Št. 49. V Ljubljani, petek dne 28. februarja 1919. Leto III. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Drtdalitri In ipinlitro ▼ Ljubljani, Frančiškanska aliea štev. 6» L na dat*. Učiteljska tiskarna. Naročnina! po pošti s dostavljanjem na dom xa celo leto E 42*—, sa pol leta K zi-—, ta četrt leta K 10*50, za mesec K 3*50. Za Nemčijo celo leto K 48, la ostalo tujino in Ameriko K 54. taseratl: Bnostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI*—j razglasi in poslane vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovora primeren popust. Reklamacije sa list so poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Dva programa. Bližajo se nam dnevi težke gospodarske in Politične krize. Ta kriza nas mora najti pripravljene. Zakaj veliko je na kocki in bodočnost delovnega ljudstva, a tudi vsega naroda le na ostrini noža. Tu se mora vsako kolebanje in vsako igračkanje z ognjem nehati. Jaz vidim dva velika problema pred nami in pri ebeh problemih zopet dve različni poti. Vsakemu je jasno, da je vprašanje prehrane ključ do političnega gospodarskega položaja. Vsi se tudi zavedamo, da je pri nas malo živil. So pa ljudje, ki trdijo, da je bilo vedno tako, in da danes ni slabše, kot je bilo kdaj poprej. Temu nasproti je treba povedati, da ,ie v onem vendar velik razloček. Prej je državna sila posegala krepkeje v prehrano, kot sedaj. Vsega je bilo malo, a v cenah je bila neka stalnost. Sedaj pa se vse skokoma spreminja. To povzroča povsod nestalnost in je glavni vzrok večnih mezdnih trenj in rastoče nezadovoljnosti. Skrajni čas je, da se vrže tu vso silo državne sile na tehtnico. Ali je treba pričeti z 'ekviriranjem — ali pa se mora povedati finančnikom, ki urejujejo, gluhi za ves ostali svet, svoja finančna vprašanja, da je treba računati danes vse drugače kakor s samimi suhimi številkami. Drugače pojde življenje preko teh številk. Kar se je zdelo lepo in ekonomično, lahko Postane za tega, kdor bo gledal enkrat nazai, kratkovidno in neekonomično. Ni naša stvar, da bi odločali o alternativi. Reči moramo le toliko. da je treba takoj dejanj in da moramo vreči vso državno silo na tehtnico. Drug velik problem je problem, kako bomo rešili vsaj te skromne ostanke naše indu strije, kar jih je še. Tudi tozadevno sta pi nami dve poti, in sicer tako za nas, kakor za ostale stranke. Mi se moramo odločiti, ali smo pripravljeni sodelovati v vodstvu naših industrij ali ne, druge stranke pa, ali so nam pripravljene to sodelovanje omogočiti. Prihajajo nam pritožbe, da produkcija v najvažnejših industrijah silno pada, da stavlja delavstvo tu pa tam pretirane zahteve, ki presegajo meje možnega in da je nevarnost, da se vsa industrija zruši. Pri tem se apelira na našo razsodnost in računa na našo pomoč. y A tu je treba jasno povedati. Kdor hoče dcunati z našim sodelovanjem, mora sprejeti Pl'ej naš program o socializaciji. Ako in kjer bi Se to zgodilo, pa se sodelovanju tudi ne smemo odreči. Govoril bom čisto konkretno. Naši rudniki, m so ključ do našega gospodarskega življenja, so baje med obrati, ki bolj in bolj odrekajo. Vzroki so gotovo najrazličnejši, — kardinalna točka bo pač tudi tu vprašanje prehrane a vsa krivda se zvrača rada na delavstvo. Mi smo prepričani, da je to v glavnem neutemeljeno. A kdo bi zanikal, da danes marsikomu ni jasno, da tudi danes ni vse mogoče, ukoravno je odpor od strani, odkoder je sicer pb takih prilikah prihajal, skoro nemogoč. Kdor ie računal vse življenje le z zunanjimi zaprekami, prihaja dandanes z ravnotežja in ga ne bo brej našel, predno ne najde zopet ovir od zu-uaj. Samo nekoliko trša roka bo rešila položaj. lo je prav gotovo. Način, kako se da to izvršiti, pa je lahko ‘azličen in bo rodil tudi različne posledice. R*repka volja lahko pride iz vrst delavstva sa-'Ueka, ali pa bo prišla od zunaj. Ona se lahko ^yeljavi že sedaj, ali pa na razvalinah sedanjemu gospodarstva. . Jaz sem za prvo pot. Ta pot je mogoča le, ^er se je priznalo delavstvu sodelovanje r> y°dstvu obratov. Kjer tega ni, tam delavstvo ,e more poznati nikakih pretiranih zahtev. Za-m ni ga §e bilo podjetnika, ki bi ne govoril o pretiranosti, ko smo zahtevali od celjskega milijonarja Majdiča, naj svoje delavce ne plačuje več po 4 K in naj jim napravi stranišča, se mu je zdelo tudi to pretirano. Kdor bi rad, naj delavstvo samo presoja upravičenost zahtev in nastopa proti vsemu, kar ni mogoče, ta nam mora zagotoviti sovpliv na obrat. Naši mesti v vladi nam zato ne dajeta moralne opravičenosti. Vzemimo, da bi prevzela država Trboveljske rudnike v najem in jih izročila upravnemu svetu, v katerem bi imeli poleg vlade tudi delavci in konzumenti sedež in glas. Sele v tem slučaju bo delavstvo v stanu presoditi, kaj je mogoče in kaj ni mogoče. Ce je kaj stremljenj, ki se ne dajo spraviti v sklad s treznim računom, bo šlo delavstvo s svojo avtoriteto proti temu v boj. Ako pa se izkaže, da temu ni tako, bi bil tak boj zločin in mi ga nikakor ne moremo začeti, dokler je dana možnost, da branimo s tem interese kapitalistov in kapitalistične družbe. Jaz si ne prikrivam, da bo boj v vsakem slučaju težak in da bo zahteval veliko spretnosti in enrgije. In sicer tem manj surove energije, čim več bo spretnosti. Morda je celo izid boja negotov. Morda se ne da zagotovo reči, da bi morali delavski zaupniki na vsak način obvladati položaj. A kdor bi sklepal iz tega, da