Uredništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
IJpravnlStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 109.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, 17. mala 1910.
Čekovni raCnn 48.817.
Leto II.
Učiteljstvu in krajnim šolskim svetom na Štajerskem
C. kr. deželni šolski svet štajerski je s svojim ukazom z dne 27. I. 1910 št. 3. 372-2 1910 odredil, da se mora pri letošnjih okrajnih uradnih učiteljskih konferencah izvršiti času primerna revizija učnih načrtov zlasti z ozirom na jezikovni, računski in naravoslovni poduk.
C. kr. naučno ministerstvo je to naredbo odobrilo med drugimi tudi s pogojem, da morajo biti učni načrti tako sestavljeni, da bodo v bistvu veljali za vse ljudske šole cele dežele. S tem je hotelo ministerstvo izreči, da mora za slovenske ljudske šole veljati isto bistveno načelo kakor za nemške in obratno.
Med bistvo učnih načrtov spada med drugim obseg učne tvarine, število učnih ur, število predpisanih predmetov, učni jezik, zlasti pa, da ne sme nobeden učni načrt biti v nasprotju z državnim osnovnim zakonom iz leta 1867in z državnim šolskim zakonom z dne 14. V. 1869 drž. zak. št. 62.
Tretji odstavek člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1. 1867. drž. zak št. 142 nam-namreč glasi doslovno:
»V deželah, v kojih stanuje več narodov, naj bodo javna učllišča tako urejena, da se bodo dali vsakemu teh narodov potrebni pomočki za izobrazbo v svojem jeziku in da se ne bode nikdo silil k učenju drugega deželnega jezika.«
Dosedanji učni načrti so sicer tako sestavljeni, da na videz ne nasprotujejo temu zakonu, v resnici pa jih je nemški birokratizem in slovensko učitelj-stvo tako izvrševalo, da se je*ta zakon vsak dan po vseh šolah kršil ter se je učiteljstvo temu tako privadilo, da se svojega protizakonitega ravnanja niti zavedalo ni. Vsak dan so se namreč maternemu jeziku jemale učne ure ter se je sililo vse učence k učenju nemškega jezika, v novejšem času celo po oni nesrečni metodi, ki vodi hitreje k germanizaciji in pretvarja naše šole zlasti pod onimi nadzorniki, ki so hoteli nemške vaje tudi v računstvo uvajati, v utra-kvistične.
V § 3. državnega šolskega zakona z dne 14. V. 1869. so predmeti ljudske šole izrecno našteti, med njimi je imenovan tudi predmet »Učni jezik« (na slovenskih šolah slovenski, na nemških nemški učni jezik), ni pa med njimi imenovan predmet »Drugi deželni jezik«. Nemški jezik torej ni po zakonu nobeden učni predmet slov. ljudske šole, ravno tako kakor ni slovenski jezik učni predmet nemške ljudske šole. Namen ljudske šole namreč ni učenje jezikov, temveč nravno-verska in narodna splošna izobrazba.
Da se je nemški jezik po vseh naših ljudskih šolah podučeval kot obvezni učni predmet, je prišlo odtod, ker so šolske oblasti in šolski nadzorniki to zahtevali, da je to protizakonito, protinarodno in proti namenu ljudske šole. Nevednost in slepota je zla reč!
Ce smo bili doslej nezavedni, malodušni, slepo orodje v rokah nemških birokratov, moramo biti v prihodnje drugačni. Državni osnovni zakon in državni šolski zakon morata v naših šolah imeti vso veljavo. To veljavo mu dajmo sami s tem, da si prikrojimo učne načrte v smislu prej omenjenega mini-sterskega odobrenja tako, da bode veljalo za naše šole to, kar velja za nemške, zlasti slovenskemu učnemu jeziku toliko nekrajšanih učnih ur, kakor jih je določenih na nemških ljudskih šolah za nemški učni jezik in nobeden predmet slovenske ljudske šole se ne sme v nobenem drugem jeziku podučevati nego samo v slovenskem.
To je jasni smisel člena XIX. imenovanega državnega osnovnega zakona. Tako je na pritožbo občine Jarenine razsodilo tudi upravno sodišče s svojo razsodbo z dne-16. V. 1908 štev. 5993 iz 1907.
Jeden del te razsodbe pravi, da je ljudska šola z ozirom na učni jezik celota; uvedba kakega drugega nego maternega za učni jezik bi nasprotovala 1.) celoti, 2.) namenu ljudske šole in 3.) prej imenovanemu XIX. členu državnega osnovnega zakona in državnemu šolskemu zakonu ter bi učenci ne dosegli učnega smotra.
Za vse slovenske ljudske šole torej velja zakonito načelo, da mora biti v vseh razredih za vse predmete slovenski učni jezik, utrakvistične šole pa so protizakonite, proti njim naj občine oziroma kraj-ni šolski sveti vložijo pritožbe zaradi nemškega učnega jezika inštančnim potom in zmagali bodo.
Tudi k učenju nemškega jezika ne sme nobena oblast na slovenskih šolah otrok siliti, nemški jezik torej ni obvezen predmet slovenske ljudske šole. — Ker je pa ponemčevalni upliv na Štajerskem tako mogočen, pa tudi na deželi ali kmetih mnogo starišev želi, naj se otroci tudi nemščine uče, zato naj bode ta predmet neobvezen t. j. uče se ga naj le oni otroci, katerih starši to začetkom šolskega leta zahtevajo. Učne ure za ta poduk pa se ne smejo odvzeti slovenskemu učnemu jeziku, temveč se naj odvzamejo po 1 uro od prirodoznanstva, telovadbe in risanja. Doda-vati učne ure za nemški jezik posebej sedanjemu učnemu načrtu oziroma nemški jezik tudi kot neobvezen predmet izriniti iz ljud. šole zlasti v krajih, koder so že nemške šole oziroma, kjer želi mnogo starišev ta predmet, ne kaže, ker bi se s tem otroci odganjali v že obstoječe nemške šole oziroma bi se od
nemškutarjev ustvarilo gibanje za ustanovitev nemških šol.
Slovensko učiteljstvo naj torej blagovoli učne načrte tako prikrojiti, da bode po vseh slovenskih in utrakvističnih šolah vladal v vseh predmetih v vseh razredih slovenski učni jezik, nemščina pa se naj uči posebej kot neobvezni poduk za one otroke, kojih stariši se za ta poduk začetkom šolskega leta prijavijo. Vsaka drugača ureditev je nezakonita ter nasprotuje namenu ljudske šole in narodni individualnosti.
