2h štev. Novo mesto, 1. novoiiibra 11)08. XXIletnik. DOLENJSKE NOVICE Izhajajo 1. in 15. Tsaccf^a inesoca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za po] leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drugo evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Vinski sejmovi na Dolenjskem. Že nekaj lel; sem se prirejajo vinaki sejmovi ca Do-lenjakem. Ti sejmovi, ki se vrsé okoli ev. Martina in tudi pozneje na spomlad, imajo važen pomen za povzdigo vinske kupčije. Četudi jim manjka enotnega vodstva in primerne uredbe glede časa in krajev, kje naj se vrĚé, in četudi ne dosezajo vsled tega tistega vspelia, ki ga želimo, vendar se je že marsikaj doseglo z vinskimi sejmovi, tako da jim ne smemo odrekati vse važnosti in koristi za povzdigo naše vinske kupčije. Na vinskih sejmovili se shajajo vinogradniki s kupei. Tu se nndi kupcem najugodnejša prilika, da se prepričajo o dobroti in vrednosti vinskega pridelka in da izbirajo vino, ki ga želijo dobiti. Ravno tako so pa vinaki sejmovi za vinogradnike najboljša prilika, da stopijo s svojimi ponudbami v neposredno zvezo z gostilničarji in vinskimi trgovci. Da se doseže z vinskimi sejmovi popolen vspeli, je seveda treba, da jih gostilničarji in kupci obiskujejo in da delajo kupčijo. Vinski sejmovi naj se prirejajo zamditega v kolikor mogoče ugodno ležečih središčih ali glavnih krajih vinorodnih pokrajin, da se vse potovanje kupcem olajša. Največ je ležeče seveda na kupcih, kajti če kupcev ni, tudi semnja ni, Zato je pa pri teh sejmovih gledati in delati v prvi vrsti na to, da jili kupci, gostilničarji in trgovci obiskujejo. Zato se obračamo že danes do vseh naših gostilničarjev in vinskih trgovcev in jih vabimo, da se ndele-žnjejo sejmov in da kupujejo tudi na sejmovih potrebna vina. Vinogradniki se radi udeležujejo vinekili sejmov, kar je Čisto naravno, če ni kupca v hišo, ga je treba iskati, kjer ga dobimo. Vsak želi čimpreje spraviti svoj pridelek v denar. Zlasti letos se utegnejo vinogradniki mnogoštevilno ibirati na sejmisčih, ker je povsod dosti vina, kupca pa malo. Kolikor nam je znano, se priredi prvi vinski semenj v Ravnem pri Krskem v Četrtek 12. novembra, drngi vinski semenj pa v Novemraestu teden pozneje, to je v četrtek 19. novembra. Obema je želeti mnogo vspeha. Zato pa vabimo vse interesente, da se jih mnogoštevilno udeleže ! —r— Vinska kupčija na Dolenjskem. Vinska trta je letos tako obrodila, da je povsod dosti vina. Marsikdo je bil prisiljen nakupiti novo posodo, da je zamogel spraviti ves letošnji pridelek. In kdor ni prezgodaj potrgal, spravil je ravno tako dobro kapljico kakor lani. Vina je toraj dosti po naših hramili in dobrega. — Manjka nam pa kupcev. Dosedaj se je tako malo prodalo, da ni vredno govoriti o kaki kupčiji. Vsa kupčija nekam miruje. Kupci čakajo, da se vino ustanovi, da pokaže svoj značaj in svojo vrednost. Se le potem bo mogoče napraviti primerne cene. v Ze sedaj pa čutimo, da bo vino v ceni padlo in da bodo te cene precej nižje kakor lani ali pa v zadnjih UtUi. To je naravna posledica letošnje splošno ugodne letine. V Istri nima vino nobene prave cene, ker je še lanskega vina dosti. Na Stajarakem je položaj ugodnejši inje kupčija, kakor se sliši, Se dokaj dobra. Namizna vina se plačujejo po 28 do 36 K hektoliter, sortna vina tudi od 40 do 60 K hektoliter. Pri nas se utegne cena nastaviti na 32 do 36 K hektoliter, se višje pa pri sortnih vinih. Obilni letošnji pridelek nas aili, da lajšamo kar je mogoče vinsko kupčijo in da vabimo domače iti vnanje kupce, da pridejo po vino. Pred vsem je sveta dolžnost naših domačih gostilničarjev, da kupujejo in točijo dolenjska vina. Letos se ne more nihče izgovarjati, da je domaČe \inn predrago. Zal pa, da imamo se zmeraj mnogo gostilničarjev, ki se zatekajo v druge kraje po vino, kakor da bi ne imeli pri d(jmačem vinu zadosti dobička. Če kažejo gostilničarji tako malo zavednosti, potem naj se zavzemó gostje za domači pridelek in naj zahtevajo domače vino! Pri nas naj se toči dolenjsko vino! Ako se bodo naši gostilničarji doaledno tega držali, potem ne bo treba našim vinogradnikom točiti vina „pod vejo", kakor