je treba držati zato roke križem, bi bil podoben vojskovodji, ki se sovražniku uda, kakor hitro je izid boja dvomljiv. To bi bil tudi zločin. Ce poseže delavstvo krepko v razvoj dogodkov, je mogoče danes, da si zagotovi trdno družabno stališče in da se uresniči velik del njegovih najdrznejših sanj. Ce pa pride diktatura od zunaj, — po moji sodbi je mogoče to šele na popolnem razsulu in ne brez težkih kriz, — potem so za enkrat naši industrijski centri uničeni, naše delavstvo razbito in njegova politična stremljenja težko oškodovana. To so posledice, ako gremo drugo pot. Nam, ki vemo, da prihaja čas, ko se velika ljubezen do ljudstva ne bo kazala s hlastanjem po popularnosti in s frazo, odločitev ne bo težka. A če se druge stranke ne bi mogle odločiti do one konsekventne, dalekosežne in če treba, brezobzirne politike, ki jo zahteva čas, ne moremo ukreniti ničesar — najsi smo še tako prepričani, da nas življenje prehiteva in da zahteva vsak dan dejanj. F. U. _ Buržoazija so ujedinja. V Sarajevu je zborovala važna politična skupščina, kjer se je osnovala edinstvena Ju-gosl. demokratska stranka, kateri je Svetozar Pribičevič, bivši koalicionaš, vtisnil barvo, značaj in cilj. Ta stranka hoče biti državotvorna in hoče formirati novo državo po svojih idejah in svojih potrebah, t. j. ustvariti tako državo, ki naj odgovarja sedanjim potrebam jugoslov. buržoazije. Jugoslov. dem. stranka je stranka buržoazije, ki ne pozna več deželnih ali plemenskih razlik. Njej je treba cele države, da se ekonomsko in politično okoristi.. Se nikdar ni ta stranka imela toliko iu tako lepe prilike, da vlada sama, da izkoristi neobdelano njivo, ki je zdaj v vsakem oziru samo njena. J. D. S. vriska od samega veselja, ko vidi, da je vse bogastvo naše zemlje njeno, da bo sama s tem postala gospodujoč razred, ko vidi, da je odstranjena nevarna premoč tuje buržoazije. Stranka je centralistična, t. j. pozna samo eno državo, en parlament, eno vlado, eno vojsko In en edinstveni buržoaški razred. Ve, da se nova država da centralno vladati, ali uprava naj se prilagodi sedanjim razrnerm, upravlja naj se teritorijalno, ne glede na plamenske, oziroma historijske deželne meje. — Vse drugo, kar je govoril Pribičevič v svojem programnein govoru, je bolj stvar politične koncepcije programa, okras, s katerim privablja kar največ pristašev za J. D. S. z ozirom na duh časa in volilne mase v bodočih volitvah. Ta stranka bo v deželah bivše Avstro-Ogrske gotovo najmočnejša. Napram njej ostanejo ostale skupine v neznatnih manjšinah. Ce se stranki posreči, da tudi v Srbiji dobi pristašev iz raznih meščanskih strank, potem more sama biti tudi odločilna za bodoči ustroj in razvoj nove države. Komaj so stare vezi potrgane, že se s pri-rodno silo vrši politični in socialni proces radiranja buržoazije, da v polnem razmahu prevzame oblast v novi državi, za katero se je decenije borila in ki si jo je končno s pomočjo celega naroda osvojila, pa da s tern izvrši nujni politični, ekonomski in socialni proces in pripravi s tem prostor drugemu, t. j. proletarijatu, ki ji bo naslednik, in sicer pod vplivom svetovnih dogodkov veliko preje, kot si morda danes marsikdo misli. Politični pregled. = Postopanje Madžarov na severni meji. Maribor, 26. (Lj. k. u.) Madžari so v Spodnji in Zgornji Bistrici nastanili svoje čete. V Spodnji Bistrici so se skušali nastaniti v šoli, proti čemer se je ljudstvo uprla Rekvirirajo živež, plačajo pa ničesar. V Zgornji Bistrici so med streljanjem zadeli tudi eno žensko. Na Muti pri Ljutomeru so Madžari snoči obstreljevali neko hiša. = Češka narodna skupščina je 25. t. m. razpravljala o zvišanju valute in oddaji imetja. Sprejet je bil predlog finančnega ministra drja. Rašina glede oddaje imetja, da se bo razlikovalo med imetjem pred vojno in onim, ki je bilo pridobljeno tekom vojne. Vsi, ki so si pridobili tekom vojne imetje, bodo morali oddati primerno več kot drugi. — Razpravljali so tudi o zakonski predlogi glede državnega posojila v zlatu, srebru in inozemskih valutah. = Dogodki na Ogrskem. Budimpešta, 26. (Lj. k. u.) Današnji ministrski svet, ki je zboroval od petih popoldne do enajstih ponoči, je sklenil, da se bodo vršile volitve za narodno spuščino v prvi polovici meseca aprila. Vlada stoji na stališču, da se razpišejo volitve za vso Ogrsko, brez ozira na to, ali so kateri kraji zasedeni po sovražniku. Volitve se bodo vršile po sistemu volilnih list in z zagotovitvijo manjšinj-skih zastopstev. — Dunaj, 26. (Lj. k. u.) Danes so v Budimpešti bivšega ministrskega predsednika dr. Aleksandra Wekerla, bivšega državnega tajnika mejnega grofa Jurija Pallavicinija, grofa Josipa Karolyija iu škofa grofa Milesa stavili pod policijsko nadzorstvo. Jutri bodo odrejene nadaljnje internacije. — Budimpešta, 26. (Lj. k. u.) Bivša ministra baron Szterenyi in baron Szurrnay sta bila s policijskim spremstvom odvedena od vzhodnega kolodvora v njiju internacijski kraj, v samostan v komitatu Zali. — Zadnji čas je bil, da so tudi na Ogrskem pričeli s čiščenjem v onih visokih krogih, ki so sokrivi svetovne vojne in vsega gorja, ki ga je bilo deležno ogrsko ljudstvo. = Nemiri v Italiji Berlin, 26. (Lj. k. u.) »Berllner Tageblatt« poroča iz Berna, da so dospele tjakaj privatne vesti, ki Javljajo, da je v Milanu izbruhnil upor, ki ga je dala vlada udušiti s strojnicami in z artiljerijo. — Berlin, 26. (Lj. k. u.) Povodom osvoboditve Serattija, ki je bil svojčas zaradi turinskih dogodkov obsojen, so bile v Milanu in v Bologni velike manifestacije delavcev. 