižje °d splošnih obrestnih mer. In kar je še važnejše, to so praktično edini dosegljivi krediti v Pogojih zaostrene kreditno-mo-Oetarne politike. Tako neugodno ekonomsko stanje za izvoznike, zlasti tiste, ki ustvarjajo uspešne neto devizne učinke, jo izrazito poslabšalo ne le položaj Bresta, ampak tudi ce- lotne lesnopredelovalne industrije. Spremembe samoupravnega sporazuma temeljijo predvsem na dveh izhodiščih: — obračunavanje sredstev za dodatno stimuliranje izvoza izključno na konvertibilna tržišča in s tem na dodatni tržno pogojeni interni obremenitvi uvoza, — na stimuliranje izvoza po kriteriju doseženih neto deviznih učinkov (izvoz zmanjšan za uvoz). Po predlogu sporazuma naj bi delavski svet delovne organizacije v skladu s planom s poslovno politiko, s politiko zunanjetrgovinske zakonodaje in z gibanji konvertibilnih valut, izvajal konkretne odnose internega stimuliranja izvoza v okviru globalnih izhodišč in meril samoupravnega sporazuma v skupnem interesu tekoče in dolgoročne politike razvoja Bresta. S tem in še z nekaterimi drugimi predvidenimi ukrepi kot na primer s tem, da tudi medsebojno kreditiranje temeljnih organizacij urejujemo na temelju tržnih razmerij, želimo doseči tržne odnose znotraj delovne organizacije. To hkrati pomeni, da bo- 0 osebnih dohodkih (Nadaljevanje z 2. strani) §a dohodka v dejavnosti in to z enotno mero uspešnosti. To-reJ bodo naši osebni dohodki tudi v naprej v (še večji) odvisnosti od naših doseženih re-zultatov. Za spremljanje uresničevanja usmeritev in določil družbenega dogovora je imenovan tudi občinski odbor. Ker se je spremenila tudi nruga zakonodaja (obračunski Zakon in zakon o sanaciji), ki tudi posega na področje oseb- nih dohodkov (osebni dohodki za živo delo in del za gospodarjenje, osebni dohodki v primeru poslovanja z izgubo), bomo morali ob spremembah naših aktov upoštevati tudi ta določila. Za uresničitev želje vsakega posameznika po čim višjem osebnem dohodku moramo tudi mi vsi oziroma vsak na svojem področju temeljito opraviti svoje delo. M. Širaj mo imeli realnejšo sliko ekonomskega položaja sleherne temeljne organizacije. Na tej osnovi bodo možne realnejše ocene ekonomskega položaja in razvojnih komponent temeljnih organizacij ter delovne organizacije. Ob vsem tem pa seveda ostaja še naprej v Brestu med temeljnimi organizacijami dogovorjeno sodelovanje in povezanost v smislu saniranja oziroma odprave motenosti poslovanja kot je opredeljeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo z vsemi ostalimi oblikami medsebojnega sodelovanja, kot je skupen sistem oblikovanja osebnih dohodkov, združevanja sredstev itd. Ob vsem tem velja poudariti, da ima dopolnitev obravnavanega sporazuma tudi širše družbene interese v tem smislu, da želimo pospešenost izvoza in omejevati uvoz. Zavedati se moramo, da je tudi na Montaža izvoznega programa Brestu, zlasti dolgoročno gledano, izvoz določena edina konstanta, tako v pogledu tržnih možnosti kot tudi v pogledu razvoja tehnologije in nenazadnje kvalitetne oskrbe proizvodnje z nekaterimi nujnimi surovinami oziroma reprodukcijskimi materiali. D. Mlinar Iz drugih lesarskih kolektivov ELANOV oddelek letal je po štiri in pol letnem delu na brniškem letališču predstavil javnosti prvi uradni polet letala DG-500 Elan. V projekt DG-500 Elan je bilo do prvega poleta prototipa skupaj vloženih okoli 40.000 delovnih ur, Elanov delež pa predstavlja približno tri četrtine. DG-500 Elan je v zasnovi kakovosten dvosed, ki naj se v štirih inačicah prilagodi potrebam za začetniško šolanje, za nadaljnje šolanje tehnike preleta, kot vrhunsko tekmovalno letalo in kot jadralno letalo