Učiteljstvu ni treba za to ureditev nikogar za dovoljenje prositi niti vprašati. Kdor bi povpraševal v tej zadevi višje, bi kazal, da se ne zaveda veljave zakonov. Krajni šolski sveti naj kot najnižje šolske izvrševalne oblasti to v seji sklenejo in naznanijo svojim okrajnim šolskim svetom sklicujoč se na določbe člena XIX. državnega osnovnega zakona in na prej omenjeno razsodbo upravnega sodišča. Nobeden nadzornik, nobeden okrajni in deželni šolski svet niti naučno ministerstvo nimajo pravice takega sklepa razveljaviti ali morda učiteljstvo preganjati in če bi ti res tako ravnali, bode njihovo ravnanje poraženo in obsojeno če ne prej, pa gotovo pri upravnem sodišču.
Slovensko učiteljstvo kakor tudi vsi drugi stanovi, stojmo na stališču, da si moramo državni osn. zakon ih državni šolski zakon sami izvrševati in da nas v tem nikdo ovirati ne sme!
Končno bodi naglašano, da veleva § 71. ukaza naučnega ministerstva z dne 29. IX. 1905 št. 13200 drž. zak. št. 159. (novi šolski in učni red) sledeče:
»Otroke je torej vzgajati v šoli nravno-versko; šola jih bo navajala zlasti k bogoboječnosti, spoštovanju do cesarja in Najvišje cesarske hiše, k spoštovanju do zakona in državnega reda, k ljubezni do rodne narodnosti in do skupne domovine ter k verski in narodnostni strpnosti in si bo tudi prizadevala njej izročeno mladino vzgajati k človekoljubju in k ljubezni do bližnjega in buditi v njej čut skupnosti.«
Učitelji slovenski in krajni šolski sveti, spoznavajmo samega sebe in svoje pravice! Zakoni, mini-sterske naredbe in razsodba upravnega sodišča so na naši pravični strani. Poznavanje zakonov in prava njihova uporaba bode iz nas napravila prve narodnjake ter bode ustvarila času in narodu primerno revizijo učnih načrtov in bode slovenskemu narodu očistila in ojačila z nemštvom omadeževano individualnost.
Nezavednost stanov je robstvo naroda,
Zavednost je njegovo vstajenje, svoboda in moč!
LISTEK.
Oče fiondelik in ženin
Vejvara.	30
Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
IX. Silvester gospoda Kondelika.
Od usodnega izleta po vodi se ni dolgo časa ničesar znamenitega zgodilo v rodbini gospoda Kondelika. Mojster je imel ravno te jeseni roke polne dela in je moral slikati celo vrsto novih hiš, ki so od pomladi zrasle na Vinogradih in tupatam tudi v Pragi in ko so morale biti v listopadovem terminu gotove za stanovalce.
S tem je imel gospod Kondelik veliko truda. Hodil je vedno z polnimi žepi načrtov k stavbenim podjetnikom ali stavbenikom, in je raznašal v naročlu nove šablone po hišah, kjer se je že delalo, ali je obletaval prodajalnice čopičev in trgovine z barvami in kupoval sveži klej, barve, bronce. Gospod Kondelik je zelo rad delal »z zlatom« — seveda samo v prvih, kvečjemu v drugih nadstropjih; za partije v tretjih in četrtih nadstropjih so zadostovale le navadne barve.
In včasih je bilo treba, da je moral mojster sam roko priložiti, da bi izmeril sobe, razdelil in označil okras stropa.
Po takih »manevrih«, kakor je mojster to imenoval, je rekel Vejvaru, ko se je sešel z njim v Besedi:
»Vidite, Vejvara, ko bi vi ne bili toliko časa po-tratili s to latinščino in grščino in sploh s študijami, in bi se naučili samo nekoliko slikarstva — kako bi vas potreboval! Desna roka bi mi bili...!«
»Oh, gospod«, je odgovoril Vejvara, ko bi se znal v tem obrniti, kako rad bi vam pomogel, ko b!
mi ostajal čas — morda bi napravil par korakov namesto vas...«
»No, to že nekako obletam, Vejvara — čeprav mi je včasih za vraga hudo. Toda ko bi znali slikati, slikati! Takole nadzorovati pomočnike, mešati barve, napraviti načrte na stropu — to bi bilo nekaj.«
Vejvara je žalostno povesil glavo. In mojster Kondelik je nadaljeval:
»Veste, povem vam odkrito: vedno sem mislil, ko Pepica doraste in ako pride kak naš človek, od naše obrti — razumete — pripraven človek, ki bi ji ugajal —. Ta bi pa potem vse po meni prevzel — in dobro bi zadel, Vejvara, dobro! Toda hčerkam očetova obrt vedno smrdi, veste. Vsaka hoče nekam višje — frrr, frrr — takoj hoče biti milostljiva gospa in imeti gospoda, ki si ne umaže ročic! Da, tak je svet!«
Gospe Kondelikovi je bilo neizrečeno sitno pri takih moževih besedah. Čutila je, kako mora biti hudo Vejvaru, ki vendar ne more za to, če ni sobni slikar. In tu je brezobzirno prekinila moža v govoru:
»Molči, molči, stari!« je zamahnila z roko. »Veš sinčkom tudi ne diši — le ne zvrni vse na dekleta! Samo poglej: ako ima kak ključavničar ali pa trgovec z milom sina, vsak hoče biti pri hranilnici, pri banki, pri magistratu, da se mu ni treba v delavnici mazati — torej se ne čudi hčerkam, da jim ugaja ugleden — i z o b r a ž e n, (in to besedo je gospa posebno povdarila) mlad mož.
Vejvara je hvaležno pogledal gospo Kondeliko-vo. Dobro je čutil, da ga mamica Pepičina drži in da ga ne zapusti.
In ko sta se Kondelikova vračala od Besede, je rekla gospa mojstru:
»Slišiš, stari, ne trobi vedno tega Vejvaru na ušesa, da ni slikar namreč. Ako bi bil slikar, ne bil bi pri magistratu. In tudi bi se lepo zahvalil, če bi bil sli-
kar vsak, katerega pogledaš. To bi imel krasno konkurenco!«
»To je resnica, Beti!« je odgovoril mojster. —• »Ampak lepo bi tudi bilo, ako bi mogel napisati na desko: VaclavKondelikinzet! Take firme nima še nobeden slikar v Pragi!«
Minila je jesen in Vejvara je le redkokedaj prišel k Kondelikovim. V hiši svoje drage Pepice je bil v tem času samo dvakrat. O svetem Vaclavu, ko je slavil god mojster Kondelik, in na dan godu gospe Kondelikove, ki je imela za patrono sveto Elizabeto, 19 listopada.
