NOVEMBER 1 P Vsi sveti 2 S Spomin ver, duš 4 P Karol Baromej 5 T Judita 6 T Leonard J 7 C Vilibrord 8 P Bogomir 2S5 9 S Teodor 10 N 26. pobink. 11 P Martin-Dan pr. 12 T Maitin papež kanski Slovenec PRYI SLOYENSKI LISI K AMERIKI ffeilo: Za pero in narod — ca pravico in retnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V - CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) najstarejša in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (NO.) 214. CHICAGO, ILL., SREDA. 6. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER 6, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. a ministra osišča na tajnem sestanku Ribbentrop in Ciano "na lovu" baje nekje v Sudetih. — Razmotriva se sklenitev novega sporazuma z Rusijo glede Balkana. — Ugibanja o italijanskih neuspehih. Rim, Italija. — Tukajšnji uradni viri so v ponedeljek objavili, da ni nikakih novih razvojev na albansko-grški fronti, kar je v dokajšnjem nasprotju s poročili, ki prihajajo iz Aten, ki trdijo, da so na tamkajšnji gorski fronti v srditem boju mož proti mcfSlu grški vojaki še bolj globoko pognali italijanske čete nazaj iv Albanijo ter, da so pri tem ujeli tudi več s:o italijanskih vojakov. Enako molče italijanski uradni krogi o nadaljnjih načrtih, ki jih imate državi osišča. Iz tujezemskih virov pa se slišijo vesti, da je osišče na delu, da sestavi ali nove načrte za nadaljevanje vojne, ali pa, da obravnava v podrobnost* -o-battrj^e skieTfjthiega programa. Te vesti namreč govore, da sta tujezemska ministra obeh držav, von Ribbentrop iz Nemčije in Ciano iz Italije, na skrivnem sestanku, pri katerem je navzoč tudi nemški poslanik za Turčijo, von Papen. Kje se ta tajna konferenca vrši, o tem si poročila niso edina. Tukajšnji krogi pravijo samo, da je ne k j p v Avstriji ali v Nemčiji, dočim neko poročilo iz Bukarešte l^olj točno navaja kraj in pravi, da se razgovori vrše v Sudetih, v neki lovski koči. Isto poročilo, namreč iz Bukarešte, omenja tudi, da se na konferenci razmotriva vprašanje glede sporazuma z Rusijo o Grški, Turčiji in Balkanu sploh. Kakor se ugotavlja, si Nemčija prizadeva, da bi pregovorila Turčijo, naj se ne vmeša v vojno, ter si tako za-sigura nadaljnjo kontrolo nad Dardanelami; Nemčiji 'oi oči-vidno ne bilo ljubo, da bi ta važna morska ožina prišla v roke Rusiji. Diplomatski krogi razmišljajo tudi o tem, kaj je vzrok, da ima Italija pri svoji vojni pro- drugi ti Grčiji tako malo uspeha, o-ziroma, da bolj nazaduje, kakor napreduje. Zdi se, kakor bi tega spopada Italija sploh ne smatrala resnim in to daje povod domnevam, , da je napad na Grčijo bil le nekaka pretveza, le pesek v oči Angliji, ter, ida je bil to del v naprej sestavljenega nemško-ita-lijanskega načrta. Z napadom ,na Grčijo, tako se glasi to mnenje, se namerava v Angliji vzbuditi strah pred nevarnostjo za njene sredozemske posesti in tako se pričakuje; da bo ta poslala tja doli močna ojačenja iz Anglije same. S tem bi pa bil dosežen cilj, ki ga ima Hitler, namreč, da se Anglija na svojem domačem ozemlju oslabi, ' in bo njemu lažje, izvesti napad na njo. O tem napadu celo angleški krogi sami trdijo, da ni izključen, dasi je nastopilo jesensko vre- NAPOVEDUJE IZBOLJŠANJE Letošnrji dohodki bodo dosegli 75 miljard dolarjev. New York, N. Y. — Alex. Hamilton institut napoveduje, da bodo skupni dohodki v Zecl. državah v letošnjem letu višji, kakor so bili kdajkoli od 1929 naprej. V- tem letu, 1929, ko je biia prosperiteta na višku, so •znašali ti dohodki okroglo 83 miljard dolarjev. Letos pa 'bodo po napovedovanju omenjenega zavoda dosegli 75 miljard. To je pač dokaj več kakor pa 38 miljard, kolikor je imela ta dežela dohodkov, ko je bila na svojem gospodarskem dnu, namreč v letu 1932. ANGLIJA NE MORE VSEH LJUDI VAROVATI London, Anglija. — Minister za domačo varnost je v radio govoru na prebivalstvo zadnjo nedeljo omenil, da je praktično nemogoče, da |ji se moglo zgraditi zadostno število globokih podzemskih zaklonišč, da bi jih bilo dovolj za vse prebivalstvo, in apeliral na ljudi, naj bodo pripravljeni tudi na riskiranje. Izkopalo se 'bo, je dejal, še nekaj nadaljnjih zaklonišč, in sicer s podaljšanjem tunelov podzemske železnice, toda ne more se pričakovati, da bi bilo to delo dogotovljeno pred koncem zime. PROSLAVA JUGOSL. RADIO URE SIJAJNO USPELA Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo popoldne se je vršila v American Bohemian dvorani na 18. cesti sedma letna proslava jugoslovanske radio ure. Kako zanimanje vlada za to radio uro med tukajšnjim jugoslovanskim prebivalstvom, se je lahko razvidelo iz udeležbe na prireditvi. Dvoi'ana, dasi prostorna, je bila dokaj premajhna za ogromno množico, ki je prihitela vanjo. Program pa je tudi bil tak, da se lahko brez' pretiravanja trdi, da je moral zadovoljiti tudi najbolj strogega kritika. Mr. Geo. Marchan, ki je ravnatelj radio ure, se je pokazal pravega mojstra pri sestavljanju tega programa. Za sodelovanje si je pridobil celo število izbornih pevskih, plesal-skih in drugih moči, da so se zabavne točke, ki so si' v živahnem tempu sledile druga glede kakovosti kar kosale med seboj in bi bilo težko določiti, katera je bila boljša. Med slovenskimi nastopi se mora v prvi vrsti omeniti Miss Valentine Umek iz Wau-kegana, ki si je pridobila srca vseh s svojim ljubkim glasom. Enako pohvalo zaslužijo znani Plutovi trojčki s