se je lani godilo. S tako t( čnjo se sicer vino odda, ali navsezadnje ni ne denarja ne blaga, ker ai sosedje drug drugemu izpijejo viuo. Privabiti je pa tudi vnanje gostilničarje, da kupujejo naša vina. Privabimo jih pa najbolj s tem, da jim olajšamo dobavo vina, da jim pošteno postrežemo in da ne zahtevamo neprimernih ceu. V tem oziru kaže vabiti zlasti gostilničarje in vinske trgovce iz Ljubljane, z Gorenjskťga in Spod, Koroškega. Na Gorenjskem iu drugod se izpije mnogo dolenjskega cvička, ki ni nikdar rastel na dolenjskih trtah. Takemu početju bi se moral napraviti konec. Upajmo, da bo novi vinski zakon vspesno nastopal proti ponarejalcem našega cvička. Vinske trgovce in gostilničarje privabimo z vinskimi aemnji, zato so taki semnji važen pripomoček za pospeševanje vinske kupčije tSe več se dá pa storiti s pospeševanjem dobro urejene in poštene vinske trgovine, ki lahko zalaga vnanje gostilničarje s pristnim d(»mačim pridelkom. Ta trgovina pa mora imeti pred očmi zlasti korist vinogradnikov in posameznih vinskih okrajev. Zato so pa dobro urejene vinske zadruge one trgovine, ki največ in najlaže pomagajo vinogradnikom do ugodne prodaje vina, gostilničarjem samim pa do ugodne in poštene dobave pristnega domačega vina. Morda nam že letoânje ugodno leto s prstom pokaže potrebo zadružne vinske trgovine, ako hočemo, da pojdejo nasi vinski pri- delki v dtnar. Kar je po drugih krajih potrebno in se je obneslo v vinski trgovini, mora biti tudi za nase kraje dobro ! Suujmo toraj vioake zadruge, da se povzdigne kupčija ! Premovanje živine v Št. Lovrencu in naša živinoreja. Preniovanje živine ae je letos na Kranjskem na novo vpeljalo od c. kr. kmetijske družbe, kar moramo z veseljem odobravati. Ako hoćemo, da se bode med živinorejci vzbujalo in vzdrževalo potrebno zanimanje za zboljšanje živinoreje, potem je na vsak način potreba, da se prirejajo živinske razstave in da se pri teh razstavah pregledujejo vapehi, ki ao se dosegi z oddajo pleraenjakov in drugimi javnimi podporami. Letos ae je priredilo premovanje v vseh treh delih nase dežele in sicer za Dolenjsko v Št. Lovrencu, z» Notranjsko v Postojni in za Gorenjsko v Gorjah pri Bledu. Z veseljem moramo priznati, da se je v Št. Lovrencu prignalo k premovanju več živine kakor v Postojni in v Giirjalt, in kar je î^e poaebej poudarjati, prignala se je tudi lepša živina kakor v prej imenovanih krajih. To je toliko večjega pomena, ker ae je za povzdigo živinoreje več att>rilo na Gorenjskem in Notranjskem kakor na Dolenjskem in ker se tudi v obče misli, da sta Gorenjska in Notranjska bolj napredovali v živinoreji kakor Dolenjska. Premovanje v Št. Lovrencu je jasno pokazalo, da se dobi na Dolenjskem zlasti v Temeniški dolini prav lepa živina in da so tudi Dolenjci v zadnjem času močno napredovali v živinoreji. DoČim se je prignalo v Postojno vsega skupaj 86_ glav (24 bikov, 25 krav in 37 telicj, se je prignalo v St. Lovrenc 134 glav in sicer 30 bikov, 77 krav in 27 telic. Prignana živina je bila v obče lepa in tudi dobro rejena. Vse je pričalo, da naši dolenjski živinorejci ne zboljšujejo živine le z odbiranjem plemenih živali, ampak tudi z dobrim krmljenjem in dobro strežbo. Popolni vspeli razstave je samo nekaj motilo in to je bila mešanica raznih plemen. Če tudi je bilo največ enobarvne živine, sive in pšenične barve, ki se za nase kraje se najbolj prilega, vendar je bilo vmes tudi precej pincgavske, simođolske in mešane krvi. Vse to kaže, da nam manjka v živinoreji še zmeraj tiste zavednosti, kije neobhodno potrebna, ako naj napredujemo s popolnim vapeliom. Tudi pri naa je treba, da zboljšujemo živino samo z enim plemenom in da preneha vpeljavanje neprikladnih tujih plemen in naj ao za oko Še tako žlahtna in lepa. 8aj se ne ravna vspeh pri živinoreji edino le po plemenu, ampak tudi po načinu reje, po krmljenju itd.! Kdor bo vo vspeli pričakoval edino le od plemena, se bo v teku nekaterih let lahko prepričal, da je hodil po napačni poti. Čas je zaraditega, da ae otresemo predsodkov in da skušamo povsod zboljšavati domačo rejo le z enim plemenom in sicer s prikladnim enobarvnim plemenom; razun tega