V teh dneh je prišel Vejvara v celi paradi, z resnim obrazom, z velikim šopkom v roki in s spoštljivim voščilom, ki je gospo Kondelikovo tako vselej ganilo, da je bilo čudno, da ni začela jokati.
Čudno tudi, da ni Pepica jokala, ko je Vejvara odšel, toda iz popolnoma drugega vzroka. Gospa Kondelikova je to razumela. Pogladila je hčerko po glavi in je rekla tolažljivo:
»Jaz vem, Pepica, kaj želiš; da bi bila gospoda Vejvaro povabila na večerjo. Molči, dete, vse še pride, le potrpi. Ne smemo še sedaj zaradi očeta. Veš, vedno mu še rojijo oni nesrečni izleti po glavi — in nočem, da bi prišli navskriž. Bolje je počakati. Saj se bodemo zopet videli v Besedi...«
Nasprotno pa je rekel mojster Kondelik svoji ženi:
»Zakaj nam nosi Vejvara to ropotijo, Beti? Denarja nima, da bi ga metal strani — in take stvari stanejo najmanj dva ali tri goldinarje! Kako naj se revanširamo?«
»Vidiš, stari«, je odgovorila gospa nežno očitajoče, »tebi je na misli samo denar! To se razume, da ni šopkov nikjer našel, toda moralo bi te to veseliti. Malo je takih mož, ki bi imeli tak smisel za rodbino...«
Politična Kronika.
DRŽAVNI JEZIKOVNI ZAKON.
Minule dni smo poročali, da mislijo izdelati češki agrarci okvirni jezikovni zakon za celo državo. Italj. posl. Bugatto je pa že izdelal in objavil načrt državnega jezikovnega zakona, kateri skuša urediti jezikovno rabo pri državnih oblastih in uradih. § 1. našteva obširno določbe § 19 tem. drž. zak. o splošnih pravicah tistih jezikov, ki so priznani kot v posameznih deželah navadni; §2. določa pojm v okraju navadnih jezikov, prepušča pa deželnim zborom v odločitev, kateri jeziki imajo veljati za v okraju navadne. Deželni zbor ima o tem sklepati na temelju odločitev deželnega odbora, namestnije in pristojnega višjega deželnega sodišča. Ostale točke čisto kratkega zakonskega načrta vsebujejo določit ve o jezikovnih mejah v narodno mešanih okrajih, o notranjem in zunanjem uradnem jeziku pri državnih uradih in o jezikovnih zmožnostih državnih uradnikov. Postava ima v prvi vrsti namen določiti kompe-tenco deželnih zborov in državnega zbora v jezikov, vprašanjih.
DROBNE PARLAMENTARNE NOVICE.
Jutri se vrši seja klubovih načelnikov v državnem zboru, v kateri se bode določil delovni program za poletno zasedanje, katero bode trajalo najbrž do 8. julija. Meseca maja se bode vršilo le malo plenarnih sej, da bode imel proračunski odsek tem več časa za svoja posvetovanja. — Te dni bode tudi padla odločitev o usodi italjanske pravne fakultete. •— Stvar je še ista kakor je bila: Italjani in veliko Nemcev je za Trst, vlada, gosposka zbornica in visoki dvorni krogi pa za Dunaj. — Dvobojna afera Breiter contra Stolzl in pl. Pantz bo jutri odločena. Danes in jutri se namreč posvetuje častni sod o satisfakcijski zmožnosti posl. Breiterja. Zadevo Bienerth-Pattai smatrajo baje za končano.
Dopisi.
Dramatično društvo v Mariboru. Dne 12. majnika se je vršil I. redni občni zbor »Dramatičnega društva« v mali dvorani »Narodnega doma«. — Vkljub temu, da se je povabilo vse člane z vabili, in druge potom časopisja, je bilo navzočih komaj 44 zborovalcev. Tistih pa, kateri so imeli pri vsaki priliki vedno dovolj zbadljivk in čudenja za to in ono, tistih sevc ni bilo. Na občnem zboru se lahko biča nered, tu se lahko pove, kar komu ne ugaja, doma za pečjo kritl-kovati in zabavljati ni niti častno, niti značajno.
Predsednik g. Stegnar otvori zborovanje, kon-štatira sklepčnost občnega zbora ter pozdravi navzoče. Nato poda kratko zgodovino slov. dramatike v Mariboru pred ustanovitvijo Dramatičnega društva in izreče zahvalo odbornikom in vsem, ki so sodelovali in pomagali društvu. Potem se prečita zapisnik ustanovnega občnega zbora, kateri se odobri. Občni zbor izreče zahvalo za vsestransko podporo ravnatelju ljubljanskega deželnega gledališča g. Govekai-ju in vsem slovenskim listom, ki so prinašali društvene vesti.
Iz poročila tajnikovega, ki je bilo, dasi obširno, vendar zelo stvarno, se je razvidelo. da je bil reper-toir v letošnji sezoni, izvzemši dve igri, popolnoma nov. Uprizorile so se same najboljše igre. V celem je bilo 13 predstav, med temi tri gostovanja in en zabavni večer z enodejanko. — Predstave je obiskalo vsega skupaj 7028 oseb, povprečno 540 oseb na predstavo. Prodalo se je 459 sedežev I. vrste, 478 sedežev II. vrste, 529 sedežev III. vrste, 527 stojišč v dvorani, 2633 dijaških vstopnic, 599 sedežev na galeriji in 1302 stojišč na galeriji. Najboljše je bila obiskana »Snegulčica« (785 oseb), najslabše »Gospod Svetnik«
»Toda mi nismo njegova rodbina!« je pripomnil gospod Kondelik.
»Nismo, Kondelik,« je rekla gospa resno. »Toda ako se vse dobro konča, morda bodemo. In vidiš, ravno v tem tiči vsa stvar. Drugi mladeniči samo da imajo dekleta na svoji strani — za očeta in mater se ne brigajo prav nič, vse delajo za njihovim hrbtom. Vejvara gre po pravi poti, ne mimo naju, ampak z nama — ne išče nobenih kotov, ne zapeljuje dekleta k tajnim sestankom ...«
»No, to je vedno stvar matere, da ima hčer v evidenci!« je sodil mojster.