Pullmana s svojimi havajskimi kitarami. Miss Helen Kovačič je s svojo harmoniko žela buren aplavz. Nastopil je tudi znani pevec Tom Cukale, ki je v družbi z Mr. Marchanom zapel par pesmi. Omembe je vreden še komični trio Fajfar-Krapenc-Gomilar in njih posrečeni kup-leti. — Prireditev je bila v splošnem taka, da, kdor se je je udeležil, ne bo ostal doma, ako se bo vršila kaka podobna prihodnje leto. POLJAKI V RUMUNIJl POD KONTROLO Bukarešta, Rumunija. — Tukajšnja vlada je sestavila nov načrt, po katerem se določajo štiri mesta, .v katerih bo dovoljeno prebivati poljskim beguncem, ki so v tej državi. Kakor se računa, je v Rumu-niji teh beguncev okrog 70,-000. Poljsko poslaništvo se je izselilo j;z Rukarestif v turško mesto Istanbul. Bivši poslanik južnoameriške države Cile se je tudi moral izseliti v Istanbul potem, ko je bil obtožen, da je angleški agent. -o- LONDON IMEL, ENO MIRNO NOČ London, Anglija.—Noč med nedeljo in ponedeljkom je bila prva v 58 dnevih, da je imelo tukajšnje prebivalstvo nemoten počitek. Niti enega nemškega aeroplana ni bilo v zraku. Domneva se, da je temu miru iskati vzroka v slabem vremenu, ki je vladalo nad severno Evropo. Vendar pa se je pripetilo nekaj posameznih zračnih napadov na kraje na severu in severovzhodu dežele. -o- Širite in priporočajte list Zanimivo pismo kaže razpoloženje ljudi Londončanka poroča sestri v Chicagi o strahotah, ki jih preživlja Anglija. — Tri tedne ni bila v postelji. — Slavo-spev angleškim letalcem. "Amerikanski Slovenec!" KRIŽEMJVETA — Balboa, Kanalski pas. — Te dni je obrežno moštvo, kakor se poroča, opazilo blizu panamskega obrežja tri itajin-stvene podmornike na pacifiški strani, o katerih se ne ve, katčre države last so. — Buenos Aires, Argentina. — Tukajšnja republika namerava z večjo vnemo podvzeti vežbanje civilnih pilotov. Predsednik Castillo je zadnjo nedeljo otvoril posebno kampanjo, da pridobi 5000 učencev. Ti piloti bodo tvorili rezervo za armado. V — Budapesia, Ogrska. — V .istem delu Sedmograške, ki jo je Ogrska od Rtimu-nije, se je zadnjo nedeljo u-vedla civilna uprava po štiri mesce trajajoče vojaški vladi. Ozemlje je razdeljeno v 13 okrajev in štirim mestom je priznana samouprava. -o- ITALIJANI OBNOVILI OFENZIVO PROTI EGIPTU Kairo, Egipt. — V puščavi v zapadnem Egiptu so italijanske čete zadnji petek obnovile ofenzivo, ki so jo svoje-časno podvzele, a čez par tednov zopet ukinile. Kakor trdijo poročila, je prišlo do težkih bojev na nekaterih točkah. Domneva se, da je Mussolini odredil to ofenzivo istočasno s svojim napadom na Grčijo, da bo na ta način bolj razcepil angleške sile. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' šnja iz Jlugoslavijm Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je izjavil, da mora gospodarstvo kreniti na nova pota, če hoče prebresti vse težkoče sedanjih časov brez škodljivih posledic. — Še druge vesti iz domovine. Indijansko ženstvo si pridobilo pravice me, in je torej še vedno pričakovati, da pride do njega. Washington, D. C. — V splošnem prevladuje v Amerik ki mnenje, da so Indijanke nekake sužnje svojih mož in, da morajo za nje vsa težja dela opravljati. Sicer se je iz raz. nih virov že povdarjalo. da so take vesti netočne in, cla postajajo tudi Indijanke, podob-io, kakor ostalo ameriško žen-itvo, čim dalje bolj enakoprav-le, toda zdaj pa se je potrdi-a resnica o tej osvoboditvi udi z najvišjega mesta, namreč od indijanskega urada v notranjem departmentu, ki mu stoji na čelu komisar J. Collier. Ta mož pravi, da trditve, da mora biti indijanska žena podložna svojemu možu, naravnost bije jo dejstvom v obraz Celo v Alaski, povdarja Col lier, kjer bi po domnevah imeli v svojem plemenu in družini moški gospodujočo oblast, se opaža, da se ženske čimda-.lje bolj udejstvujejo na javnih mestih. V pretežni večini indijanskih naselij imajo ženske pravico voliti in opravljali tudi javno službo. V nekaterih krajih je žensk v javnih službah celo več kot moških. V tem oziru je posebno tipično naselje v Nome, Alaska. V naselju je tamkaj moških več kot žensk in vendar so si pri volitvah pridobile od "peterih javnih služb štiri,' dočim je bila le ena, namreč podpredsednika, naklonjena moškemu. Tudi v nekaterih drugih naseljih stoje ženske na vodilnih mestih. Po zakonu, ki ga je kongres odobril v letu 1934, ima-,10 Indijanci pravico, postavljati svojo lastno ustavo in zakone za svojo lokalno vlado in izvoliti uradnike, ki jih zastopajo pri federalni vladi. Chicago, 111. — Neka tukaj-idvokatinja, po imenu W. B. H arte, je prejela- od svoje sestre iz Londona pred par dnevi pismo, ki je zanimivo zato, ker kaže razpoloženje tamkajšnjega prebivalstva, in ga je zato tudi dala časopisju v objavo. "Te vrstice," pravi pismo v izčrpkih, "so pisane med posameznimi zatemnitvami. Svarilo je bilo ravno dano in ka-noni se bliskajo. Tako se godi vse noči in večino dni. Včasih stečem ven, da v času med napadi kaj malega nakupim. Trušč je strahovit. "V postelji že nisem bila cele tri tedne. Samo na vrh odeje se vržem, oblečena, vedno pripravljena, da skočim ven. Par krat Sem bila že v rtefTri-sredni nevarnosti. Toda mi še držimo glavo pokoncu in upamo na najboljše. "Naši letalci so naravnost čudoviti." Dokler bodo naši fantje in kolonijalci na svojem mestu, bo Anglija stala. Torej upanja nismo izgubili; ravno nasprotno je res, in o tem bi se