pa, da tudi z dobro rejo, skrbnim odbiranjem in dobrim krmljenjem pospešujemo naprej in naprej napredek domače živinoreje. —r— Politični pregled. Presvitli cesar bode slavil svojo 60 letnico dne 2. decembra v Schonbrunnu pri Dunaju. Ob tej priliki zbrana bode tatu vaa cesarska rodovina. Deželnozborske volitve na Kranjskem ao razpisane 14, decern bra, za dva poslanca mesta Lj ubij ane pa na 22. decembra. Kakor poročajo razni listi se snide državni zbor dne 17. novembra. Delegacije, v kojih ao prišli dogodki 20. septembra t. 1. na razgovor in je del. Korošec v imenu slovenskega naroda zahteval, da se 27. pešpolk premesti iz Ljubljane in poveri poveljevanje ob pouličnih izgredih starejšim častnikom, baje zaključijo vže te dni. Vsled izzivanja nemških biirsov, kteri ao priredili takozvani bumel, prišlo je v Pragi do hudih spopadov med Cehi in Nemci. Tudi po drugih mestih Češke vršili so se spopadi med obema narodoma. Ker se Izgredi vkljub svarilu vlade še vedno ponavljajo, oklice vlada baje izjemno stanje v Pragi. Aneksija Bosne in Hercegovine po Avstriji razburila je ne malo kri Srbov in Črnogorcev. Srbi želé, da se odtrga kos južne Hercegovine in da Srbiji in Crnogori, da boste ti dve državici lahko še zanaprej pred nosom Avstrije uganjali svojo veleizdajalako politiko na škodo iate, Ker pa Srbija po tem, da si Avatrija Bosno in Hercegovino, ktere niste bile arbske, temveč k večjemu turske, priklopila, nikakor ni oškodovana, je samo ob sebi umevno, da tudi odškodnine zahtevati ne more. To se je tudi Srbiji od več strani povedalo. A vkljub temu rožlja ona z orožjem ter kriči v svet, da ima prihranjenih 16 milijonov dinarjev, kar je pac bore malo za vojsko, in več drugih takih groženj. Srbski narod nadleguje na vse kriplje v Srbiji bivajoče Avstrijce. Vsemu temu, proti-avstrijakemu gibanju v Srbiji, je duša srbski kraljevič Jurij, ki podpira in hujska množico in prostovoljce, kojim na čelu hoče aam kot prostovoljec prvi korakati v boj. Resni politiki svarijo Srbijo pred nepremišljenim korakom in upajmo, da ne zastonj. V Turčiji je vsled aneksije Bosne in Hercegovine ljudstvo tudi jako razburjeno, medtem ko je vlada zadovoljna, da je dobila Novipazar nazaj. Ljudstvo je zastra-žilo v Carigradu vse avstrijske trgovine in ne pusti odjemalcem vstopiti. Avstrijskim ladjam z blagom brani ljudstvo v luko in iste ne morejo blaga odložiti, ker ne dobú delavcev, ki bi hoteli delati. Vsled tega pozvala je avstrijska vlada Turčijo, naj poskrbi za red, in jo odgovorno storila za vso škodo In nemir, ki ga trpi avstrijska kupčija. Priklopitev Bosne in Hercegovine združila je tudi zopet Črno goro In Srbijo, ktsiri sta se doslej gledali kot pes in mačka. Tudi Crnagora se pripravlja baje za vojsko in kakor se čuje stoji na meji že velik del bojevnikov. LI STUK. Na materinem grobu, Fr. Sftleïij. Vernih du.š dan je žo itak ilaii pohi žalosti. No, in ćo jo ta dan so oblačen, da je colo nebo kar zafirnjcno s sivimi težkimi oblaki, pa àe prav mrzlo vreme vrh vsega, ktlo bi bil vesel ta-ccřía dne? Fri Kožarjcvih i)a je bilo še LujSo; pravkar so se i)0-grebci vračali domu, dobro mater in vrlo jfon[)odityo, vdovo Kožur-jevo, silno blago in spoštovano ženo ao bih zagrebli. A na domu Kožarjcvctu ni vladala žalo)][ia tíhota, nití slišal joka in vzdihovanja, pač pa sc jo cul skozi odprta okna prcitir iti vpitje, krcj^ in kletev. Leopold in Ignacij ata se bila popadla in kregala vk^ub tcriKi, da âe ni izginil mrtvaški duh iz hiše in si vsepovsod lahko videl sledove smrti in pogreba. Kaj ata vendar imela brata? PrisluSkavati sc no spodotii, zato ti za gotovo res ne vem povedati, zakaj jima je šlo. Hitel sem proč, a še v daljavo seni slišal „dctiar, tisočaki, goljuf". — Že prej, ko je dobra mati živela, sc iico|»old in Ignacij nista nić kaj mogla: Ne stavil bi ti ju za vzgled bratako iju!)czni. Starejši Leopold, čvrst in resen, dober gospodar in preudaren človek, mlajSefja Ijmacija Itar ni mogel: bil mu je )>roveč za|>ravljiv in l)rclahkoiniS(jen. Maraikako britko uro je bil napravil materi, a dobra mati ga je vedno branila nasproti Lcopoltiu, cc5, pasti pa, z prdo íía ne boš zboljSal