»Kondelik, Kondelik! Ko bi le mogel vprašati vse matere, kako lahka je ta evidenca! Toda jaz vem, da ne misliš vsega tako in da se v srcu popolnoma soglašaš z menoj.«
Tako so se vedno končali vsi govori o Vejvari in on je imel izvrstnega branitelja v gospej Kondeli-kovi. In ker je vedel, da ga njegova uradniška služba ne opravičuje, da bi s stvarjo pospešil, se je zadovoljil le s sestankih na »nevtralnih tleh«, to se pravi v Besedi, kjer ni zamudil niti enega koncerta in nobene zabave, katerih je bilo sedaj na jesen vse polno. In obvestilo je dobil iz prve roke, zakaj tam je vse zbobnal in vodil prijatelj Hupner, predsednik zabavnega odbora.
In kadar mu je srce zahrepenelo, jo je vdaril proti Ječni ulici, da bi vgledal vsaj hišo, kjer je dihala njegova Pepica in ki mu je bila vsled tega naravnost sveta. V teh mesecih je prevandral Ječno ulico in celo njeno okolico veliko bolj pogosto nego pred tem vsa leta, kar je bil v Pragi. In čudil se je sedaj samo, da mu ni prišlo na misel, kako je ta del Prage vabljiv.
(253 oseb). Materijelno je izpadla najboljše »Mlinar in njegova hči«; prebitka je bilo 127 K 93 vin.; naj slabše »Graničarji«, ki so dali primanjkljaja 105 K 47 vin., ker je vzela ogromna režija in garderoba ves dobiček. Igralno osobje šteje sedaj 33 moških in 26 dam, katerim se izreka najiskrenejša zahvala za ves trud in v prvi vrsti' neumornemu režiserju g. Medvedu.
V	pretečenem letu je sprejelo društvo mnogo da-ustanovnike in 76 podpornih članov; marsikateri se še pogreša, ki bi lahko pristopil, ako bi le hotel.
V	pretečenem letu je sprejelo društvo mnogo darov in sicer 1000 K od Posojilnice, 200 K od prvega ustanovnika dr. Rosina, 100 K od dr. Kaca. Garderobi so podarili različne predmete in obleko ravnatelj Schreiner, šol. svetnik Koprivnik, dr. Pipuš, profesor Lautar, prof. Marin, ing. Turnšek, dr. Medved, Poč itd. Za to se jim odbor iskreno zahvaljuje.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo društvo vseh dohodkov 7441 K 24 v, izdatkov pa 7127 K 61 v. in ostane v gotovini 313 K 61 v. Za kulise se je izdalo 1356 K 89 v., garderoba je stala 598 kron 09 v., knjižnica 568 K 94 v., vse ostalo pa se ]e izdalo za dvorano,, razsvetljavo, kurjavo, reklamo, brivca, vratarja, godbo, tantijeme itd.
G. Horvat, ki je pregledal račune z g. dr. Serne-cem, predlaga, da se izreče absolutorij blagajniku, kar se sprejme z navdušenimi klici. Blagajnik graja govorjenje nekaterih, kateri pa niti na občni zbor niso prišli, češ, kam gre toliko denarja. Nikdo niti pojma nima, kaj vse mora biti pri gledališču in nikdo ne da ničesar zastonj. Zato je tako govorjenje neopravičeno in grdo in vsakemu je prost pristop, da se na lastne oči prepriča o tem. Nadalje obžaluje obč. zbor postopanje neke gospodične, katera je napovedala društvu bojkot, dasi nima za to niti najmanjšega vzroka. Tako postopanje se mora obsojati.
Na to se je prešlo k volitvam in so se z vzklikom izvolili sledeči odborniki: gg. Bahovec, Marin, Kej-žar, Pišek; namestniki: gg. dr. Sušnik, Planinšek, Hohnjec; pregled, računov: gg. Stegnar ml. in Voglar; namestnika: gg. Irgolič in Pavlinčič.
Občni zbor določi tudi, da se imajo vršiti predstave v prihodnje izključno le pod firmo in vodstvom »Dramatičnega društva«, in da se imajo vsa društva tozadevno pravočasno obrniti na odbor »Dramatičnega društva«.
V drugi sezoni se bodo vršile na mesec tri predstave in sicer dve v nedeljo zvečer in ena popoldne. Letos se priredi pod vodstvom g. režiserja Nučiča v Mariboru dramatična šola, h kateri se že sedaj vabijo oni. ki imajo veselje do diletantstva.
Glede števila članov se čudi g. dr. Pipuš, da jih je tako malo. To je slovenska malomarnost. Morebitni izgovor, da ni denarja, je prazen, zakaj za nemško gledališče ga imajo dovolj in škandal je, da se najdejo še ljudje, ki hodijo redno v nem. gledališče, a ne zmorejo 3 K na leto za to, da bi pristopili društvu vsaj kot podporni člani. Ob 12. ponoči je zaključil predsednik občni zbor. Dramatično društvo gre nasproti drugi sezoni sicer napornega, vendar skrajno narodnega dela. Naj si bo svesto, da ga bodemo podpirali z vsemi močmi.
Štajerske novice.
Kaj bo s štajerskim deželnim zborom? Iz Gradca prihaja vest, da se je mudil pretekli pondeljek dežel, odbornik dr. Link na Dunaju in se je pogajal z Bie-nerthom glede sklica deželnega zbora. V soboto dopoldne je imel štajerski deželni odbor sejo, v kateri se je sklenilo na temelju Linkovega referata naprositi vlado, naj bi čimpreje, morda še tekom meseca maja sklicala deželni zbor.
Zopet nesramno izzivanje deželnega glavarja. Že lansko jesen se je v slovenskem časopisju in v deželnem zboru od slov. poslancev odločno grajalo, da se je ob pnliki „Sudmarkinega" občnega zbora v Gradcu razobesila z deželnega dvorca — frankfurtarica. Deželni glavar Attems je takrat slov. poslancem skoro zasmehljivo odgovoril ob pritrjevanju nemškonacij. večine, da je to za Gradec — samo ob sebi razumljivo. Letos ob binkoštnih praznikih je zboroval v Gradcu Schulverein — in z deželnega dvorca je zopet vihrala mogočna frankfurtarica; in ne le to, deželni glavar je bil celo v slavnostnem od-odboru. Vsakemu, le količkaj narodno čutečemu Slovencu, ki vidi, kako nam Schuivereinove po-nemčevalnice odtujujejo na Sp. Štajerju na tisoče otrok in jih moralno zastrupljajo ter uničujejo, mora pri takih prizorih vskipeti kri! Upamo, da naša javnost iu naši deželnozborski zastopniki ne pozabijo tako kmalu frankfurtarice na deželnem dvorcu in — črnordečezlatega deželnega glavarja.
Sprememba pravil »Zadružne zveze v Celju«. Dodatno k svojemu poročilu še omenjamo, da so pravila »Zadružne zveze« spremenjena tudi v toliko, da se je sklenil po predlogu dr. Kalana k § 19 pristavek: »Vsa odborniška mesta so častna mesta in ne morejo biti uradniki »Zadružne zveze« člani načelstva in nadzorstva.