tudi ti lahko prepričala, aki bi mogla pogledati na našo malo' staro Anglijo." Pismo "nato pove še o neki znanki, da je imela pred par dnevi naravnost čudežno rešitev, ko je bomba razbila vsa okna na hiši, kjer živi ona s svojo družino. TRDO VARČEVANJE ZA ANGLEŽE Loiidon, Anglija. — Eden uradnikov državnega zaklad-ništva je zadnji petek zabičal angleškemu prebivalstvu,.' da se mora privaditi trdemu varčevanju, da bo lahko zalagalo vlado za njene izdatke za vojno. Anglija, je dejal, si mora vsak teden izposoditi okrog 160 milijonov dolarjev iz ljudskih prihrankov. Nujno je priporočal, naj se razkošje, neha. -o- FRIČAKUJE SE NASTOP ZED. DRŽAV San Juan, Porto Rico. — kotniki, ki so zadnje dni prispeli s francoskega otoka Martinique, pripovedujejo, da se >ričakuje na tem otoku sko--ajšnja akcija neke vrste od strani Zed. držav. Povod za 'a nastop bi bil, da se prepreči zasedba -tega otoka od strani kake druge evropske dfžave. Vladni predsednik o položaju Ljubljana, 26. sept. — Beo-gradski župan je priredil večerjo glavnim predstavnikom prestoilniškega gospodarstva, na katero je prišel tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je porabil to priliko, da je navzočim gospodarstvenikom pojasnil sedanji politični in gospodarski položaj. Opozoril je na vplive mednarodnih dogodkov na naše gospodarsko življenje. Naše gospodarstvo mora kreniti na nova pota, ako hočemo prebresti vse težkoče sedanjih resnih časov brez pretresov in škodljivih posledic. Vedno je treba imeti pred očmi najvišje interese državne skupnosti, ki se ji morajo vsi drugi interesi podrediti. Predsednik vlade je pod* >'*« no razpravljal o nizu gospodarskih problemov, ki nujno zahtevajo ureditve. Na prvem mestu je omenjal preskrbo prebivalstva in izjavil, da je vlada trdno odločena izvesti svoj načrt, po katerem naj se z a gotove vsemu prebivalstvu najnujnejše življenjske potrebščine. Brezobzirno bo zatirala vsako špekulacijo na račun države ter vsako izrabljanje delavca, kmeta in malega potrošnika. Na koncu je predsednik Cvetkovič obljubil, da se bo vlada vedno posvetovala s predstavni ki gospodarstva,preden bo izdala kak daljnosežen gospodarski ukrep. -o--- Jugoslavija in nevtralnost Ljubljana, 26. sept. — "Samouprava," ki je glasilo JRZ piše med drugim tudi sledeče: "Nevtralnost zahteva danes izredne gospodarske žrtve vseh vrst ter angažira vso moralno in materialno silo nevtralnih držav. Jugoslavija prenaša te žrtve s stoičnim mirom. Vzdržala je preizkušnjo svoje moralne sile v globokem prepričanju, da je s tem samo pridobila. Pripravljena je tudi na nadaljnje žrtve. Na nadaljnje zoževanje svojih gospodarskih koristi in celo na vse one omejitve v potrebščinah, ki jih je vojna oktroi-rala vsem po njej prizadetim državam." -o-- REKORD ZA POLET PREKO KONTINENTA Jacksonville, Fla. — Predsednik Nat'1 Air Lines, G. T. Baker, je zadnjo nedeljo preletel razdaljo 2,357 milj iz Burbank, Cal., do tukaj v devetih urah in pol. Kakor trdi, je s tem dosegel nov hitrostni rekord za polet preko kontinenta. Z njim se je vozilo še nekaj drugih oseb. Elektrifikacija Dolenjska Ljubljana, v septembru. — Iz Straže pri Novem mesti nam poročajo: KDE kljub težkim razmeram \ vztrajno nadaljujejo elektrifikacijo Dolenjske. Tako sta bili priključeni na omrežje vasi Gornja Straža in Vavtavas. -Z zgraditvijo transformatorske postaje v Straži pa je dana možnost, da se elektrificirajo tudi vse okoliške vasi. Prebivalci cbeh vasi se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da je tudi našim lepim krajem na ta način odprta pot do gospo- darskega napredka. Posebno so se zahvalili g. ministru dr. Kulovcu, g. ban. načelniku ing. Ruehu in g. ing. Frasu, ki so se najbolj trudili, da so se naše dolgoletne želje izpolnile. Če se fantje ne razumejo med seboj Med fanti iz Jablane in Kolka pri Zagorju, že od nekdaj ni prijateljstva. Da ta stara mržnja še ni izumrla, je pokazal dogodek na žegnanju v St. Lambertu. Ob stojoicah so fantje in dekleta kupovali darila, katera so si potem v gostilni delili drug drugemu, vsled česar se je seveda razvnela nevoščljivost in jeza. Na poti domov so se fantje spoprijeli in pri tem je dobil JailJ'- 'an. nevaren ||i|fJli;....... žem v trebuh, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. ——o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Antonija Šemrov, žena uslužbenca klišarne Jugoslovanske tiskarne. —V celjski bolnici je umrl Ivan Primožič, delavec iz Celja star 57 let. — V Mariboru je umrl Rok Habjan, upokojeni inšpektor državnih železnic star 59 let. Nssreča delavca V Rutgersovi tovarni v Kočah se je kup železnih pragov zrušil na 41 letnega delavca Alojzija Hadnerja. Nad 150 kilogramov težak tram mu je padel na križ in mu hudo poškodoval hrbtenico. Odpeljali so ga v mariborsko bolnico. -o-- Na škaf je padel Nekega dne je padel 29 letni delavec Ivan Benetek z Oj-strega pri Laškem pri delu na škaf in sicer tako nesrečno, da si je poškodoval črevesje ter so ga morali oddati v celjsko bolnico. -o- Nezgode in nesreče Pri košnji je neki delavec s koso poškodoval noge -11 letni Ivanki Reškovi iz Sv. Janža na Dravskem polju. — Na Po-brežju je neki hlapec vrgel poleno na 3 letnega posestni-kovega jsa n čk a Benjamina Oblačka in ga poškodoval na glavi. Poškodovance so odpeljali v mariborsko bolnico. -o—-— Žrtev dela Marija Cevzova iz Cezanov-cev pri Ljutomeru je pomagala pri mlačvi. Zaradi neprevidnega ravnanja s strojem je prišlo do nesreče in stroj ji je odrezal stopalo noge. -o- Vlom V hranilnico in posojilnico v Kropi na Gorenjskem je bil nedavno izvršen vlom. Vlomilci pa niso imeli posebne sreče, ker je bilo v blagajni le nekaj stotakov. / Rra S AMERIKANSKl SLOVENEC Sreda, 6. novembra i940 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto........................................