in izprcobrnil. Kadar sta bila z Ignacijem sama, ga je mati tjubeznjivo svarila in s solzami prosila, naj neha a takim živflenjem. In sin, mehak ko vosek, jo vse ohijubil, resno obljubil, a ko so je spet podal v lahkomiselno to-varšijo, jo ]»oi!flbil materinih solzâ in svojih sklepov; lahkomiselno so je podal v nevarnost in vedno znova padel. Mati ga jo dobro poznala, da bi z grdim in trdim nič ne opravila pri njem, zato mu je na videz delila res več ljubezni nego Leopoldu, a samo iz najboljšega namena: pridobiti ga za krepost ia možatost. — Leopold je preveč ljubil in spoštoval svojo mater, da bi se ji bil upal kedaj kaj očitati, a bo|j in bo^ se jo v njegovem srcu zajedala mržrija tio brata, ki jo danes, na dan pogreba, neobrzdana in z dvojno ailo, planila na dan kot ostudno sovraštvo. Kajpada, mati je mirno spavala tam zunaj na i)okoi>ališču in ni mogla pomiriti razjarjenih sinov. Oba sta šla predaleč, in konec vsega jo bil ta, fla je JiCopold kot gospodar pognal Ignacija iz hiše in tiiu jo prepovedal za vselej. — Zares, žalosten, prcžalosten dan vernih dus ! Pa ta žalostna zgodba ni bila šo dokončana. Brata sta se tožarila in tožarila dolga leta. Hrd in sovraštvo so na obeh straneh pomagali netiti dobri sosedje, kakoršnih se nikjer ne zmanjka, fíovcoa je Ignacij jtovsod propadel, ker oporoka se ni dala ovreči, Po pravici Ignacij ni imel ničesar več tirjati od doma, ljubezen, ki vso poravna in ugladi, pa je ugasnila med njima za vselej. Za vselej? — Petindvajset let pozneje. Vernih duš dan, —ljetos izjemoma solnčen dan, krasen topel jesenski dan, kakoršni so pri nas jako redki. In spet so romale trume venkaj na pokopališče obiskat svojo rajne in jim izkazat ljubezen. Tudi Leopold je Sel, Sel je sam; ker ti, ki so ga kedaj spremljali skozi življenje, so žli prod njim; ravno to ])0t so niu jiogrebci nesli dva ljuba, že jirecej dorasla otroka in blago ženo. Kakor tedaj ob teh strašnih dneh jo tudi danes kanila marsikaka solza na pot. Trdega Leopolda je življenje — oziroma smrt — omehčalo, hodil je se pokonci, a kadar se jo odkril, si videl pIe,ša8to glavo in osivele lase. Ob grobeli si je dal postaviti klopico: tam sedi za grobovi svoje žene pod žalujko. Premišlja, zatopi se nazaj v minolo dneve, spočctkoma polno sreče in veselja, jioznojo prekipevajoče grenkobe in tr[jkosti, ko se mu je trgal kos za kosom srca. Joka, tudi moli. Spomni se brata. Stari srd je že minul in rad bi ga imel tu pri sebi, saj no bi bil več sam. A on, starejši se ne bo ponižal in ])oniidil sprave; tega ne! Ali pa bi vendar pisal —? Tako zamišljen ni opazil, kako nekdo išče i)Ogrobeh; bere, bero in stopa da|je. Pri grobu ranjke Kožarjeve otistane. Aha, to je pravi grob! Poklekne, joka, moli, joka, saj je grob dobre, predobre matere: petindvajset let se ni upal domu radi tega — brata. Ozre se, ko se domisli brata; glej, kdo je za nagrobnim spominkoiu? Naglo vstane, neznan človek naj ne vidi njegovih solz, A ta ga jo že ojiazil, in čudno se mu je zdelo, kdo bi tu ibtel ob grobu njegove matere? Pa ne da bi bil — „Odpusti, prosim te, jaz ti vse odpuščam!" Nihče njiju ni mogel reči, kdo je prvi izustil te besede, kdo prvi dal duška temu, po čemur je že dokaj let hrepenelo srce. Udarci življenja, osamělost, bližajoča se starost, tujina, vso to je rodilo že|jo po spravi; a napuh ni pustil. Tu ob grobu matere ]»a je padla zadnja stena: brata sta so objela nad materinim grobom; nad grobom nje, ki jima je daia življenje, sta začela novo živ^enje ljubezni. Ali ni bil to lej) dan vernih duš? lioko v roko sta šla proti rojstni hiši, uiati pa je iz nebes doli zrla na ryu in so veselila, da je zmagala ljubezen. -M- to potrebni prostor in dovozno cesto napravi v svoji režiji do poslopja. Ta prošnja je bila utemeljena z resničnimi dokazi, ki značijo, kako potrebno in koristno da bi bilo ne samo za meščanstvo, ampak enako za okolico. Sosedna občina >Smihel delala je pa zopet svoje načrte, in sicer v občutno škodo Novemu mestu. Primorani so bili tedaj zaupniki meščanstva z vso odločnostjo pobijati zahtevo sosedno občine, pred vsem ])a Kamiije, ker bo zahtevali v škodo Novega mesta, da