z uvljačljivim motorjem, ki s samostojnim vzletom in z neokrnjenimi letalnimi sposobnostmi odpira nove možnosti uporabe. Delovna organizacija SLOVENIJALES TRGOVINA je na seji delavskega sveta sprejela sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi konzorcija za gospodarsko sodelovanje s kraljevino Tajsko in k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnega predstavništva v Tajski. Konzorcij, ki ga bo sestavljalo osem organizacij združenega dela, naj bi zagotavljal predvsem skupen in usklajen nastop udeleženk in omogočal ekonomičnejše poslovanje, boljšo obveščenost, možnost ugodnejših finančnih konstrukcij ter večjo poslovno kombinatoriko. Predvsem pa naj bi se udeleženke v okviru konzorcija dogovorile za delitev in dopolnjevanje izvoznih in uvoznih programov za nastop na tem tržišču. V LESNI je 21. maja izvršni odbor konference sindikata organiziral razgovor s predsednikom Zveze sindikatov Slovenije Miho Ravnikom. Pogovarjali so se o aktualnih družbeno ekonomskih in razvojnih problemih delovne organizacije, o ciljih, ki so jih sprejeli za leto 1987, o rezultatih prvih treh mesecev letošnjega leta, o soci- Gasilci so i $ Starejši pionirji so nastopili v vaji z ovirami in štafetnem teku. Novosti v knjižnici Štirinajstega junija letos je bilo v Cerknici občinsko prvenstvo v gasilsko-športnih disciplinah in hkrati izbirno tekmovanje za regijsko prvenstvo. V različnih kategorijah je nastopilo 3i tekmovalnih skupin, skupaj 280 nastopajočih. Tekmovalnim desetinam je veliko nevšečnosti povzročil novi pravilnik o gasilskih tekmovanjih, povzet po mednarodnih ICCF kriterijih. Razlika med novim in starim pravilnikom je v tem, da poudarek ni več na hitrosti izvedbe vaje, temveč predvsem na pravilnosti in točnosti izvedbe. Vse skupaj pa je tekmovanju dalo še večjo draž in ob koncu ni manjkalo presenečenj v članskih kategorijah. Pregled rezultatov: Člani, članice, mladinci in mladinke so nastopili v vaji z motorno brizgalno in štafetnem teku z ovirami. ČLANI (prostovoljna gasilska društva) 1. GD Cerknica 2. GD Dolenje jezero 3. GD Dolenja vas 4. GD Grahovo 5. GD Ivanje selo 6. GD Velike Bloke 7. GD Stari trg MLADINCI 1. GD Dolenje jezero 2. GD Ivanje selo 3. GD Nova vas 4. GD Begunje ČLANI (industrijska gasilska društva) 1. IGD Brest Martinjak 2. IGD Kovinoplastika Lož (IGD Brest Cerknica — diskvalifikacija) ČLANICE 1. GD Dolenje jezero 2. GD Rakek MLADINKE 1. GD Begunje 2. GD Dolenja vas PIONIRJI »B« (10—14 let) 1. GD Martinjak 2. —3. GD Grahovo 2.—3. GD Babno polje 4. GD Stari trg 5. GD Begunje 6. GD Rakek 7. GD Velike Bloke PIONIRKE »B« (10—14 let) 1. GD Dolenje jezero 2. GD Ivanje selo Mlajši pionirji so tekmovali v vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode. PIONIRJI »A« (7—10 let) 1. GD Dolenje jezero 2. GD Unec 3. GD Begunje 4. GD Nova vas Zahvaljujemo se vsem tekmovalcem in gledalcem, z željo, da se v naslednjem letu zberemo v še večjem številu. Vsem najboljšim tekmovalnim desetinam pa želimo veliko športne sreče v nadaljnjih tekmovanjih. GROŠELJ Viki: Do prvih zvezd Naš znani alpinist je iz svoje bogate zakladnice zbral precej pomembnih vtisov, spoznanj in doživetij z našega Triglava, Makalu j a, Lhotseja, Kilimandžara . . . Poudari nam naj dragocenejšo vrednoto alpinizma, ki ni zmaga nad vrhovi, temveč pristno prijateljstvo. USPEŠNICE Prešernove družbe: VVALLACE Edgar: Bledoličnih, HEMINGWAY Ernest: Imeti ali ne, GORDON Richard: Zdravnik se zaljubi, BALZAC Honore de: Vojvodinja de Lan-geais, BECKER Rolf in Aleksandra: Dovolite, ime mi je Cox, KNITTEL John: Abd el Kadr. Knjige so pred leti e v slovenščini že išl, vendar so