$5.00 Za pol leta ....................................... 2.50 Za četrt leta ...............'....................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto........................................$6.00 Za pol leta ....................................... 3.00 Za četrt leta....................................... 1.75 Posamezna številka.......................... 3c The first and the Oldest Slovene , Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year......................................$5.00 For half a year.................................. 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...................................$6.00 For half a year .............................— 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy ...............,........................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kaj je stališče Rusije? ugotavljati, najbrže pa bi Rusija v takem slučaju prelila 11 eeej krvi in j,e možno, da bi morda celo zapadne države na skrivaj podpirale Hitlerja proti Rusiji, da bi jo kot velikanko ostri gel, razkosal in oslabil. Najbrže bi boljševi-ška diktatura izginila, kar bi bilo samo na sebi zelo dobro, ko bi zraven ne šla k vragu tudi slovanska moč. Saj je načrt še znan, Ukrajino Nemcem, Beloruse Poljakom, kar bi ostalo pa naj bi se našlo kje kakega bivšega princa, ki naj bi vladal taki okrnjeni Rusiji. Neke podobne načrte so kovali in rodili so se menda v angleških glavah. Ali je Rusija to slutila? Ako je, imajo Moskoviči vsekakor dobre nosove. s ,- r- Rusija pa tudi nima ničesar pričakovati od nemške zmage nad Anglijo. Tudi to vedo v Moskvi, niso tako zabiti. Ali se bo znala tej nevarnosti izogniti, ali ne, je odvisno od sposobnosti rdeče diplomacije v Moskvi. Ruskih pomoč je za eno ali drugo stran še vedno odločujočega pomena. Vsi, ki jo sunbijo, jo bodo še hodili snubit, ker vsi vedo, da je zmaga odvisna od tega, kamor se bo končno nagnila Rusija. Gospodje v Moskvi se tega zavedajo, zato čakajo kdo bo plačal boljšo ceno za njeno roko. Ponujanja; Dne 9 novembra ob 7 in obljub bo še na koše na obeh straneh. 1 Ali bo ta oportunistična politika Moskve za Rusijo koristna, ali škodljiva, pa danes nihpe ne, kakor se še tudi ne ve, kdo bo iz te borbe izšel končni zmagovalec. tem koncertu obiščejo v k;::' največjem številu. Jamčimo vam, da ne bo nobenemu žal, kdor se bo tega koncerta ude-ležiL, kajti vstopnina je nizka, zabava bo pa vesela. Se več, sestali se bote s starimi prijatelji in znanci in to vas bo poživilo in razvedrilo. — Za prazne želodce in suha grla bo tudi vse pripravljeno v najpol-nejši meri. — Torej nasvide-nje rojaki na koncertu zbora "France Preširen" v nedeljo, 10. novembra! — Vesele po-skočnice bodo igrale Bergan-tove sestre iz Lisbon, Ohio. Jakob Marinich, tajnik -o-- SPOMINSKA RAZSTAVA SLIK POKOJNEGA H. G. PERUŠKA V S. N. DOMU Peruška. Za prosvetni odsek direkto-rija in prosvetni klub S. N. Doma, Erazem Gorshe, tajnik. Z AVTOMOBILOM PO DEŽELI Eveleth, Minn. (Dalje) Spanec to noč je bil jako sladek in tudi kratek. Posebno me je veselilo, ko sem videl kako naši ljudje tukaj lepo in .složno sodelujejo na gospodarskem in verskem polju. Naročali so mi, da predno odidem iz Kansasa, da moram poprej ogledati njih cerkev in šolo, kar sem tudi storil. Videl sem, da so jako ponosni na njihovo složno delo. Zgradili Dogodki i med Slovenci go Ameriki v Rusija je še vedno za ves svet, ki jo v teh časih opazuje velika uganka. Nihče ne ve, kaj je resnično stališče Rusije. To, da bi rdeči gospodje, ki točasno vodijo usodo Rusije v Moskvi, radi zmagali, nihče ne dvomi. Kako bi radi zmagali in na kak način pa ni povsem jasno. O Rusiji se navajajo torej le razna ugibanja, ki imajo tu in tam nekaj podlage, mnoga pa nobene. Rusija je za enkrat nevtralna in zatrjuje, da želi nevtralna ostati. Vendar pa pričakuje zase neke zmage pri končni ureditvi Evrope in raznih drugih delov sveta, kamor segajo njeni interesi. Ko se omenja o Rusiji, da je nevtralna, je treba povdariti, da je le "uradno" nevtralna, v resnici je znano, da zalaga Nemčijo z oljem in drugim blagom. Stroga nevtralnost to ni. Ce bi bila, bi nemški bombniki ne mogli letati, kakor letajo, ker bi Nemčiji že etavno jelo zmanjkovati bencina in olja. To je treba vedeti. Kljub temu, da Rusijo v srcu sovražijo v Londonu in deloma v Washingtonu, ker je pristala na razne Hitlerjeve nenapadalne in trgovske pogodbe, vsled katerih si je Hit ler prvič zasigural dobavo najpotrebnejših predmetov za vojskovanje, drugič pa varno zaledje, jo vseeno nepresta no snubijo in vsak bi jo rad pridobil na svojo stran. Zakaj ? Stvar je čisto enostavna. Ruska pomoč pomeni zmago za eno ali drugo stran. Dokler bo Rusija podpirala Nemčijo, če že z drugim ne, kakor s tem, da ji ne dela in ne po- POROKE IN DRUGO ZAPADU NA Walkerville, Mont. Tukaj smo imeli pred kratkim dve slovenski poroki. Dne 29. septembra