bi bil glavni kolodvor v Kandiji. Nastala je vslod tega ostra debata med .sosednim županom g, Zurcem in novomeškimi zaupniki, ker so slednji zahtevali, da se naj povsem opusti v Kandiji postajališče, ker odgovarja novomeški kolodvor, če se tako uredi, kakor Novomesčani želé, vsem potrebam, — Prečitala se jo tudi prošnja od podpisanih novomeških obrtnikov in trgovcev, katera je bila obširno utemeljena po zahtevi, da ostane glavni kolodvor v Novem mestu, da se isti tako razširi, da se približa tembolj k mestu, eventualno, če bi tega ne bilo možno doseči, da se napravi postajališče za osebni promet na levem bregu Krke, pred železničnim mostom v Novem mostu. Postaja v Kandiji naj se pa opusti, ker na severni strani Novega mesta se nahaja 162 vasi, ki se poslužujejo novomeškega kolodvora, nasprotno bi jih bilo na južni strani, ki bi se j>oslu-ževali postajališča v Kandiji, k večjemu enajst vasi. Na mnogobrojno občinstvo se povsod jem|je ozir, tako je umestno, da so tudi tukaj. Kandtjanci niso zadovoljni, da bi se postajališče na])ravilo na projektiranem prostoru poleg Smihela, ker bi bilo jireoddal-jono; želé si ga imeti bližje, zadej za Huk^evim gradom. Utemeljevali so svojo ])rošnjo s zelo nepovo|jnirni dokazi, ter so z istimi delali le neki tvrdki jako dobro reklamo. —■ Umestno se bode vsakemu zdelo, da bi večji množini ljudstva koristilo postajališče poleg Smihela, kakor ono v Kandiji, Prebivalstvo iz gorenje Kan-dije se bodo vedno raje posluževalo v Novejii mestu ))ostaje, kakor ono v Kandiji, četudi bi bila zadej za Huk^jevim gradom. Lo spodnji Kandijanci bi imeli nc^kaj bližje. Novomeščani bi gotovo ne ugovarjali postajališču v Šmlhelu, odločno so pa proti temu, da bi bil na vsaki strani Krke po jeden kolodvor, ker to ni nikaka S]>lošna judska jjotreba. — Novomeški zastojiniki so zahtevali za Uršna sela postajo, ki naj bode jioleg vasi, katera naj bi bila priročna topiiškim gostom in bližnjim prebivalcem. Tej zahtevi so se pridružile soglasno vso sosednje občine in tudi vse belokranjske občine. Zanesljivo smomo pričakovati, da je zagotovljena postaja na Uršnih selih. — Ker so bije na Belokranjskem hud boj za tamošnje proge, se je komisija odločila, da si iste ogloda na licu mesta 27, t, m. Mesto Crnome|j je poslalo k tej komisiji večštevilno deputacijo, ^ kar znaci zanimanje tamošnjega prebivalstva za železnico. — Želimo tedaj, da se nova jiroga izpelje v resnici tako, da bode imelo občinstvo vsestranske koristi, ne pa morda posamezne osebe! -H- Piše se nam: Iz Novega mesta, — Pregled nove žoleznične proge iz Novega mesta do hrvatsko mejo so je vršil po v to odločeni komisiji dne oktobra t. 1. na okrajnem glavarstvu v Novem mest«. V i>rc-gled se jo vzela najprvo proga od Brš|jina oziroma Novega mesta do okrajno meje, in pri tem je prišlo vpoštev najprvo Novo mesto. Izvoljeni zastopniki za Novo mesto gg, Ogoreuc, dr. Segula, dr. Elbert, Dolenc in Rosman ao so energično zavzeli pri komisiji, da ostane glavni kolodvor v Novem mostu, in sicer za tovorni promet na dosedanjem mestu, za osebni promet pa poleg živinskega sejmišča. Občina se je zavezala, da prepusti brezplačno v DomaČe vesti. (Našim naročnikom.) Leto se bliža h koncu. — Je pa vemlar še mnogo naročnikov, ki nam niso jdačali vso naročnino. Te vljudno prosimo, naj nam jo kmalu vjrašljejo. Delavec jo plačila vreden; zato pa upamo, da tudi Dol, Novicam no bode nihče zameril, ako prosijo, naj se jim dá malo plačilo za velik trud. (Dolenjske Novice tednik.) Slovenec naznanjala, m. m. .lilodečo * zanimivo novico. Dno 22. oktobra se je zbralo lepo število gg. duhovnov iz Dolenjskega v dvorani draštva rokodelskih j)omočnikov v Novem mestu na posvet glede razvoja „Dol, Novic". Shodu je predsedoval prelat g, A. Kalan, ki je s tajnikom g. Smolnikarjem zastopal katoliško tiskovno društvo. Razgovor je ijil obširen in^živahen, udeleževali so se ga gg. proSt dr, Elbert, kanonik Zlogar, msgr. Peterlin, profesor dr, Marinko, Horvat, IjBsjak, Smidovnik, Nema nič, Porenta, Kolbezen, in J. Rome, ki je bil pred 24 leti v konzorciju štirih ustanoviteljev „Dol. Novic". SkJenilo se je agitirati za