zaradi zanimanja bralcev ponovno pred nami. H. Mele T. Lovko Gasilska zagnanost tudi na tekmovanju Pavel Kunaver C&titMiSttG f0Q (nadaljevaje iz prejšnje številke) Če pozorno in pogosto opazujemo severni breg, opazimo, da se še danes pogrezne zdaj ta, zdaj oni del brega in se odpre nova večja ali manjša ponikva! V bližini je še en tak sistem navpičnih lijakastih ponikev Strže-na — Rešeto, kamor pridemo z začetka nasipa pri Dolenjem jezeru, če gremo nekaj minut proti zahodu. Tam bomo našli prav take prizore kot pri Vodonosu. En kilometer vzhodno od Vodonosa pa pridemo do tretjega sistema ponikev, do Retja, Žirovnišnice in Mar-tinjščice. Nekatere ponikve v Retju so zelo skalnate in slikovite, tako da jih je ob času, ko še požirajo vodo, vredno obiskati. Zakaj je največ navpičnih ponikev prav tu pri Rešetu, Vodonosu in Retju? Šele ko so jezersko dno že pribl, sedemdesetkrat navrtali, večkrat do 60 in 70 m globoko, so odkrili, da je severovzhodni del jezerskega dna iz neprepustnih dolomitov, jugozahodni del pa iz kred-nega apnenca, ki je ne samo hudo prepokan, ampak tudi zelo topljiv. Ob stiku teh kamenin so razpoke posebno velike in v teh najbolj preluknjanih tleh je voda sčasoma izjedla cele sisteme ponikev, odteka pod planoto Menišijo do južnega roba Ljubljanskega barja, kjer priteka spet na dan predvsem pri slikoviti Bistri. Pojdimo zdaj nazaj na nasip. Če je voda količkaj visoka, nam pot proti Goričici odpira čedalje slikovitejši pogled na pokrajino. Malo pred Goričico gremo po mostu čez Stržen, ki se na zahodni strani tudi ob manjši vodi močno razširi. Njegove redko zamrznjene vode so jeseni, pozimi in pomladi zbirališče, krmišče in igrišče neštetih vodnih ptičev, ki jih, če smo mirni in jih lovci niso splašili, z daljnogledom lahko ure in ure dolgo opazujemo. Slikoviti otok Goričica, ki ga preliv Pretržje loči od Javorniških pobočij, je imenitno razgledišče po vsej širini in dolžini Cerkniškega jezera, že sam na sebi lep cilj izleta. Dovolj je tudi prostora za parkiranje, še več pa je mirnih kotičkov za počitek. Peščeno obrežje in topla voda plitvega jezera sta prijetna za kopanje, posebno med Goričico in mostom. OD GORIČICE V ZADNJI KRAJ, NA DRVOŠEC IN NA OTOK Goričica je prijetno izhodišče za več izletov. Če gremo ob suhem letnem času po jezerskem dnu, ob večji vodi pa ob obali 10 minut proti zahodu, bomo odkrili tik ob obalnih pečinah več metrov visoko in široko odprtino, imenovano Su-hadolica. Prek udrtega skalovja moremo ob suši precej globoko; po deževju pa bruha iz nje mnogo vode, ki je poniknila na Javorniku. Stari Valvasor trdi, da Suhadolica ob času visoke vode bruha »črne slepe race«! Preberite si njegove nenavadne razlage v izvirniku. Posebno lepo pa je potovanje ob jezerskem bregu proti jugovzhodni strani. Obala je strma, skalnata, nad stenami pa je smrekov gozd. Ves čas imamo lep razgled na vzhodne in severne hribe, pozneje celo na daljne Julijske Alpe! Večino leta se pred nami razprostira obsežna vodna ravan. Ob suši moremo priti do Stržena, ki se vije po jezerskem dnu kak kilometer od obale, tam so tudi ponikve Ajnce jama ter Velika in Mala ponikva. Ta del obale je približno tri kilometre dolg. Že po dobrem kilometru se odcepi na desni slaba gozdna pot in, ko prehodimo po njej nekaj sto metrov, pridemo čez majhen zaliv Zadnji kraj, ki je stisnjen med 1700 m dolgi polotok Drvošec in Javornikove strmine, tu je tako kot ob tihem, 500 m širokem veletoku. Voda le malokdaj odteče od tod. Dno in obala pa sta polna kraških pojavov. Vranja jama je odličen izvir, kjer vedno najdemo dobro pito vodo. Še vse premalo pa so raziskani izviri in ponikve