se je poročil Mr. Math Brozovich z nevesto ki je italijanske narodnosti. Ženin je fest fant in je sin tukaj spoštovane družine Mrs. John Kovaeich. Letos so imeli v tej družini kar dve poroki in sicer se je hčerka Kata poročila meseca aprila, sedaj pa sin Math. Poroka je bila v cerkvi sv. Lovrenca. — Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova! — Nadalje se je tudi poročila Miss Mary MedVed, h ji je v vasi Zalog, Šmarje na Dolenjskem umrla ljubljena mati Marija Možina v starosti 73 let. Zapušča tri sinove, pastorko in več sorodnikov, tukaj v Ameriki dve hčeri in pastorko ter sestro. Podlegel , Imperial, Pa. — Dne 23. oktobra je tukaj umrl rojak John Potočnik, v starosti 53 -let. V Ameriki je živel 33 let. Doma je bil iz Lučen nad Škof jo Loko na Gorenjskem; Zapušča žalujočo soprogo Mary, tri sinove, pet hčera in več sorodnikov, v domovini pa eno sestro. Pokopan je bil po katoliškem obredu na tukajšnje St. Mary ^pokopališče. — Prizadetim sožalje, pokojnemu pa R. I. P. — J. J. Strela zažgala hlev Cleveland, O. —0 Oni dan je udarila strela v hlev na farmi, katero lastuje Mr. George Bole iz East 71. St. Cleveland, O. Poslopje je zgorelo do tal. — Boletova farma se nahaja v South Madison, Ohio. UTONI ALI PLAVAJ (73) (Metropolitan Newspaper Servic«) Napisal: Edgar Rice Burroughs >. Nut Rlf Durrounha, |M ~T»n. ■ ... .........need iw PumAit'. Boon «>'D p.iv,- DluniHjud t/ UNITED FEATURE SYNOICATE. Inc.- M^on SCREAMING INMAUTERRJOR.THE APE CLAMPED HIS POWERFUL ARMS AROUND HIS RESCUEES NECK .BOTH SANK. 7, divjini krikom jo opica stiskala s Mojimi rokami Tarzana yA vrat, »»»t»»»»r, Zapadna Slovanska Zveza • DENVER. COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P, Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. ! Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: » Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, I1L 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Oh»V* 2, porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. i. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5. porotnik: Frc.ik M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: j "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-! nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-» šnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- | i gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. < I Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- j štva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila [ in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO 1 LEADERSHIP During this month of November we are conducting a special membership drive within the To Our Youth Campaign as a signal honor to our worthy Supreme President. Mr. Leo Jprjovec, Sr., for his faithful and energetic leadership. We want to show our appreciation by acknowledging his great work foi the Association. Since his birthday is on November 5th, it would be proper for the WSA as a whole—all the members—to present him with a birthday gift that would please him most. "His heart and soul being wrapped up in the progress of the Association, we feel the most pleasing present would be as many new members enrolled as there are possible to get. So, the month of November was designated as "Supreme President's Month," dedicated to him for his loyal leadership. First, let us present a reprint taken from the "Women's Catholic Forester Magazine: LEADERSHIP Our natural tendency is to stress the rewards which come with leadership and to forget its responsibilities. Ask the average man if he aspires to be a leader and he will reply: "Certainly—all my aims and ambitions are directed to that end." Yet many a man would shrink in despair from Leadership if he could see in advance the real price it demands of those who would wear the crown. It is well to remember that the soundest of all Leadership is the kind which will not ask of its followers a single deed or act which it is unwilling to perform or better still, incapable of performing. Perhaps in the whole morality of business there is little need of any other rule. In the first sentence of the last paragraph we find the point we want to bHng out about the leadership of the man the WSA wishes to honor this month- Mr, Jurjovec has since taking over the responsible duties of Supreme President constantly pleaded with the membership in his editorials, other writings and talks everywhere "for. cooperaton and urged tile rank and file to perform certain deeds and acts for the progress of the WSA. He did not ask his followers to do these things and then sit down to wait for them to act. He did these very things himself and set an example for others to follow. We believe that next to Mr. Anthony Jersin, our capable Supreme Secretary, Mr. Jurjovec has secured more new members than any individual in the Association. His personal sacrifices, and valuable deeds and acts in our behalf are numerous. He is true blue, a genuine fraternalist who is capable of performing all that he asks of others. My remarks herein are right from my heart in tribute to a real friend ot mine and yours, because my association with him on the Supreme -Board and ^^ working with him for our cause, of fraternalism proves to me. that next to llis| other- calls for cooperation and the dear ones he holds The Western Slavonic Association down depp in his heairt.. af? v ^yoniku, ko si večno ti zaspala in za vedno se ločila draga žena, mama, hči, od nas. ' 5 V spominu te bomo ohranili vekomaj. _' t ! Žalujoči ostali: ANTON SKARA, soprog; MARY ANN, hči; EDWARD in HARRY, sinova; MR. in MRS. FRANK HEGLER, starši; FRANK, JR., FRED, TED in RAY HEGLER, bratje; MRS. ISABELLE BOJUK ill MRS. VILMA DEHAVEN, poročene sestre. Pueblo, Colo., 1. novembra 1940. ' ^ TO IN ONO IZ DOMOVINE ROMAN - NAPISAL MIRKO BRODNIK Zdaj prihaja čas," je tiho rekel profe-. "Poklieimo tovariše !" Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zrečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 Automation Električen kotel za gretje vode Praktičen in varen ^"j kakor električna luč. No- ; . bene brige nimate ne z f ® inštalacijo, ne z urejevanjem, ne da bi se vam [l ....... kaj pripetilo. Postavi se N__^^ ga lahko, kamorkoli že- lite. ( t Tanki so napravljeni močno. Insulirani tako, da ostane voda gorka do dva tedna brez kurjave. J Naprava je garantirana, • da dobite do 400 galo- (r! j j jI nov vroče vode za en sam |g .|j dolar ($1.00). ' B Nabavite si ga lahko W r^jpyw^fe'J* naplačila, ostalo na mesečna j jjjpf odplačila z vašim električnim računom vsak mesec. "k - j Ta kotel in vsa naprava je razstavljena v naši trgo vini, da si jo lahko vsak čas ogledate. Chicago, Illinois 1804 W. Cermak Road Telefon: Seeley 7838 Prometna nesreča Ko se je 28 letna služkinja Josipina Pozničeva z Rečice ob Savinji vozila s svojim ko-esom po cesti, je po neprevidnosti trčila v neki avto. Pri ;em je padla in se tako poškodovala, da so jo morali spraviti v celjsko bolnico. -u-- Vlak ga je povozil Iz Slavonske Požege poročajo, da je tamkaj šel čez železniško progo na postaji Ljes-'\Ovica 23 letni Anton Herbst, ki je bol-ehaK za srčno boleznijo. Tik preden je privozil vlak, je mladeniču postalo slabo in je sredi proge omedlel. Vlak je nato siromaka prerezal na dvoje. Napaden Neke nedelje je šel mimo gostilne na Količevem 27 letni delavec Jožef Jerman iz Mengša, ko so se nenadoma pognali za njim neznanci in ga začeli obdelovati z noži. Najbrže so ga zamenjali za nekoga drugega. Jerman je dobil več urezov v hrbet in se je moral zateči na zdravljenje v ljubljansko bolnico, vroče-krvneže pa iščejo orožniki. Nezgoda S premogom težko naloženi tovorni avto je v viaduktu pri hotelu "Pošti" v Celju pritisnil 62 letnega vrtnarja Andreja Medveda iz Nove vasi pri Celju in mu prizadejal nevarne notranje poškodbe na trebuhu. Nesreče v kamnolomih Delo v kamnolomih spada med najnevarnejša opravila, ki terjajo^največ smrtnih žrtev. Statistika "SUZOR" pra- vi, da je v zadnjih 17. letih obratovalo v Jugoslaviji 600 kamnolomov. Največ kamnolomov je na področju ljubljanskega, beogradskega, zagrebškega in splitskega okrožnega urada. V vseh teh kamnolomih dela okolu 7000 delavcev in v njih se je v zadnjih 17. letih zgodilo 4040 nesreč, ki so zahtevale 187 smrtnih žrtev. Osrednji urad je delo v kamnolomih označil za 75 do 100 odstotno nevarno. Škoda po povodnji Po uradni ugotovitvi je zadnja povodenj napravila v občini Vojnik pri Celju 60.000 dinarjev škode.. Posebno je poškodovana cesta v Rovah, katero bo cestni odbor kmalu qbnovil. -o- Nesreča v gozdu V vasi Sv. Miklavž pri Ormožu je šla 13 letna krojače-va hči Alojzija Kolaričeva v gozd nabirat šibje. Splezala je na drevo in ko je stopila na suho vejo, se je ta odlomila, dekle je padla doli in obležala pod drevesom nezavestna. Ker je ni bilo že predolgo domov, so jo šli domači iskat v gozd. Po večurnem iskanju so jo našli še vedno v nezavestnem stanju in jo odpeljali v ptujsko bolnico,kjer so/zdravniki ugotovili, da ima počeno lobanjo. -o- Križ mu je zlomilo V Jarenini se je ponesrečil 86 letni viničar Karel Fras. Padel je pod voz in kolo mu je šlo čez sredino telesa. Nevarno poškodovanega so odpeljali v mariborsko bolnico. —_o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' J. ML Ko se je začelo tam proti tedanji finski meji, sem zapisal, da je bila ta meja namenoma narejena v Parizu, da se oškoduje Rusijo. Angleži so imeli tedaj prste vmes. Zaledje mora imeti varen izhod na morje. Naši socialisti niso mogli dosti glasno povedati javnosti, kakšen komunist je ta lead-villski fajmošter, ki se pa niti ne odpove fajmoštriji itd. Zdaj je prispel v Ameriko znani materialist H. G. Wells, duševni sorodnik vseh rdečih ma-terialistov. Glede pohoda Rusije radi finske meje se -je izjavil v istem smislu, pa "Pro-sveta" to objavlja brez vsakega komentarja, zoper mene pa je bilo komentarjev kar na debelo. Ko so 1. 