40.000 delavcev je korakalo z zastavami po ulicah Milana in Bologne in vzklikalo ruski revoluciji. Delavci so zahtevali takojšnjo ugoditev socialističnih zahtev. — Bern, 26. (Lj. k. u.) Dunajsko italijansko poslaništvo je izjavilo, da so po luzernski Agence Central razširjene vesti iz Ljubljane, po katerih je v Italiji izbruhnila revolucija, popolnoma neresnične. = Nemčija. Komaj so nekoliko ponehala poročila o monakovskih dogodkih, že prihajajo nova, razburjajoča javnost. Delavski in vojaški sveti so po nekaterih krajih prevzeli vso oblast, po drugih pa se vlada trudi na vso moč, da bi napravila red tn mir. Proglašajo se dan na dan novi generalni štrajki, tako, da se je resno bati, da zavlada v Nemčiji anarhija. Mogoče je antanti to ljubo, da bo lažje izvedla Svoje imperi-jalistične zahteve, dvomimo pa, če bo to dovedlo do stalnega miru. V naslednjem priobčujemo razna poročila, ki pa so zelo nejasna: B e r 1 i n , 26. (Lj. k- u.) Danes je bila plenarna seja velikobertinskih delavskih in vojaških svetov. Med debato o opravilniku so predlagali neodvisni, naj se obravnava tudi o novi izvolitvi izvrševalnega sveta. Predlog je bil sprejet, tako tudi predlog komunistične stranke gledt sklicanja plenarne seje vsakih 14 dni. Kakor poročajo listi, Je naznanil predsednik, da bo Berlin v prihodnjih 14 dneh nemara brez premoga in električne luči, morebiti tudi brez živil. Dolžnost delavskih svetov da je, da delujejo z vsemi močmi na. to, da ne izbruhne ‘politična in gospodarska anarhija. — Berlin, 26. (Lj. k. u.) Iz Weimarja poročajo: Dobro poučeni krog! vidijo v. novih špartakovskih nemirih v srednji Nemčiji določen načrt. Gre za nekako obkoljenje Weimarja. Parola, ki so jo izdali delavci v Halleju proti narodni skupščini, kaže dovolj jasno, kaj nameravajo. Doslej še ni mogoče opaziti, v koliko razvoj dogodkov vpliva na potek narodne skupščine. Neposredne nevarnosti za narodno skupščino še ni. Sodijo, da so razpoložljive čete dovolj močne, da odbijejo vsak napad na narodno skupščino. — W e i -mar, 26. (Lj. k. u.) Promet na železniški progi Berlin-We!mar se je danes vzdrževal preko Lipskega. Vlak s parlamentarci, ki je danes zjutraj ob 8. uri 30 minut odšel iz Berlina, je dospel v VVeimar čez Lipsko. Nocoj se v Lipskem proglasi splošna stavka, vsled česar bo ustav-Ijen tudi železniški promet čez Lipsko. ; \V e i m a r, 26. (Lj. k. u.) Po vesteh, ki so do- j šle vladi, traja splošna stavka v Halleju dalje, j Položaj se je poslabšal, ker so tudi železničarji j pričeli simpatijsko stavko za rudarje. Cilj stav- ; kujočih je slej kot prej odstop vlade in odstranitev narodne skupščine. Vlada je trdno odlo- i čena, stavno z vsemi sredstvi udušiti. Vladne čete že korakajo proti Halleju. — Berlin, 26. (Lj. k. u.) Iz Berlina javljajo: Ko so vladne čete zapustile Bremen, se je pojavil zopet šparta-cizem, da prisili vlado, izpustiti ujetnike. V odgovor. grožnjam Špartakistov je provizorna vlada ustavila dnevnike komunistov. Sparta-kovci so se na to takoj maščevali in razbili zborovanje večinskih socialistov. Na zborovanju navzoče zastopnike vlade so grdili. Vlada je. morala poklicati vladne čete, ki so preprečile nemire. - Berlin, 27r (Lj. k. u.) Včeraj so Špartakovci v Bambergu uprizorili hude izgrede. Vdrli so v nadškofijsko palačo In jo opu-stošili. Polastili so se tudi nekaterih cerkva. \ iadne čete so Špartakovce pregnale. — Položaj v Diisseldorfu je še vedno zelo resen. Špartakovci so iznova zasedli brzojavni in telefonski urad. Za liste so uvedli predcenzuro. Včeraj in predvčerajšnjim so zopet streljali. — D r a ž d a n e , 27. (Lj. k. u.) V Lipskem so včeraj sklenili z 33.609 glasovi proti 5312 glasovom generalno stavko. Stavkah bodo tudi železničarji. Večji del železnic je že včeraj popoldne ustavil obrat. Dnevniki najbrže danes ne bodo izšli. - Lipsko, 26. (Lj. k. u.) Tudi za vso Turingijo so proglasili generalno stavko, kateri se je do sedaj, pridružilo 23 mesJ-D r a ž d a n e, 27. (Lj. k. u.) V Draždanih so prej. Vse socialistične stranke so se pridružile Ljeninu in Trockemu. Uspehi generalov Deni-kina in Kolčaka se nepomembni. Sovjetske čete se vojaško ne morejo več premagati. Angleška vlada je pripravljena, vzpostaviti diplomatične odnošaje z Ljeninom. = Amerika se inilltarizira. London, 26. (Lj. k. u.) Finančna komisija za vojaške posle je vsled prošnje vojnega tajnika in generala Marcha v armadne predloge zopet sprejela določbo o pridržanju armade en in pol milijona mož. ' Izjava Obče delavske zaveze v Zagrebu. Zadnjič smo poročali o zmagi naših hrvat-skih sodrugov, ki so povodom manifestacije z dne 6. t. m. s svojim ultimatom na viado prodrli in smo sodrugom obenem čestitali. Zagrebško časopisje je ob poteku roka ultimata poročalo, da se obelodanijo v »Narodnih Novinah« banske naredbe o uvedenju osemurnega dela, posredovalnice za delo, omejitve nočnega dela itd., minister za socialno politiko pa je poslal Obči delavski zvezi ob tej priliki dopis s poročilom, da se v ministrstvu za soc. politiko izdeluje osnova o osemurnem delavniku, nadalje osnova zakona o delavskem zavarovanju za slučaj bolezni, nezgode, starosti in osnova zakona o skrbstvu za siročad. Ti zakoni bodo veljavni in obvezni za cel teritorij države SHS. Kazen tega poroča ministrstvo, da se pripravljajo predlogi glede zasiguranja delavcev v slučaju brezposelnosti in glede posredovanja dela. Obča delavska zveza se ne udaja slepilu, da bodo vse socialno politične potrebe po vsadi in zakonodoji , glede renoviranja zakonov nedeljskega počitka in nočnega dela, zaščite mladoletnih delavcev in delavk, o delovnem odnošaju itd. — Obča delavska zveza jemlje to na znanje in iziavlja: »Konštatiramo, da je osemurno delo, priznanje delavskih zaupnikov v podjetjih nared-benjm potom urejeno. Pričakujemo, še nadalj-nih naredb in soc.