Ciril-Metodova podružnica za Gaberje je imela v nedeljo 15. t. m. svoj letni občni zbor v Sokolskem domu. Zborovanje, ki je bilo še dovolj dobro obiskano kljub neugodnemu času, je vodil gosp. predsednik Rode. Iz tajniških in blagajniških poročil, ki nam jih je podala gca Cirila Kržanova, posnemamo, da je
štela ta mlada podružnica 91 članov, (51 rednih, I ustanovni in 9 podpornih), priredila 3 dobro uspele slavnosti. Denarni promet je znašal 1480 K, 741 K je bilo dohodkov in 739 K izdatkov. Velik del dohodkov je podružnica porabila za bogato božičnjco revnih slovenskih gabrskih in okoliških otrok,,glavni družbi v Ljubljano pa se je odposlalo 233 K- Sej je bilo 11.
Imenom CMD je govoril g. Ivan Prekoršek, ki je pohvalno omenjal vzorno društveno življenje te trdne narodne postojanke pred Celjem. Cika nas še mnogo dela, mnogo je še takih slovensklhMjudi, ki so mrtvi, ki nas še ne poznajo in se še ne zavecf&jo, kaj so in kaj hočejo. Vsem tem bodi posvečeno vse naše stremljenje. Po izvolitvi novega odbora, kateremu načeluje dosedanji vzornodelavni in neumorni gosp. Rode, je v navdušenih in krasnih besedah zaključil g. predsednik Rode zborovanje s pozivom, da bi tudi v bodočem letu podružnica vršila tako uspešno svoje delo. Po zborovanju se je vršila v dvorani'Sokolske-ga doma prav prijetna domača zabava, ki je bila — kar je ta dan umevno — bolj malo obiskana. Igrokaz »Prvi april« je nad vse ugajal, uloge, ki so bite v rokah domačih igralk in igralcev, so bile prav srečno izbrane. Tudi »dvogovor« je vzbujal precej smeha, proti koncu je trpel nekoliko na tem, da je predolg. Po oficielnem delu se je razvila prijetna zabava in ples, pri katerem je svirala domača gabrska godba na lok, ki jo moramo pohvalno omeniti. Želimo si š« več narodnih prireditev v Gabrju, zlasti ugajajo predstave, ki privabijo tudi mnogo občinstva. Naši vrli podružnici pa kličemo krepko naprej!
V odbor Cirii-Metodove podružnice za Gaberje
so voljeni: za predsednika g. Adolf Rode, za podpredsednika g. Ivan Martinčič, za tajnika gdč. Kržanova, za blagajnico gdč. Šribarjeva, za odbornike ozir. odbornice gg. Vihar, Pere, Gumzej ter gdč. Vltavska, za revizorja gg. Jager in Kunej, za namestnico blagajnice gdč. Slokanova, za namestnika tajnice g. Kostanjšek. Delegatinja za glavno skupščino družbe je gdč. Kržanova.
Pevska vaja se vrši danes torek zvečer v „Slov. delavskem podpornem društva" (Grabpu 7.) Opozarjamo cenj. gg. pevce in prosimo, da se odslej vendar redno udeležujejo vaj. ki ^'•napovedane vedno za vsak torek in četrtek.
Poučno - zabavni večer se vrši v soboto 21. t. m. ob 8. uri zvečer v „Slov. del. podpornem društvu v Celin"'. Opozarjamo cenj. člane ter želimo, da bi se večera udeležili mnogobfojuo. V društvu se bo točil v soboto in od sobote naprej poleg dobrega cvička tudi izvrsten. ljutomerski rizling, na kar cenj. ljubitelje dobrih vin posebej opozarjamo.
Dovoljeno je izvažanje svinj iz celjskega okraja na Hrvaško in Slavonijo.
Iz deželnega šolskega sveta. Razširjena je pet-razredna ljudska šola v Leskovcu v šestrazrednico. — Imenovana je za učiteljico ročnih del v Pilštanju Ana Germovšek, roj. Čižek.
„Špeharsko" vprašanje. Mariborski in ptujski mesarji se trudijo že leta in leta, da bi izrinili iz mariborskega in ptujskega trga tako-zvane „špeharje'', zlasti da bi se kmetom prepovedalo prodajati meso na drobno. Obrnili so se v tej zadevi tudi na štajersko namestnijo; Ta je odločila, da ne more prepovedati špeharjerit1 dosedanjega prodajanja mesa in špeha tudi zanaprej; ostane torej vse pri starem.
Podružnica družbe sv. Cirila ln Metoda za Sevnico je imela dne 11. t m. svoj občni zbor. Tajnik g-.
Drnovšek ter blagajničarka gdč. Arko sta podala svoji poročili, ki kažeta, da si je podružnica v svesti svoje dolžnosti in naloge. »Ne šport društvovanja — kakor je nedavno označil Narodni Dnevnik, površno delo v društvih ter ustanavljanje narodnih društev zgolj iz tega namena, da »ne bi ljudje kaj rekli« — ampak le r e s n o delo rodi sadove«, je povdarjal g. tajnik. Tega naj se pa ne zavedajo le nekateri odborniki, ampak tudi vsak posameznik. Ne bodimo le na občnem zboru podružnice Slovenci, ampak zavedajmo se ob vsaki priliki, kaj smo! Dosedanji načelnik podružnice, g. notar Korber, je radi uradnih poslov zopetno izvolitev odklonil. Soglasno je bil nato izvoljen načelnikom g. nadučitelj Josip Mešiček, g. notar Korber pa odbornikom. V ostalem je bil zopet izvoljen stari odbor. — Da ne bo obrambni kamen g. notarja Korberja osamljen, se je sklenilo na predlog gospodične Arko, da tudi podružnica prispeva enega. V ta namen se je takoj na občnem zboru zložilo skoro polovico potrebne vsote. Ostalo bo pa preskrbela »Cimperškova« godba z domačo vrtno veselico v Pivoli.
Resnica v oči bode. Poročali smo te dni iz Ptujske gore, da je tamkaj razsajalo proti g. dr. Ploju nekaj znanih in priznanih žganjičarjev in pa ljudi, ki so se dali s Straschillovim fuzljem zapeljati k izgredom. To je pa ptujske renegate grozovito raztogotilo. Sal bi tako radi dokazaU svetu, da stoje pošteni in razsodni gorski tržani na njihovi strani! Naša poročila so tako zbodla Linharta, da na široko oznanjuje, naj se »vrže Narodni Dnevnik iz vsake kmečke hiše«. — Saprment — sedaj nas bo pa kmalu konec! Radovedni smo samo, ali ve pravzaprav g. Linhart, kaj pomenja pravzaprav »pošten« in »poštenost«? Hm, v Trbovljah se mu ni videlo ... V Ptuju, ki je klasično mesto nemških goljufov in sleparjev, se pa tudi človek težko česa nauči, je li?