1916 zaprli mojega mežnarja, se je mož začudil in vprašal, čemu naj bi moral v zapor. Policijski špicelj mu je zabrusil v obraz: "Bomo vam panslavistom že pokazali." Mož se je še bolj začudil, ker o panslavizmu niti pojma ni imel. Mož je bil zaprt padi nečesa, česar niti poznal tii. Na ta dogodek se spominjam, ko je posebno rdečim krogom panslavizem, kar puranu rdeča barva. Morda sem giede panslaviz-ma res prismuk, ampak tako naiven, upam vsaj, nisem, da bi smatral sedanjo Rusijo za panslavistično, ali le za slovansko pri zasledovanju njenih političnih namenov. Drugo pa je, če je v Rusiji sploh kaka podlaga za kak razsoden panslavizem, s kakršnim bi se rešilo Slovane pred nemško povodnijo, ki po zasedbi Ru-munije preti prav tudi Rusiji sami, slovanski ali le komunistični Rusiji. Našim antdpanslavističnim krogom je priskočil na pomoč tudi "Slovenski List'v v Argentini j i in ožigosal zvezo sedanje Rusije z naciji in po ti zvezi pouzročeno škodo za Slovane. Zal, da je tako. Ali je to neovrgljiv dokaz zoper vsako idejo razsodnega pan-slavizma? Ravno narobe. Ker v Ru>siji ni nobenega smisla za zaščito vseh Slovanov pred narodnim poginom ali vsaj političnim poginom, je prišlo clo take zveze in so se prikazale te posledice, da je že zdaj na miljone Slovanov v suženjstvu. Ker manjka panslavističnega smisla prav pri vseh Slovanih, ne morda le v Rusiji, je prišlo do sedanjih razmer. Poljaki so še danes le Poljaki z malen- kostnimi izjemami, za Slovane se ne čutijo, kakor je enako tudi pri Bolgarih z enako malenkostnimi izjemami. "Proletarec" je kar iz sebe radi pomoči iz Argentinije in udari: "Nu. .da. .nekateri pan-slavisti so morda res razočarani, a ne vsi. Rev. Trunk n. pr. je še zmerom za Rusijo samo zato, ker je "slovanska." Boljševizem v nji bo že nekako preminul, slovanstvo pa bo živelo, se tolaži v svojem dolgočasju. A Slovani v Leadvillu so še vedno le "Austrians"." Najmanj do sto miljonov je v Rusiji Slovanov. Ako se ti ne čutijo za Slovane, je krivo, ker ni — panslavizma, rdeča gospoda. In ker se ne čutijo za Slovane in pomagajo z zvezo Slovane tlačiti, ali sploh Slovanov tam v Rusiji ni? ? Ali je le golo naivno dolgočasje, da bi se dalo iz teh zaspanih Slovanov nekaj za zaščito slo-vanstva skovati? Kako naj se pride do slovanske zavednosti in do potrebne zaščite slovan-stva, če je prismukarija, ako kdo le omeni, da je v Rusiji nekaj Slovanov? Le hlapčujte še na veke, kakor ste hlapče-vali dozdaj. In med to hlapče-vanje,spadajo tudi 'Austrians' v Leadvillu, pa jih ne bom iz-preobračal, to bi bilo vaše delo, ker prav vi ste s svojim in-ternacionalizmom največ pripomogli, da so — avstrijski hlapci in še celo zelo navdušeni hlapci. Sami se popraskajte, ker le vas mora srbeti. JEZERO SE BO POSUŠILO Kakor je že davno znano, se Bodensko jezero počasi suši. Švicarski urad za vodno gospodarstvo je sedaj izračunal, da ga bo v 16.000 letih nadomestila kamenita in peščena puščava-. Ren in drugi pritoki prinašajo v jezero vsako leto nekoliko milijonov kubičnih metrov grobi je in gramoza, tako da jezero počasi, toda nezdrž-no izgublja svojo globino. Mestece Rheineck je danes oddaljeno nad štiri kilometre od jezerskih bregov, a v 4. stol. je ležalo ob jezeru. Preden bo minilo 10.000 let, se tudi glede Bodenskega jezera seveda marsikaj lahko zgodi, česar danes ni mogoče napovedovati. PRODAM petsobni "cottage," klet, centralna kurjava. Hiša v dbbrern stanju. Cena je $3,500.00. Hiša se nahaja na 2117 W. 23rd Street. IMAM NA PRODAJ zidano hišo treh stanovanj, centralna kurjava; rent donaša mesečno $105.00. Cena je $5,500.00. Tri stanovanjska hiša s pet sobami, kopalnico, zidana, v jako dobrem stanju. Cena je $4,200.00. Anton Jordan, 2622 S. Harding Ave., Tel. LAWNdale 7182. Rojaki v starem kraju imajo sedaj zelo težke čase. Tlači jih draginja ir muči jih skrb in strah. Brez dvoma zaslužijo naše iskreno sočutstvovanje in vso pomoč, ki jim jo moremo dati. Spomnite se svojcev za praznike s to-lažilnim pismom in, ako vam razmere dopuščajo, tudi z malim darom v obliki denarne pošiljatve. Mi še vedno pošiljamo denar v Jugoslavijo in Italijo zanesljivo in razmeroma točno, po zračni pošti in brzojavno. Prejemniki dobe denar na domači pošti brez odbitka kakor prej. Naše znižane cene so: ' FRANK PAILICH, D.D.S., M.D.S. ZOBOZDRAVNIK Dentist-Orthodontist (izravnava robe) 2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 — in — Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904 URE: V Cicero vsak dan, izviem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-žkem uradu vsako sredo. Za $ 2.20......Din 4.00.:....Din 5.85......Din 9.25......Din 100 200 300 500 18.00......Din 1000 35.00......Din 2000 85.00......Din 5000 Za $ 2.90......Lir 50 5.00......Lir 100 9.50......Lir 200 14.00......Lir 300 22.50......Lir 500 44.00......Lir 1000 87.00......Lir 2000 PRIPOMBE: Pri večjih zneskih sorazmeren popust. — Cene - so podvržene spremembi gori ali doli.— V dolarjih se pošiljatve ne morejo izvrševati. — Navedene cene veljajo za pošiljanje po zračni pošti. — Pri brzojavnih izvršitvah znaša strošek $1 več. Brzojav se priporoča zlasti pri nekoliko večjih zneskih. NE ODLAŠAJTE! Ako hočete, da bodo vaši v starem kraju prejeli denar pred prazniki, tedaj nam svojo pošiljko čim prej pošljite, zlasti pri nakazovanju po pošti. DRUGI POSLI Kadar rabite iz starega kraja rojstni in krstni list ali kako drugo listino, ali ako imate kak drug posel, tedaj je v vašem interesu, da se vselej obrnete na: LEO ZAKRAJSEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. V. Svoji k svojim! TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC j^gggyop ..