razširjanje „Dol. Novic", ki naj postanejo tednik in glasilo S, Ji. S. za Dolenjsko, poskrbi naj se za urednika in delaj ae na to, da se oglasi tako število novih naročnikov, da bo nov tednik mogel izhajati brez izgube. Ako se ti pogoji izpolnijo, se preosnova pri ii,stu prične že s prihodnjim novim letom, — Toraj na delo vsi dragi rojaki in rodoljubi posebno po Dolenjskem, cenjeni naročniki in čitatelji Dol, Novic, da se velevažen namen uresniči že z novim letom, da vam zamoremo podajati Dol. Novice za 25Iotnico, kar izhajajo, vsak teden z zanimivinj berilom. Natančneje v prihodnjih listih. (Slavnost zlate maše Pija X,) Valed naročila íjtibíjan-skega ordinarijata se je v nedeljo, dne 25. oktobra, po vsej škofiji obhajala slavnost zlate maše sv. Očeta. V soboto zvečer so se po ilarijinem zvoncnju oglasili zvonovi cole škofije in pol uro napovedovali redko slovesnost, V nedeljo se je po vseh župnih cerkvah vršila cerkvena slovesnost s i>rîmerninii govori. V kapiteljski cerkvi je opravil mil, g. prost dr. Seb. Elbert slovesno sv, mašo, pred katero je imel pridigo vikarlj gosp. Kli nar, — Po širni škofiji dvigal se je ta dan j^las: Bog živi, Bog ohrani, Bog podpiraj zlato-niašnika papeža IMja X. v blagor katoliške cerkvc in njenih vernikov. (Redek sestanek.) Dno 26. t. m. so bili slučajno v novomeški proštiji zbrani štiri zlatomašniki in jeden biserni mašnik, in sicer preč, gg.: monsignore Jožef Buh, župnik in generalni vikar '\7. Ely-ja v Minesoti v severni Ameriki; stolni kanonik Kajd iž, novomeški kanonik Franc Povše, monsignore P eteri in, župnik îSmihelski, in biserni mašnik Jožef Hočevar, kanonik novomeški in starosta ljubljanske škofije. Gospod Bnh se je podal v Belokrajino; v soboto se zopet vrne in bo imel v nedeljo na praznik vseh svetnikov jutranjo slovesno Božjo službo v kapitelski cerkvi. Sivolasi starček je š^e popolnoma zdrav in krepak. Bil je tudi nekoliko časa kaplan v Šempetru pri Novemmeatu; ker bi bil tedanji kaplan, rajnki Jernej J are pa rad še tam ostal, ga je škof poslal v Loški Potok. V Ameriki deluje že nad 44 let. Prihodnji teden se bo podal na Vipavsko in Goriško, odtod v Bîni, da bo prisostvoval zlati maši sv. Očeta, iz Rima pa zopet nazaj v Ameriko, (Promembe pri duhovnikih.) Premeščena sta čč. gg. kaplana Frančišek Zaje iz Starega loga za župnega upravitelja v Polom in Janez Jaklitsch iz (Jrmošnjic v Stari Log. (Imenovanje.) Finančni komisar g. Rarol Bihlnieier v Novem mestu imenovan je davčnim referentom za Kranj, Finančni komisar gosp. dr, Kranc Eller v Ljubljani imenovan je davčnim referentom za Novo mesto. (Tmeno van je.) Imenovan je gosp, Josip Schweigor suplentom na višji državni gimnaziji v Rtidolfovem. (Imenovanja pri davkariji.) Imenovani so davčnim upraviteljem davčni oficîjali gg, Ivan Wencais za Žužemberk, Fran Modrijan za Črnomelj, Karol Wilfi^n za Višnjo goro in Fran Uršič za Kranj. Davčaim oficijalom imenovani so davčni asistentje gg. Matija Wrinskele za Ljubljano, Ivan Demšar za Litijo, Rudolf Binter za Ljubljano, Valentin Novak za Kranj in RajkoMlejnik za Ljubljano, Premeščena sta na lastno prošnjo davčni oficijal g. Alojzij K lof u t ar iz Kranjsko gore v Radeče in davčni praktikant g. Ciril Pezdič iz Žužemberka v Kranjsko goro. (Prememba prlsodniji. Avskultant gosp. Al. Ehrlich imenovan je sodnim pristavom v Ornomlju, (Premeščen j e.) Gozdni nadzorovalni komisar gosp. Kari Tavčar premeščen jc iz Novega mesta v Logatec. Na njegovo mesto pride gozdni nadzorovalni kon^sar gosp. Ivan Urbaa iz Logatca, (Promembe i>ri učiteljstvu.) Za suplentinjo namesto radi bolezni na dopustu bivajoče tičiteljice gdč. Amalija Don at i imenovana je gdč. Terezija E'eršič v Mokronogu. — Prov. učiteljem v Zagorju imenovan je g. Franc Golob. Za supicntko na Krki imenovana jo gdč, Antonija Randl, — Za supicntko v Stari Loki imenovana jo gdč. Roza Pich 1er. — Za suplentko v Semiču je imenovana gdč. Ana Ogulin iz Smihela. — Za prov. učiteljico v Loškem potoku je imenovana gdč. M. Einspieler. (Častnim občanom) imenoval je občinski odbor na Mirni v svoji seji dne 9. avgusta 1908 velecenjenega gospoda Martina Grčarja vpokojenega