-političnih obvez države glede in napram delavstvu in rešenje vseh tefl vprašanj po zakonodaji. Obča delavska zveza se ne udaja slepilu, da bodo vse socialno-poli-tične potrebe po vladi in zakonodaji lahko do-nešene, ampak ve, da bodo vse take ustanove izraz in uspeh organizirane, žive borilne moči proletarijata in njegovega gospodarskega in političnega vpliva. S tega stališča smatra Obča del. zveza za najnujnejšo d most, še z večjo silo delovati za okrepljenje uoletarske borilne organizacije, tako za pravilno izvrševanje in udejstvovanje že doseženih socialno političnih uspehov, kakor za izvojevanje novih, že prav potrebnih socialno-političnih naredb v korist izboljšanje gospodarskega, duševnega in telesnega stanja delavskega razreda. V dosego tega cilja je treba oduševljene pomoči vseh nasul članov in vsega ostalega proletarijata. S tem poživljamo vse delavstvo, da podvoji svoje pore v delu za jačenjev seh svoji:: organizacij, s čemur se poveča naš vpliv in naša borilna moč!« _ Špartakovci zasedli kolodvor in javna poslopja. — Antanto skrb© kuponi prvega avstro-o-rskega posojila. Pariz, 26. (Lj. k. u.) Ministri aHiranih in asociiranih držav so zboiovali od treh do šestih popoldne. Crlspl je v imenu inter-aliiranega finančnega sveta razložil srsds va. s kojimi naj se onemogoči nesporazum med različnimi državami bivše Avstroogrske g.ede zapadlih kuponov prvega avstroogrskega posojila. Predlogi so bili sprejeti. = Boljševizem v Rusiji U. zaPaUne drzave. '»tem« Liž Ja da za povod invazije. Slovesno Izjavlja, da te neresnična trditev, da namerava Trockij invazijo sovjetskih armad v zapadno Evropo in veii, da ta trditev poizkuša zasejati razdor med nemškim in ruskim narodom. — Ženeva, 26. (Lj. k. u.) Lyonskl listi javljajo iz Lond°™-Stališč© sovjetov je danes trdneje kakoi kd. Dnevne vesti. — Tihotapstvo z živili. V Mariboru so na glavnem kolodvoru prijeli tri tihotapce, ki so izvažali na Dunaj živila in slanino. Železničar Franc Zesenich se je pritožil proti temu. a Dunajčan Adalbert Pantola je priznal, da je tudi Franc Zesenich pomagal pri tihotapstvu m da je dobil za to že 1200 K kot mariborski ptičkl-tlhotapci so zapletem pri tem Zadevo' ima v rokah sodisče. -- Na sever meji so zasledili pod vozovi vlaka 13 zaklanih prašičev in več vinskih sodov, ki so vsebovaU namesto sladke kapljice slanino. 1 reiska\a je dognala, da so bili pri terrwiajvec zaposleni nemški železničarji. — Ti dve vesti razširja ljubljanski kor. urad. Nimamo nic proti temu, da pride vsa stvar na dan. čudno sg nam zdi e to, da so v afero zapleteni le Nemci in nemški železničarji. Stvar izglcda tako kot da bi bili pri nas vsi ljudje nedolžni angelčki ki se s tako stvarjo ne pečajo. Temu pa m tako, V Ljubljani je vse polno verižmkov in hlapcev, ki izvažajo blago v Nemško Avstrijo in z italijansko ozemlje. Tem se ne zp(? . . Morda zato, ker čutijo .narodno in kradejo se stradanemu ljudstvu izpred ust grižljaje ter prodajajo živila preko mej. Poživljamo vla policijske organe, naj tudi v Ljubljani posvetijo več pozornosti verižr. kupčij, in tihotapstvu živil Ljudstvo obupno čaka, da se kaj ukrene, s cer izgubi vero v dobro volio omh kt imajo oblast v rol: ilr o — Pomanjkanje kvasa. Tovarna v Račjem pri Mariboru je edina v Sloveniji, ki izdeluje kvas. Za izdelavo tega ji primanjkuje ječmena, zato bodo merodajne oblasti sedaj preiskale vso stvar in skušale .dognati, ali ne dobivajo pivovarne preveč ječmena in je s tem zapostavljena izdelava kvasu. Pravijo, da se bo prebival; stvo moralo odločiti, kaj lažje utrpi: pivo ali kvas? V Ljubljani je stvar taka, da delavec ne dobi niti piva, niti kvasu, nemogoče mu je torej odločiti se, komu naj se odpove. Za premožne sloje je v tem pogledu boljše, za drag denar dobe vse. Kilogram kvasu je v verižni trgovini dosegel lepo vsotico 50.— 90 kron. — Naši oslepeli vojaki na odru. Pokojni pesnik Medved je nekoč nagovoril z brezobzirno satiro častnika, ki je razkazoval v miru p-:dobljeno odlikovanje: »No, za lajnarja imas že patent«. Tako smo nekako splošno sodili in čustvovali o invalidih: Kdor je bil ranjen, ohromel, je imel pravico iti na ulico in beračiti’ Danes pa nam naši oslepeli junaki, ki so izgubili za našo svobodo najdražje — ppgled rr dokazujejo, da je bil ta beraški patent invalidom zmotna iznajdba pretekle dobe in da mora ta patent z dobo vred v grob. Ne samo, da se oslepeli vojaki uče obrta, da delajo in hočejo živeti v prvi vrsti ob delu svojih rok, ne, tudi kulturno žive in hočejo to dokazati. Prvikrat stopajo pred občinstvo kot igralci na pozorni? — ne zato, da bi kot nekdanji lajnarji beračih-ampak, da dokažejo, kako žive telesno in duševno. Za vsakega je nastop oslepelih nekaj^ci-sto izvirnega, novega. Zato je dolžnost občinstva, da se temu