Seja izvrševainega odbora Narodne stranke se
vrši jutri, v sredo zvečer ob 8. uri v rdeči sobi restavracije v Narodnem domu.
Na Humu pri Ormožu je šola zaradi škrlatice na tri tedne zaprta. Umrlo je že več otrok.
Iz Bočne pri Gornjemgradu. Umrl je v Bočni pri Gornjemgradu v nedeljo zjutraj nadučitelj g. Božidar Dedič. Včeraj popoldne se je vršil veličasten pogreb. Podrobnosti sledijo.
Izpit za podkovstvo se vrši v drugi polovici me-§.eca junija 1910. Priglasiti se je treba za izpit do 20. maja potom okr. glavarstev na štajersko namestni-jp. Prošnji je treba priložiti izučno pismo, nadalje dokazilo triletnega službovanja kot pomočnik (to podpiše načelnik obrtne zadruge); navesti je treba tudi rojstveni kraj, domovinsko občino in prosilčevo sta-novališče.
Prestavljen je kanclist Franc Vidic iz Slovenj-gradca k namestniji v Gradec.
Schulverein je izdal doslej za ponemčevalnice na Sp. Štajerju 1,338.270 kron.
Poštna oddaja se je ustanovila s 1. majem pri Sv. Lenartu poleg Vel. Nedelje. Ima 6 kratno zvezo na teden s poštnim uradom pri Vel. Nedelji.
Nogo si je zlomil. Dvanajstletni sin neke delavke, Anton Turin, je plezal po kostanjih pri brvi čez čez Voglajno za kolodvorom in je padel tako nesrečno na tla, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Spravili so ga v celjsko bolnišnico.
Zopet jeden. Imenovan je državni pravdnik v Cčlovcu dr. Maks Bouvier za svetnika višjega deželnega sodišča v Gradcu.
Iz Maribora. Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali samci omizja v Nar. domu (za obr. sklad) 120 K; daroval gosp. dr. Pivko kot znak sožalja v zadevi svojega prijatelja 10 K, neimenovan 5 K.
Iz Maribora. Zgodovinsko društvo v zvezi z drugimi slovenskimi društvi v Mariboru dela skrbno obširne priprave za Stanko Vrazovo slavnost, ki se bode obhajala v nedeljo dne 5. junija 1910 v veliki dvorani Narodnega doma. Za vspored so določene •Samo izbrane točke za godbo, deklamacijo, petje jsno&kega zbora, slavnostni govor in gledališko predstavo, ki je nalašč uprizorjena za to odlično narodno slavje pesnika Stanka Vraza. Predstavljala se Mkle Živa slika iz življenja pesnikovega v treh delih hanašajočih se na njegovo rojstvo in na njegovo delovanje v družbi takratnih vnetih Ilircev. Opozarjamo |e sedaj vse narodne kroge na to za vse rojake ^lpv.enske jako pomembno slavnost. Natančnejši rYspored objavi se v kratkem. Prosimo pa pri tej priliki vsa narodna društva, da naj blagovolijo pri j.Vojih prireditvah upoštevati to narod, praznovanje.
Živinske cene v Mariboru. Na zadnji mesečni sejm je bilo prignanih 28 glav mlade živine, 13 bikov, 158 krav in 291 volov. Plačevalo se je za 100 kg žive teže: pitani voli 80—82, napol pitani 72—74, suhi 60—64, voli za rejo 60—62, pitane krave 60—62, napol pitane 58—60, suhe 40—44 kron; biki 56—58, krave molznice 58—62, breje krave 62—66, mlada .živina 60—64 kron; teleta se je plačevalo po 90 v kg žjve teže. Prihodnji sejm se vrši dne 25. t. m.
Iz Karčovine pri Mariboru. Vzgoja na nemški šoli za Karčovino-Leiteršperg mora biti »vzorna«. Tč dni so morali iz šole izključiti učenca, kateri je (Občeval z nekim zgubljenim dekletom in ji dajal tudi dpnarja. Ponemčevalnice so — zastrupljevalnice
mladine.
Drobne novice. Zaprti poštni sluga Rožmarin s ptujskega poštnega urada je poneveril različnim strankam s tem, da je ponarejal podpise na nakaznicah* 360 kron. — Poročila se je v Makolah gdč Julijana Mahorič, gostilnič. hčerka z g. Karlom Au-blom,.pos. iz Sv. Lovrenca v Slov. gor. — Campovo hišo na marib. Glavnem trgu je kupil trgovec Kaučič za 140 tisoč kron. — Predstojnik meroskusnega u-rada v Kozjem, Fr. Fehr je odložil svoje mesto. — Ustavili so kopanje premoga v Frančiškovi jami v Lankovicu. Mnogo uradnikov in delavcev je brez kruha.
Zbirka za Ipavčev spomenik. 8 K 70 v ni nabrala med Zalčani gdč. Malči Nendlova, temveč g. dr. Rib. Bergmann in gre tedaj temu za to zahvala.
Na »sveti« Kuni so začeli pridno zahajati turisti. Pot ni težavna in razgled je ob lepem vremenu prav čeden; vidiš velik del valovite Dolenjske, tje do meglenega ljubljanskega polja in kaj rad ti obvisi pogled na »gorenjski strani«. Tudi celo štajersko Posavje ti leži pod nogami. Želeti bi pa bilo, da bi pristojna podružnica SPD bolje markirala poti; stare markacije so že popolfloma sprane.
v Uzmovlči v cerkvi. Graški listi poročajo, da je v Gleisdorfu ukradel nekdo z oltarja v cerkvi dva platnena prta. Ker so se enake tatvine dogodile zadnji čas v več cerkvah po Štajerskem in Koroškem, mislijo, da jih je izvršila ena in ista oseba.
v Pri Sv. Urbanu bi. Ptuja je neznani tat ukradel posestniku Hendlu kravo iz hleva. §
v Toča zadnje dni ni obiskala že samo gra-ške okolice, in Srednjega Štajerja, temveč je napravila tudi v radgonski okolici precej škode. No — zgodaj se je letos začelo!
v Iz Maribora. Mariborski „Siidmarkovci" postajajo od dne do dne nesramnejši. Gredo od hiše do hiše, iz trgovine v trgovino in silijo ljudi, da pristopijo k „Sudmarki". Niti tega sramu ni-
majo, da bi opustili vsaj Slovence, ampak jim kar ponudijo že izpolnjene društvene nakaznice. Čudno je, od kod imajo naslove, da ne vedo za njih narodnost. Slov. trgovski sotrudniki so nabiralcu pokazali vrata. Ciril-Metodovim podružnicam naj bo to početje Nemcev v vzgled in naj i one začnejo na isti način pobirati.