nadučitelja na Mirni. (Inženir) je postal gospod Josip Pavlin iz Št. liuprta pri Mokronogu, (Shod sodalitatis) za dekani jo Novomesto bo v sredo, dne U. novembra 1908 v Brusnicah. (Umrl) je v Višnji gori zasebnik gospod Milan Gilly, Pogreba udeležila se je ogromna množica odličnega občinstva. N. v m. p,! I (Umrla) je v Metliki gospa Frančiška Makar roj. Ma-govac, doma s Krke. Bila je dobra gospodinja in skrbna mati. Pogreba dno 21. oktobra udeležila se je ogromna množica odličnega občinstva iz Metlike in okolice. N. v m. p.l Ženska podružnica sv, Cirila in Metoda v Novem mestu) priredi 7, t. m. v Narodnem domu" veselico s prav lepim vaporedom. — Ujirizorila se bode štiridejanaka šaloigra „Ob svojem kruhu" (das grobe Hemd). Po igri bo sledil plos, združen z btiffetom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. (Okrožnica.) Dne 14, novembra 1908 ob 7. uri ozlr. pri nezadostnem številu udeležencev ob 8. uri zvečer skliče se v gostilni g. Ignac Košaka na Bregu (prej Bruner) izvanredni občni zbor Yoja.škega veteranskega društva za Dolenjsko v Ru-dolfovem z naslednjim vsporedom; I, Volitev načelnika in pod-načelnika na mesto izstopivših; 2. Določitev mesečnega ])ris])evka; 3. Slučajnost, K temu izvanrednemu občnemu zboru vabijo se vsi p. n, gg, podporni in izvršujoči člani društva. (Kronski darovi) za Ciril-Metodovo družbo; za avgust, sept, in oktober (3 K) so,plačali Majcen, Maselj, Perdan, Skale, A. Skerij, I. Skerlj, Vojska; za avgust in sept. (2 K) Gandini, Markič; za oktober Brousii, Bucbar, Gebauer, Mičetič, Zdolšek. (Nabiralniki) so nesli v III. četrtletju K 10779 in sicer: Poula (Krištof) K 38, Na Vratih K 27-79, Štembur K 26, Tuček K 16, ♦ (V žensko bolnico cesarice Elizabete) v Novem mestu dospele so zadnje dni prve u.smiljene sestre iz kongregacije sv. Vicencija Pavlanskega. Sprojcl jih je na tukajšnjem kolodvoru mil, g. prošt dr, Seb. Elbert, pri bolnici pa ves stavbeni odbor in oskrbnik bolnice g. Ljud, Kalčič, kateri jih jo peljal v njih klavznro. Kakor čujemo, se bolnica do 10. novembra uredi in otvori. J (Cesarico Elizabete bolnica v Novem mestu) začne sprejemati bolnike a 10. novembrom, a slavnostna otvoritev se vrši dne 19. novembra 1908, Sprejemajo se le bolne ženske in pa dečki, kteri Še niso dovršili 5. leta. Ker bo sklepal deželni zbor kranjski stoprav v prihodiqcni zaseilanji o pravici javnosti, ostane bolnica do tedaj privaten zavod. Oslčrbovalniiia znaša na dan za III. razred 2 K, za II. 6 K in za I, 10 K, ter so plača za jcdcn mcsec naprej. Kdor ne plača naprej ali ne predloži vže pri sjirejemu veljavnega ubožnega spričala, no smo biti sprejet, temveč se mora odkloniti! Ako bolnik ozdravi pred pretokom jednoga mesca, se mu vrne ostali znesek vplačila. V ui)0žnem spričalu, ktero mora predložiti vže pri vsprejemu vsak bolnik, ki ne more plačati sam oskrbovalnine, naj županstvo izrecno potrdi, da jo bolnik v dotično občino pristojen, in nima nikakega premoženja. Vendar so pa veljavni ubožni listki le za bolnike, kteri imajo domovinsko pravico na Kranjskem, vsi drugi se odklonijo, ako sami ne plačajo oskrbovalnine. Bolniki, kteri bolehajo na nalezljivih boleznih, se sedaj še ne morejo sprejemati, ker še ni dogotovljen dotični jiaviljon. Pripomni se, da jo dospelo do sedaj .i usmiljenih sester in da so nekateri dobrotniki iz mesta zavodu poslali znatna darila. Imena teh se priobčijo kasneje, (Poštnafilijalka v Kandiji.) Govori se, da baje ne bode kazalo filijalke v Kandiji nastaviti vsled prevelikih režijskih stro,škov. Samo dovoz iz glavne pošte novomeške po malem računan bi stal 800K na leto; polog tega je upoštevati jedno uradno osebo, jedno pomožno osebo in stanovanje, kar bi stalo poštno upravo po malem računano lotno 3500 K, Poštni promet Kandije pa tega no donaša, kar bodo najbrže vzrok, da spiava ves np po Krki. (Jubilejni shod Marijinih družb na TrSki gori) na dan sv. Uršule se je nad vse pričakovanje sijajno zvršil in bo o.stal vsem v trajnem spominu. Kar stoji romarska cerkev — malone 300 let — tako veličastne slavnosti ni bilo. 1'rišlo jo na goro v procesijah U Marijinih drnžb novomeške dekanije s svojimi