dejanju odzove, da z navzočnostjo manifestira za — Idejo dela. Iz vrst oslepelih vojakov se je rodila misel: Pokažimo se — ne kot berači lajnarji — ampak kot ljudje, ki kljub največji žrtvi prenašamo za domovino junaško svojo usodo in nočemo biti že itak težko preskušani Jugoslaviji v breme — ampak koristni udje lepe bratovske družbe Jugoslovanov-Ta sklep in ta čin je tako vzgleden, tako socialno nov, da je njegova moralna moč več vredna nego slučajni čisti dohodek od te prireditve-Zato ne povdarjamo, da je privlačna sila ten igric v tem, ker igrajo oslepeli, ne povda’:'” da je v tem, ko gre zato, da nekako miloščino damo, ki je pravzaprav naša dolžnost — ne. nič ni v tem, navzočnost občinstva naj v polni meri povdari zgled oslepelih invalidov, ki bodo govorili z odra: Vsi na krov, vsi na delo! Živela prava demokracija, živelo delo! Zato P2 vsi, ki čuvstvujetc tako, k prireditvi v soboto in nedeljo v dokaz, da med nami človek velja toliko, kolikor dela — ne pa kot nekdaj: Toliko, kolikor plača. — Poštno ravnateljstvo v Ljubljani sporoča, naj se ne vlagajo več prošnje za sprejem v poštni oficijantski tečaj, ker se bodo komaj dosedanji prosilci, pri katerih so dani zahtevan predpogoji, mogli sprejeti v prihodnja dva te- £aja ’ — Društvo zasebnih uradnikov In uradnic poživlja svoje člane, da se občnega zbora, KJ se bo vršil v nedeljo, dne 2. marca t. 1. v mah dvorani Narodnega doma, zanesljivo in polnoštevilno udeleže, da bo občni zbor sklepčen-Tudi se naznanja članom, da je društvo dobi’0 nakazano večjo množino sladkorja, katerega določitev se imad izvršiti na občnem zboru. Pd dite vsi. nikdo naj ne izostane. Opozarjamo že danes naše občinstvo na dr. Prijateljevo predavanje v Akademiji, ki se vrši v oondefjek, dne 3. marca ob 8. url zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Naš literarni historik in kritik, Cankarjev vrstnik bo predaval o »Cankarju kot umetniku«. Akademija hoče tako na skromen način obhajati spomin n velikega umetnika. . — »Zveza škontlstov. nastavljencev hra minic, posojilnic, bank, menjalnic« Je sklenila ra svoiem sestanku, dne 23. svečana pn Gor-šetu, »Novi Svet«. MarUe Terezije cesti, naslednjo resolucijo: »Zveza ontistov« se v polne J obsegu pridružuje resoluciji, ki jo je sklenilo uradništvo denarnih zavodov, dne 9. svečana 1919 ter jo odposlalo prizadetim zavodom m deželni vladi. Naše društvo bo v -svrho šania gmotnega položaia uradništva, ter tud za.izboljšanje našega položaja nastopalo z urad' ništvom ponolnoma solidarno. Pod točko 111. IV. se prosi dež. vlado, da se omogoči tudi n šemu društvu zastopstvo v komisiji po dve članih naše stroke, katera člana določi , društvo — Odbor, društva škontlstov. »Zveza Škontlstov, sklicuje v ne«o dne 2. marca 1919 on : jih rad še teh 9 K pohrustal? Ce misli, da ima o tem kaj govoriti, zakaj pa ni prišel na shod! ki smo ga priredili skupno z železničarji in ki ie bil za »frakarje« prav posebnega pomena? Rajši naj molči, ker se za take jezike dobi zdravilo tudi brez zdravnikovega recepta. To naj si zapomni ! Radeče pil Zidanem Mostu. Naše klerikalce čimdalje bolj glava boli, ker vidijo, da se ljudstvo drami in se zbira v soc. dem. stranki, ki edina zastopa in deluje za proletarijat. Klerikalci so dne 17. t. ni. sklicali shod, seveda tajno. Večina so to radeški kimovci. Socialno demokratski pokret v Radečah hočejo zatreti! Ker ti kimovci s svojo slamo v glavi še vedno mislijo, da bo treba še 50 let, preden bo naš kmet in delavec postal pameten, jim povemo, da od njihove stranke modrosti prav gotovo I ne bomo črpali, ker je ne potrebujemo' Obljub i njihovih mora biti že vsak sit! Pred in med vojno se je marsikaj »lepega« skuhalo pri g. Simončiču, ali zdaj je to minulo, ker je vojska ljudem odprla oči na široko! Ljudem pač ne bo treba čakati še 50 let na pamet, pač pa boste vi r?. klerikalci čakali, ne 50 let, — ampak — zastonj!. Vrhovo pri Radečah. V nedeljo, 16. t. m. se je vršil ^ pri nas zelo dobro obiskan shod. Otvoril ga je sodr. Kužnik, ki mu ie tudi predsedoval. Po kratkem nagovoru je podal besedo s. Pičininu, ki_ je v svojem eno in pol urnem lovoru razložil program soc. dem. stranke in Potrebo organizacije delavca in kmeta, da dosežeta cilje, po katerih oba stremita. Po končanem govoru se je razširila živahna debata, pakar se ie sklenilo, da se ustanovi polit. org. *n izobraževalno društvo »Svoboda«. Izvolilo se je tudi pripravljalni odbor za obe organizaciji in sicer: za'polit. org. so izvoljeni sledeči: i 'edsednik Kužnik Ivan, namestnik Bregar Jo-D: blagajničar: Martinšek Ivan, namestnik ' Jekuš Franc; zapisnikar: Fišter Ivan, namest-| nik Kržan Ivan; odborniki: Zidar Josip, Go-; ček Ignac, Kozorok Anton in Funda Ivan. — Za del. izobr. društvo »Svoboda« so izvoljene sledeče članice: Predsednica: Penoca Jožefa, namestnica Fišter Marija; blagajničarka: Go-ček Terezija, namestnica Brvar Marija; tajnica: Kozorok Antonija, namestnica Kržan Antonija. K izobr. društvu »Svoboda« je tudi takoj I pristopilo 20 članic, kar kaže, da bo v Vrhovem kmalu lepo število organiziranih, posebno pa zato, ker so vsi obljubili, da bodo razvili močno agitacijo za prihodnji shod, ki so si ga zaže-I leli v kratkem. Tudi okoličanom je treba dati prilike, slišati govornika soc. dem. stranke, ki je bila do danes od vseh drugih strank zaničevana in obrekovana. Danes pa je vsak prepričan, da