V Tacnu pod Šmarno Goro je Sava v noči od 12. na 13. t. m. odnesla mnogo lesa od naprav za zgradbo novega mostu.
Zagrebški
priparocujemo kot priznano
Ti ltsss.noT
pridatek t m za kave 1
Najnovejša brzojavna in telefonlčna poročila.
KRALJ EDVARD NA PARAH.
London, 15. maja: Truplo kralja Edvarda so položili sinoči na pare v prestolni dvorani.
London, 16. maja: Med prvimi venci na parah anglešk. kralja Edvarda VII. se nahaja desno od oltarja velikanski venec iz iris-lilij z lavorom in avstrijskimi trakovi. Tp je od cesarja Franca Jožefa I.
Pariz, 16. maja: Specijalni korespodent »Intra-sigenta« v Londonu poroča, da se je dal umrli kralj Edvard malo pred smrtjo — ali na lastno ali na željo zdravnikov, se ne ve — cepiti z nekim novim serumom proti bolezni v sapniku. Spočetka ni bilo nobenih posledic, pozneje pa se je kralju naenkrat poslabšalo, dokler ni nastoila smrt.
OBSEDNO STANJE V ARGENTINIJI.
Buenos Aires, 15. maja: Ker so anarhisti sklenili ob priliki slavnosti zaradi stoletnice, kar obstoji argentinska republika, uprizoriti splošno revolucionarno vstajo, je razglašeno za celo državo za negotovo dobo obsedno stanje.
BOJI NA MAROCANSKEM.
London, 16. maja: Kakor poroča nek tukajšnji list, so premagali vstaši, kateri hočejo imeti prejšnjega sultana na vladi, vladne čete 40 milj vzhodno od
VSTAJA V SEVERNI ALBANIJI.
Milan, 16. maja: Posebni poročevalec lista »Se-ccolo« poroča svojemu listu, da hoče Turčija najprej popolnoma pomiriti djakovarsko okolico. Turčija ne misli samo popolnoma premagati vstašev, temveč jih tudi prav občutno kaznovati.
Carigrad, 16. maja. Turški vojni minister ostane do konca bojev in vstaje v Albaniji.
Carigrad, 16. maja: Vojni minister poroča, da se je prizrensko posadko znatno ojačilo, ker se nabirajo vstaši, ki so pobegnili s černaljevskega sedla, pri Ste. čenu, pet ur južnozahodno od Prizrena.
VSESLOVANSKI SHOD V SOFIJI.
Sofija, 16. maja: V zadnji seji pripravljalnega odbora za novoslovanski shod v Sofiji je poročal predsednik Bobčev o svojih pogovorih z dr. Kramarem, Poljakom Dmowskim in belgrajskimi Srbi. Bobčev je povedal, da se je konečno določilo 6. julij za začetek kongresa, ki bode trajal 4 dni. Poljaki se ne bodo ufcležili, pač pa vsi drugi slovanski narodi. Odbor bode razposlal najprej povabila udeležencem, potem pa tudi drugim osebam.
KRECANSKE ZADEVE.
Kanea, 15. maja: Konzuli so izjavili vodjem o-beh grških strank in pa krečanskim odličnikom, da bode imelo jako resne posledice za Krečane, ako ne bi pripustili mohamedanskih članov ljudske skupščine, kateri nočejo priseči v imenu grškega kralja, k sejam.
Carigrad, 15. maja: Protestni shodi proti dogodkom na Kreti se nadaljujejo. Na nekaterih se je zahtevalo, naj Turčija zasede grško pokrajino Tesalijo. Baje je grški poslanik protestiral pri turški vladi, da se je žalilo grškega kralja in vlado; turški minister za notranje zadeve je baje obljubil, da bode krivce kaznoval.
Berlin, 17. maja: »Lokalanz.« poroča iz Carigrada, da misli Turčija mobilizirati rezerviste 4. kora, da jih pošlje na grško mejo. Tudi je šlo odtod 6 bataljonov v Solun, odkoder jih bodo najbrže poslali na mejo. Vojne ladije oplujejo v Egejsko morje.
SKUPNA MINISTERSKA KONFERENCA.
Budimpešta, 17. maja: Danes se je vršila tu pod predsedstvom grofa Aehrenthala skupna ministerska konferenca, ki bode trajala tudi jutri. Gre se za skupni državni proračun. Večjega pomena ne pripisujejo tej konferenci.
ZRAKOPLOVNA NEZGODA V PETROGRADU
Petrograd, 15. maja: Tekom včerajšnjih vzletnih poskusov je vrgel veter Bleriotov aparat Francoza Moranda na tla; pri tem sta bila dva razsojevalca lahko ranjena.
SAMOMOR.
Dunaj, 15. maja: Elizabeto Schneider, ločeno soprogo nekega monterja in njenega dvanajstletnega sina so našli danes opoldne v stanovanju mrtva. Zastrupila sta se z ogljenčevo kislino. Zena naznanja v nekem poslovilnem pismu, da se je zato ubila s sinom vred, ker je sodišče razsodilo, da dobi sina oče in bi ga danes morala očetu izročiti.
ROOSEVELTOVO POTOVANJE.
Berlin, 15. maja: Roosevelt je odpotoval danes dopoldne z rodbino v London. Poslovilo se je od njega več poslanikov in v imenu pruske vlade več visokih uradnikov.
ROP IN UBOJ.
Opava, 15. maja: Danes ob 11. po noči so napadli neznani dečaki skladiščnega uradnika avstr. rudniške družbe v Karvinu, Steffana, ga ustrelili in oropali. Steffan je imel pri sebi okrog štiri tisoč kron.
ČEŠKA PEVSKA SLAVNOST V BRNU.
Brno, 15. maja: O priliki 25 letnice smrti češkega komponista Križkovskega se je vršil tu včeraj in danes shod čeških pevskih društev iz sudetskih dežel in Dunaja. Včeraj je bil v »Besednem domu« slovesni koncert, danes pa se je vršil sprevod k benediktinskemu samostanu, kjer se je odkrila "spominska plošča Križkovskemu, delo kiparja Španjela.