|Li;.r ||^.J.UL.L.r.imjl.m. ip L.U. ' .T " ',, ______~***"T~7l'jr | 111 j'|| i.l'tl. ' 'l^r^^Mf^ iHIH'»I ttll' [jjjj ^■^JB^ajjjJgaSrT^^"*'^^ _______________________ WŠ Wwt Cermak Road, T& Canal 9544 Chicago, Illinois Stran 6 « Sreda, 6. novembra 1940 Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, IlCNO in FOCENL 1 KMERIKANSKI SLOVENEC Pisano polje "To bo težko prečitati," je rekel in zmajal z glavo. "Saj komaj razločim posamezne znake." Zrak v rovu je bil težak, dušeč dim pla-menic je vsem, ki so čepeli v njem, lezel v nos in usta in jih silil na kašelj. Komaj so zdržali. "Ne, vem, kaj naj storimo," je rekel profesor. "Najmanj uro bom potreboval, če ne več, cla razrešim skrivnostne znake. Tako dolgo tu ne moremo ostati. Vrnite se, jaz pa' med tem prepišem, kolikor bom mogel in pridem za vami." Brez besed so se mu pokorili in se obrnili. Spet se je začela težka pot nazaj. Ker jih je dim dušil, so se ločili in šli drug za drugih po daljših presledkih. Potem so se spet zbrali pred kipom. V soju plamenie so si tako stali nasproti, brez besed, brez misli drug na drugega, kajti njihove misli so bile čisto drugje, bile so pri zakladih, ki jih je rov skrival. Prvi je pretrgal molk Janez. "Kje je Nadja?" je vzkliknil in se z grozo ozrl okrog sebe. Nadje ni bilo nikjer. "Kaj se ji je zgodilo?" je vprašal z drhtečim glasom. "Kje je šla?" "Med mano in tabo," je odgovoril Branko. "Kakih deset korakov za menoj in prav toliko pred teboj. "Kam je le šla?" "Morda . . ." se je prestrašil Janez, "morda se je zmotila in zavila v širši rov, ki se je odcepil sredi poti na desno. Poiskati jo moramo!" je nestrpno vzkliknil. "Vrnimo se v rov!" Nadja je zavpita. Rezko je jeknil glas 4 po široki dvorani in neštetokrat se je vrnil odmev. Potem sta se jeli plamenici iz kotov bližati in kmalu so bili vsi zbrani pred starini kipom. "Kdo bo poskusil?" je vprašal profesor. "Jaz," je rekel Branko. Jel je ogledovati, kako bi najlažje splezal na podstavek, ki je bil tako visok, da se brez tuje pomoči ne bi bil mogel popeti nanj. "Janez, postavi se h kipu in skleni roke. Stopil bom nanje in potem na tvojo ramo." Janez je ubogal in malo nato je Branko že stal na podstavku. "Kako gre zdaj?" je vprašal. "Ali ste že pozabili? Prijeti morate ma-lika za levico, vtakniti palec v izdolbino nad njegovim levim očesom in roko obrniti proti vzhodu." Branko je za trenutek pomišljal. Potem je nenadoma vzkliknil: "Pazite! Ce se ne motim, pravi rokopis, da se potem pod kipom odpro vrata v rov. Stopite malo nazaj, da komu ne spodnese tal." Ubogali so. Branko pa je jel z desnico iskati vdolbino pod malikovim očesom. Našel jo je. Trdno se je oprijel kipove levice in pritisnil. Nekaj je zahreščalo. Levica se je obrnila, naglo in sunkoma, da ga je skoraj vrglo na tla. Ob vznožju kipa je zaškripalo in mahoma je zazijala pred napeto pričakujočimi globel, komaj nekaj centimetrov od kraja, kjer so stali. Če se ne bi bili prej umaknili, bi jih bila globina požrla. Nadja je preplašeno kriknila. Janez jo je v strahu prijel okoli pasu. Branko pa je počasi zlezel s kipa in stopil na tla. "Pot je odprta!" je dejal profesor. "Pojdimo po njej!" Pokleknil je na tla in s plamenico posvetil v globino, ki je zevala pred njim. V njenem soju je opazil ozke stopnice, ki so izginjale v rovu. "Pot bo precej težka," je rekel. "Vsaj začetek. Najmanj dva metra globpko bomo morali skočiti." "Čemu imamo pa hlod, ki smo ga prinesli s seboj?" je odvrnil Branko. "Pa tudi vrvi, saj nismo brez njih. Lahko napravimo most in po njem bomo varno šli v globino. Ni čakal odgovora. Skočil je k izhodu v svetišče in privlekel hlod. Z vrvmi ga je trdno privezal na obeh straneh in ga spustil v globino. Tako je nastal most, po katerem so varno korakali v rov, ki je vodil k zakladnici. Ta rov je bil ozek, da so se morali globoko sklanjati, postajal pa je še ožji; nekaj časa so se celo plazili po trebuhu, da so prišli naprej. Potem pa se je spet razširil in kmalu je bil tako prostoren, da so prav lahko korakali po njem. Kakih sto korakov so hodili pod zemljo, toda še ga ni bilo konca. Nenadoma pa jim je širok kamen zastavil pot naprej. "To je tisti kamen, ki nam je o njem pravil rokopis. Tisti kamen, kjer je Sal-sin napisal svoje osebno sporočilo," je dejal Branko. "Gospod profesor, tu je naloga za vas!" Profesor je prišel bliže. Šli so nazaj, vročično preiskali vse, toda Nadje ni bilo nikjer. Tajni rov, ki se je odcepil od glavnega in zavil na desno, je zijal pred njimi, klicali so vanj, a nihče se ni oglasil. O Nadji ni bilo sledu. Med tem je profesor vse prepisal. Čudil se je, ko je zagledal naše znance sredi rova. Na kratko so mu povedali, kaj se je zgodilo, prosili so ga, naj jim da dober svet, bili so vsi brez glave. "Ta rov je najbrž skrivna past, ki zavede človeka s prave poti in ga zapelje globoko pod zemljo. Biti mora prava mreža ' rovov, ki so razpredeni pod svetiščem. Morda tako dolga, kakor stare katakombe v okolici Rima. In tudi istemu namenu služijo. "Kaj nam zdaj pridigujete," ga je nestrpno prekinil Janez. "Povejte nam rajši, kako naj jo najdemo, kaj naj storimo, da se nam ne izgubi!" "Svet v tem slučaju je drag," je odvrnil profesor in pomenljivo dvignil glas. "Če je že predaleč zašla, jo boste težko našli. Pravite, da vam na klice nihče ni odgovoril? Temu se ne čudim. Rov je zavit in glas se hitro izgubi, da ga ni mogoče čuti, četudi je oni, ki ga kličete, zelo blizu. Edino, kar vam ostane ... Ali se še spomnite Arijadnine niti? Morda bi tako poskusili. Če nimate prave poti za seboj, se lahko izgubite prav tako kakor se je gospodična. In potem sta izgubljena dva, ne samo eden. Vrvi smo vzeli s seboj dovolj. Skočita ponjo. Upam, da je gospodična tako pametna, da ne bo sili\a naprej in bo ostala, kjer je, ko bo opazila, da je zgrešila pot. Edino tako je lahko rešimo." (Dalje prih.)