Gebno, Mala in Velika Bobnarica, Skednenca, Kotel in Če-šlenica, od katerih nekateri ob veliki vodi bruhajo, ob nizki pa delujejo kot ponikve. Zadnji kraj je primeren za dolg oddih in uživanje gozdne tišine. Iz Zadnjega kraja odidemo lahko po treh poteh. Najtežja, a najzanimivejša je pot ob zahodni obali Zadnjega kraja, ki jo bomo ob srednji vodi včasih prisiljeni iskati po strmem obrežju. Po eni uri hoda bomo prišli do obeh slikovitih kraških izvirov Mrz-lik. Tisti, ki je oddaljen od vasi Otok še 10 minut, ima odlično pitno vodo. Na nekoliko višjih krajih tam okoli tik pod velikimi gozdovi lahko taborimo in uživamo gozd in jezero, tišino, samoto in stik z nedotaknjeno naravo. Po nasipu, ki je ob veliki vodi preplavljen, pridemo v vas. Druga steza nas vodi po slemenu Drvošca do preliva Vrata. Ves čas hodimo po gozdu. Tu in tam imamo iz njega lep pogled na jezero. Najbolj preprosto pa je, da se vrnemo na cesto ob jezerski obali, kjer imamo ves čas lep razgled na slikovito vzhodno stran jezera. Po dveh kilometrih smo pri Vratih, kjer se voda iz Zadnjega kraja preliva v jezero. Ploščate skale ob slikoviti obali Vrat vabijo k počitku, četudi ga nismo potrebni. Onstran preliva pa nas priteguje Otok, nekakšen od Drvošca odtrgan del kopnega. Ob velikih poplavah, ko sta pod vodo tudi most z Drvošca in nasip, je Otok popolnoma odrezan od sveta. V burji niti s čolnom ne moremo do 3 km oddaljene vasi Gorenje jezero. Vendar je na otoku enako imenovana vas, saj je več kot kilometer dolg in pol kilometra širok ter ima vse — gozd, travnike in dobre njive, v vodi pa mnogo rib in dovolj divjih rac in njihovih sorodnikov. Kdor je bil enkrat na Otoku ter ga je nekaj ur užival, ga ne bo pozabil. Okoli in okoli je voda. Blizu je veliki sistem ponikev Lovišče (ob upadanju zadnje vode ostane na kopnem mnogo rib). Nedaleč sta kraška izvira Mrzlik in ponikva Češlenica, veliki izvir Tresenec in malo Retje pa romantični Zadnji kraj. V vodah so posebni številni menki in ščuke, na vodi pa divje race in gosi. V zraku vedno kroži ujeda. V gozdovih Javornika so jeleni, medvedi in merjasci — poleg vsega drugega. Ljudje so prijazni, nekatera imena jih po pripovedki povezujejo z davnimi graščaki na drugi strani jezera. Od kmeta bomo lahko izvedeli marsikaj o velikem gozdu tam gori, pa o vodi tu spodaj... S skalnatega brega in z Orliške skale je nepozaben razgled. Tudi tukaj bi našel prostore za taborjenje, kdor si želi tišino in samoto. Z Otoka je dober kilometer do ceste, ki veže Cerkniško kotlino z Ilirsko Bistrico, po njej pa približno 6 km po velikem ovinku nad skrajnim jugovzhodnim delom jezera do vasi Gorenje jezero. Lahko gremo tudi vzdolž obale prav v jugovzhodni kot ali pa si pot skrajšamo in gremo od vasi Laze po nasipu in mostu naravnost v Gorenje jezero. Ker pa je v tem kotu mnogo za-nimiveoa, jo bomo ubrali od Gorenjega jezera še navzdol. \ rs,Cr.s ger.,5 «****! V’«« nsšr Sn* j N j •Limjo ?$&■*** Hi**«* A >' A-ffiV- ‘J , K „7 J ' ' n/C%A tth > m 2 * c a % Sv v *vž X J % / \ I . \fl - ■ X' -- ) OR t -svo iVT"' ■{♦V. Aid - >i\kh-x X Z Ko>wka ftt Mol« Skotinsnco:; 3 Kod-pvlto - 4 Skedncnco; S Mola Kad-emss ~ pornkv«; 4 joms t t-cplml k *, 7 s L»- p*m kopni«* r.od 9 m dom; 3 poHroinik pod §4 o dom: Z jamo ~ to m ni ~ pmamimL; n Ui*voi oko - rzvU, tj ~ U «<$#0 M J4Kn6i t? “** to Sitofico t? Osimo 58 M«*© co ~; v? Vehktt Bootumoo ppntkva: 20 VVonjo « iz*ir; %\ Škedoonco - pon*Wo, % 23 - ponl^o (b/obo ob ncKru).- n Otos«i Obrh~ «Z**r: <5 ~ izvir; 25 2? UvUZ« (1 e*0£»} ** jomo. Sfodn|o jomo. *Skrmj©) - nsks?**-« Bruboio ob ,23 Ajnco ioma: n Obrh - fovir; 20 C c*«« - 3k - *>*/; AZ Vobkt O