VOJSKA MED PERUJEM IN EQUADORJEM.
Berlin, 17. maja: »Lokalanz.« poroča iz Nov. Jorka, da bode med Perujem in Equadorjem vsak čas izbruhnila vojna. Čete obeh držav se že bližajo pri Avajaki.
LEP POLET AVSTRIJSKEGA AVIJATIKA.
Dunajsok Novo mesto, 17. junija: Danes ob 6. 19 se je vzdignil pilot Illner in poletel z monoplanom »Ettrich« 2 na Dunaj. Najprej se je dvignil samo 30 m visoko, okrožil večkrat poskusno polje za vzlete, potem pa se je vzdignil višje in poletel proti Dunaju. Tam se je ob 8.uri srečno izkrcal na simerniškem polju. Ob velikem pritrjevanju gledalcev se mu je izročil lovorjev venec.
ČEDEN OBČINSKI ZASTOP.
Pittsburg, 16. maja:. 15 občinskih odbornikov, samih odličnih meščanov, je bilo zaradi tega, ker so se dali podkupovati v občinskih zadevah, obsojenih na denarne kazni od 250 do 5 tisoč dolarjev.
NORCA MUČIL DO SMRTI.
Trident, 16. maja: Tu so zaprli nekega mladega norišničnega paznika, ki je do smrti mučil nekega zblaznelega kmeta, kateri je v svoji blaznosti divjal
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požirek
pristnega „FL0RIAW a'!
Človek!
Pomni treh besed:
želodca red!
Postavno varovano.
■S
34
Nahrbtnike (Rucksacke)
dekoracije za sobe z lepimi celjskimi in umetnimi - slikami, torbice za trg se dobijo pri tvrdki -
Goričar & Leskovšek v Celju
zastopstvo in glavna zaloga pravili zlatih peresnikov (Goldfiillfederhalter) po raznih cenah.
177 88-22 1
Loterijske številke.
Gradec, 14. maja 1910:	29, 21, 2, 35, 30.
Dunaj, „ „ „	36, 48, 5, 76, 6.

Proda se posestvo
na Spodnji Hudinji pri Celju za ceno 6800 K. Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika".
323 2-1
Izjava.
Jaz podpisani Janez Korošec, posestnik v Čedni pri Št. Jurju ob južni žel. obžalujem, da sem g. Roberta Kunce, posestnika žage v Hrnšovci pri Št. Jurju neopravičeno tirjal ter izjavljam da je imenovani poravnal ves svoj račun ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
322	Janez Korošec.
Sukna
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolci* na Češkem. Vzorci franko. 96
Ri i
»
i «
»
Tužnega srca naznanimo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naša preljubljena mati, oziroma tašča in babica
Helena Puklavec roj. Klemenčič
posestnica na Titanu
dne 13. majnika, popoldne ob 4. uri, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi, mučni bolezni, v 65. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Spre vodili smo jo k večnemu počitku v nedeljo dne 15. majnika popoldne na domače pokopališče.
Za vso nam pri tej priložnosti izkazano sočutje, kakor tudi posebno vsem od blizu in daleč, ki so v tolikem številu vztrajali ure in ure, samo da skažejo nepozabni nam ranjki zadnjo čast, izrekamo obenem najiskrenejšo zalivalo. Sv. Bolfenk na Kogu-Gradec, dne 16. majnika 1910.
Anton Puklavec, dež. vin. pristav, sin. Liza Tomažič roj. Puklavec. Treza Štampar roj. Puklavec, Marija Puklavec, hčeri. Ivan Tomažič,
posestnik, Ivan Štampar, posestnik, svaka. Liza, Slavko in Jože Tomažič,
Ivan Štampar, vnuki.
Darujte družbi sv. Cirila in Metoda
Bfa gas
£ 9t
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Razglas.
Izvršuje pooblastilo občnega zbora Ljubljanske kreditne banke iz dne 3. marca t. 1. je sklenil upravni svet v svoji seji dne 3. maja t. 1. zvišati delniško glavnico od 3 na B milijonov kron ter v to svrho razpisati subskripcijo
IV. izdaje delnic Ljubljanske kreditne banke v znesku
K 2,000.000 nominale
to je
M i)
©
5000 delnic a kron 400 -
pod sledečimi pogoji:
1.	V prvi vrsti imajo pravico prevzeti nove delnice lastniki starih delnic po kurzu K 420*— za ko nad in sicer pripadati na vsake 3 stare 2 novi delnici.
2.	Ostale delnice ponudijo se novim subskribentom in dosedanjim delničarjem, v kolikor podpišejo ti v razmerju starih delnic večje število novih, in sicer po kurzu K 445'— za vsako delnicos — Razdelitev delnic si pridržuje upravni svet.
3.	Kot prvi obrok je plačati takoj pri subskrijpciji K 120"— oziroma K 145"— za vsako delnicOj ostanek pa, to je K 300'— najpozneje do 30« junija ta I«; plača se lahko celi znesek tudi takoj. Od plačanih zneskov povrnejo se do 31. decembra t. 1. 41/2%ne tekoče obresti, ker bodo imele nove delnice kupon za 1. 1911.
4.	Vpisovanje (subskripcija) novih delnic se vrsi od 15« do 3I> maja ta Ia
Prijave sprejemajo: Centrala v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajevu f — Živnostenska banka v Pragi in na Dunaju; — Prva hrvatska štedionica v Zagrebu in' njene podružnice v Varaždinu, Osjeku, Veliki Gorici, Sisku, Virovitici, Cirkvenici, na Reki, v Zemunu, Belovaru, Delnicah in v Kraljeviči; — Jadranska banka v Trstu in Opatiji; — Banka i štediona za Primorje na Sušaku in podružnici na Reki in v Bakru.
Lastniki starih delnic morajo predložiti svoje delnice — in sicer samo plašče — pri navedenih subskripcijskih mestih v svrho prekolekovanja; tam se sprejemajo tudi vplačila proti posebnim potrdilom.
Pojasnila, kakor tudi potrebne tiskovine daje radevolje Ljubljanska kreditna banka in nje podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Z ozirom na dejstvo, da se obrestujejo delnice Ljubljanske kreditne banke pri dividendi 1.1909 domala s 6%, se te za plodonosno nalaganje denarja toplo priporočajo.
Prepričani smo torej, da se bodete našemu vabilu k subskripciji gotovo kar v največjem številu odzvali ter na ta način prispevali tudi Vi k razcvitu in razvoju obrti, trgovine, industrije, sploh celokupnega narodnega gospodarstva naše domovine.
Ljubljanska kreditna banka.
e)
©
310 2-2