je to edina stranka, ki deluje za vse revno ljudstvo, ki pa je žalibog danes še precej zaslepljeno iio raznih strankah. Pristopi, ljudstvo, v soc. dem. stranko! Vsi v organizacijo soc. dem. stranke in zmaga bo naša! Prihodnji shod objavimo pravočasno. Črešnjevec pri Pragerskem. Zadnji čas so bile tu v Črešnjevcu in v občini Verhlogu hišne j preiskave za vojaškim blagom. Vse so pobirali: i srajce, monturo, pokrivala itd., ali čudno, p iskavali so samo po nekaterih hišah. Zato je očividno, da se je to vršilo na inicijativo nekaterih ovaduhov. Zakaj se niso preiskale vse hiše? Zakaj se jemlje ravno revežem celo zadnja srajca s hrbta? Sedem do osem let je marsikdo služil vojake, najhujše je trpel med vojsko in če si je prinesel kako stvar domov, pa se mu jo na ta način vzame! Kdo pa ima največ vojaškega blaga? Ali ne ravno eni bogatini, ta-kozvani »zaščitniki« Jugoslavije, ki so sl ob prevratu največ prilastili takih stvari?! Naj to presodi javnost, kako da je prav! Za zdaj toliko, drugič pa nekaj o delovanju črešnjevske in verhloške občine! Shodi, Seja kovinarjev se bo vršila danes takoj po delu v društvenih prostorih. Ljubljanska politična organizacija za 11. okraj sklicuje v soboto, dne 1. marca ob 7. uri zvečer shod v gostilni pri Sokolu. Zelena jama-Moste. V soboto, dne 1. marca točno ob pol 8. uri zvečer predava v gostilni Sušnik v Zeleni jami sodr. Celešnik o temi: »Občina in socializem«. — Po predavanju do-ločtev zaupnikov za Zeleno jamo in odborova ! seja. Sodrugi, prihitite v obilnem številu in privedite nove člane! Občni zbor podružnice Osrednjega društva usnjarjev in sorodniii strok se bo vršil v nedeljo. dne 2. marca t! i. v Iliriji, dopoldne ob 10. uri. Dnevni red je važen, zato vabimo vse tovariše in tovarišice, da se ga vsi udeleže. Shodi v nedeljo dne 2. marca 1919. Studenci pri Mariboru ob 4. uri pop. pi. Vla-hovču, poroča poverjenik Kristan. Mojstrana ob 3. uri pop. gostilna Herc, poroča s. Mihevc. Blejska Dobrava ob 10. dop. gostilna Stol, poroča sodr. Miheve. Ooštanj pri Sevnici ob 8. dop., poroča s. Kolesa. Vrhovo ob 2. pop. poroča s. Kolesa. Škofja Loka ob 3. pop. gostilna Novi Svet, poroča s. poverjenik Prepeluh. Dnevni red: Politični položaj. _____________ Glasbeno društvo železničarjev za Zidani-niost in okolico priredi v nedeljo, dne 2. marca 1.919 ob 7. uri zabavni večer. Vabimo vse delavstvo in železničarje brez razlike, da se udeleže v polnem številu. Vstopnina: za družine 4 K. posamezne osebe 2 K. Maskirani po l K. Cisti dohodek je namenjen za glasbeno društvo v nakup novih inštrumentov. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Vrši se v gostilni g. Juvančiča v Zidanem mostu. — Odbor. Trbovlje. Podružnica »Svobode« priredi na pustni torek, dne 4. sušca. ob 7. uri zvečer v dvorani gospe Forte burko »Trije ptički«. Sodeluje pevski odsek in delavski Šramel. Po igri prosta zabava. Prosi se za obilno udeležbo. Maske dobrodošle! Igra E. Kristana se ne ponovi na pustno nedeljo, kakor poroča »Naprej« od 26. t. m„ marveč radi te prireditve izostane. Umetnost in književnost. Repertoar Narodnega gledališča. Dramsko gledališče: Danes ob pol 8. zvečer »Voznik Henschel« za abonement »A«. Gostuje Ignacij Borštnik. Jutri in v nedeljo 2. marca gostuje dramsko gledališče v Celju, kjer se predvaja jutri Cankarjev »Jakob Ruda«, v nedeljo zvečer pa Nušičev »Svet«. V dramskem gledališču igrajo ta čas slepi vojaki v prid ljubljanskega oddelka oslepelih vojakov. Predstave se vrše jutri zvečer ob pol 8. in v nedeljo popoldne ob 3. V ponedeljek 3. marca ob pol 8. zvečer se ponovi dijaška predstava »Veseli dan« ali »Matiček se ženi« izven abonementa. V torek 4. marca ob 3. popoldne ». . . ulica štev. 15« izven abonementa. — Operno gledališče: Danes ostane gledališče zaprto. Jutri opera »Manon« za abonement »C« ob pol 8. zvečer. V nedeljo 2. marca zvečer ob pol 8. opera »Prodana nevesta« izven abonementa. V ponedeljek 3. marca ostane gledališče zaprto. V torek 4. marca prvikrat v sezoni Giacomo Puccinija opera »Bohčrne« izven abonementa. — Spored dobrodelne predstave na korist tukajšnjega oddelka oslepelih vojakov je sledeči: I. del: »Poštna skrivnost ali začarano pismo«. II. del: Koncert. Izvaja pevski zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom koncertnega mojstra g. Mateja Hubada, iii. del: »Vse naše«, burka v enem dejanju. Zadnje vesti. Položaj na severni fronti. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 27. t. m. iz uradnega vira: Pri Galiciji in Lln-denhofu so Nemci dne 26. t. m. ob treh popoldne streljali s strojnicami in puškami na naše postojanke. Sicer položaj neizpremenjen. Slovenska deželna vlada protestira proti kršenju premirja po Nemcih. L j u b 1 j a n a, 27. (Lj. k. u.) Ker je deželna vlada v Ljubljani iz zanesljivega vira prejela poročilo, da nameravajo Nemci navzlic sklenjenemu premirju npasti naše čete pri Podrožčici, je poklala deželna vlada za Slovenijo nemški deželni vladi v Celovcu protestno noto, kjer se odklanja vsaka odgovornost za posledice tega koraka. Nemška deželna vlada v Celovcu je odgovorila nato v daljšem dementiju, ki zanikava vsak napadalni namen nemških čet na Koroškem. Vojni ujetniki v Sibiriji. (Lj. k. u.) Jugoslovansko poslaništvo na Dunaju je prejelo od danskega poslaništva na Dunaju nastopno poročilo: Kralj, dansko poslaništvo ima čast javiti, da je danski viceminister v Sibiriji Cramer brzojavil ministrstvu za zunanje stvari v Kopenhagnu nastopno: Iz zadnjih poročil se je pokazalo, da je prehrana in ravnanje z ujetniki večinoma strpna in da se kužne bolezni pojavljajo le v nekaterih taboriščih. Danski poslaniki skušajo energično zboljšati položaj, kar se tiče zimske obleke, kuriva in zdravil. Posrečilo se je, gotovo množino preskrbeti z vzhoda. 'i sj.-c-rodjii profesorji ostanejo na avstrijskih vseučiliščih. E) u n a j, 27. (Lj. k. u.) Kakor doznava korespondenca Globus iz akademskega vira, je odredba učne oblasti omogočila, da ostanejo tujerodni vseučiliški profesorji na svojih mestih. Zaupnica Paderewskemu. Varšava, 27. (Lj. k. u.) Deželni zbor je končal debato o ekspozeju ministrskega predsednika Paderevvskega in mu je izrekel zaupanje. Proti so glasovali samo socialisti, ki imajo 30 mandatov. Nemška narodna skupščina sprejela brainbno predlogo. W e i m a r , 27. (Lj. k. u.) Nemška narodna skupščina je sprejela brambno predlogo v tretjem branju. Proti so glasovali samo neodvisni socialisti. Razpravljali so nato o zasilnem zasilnem zakonu za Alzacijo-Lorem) (za olajšavo velike bede). Ko je minister .za'notranje posle dr. Preuss priporočil sprejem zakona, so ga sprejeli v vseh treh branjili. Po opoldanskem odmoru so jeli razpravljati prehodni zakon. Položaj na Bavarskem. Berlin, 26. (Lj. k. u.) «Vossische Zei-tung« poroča iz Monakovega: Položaj v bavarskem glavnem mestu je izredno resen. Komunisti niso samo zasedli vsa javna poslopja in prometne inštitucije, temveč so tudi v posesti tiskarne za bankovce. Bavarski poslanci so včeraj zopet dospeli v Weimar. Monakovo, 26. (Lj. k. u.) Položaj se še vedno ni izpremenil. Sestava kabineta je f.e vedno zelo otežkočena, ker sta Miihlom in For-ster odklonila mesto ministrskega predsednika, ker nočeta vladati brez parlamenta. Stanje Auerja sc Je poslabšalo. Berlin, 27. (Lj. k. .u'.) »Vossisehe Zei-tung« poroča iz Monakovega: Stanje ministra Auerja se je tako poslabšalo, da se mora jutri izvršiti že druga operacija. Splošna stavka v Upskem. L i p s k o , 27. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Generalna stavka, katero so sklenili včeraj, se je danes začela. Proti stavki na Nemškem. Li p s k o , 27. (Lj. k. u.) Poštni uradniki so pri zborovanju, katerega se je udeležilo nad 3000 oseb, odklonili stavko. Na državno vlado v Weimarju so odposlali brzojavno simpatije in udanosti. Policijske oblasti so sklenile, v interesu vzdržavanja miru in reda postopati popolnoma nepristransko in se stavke samo tedaj udeležiti, če bi se jih v to prisililo. Boljševlško gibanje na Francoskem. Amsterdam, 26. (Lj. k. u.) V Parizu se opaža veliko gibanje boljševikov; posebno med delavci se je razširil komunizem čisto po ruskem vzoru, francoska vlada je sedaj začela zelo razsežno protiakcijo. Izvršile so se številne hišne preiskave in aretacije. Za voditelja protiakcije je določen izza veleizdajnih procesov poznani vojaški državni zagovornik Bou-chardon. Boljševlki se množe na Angleškem. C u r i h , 27. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov, tisk. urada se poroča iz Londona: Policiji se je posrečilo zaslediti in izprazniti glavni stan boljševikov. Domnevno je vodja boljševiške propagande neki Sormus, baje je virtuoz na goslih. »Daily News« pravi, da je boljševiška agitacija posebno narasla zaradi brezposelnosti v Angliji. V dobi od 3. do 31. januarja je naraslo število brezposelnih od 356.000 na 625.000. VVilson ostane po vrnitvi v Evropi do sklepa miru. W a s h i n g t o n , 26. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča Reuter: Pravijo, da namerava Wilson pri svoji vrnitvi v Evropo vpoklicati posebno konferenčno sejo. VVilson se baje smatra dolžnega, ostati v Evropi, dokler ni sklenjen mir.____________________________________________________________________ Aprovizacija. Stranke, ki dobivajo meso pri Jagru in , Žanu, se imajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13/1 v soboto, dne 1. marca, kjer dobijo nove izkaznice za meso. Prinesti je s seboj: 1. staro izkaznico za meso, 2. rumeno ali zeleno rodbinsko legitimacijo, 3. železničarji: nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb, in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove iz-kaznice Amerikanski sladkor in kavina primes za III. okraj. Stranke 111. okraja dobe v soboto, dne 1. marca, na izkaznice za krompir ameri-kanski sladkor in kavino primes pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma sladkorja in en četrt kilograma kavine primesi, kar stane 5 kron. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 240, od 9. do 10. štev. 241 do 480, od 10. do 11. številke 481 do 720, od 2. do 3. štev. 721 do 960, od 3. do 4. štev. 961 do 1200, od 4. do 5. štev. 1201 do konca. Amerlkanskl sladkor in kavina primes za IV. okraj. Stranke IV. okraja dobe v ponedeljek, dne 3. marca, in v torek, dne 4. marca, na izkaznice za krompir amerikanski sladkor in kavino primes pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo po pol k.iograma sladkorja in en četrt kilograma kavine primesi, kar stane 5 kron.‘Določa se ta-le red: v ponedeljek, dne 3. marca, dopoldne od 8. do 9. številke 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400 od 10. do 11. štev. 401 do 600, od 2. do 3. številke (>01 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do 1200. — V torek, dne 4 marca, dopoldne od 8. do 9. štev. 1201 do 1400, od 9. do 10. štev. 1401 do 1600, od 10. do U. štev. 1601 do konca. Prodaja premega na Izkaznice za peči z«i VII. in VIII. okraj. Na vsak drugi odrezek belih izkaznic za peči za Vil. in Vlil. okraj se dobi 50 kg premoga, ki stane 6 K 20 v, in sicer: Na izkaznice za VII. okraj a) pri g. Maverju, Hotel Vega: na štv. 1, 2 in 3, dne 3. marca, na štv.«* 5 in 6. dne 4. marca; b) pri g. Scbifferju, Dovozna cesta 4: na štv. 7 in 8, dne 3: marca; c) pri g. Taučarju. Bežigrad, Dunajska cesta: na štv. 9, 10 in 11 dne 3. marca. — Na izkaznice za VIII. okraj a) pri g. Hribarju, Bohoričeva ulica: na štev. 1 in 2 dne 3. marca; b) pri g. \Jherju, Slomškova ulica štv. 12: na štv. 3, 4 in 5 cine 3. marca, na štv. 6, 7 in 8 dne 4. marca, c) pri g. Lampretu, Kolodvorska ulica: na štv. 9 in 10 dne 3. marca; d) pri g. Trdini, Slomškova ulica 21: na štv. 11 in 12 dne 3. marca. Po končani prodaji se mora -nemudoma naznaniti ostanek premoga.__________________________________________ Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.___________ 'te Zahvala. Vsem, ki so nam tekom bolezni in prerane smrti našega nepozabnega edinega sina gosp. Josip-a Merlič strojnika SHS. mornarice izkazali sočutje in nas tolažili, se iz dna srca zahvaljujemo, posebno pa č. g. duhovnikom, gg. dr. Kogoju in dr. Schwabu, godbi kat. del. društva, gg. uradnikom, mojstrom in delavcem kranj. iiid. družbe; g. častnikom in moštvu tuk. posadke za častno spremstvo, ter vsem prijateljem in znancem. — Prisrčni Bog plačaj! Žalujoča rodbina Seb. Merlic-eva. Sava - Jesenice, dne 26. februarja 1919 - Vabilo na občni zbor ,.Slovenske socijalne Matice44 r. z. z o. z. v Ljubljani ki bo v četrtek 13. marca 1919, ob 8. uri zvečer v bivši Mahrovi šoli I. nadstr. DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrditev 'etnih računov in bilance. 4. Volitev upravnega sveta in nadzorstva. 5. Slučajnosti. V Ljubljani, 25. februarja 1919. Za upravni svet: Štebi A, t. č. predsednica. Za ogenj, tatvino, vlom, življenje, pokojnino, smrt in rente zavarovanja sprejema Glavni zastop »Franco Hongroise“ Splošna zavarovalnica Gledališka ulica št. 7./III. Uradne ure: od 9.-11. dop. in od 3.—6. pop. Denar dobro naložen z dobrim obrestovanjem in zajamčeno sigurnostjo je vprašanje današnjega dne. če hočete o tem pojasnila, potrudile se takoj k Splošni zavarovalnici Gledališka ul ca št. 7./1II. Uradne ure: od 9. do 11. dop. in od. 3. do 6. pop. iTpOZOR !! Nikakega veriženja vec Št. 2529. Razglas. Vsi, ki želite odpomoči navijanju cen, najboljše storite, da si brez izkaznic nakupite ma-nufakturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filipov dvorec) pri Frančiškanskem mostu. Razprodaja se vrši dnevno dopoludne od & — 12. in popoludne od 2. — 5. dokler bo kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. Pri večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika za trgovce na deželi. Poverjeništvo za javna dela in obrt potrebuje v zmislu sklepa deželne vlade za Slovenijo za gradnjo stanovanjskih hiš v Ljubljani več stavbnih parcel oziroma za razdelitev v stavbne parcele primernega sveta. Kolkovane ponudbe z vsemi podatki, opremljene po možnosti z legopisom, prevzema poverjeništvo do 15. marca t. 1. Poverjenik za. javna dela in obrt: Ing. V.‘Remec 1. r. Št. 2281. Razglas. Na javni dražbi se bo prodajala večja množina steklenic za pokalice in sodavico in nekaj strojev, in sicer: v ponedeljek dne 3. marca ob 9. uri zjutraj v žrebčarni na Selih, v torek dne 4. marca ob 9. uri na južnem kolodvoru. Poverjenik za javna dela in obrt: Ing. V. Remec 1. r. Štev. 2234. Dražbeni razglas. V p<>ndel|ek, dne 3. marca 1919 in po potrebi naslednje dni ob 9 uri dopoldne se bo oddalo iz skladišča v kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani na javni dražbi približno 100 različnih sodov, 20 hrastovih kvasnih kadi po 36 hi., 47 raznih kadi od 5 do 180 hi, lesena stena (pregrada), 2000 steklenic. Izdražitelji morajo kupljeno blago takoj plačati v gotovini in odstraniti na lastne stroške. Dražbena komisija si pridržuje pravico ponudbe pod izklicnimi cenami zavrniti, kakor tudi spekulativne nakupe preprečiti. K dražbi se vabijo zlasti direktni porabniki. Nadaljna tozadevna pojasnila daje ravnatelj kemičnega preskuševališča inž. Jakob Turk. Poverjenik za javna dela in obrt : inž. V. Remec s. r. V Ljubljani, dne 20. februarja 1919. Sodrugi! Naročite si socijalistično revijo »DEMOKRACIJA I Prva številka II. letnika izide meseca marca. Celole'na naročnina K 20-—. Upravništvo je v Ljubljani poštni predal 91 Dobiti je tudi številke prvega letnika. Opozarjamo posebe na »Tržaško", »Jugoslovansko** in »Cankarjevo številko" s Cankarjevo sliko. Razim tega so v zalogi: Peter Bezruč: Slezke pesni, K 7 —, to so pesni silnega češkega pesnika, ki opeva bedo in trpljenje delavstva; s poš'nino K 7'40. Demokratizem in ženstvo K —-60, s poštnino K 1‘—. Pogledvnovi svetK —'60, spoštninoKl —. Lei-Lire in vojnih posojil nakup posreduje in sprejema kot zavarovalne premije „Splošna zavarovalna posredovalnica" Gledališka ulica 7, III. nadstr. Uradne ure: od 9.—11. dop. in od 3.-6. pop. Išče se izurjen in spreten VRTNAR. Ponudbe z zahtevo plače naj se vpošljejo na rudniško ravnateljstvo v Trbovljah. Uredništvo in upravništvo „Naprejatt imata telefonsko zvezo štev. 312.