banderi in zastavami. Samo mirnopeška procesija je štela 250 članic, ona iz Stopič in Toplic po 200 članic. Družbe so spremljali njih voditelji. V krasno okinčani ccrkvi je bilo zbranih 1200 deklet, navdušenih za čast problažene D. M. in za ohranenjo čistosti v najbolj nevarni dobi življonja. Navdušetge je jirikipelo do vrha vsled slavno.stnega govora g. župnika iz Toplic. Govor o trojni besedi lurške Marijo z dodanimi zlatimi nauki iz bogate skušnje mnogoletnega vodstva Marij, družb, bo prinesel „Bogoljub", Po govoru je sledila ponovitev posvećenja, peta maša z azistenco, pete litanije in darovanje za zlati kelih jubilanta Pija X, Petje je oskrbela novomeška družba pod vodstvom glasbenika Hladnika. Slava Brezmadežni! (Pozne ali zgodnje jagode?) Preč. gosi)od žujmik iz iz Mirnepeči poslal nam jo po gosp. J. Mikoliču lep šopek popolnoma zrelih in rudečih jagod. Zares izredna prikazen za čas vseh svetnikov. (Nova hranilnica in posojilnica) se je ustanovila v Mirni peči ter začola poslovati dno 18, oktobra, i-ita je članica „Zadružne zveze" v Ljubljani in njeno načelstvo sodeluje brezplačno. Novemu podjetju želimo veliko nsjieha! (M i k laužof s ki somenj v Metliki) je radi praznika Marijinega spočetja prestavljen na sredo dno 9. decembra 1908, (Ošpicc) razsajajo v Podzemlju. V 71. hišah obolelo jena tej bolezni til otrok. (Pasja steklina.) Valed ponavljajočih se slučajev pasje stekline so oblastva upcljalft pasji kontiiiiiac v vsem političnem okraju Kr.škem iti Xovoiiioškciii in v sodnem.okraju Višnjefiorskera oaIancev iz splošnega volilskega razreda v volilskih okrajih, zaznameno- vanih v § 7 a) dcželnozborskega volilnega reda: 14. dan decembra 1908.; 2. za volitve dveh novih jioslancev mesta Ivjub^jane iz mestno kurije (§ 3,, točka 1. deželnozborskcga volivaega reda) 22, dan decembra 1908. Natančnej.ša določila, o kraju, dnevu in uri, kje in kdaj so začne volitev, kakor tudi o uri, kdaj se konča oddajanje glasov, bodo obsezale izkaznice, ki se volivcem dostavijo v smislu § 2(>. volivnega reda za deželni zbor. Dežela bo volila torej 14. decembra, mesto Ljubljana pa 22, decembra. (PozorI) To dni je hodil po ljubljanski okolici človek, ki se izdaja za_radikalnega Slovenca, bivšega izdajalca humoristič-nega lista „Škrat" v Trstu, imenuje razna imena naših župnikov, županov, advokatov, literatov kakor svoje osobne znance, pri-jateljo in odjemalce ter priporoča iz elegantnih posod razae likerje, jajčni konjaki, dr. Pravi, da ga je tvrdka baš sedaj poslala, ker hoče iz]>odriniti kakor prava slovanska tvrdka vso nemško konkurenco na Slovenskem. Ima vse polno slovenskih tiskovin, vizit-nic itd., a tovarna se imenuje K. Pfeiťer in sinovi Praga-Žižkov. Pošiljalec teh vrstic napisal je na naročilni listek lastnoročno I. jjogoj: slovanska {če.ška tvrdka) ter se medtem informoval pri uglednem češkem listu ter izvedel, da je to čisto navadna židovska izdelovalnica opojnih pijač. Ker bo take vrste sleparjev in jiro-dajalcev sedaj najbrž več krožilo po našem ozemlji, naj bodo častiti odjemalci paz^ivi. Našemu poročevalcu, ki je napisal I. pogoj na čelo naročila, blago sploh ni došlo, ker se je žid zbal stroškov, ki mu nastanejo za vrnjenje, (Pisemsko znamke.) V smislu naredbe c. kr. trgovinskega ministrstva (z dne 28, marca 1908 št. 12607) preneha veljavnost pisemskih znamk prejšnje izdaje z 31. okt.) Zato »e smejo od 1. novembra 1.1, dalje rabiti za frankovanje le pisemsko znamke nove izdaje. Da se olajša še nadalje prehod od prejšnje k novi izdaji, zaitierijavajo poštni uradi nerabljene pisemske znamke prejšrqe izdaje za znamke nove izdaje od 1, novembra 1908 do konca leta brezidat: ;no, od 1, januarja 1909 naprej pa se odtegne pri zamenjavi za vsako pisemsko znamko prejšnje izdaje 1 vinar. (Grozen požar) uničil je dne 16. oktobra v uro boda od Metlike oildaljeni lepo ležeči vasi Božjakovem devet hiš in okoln 40 drugih stavb. Na ^žalostno znamenje z zvonom prihitela je sicer požarna bramba iz Metlike takoj na kraj nesreče, a ker so bila poslo]»ja že popolnoma v ogtyu, ji ni preostajalo drugega, kot ogenj omejiti, kar so ji jo tudi posrečilo. Nevarnost, da pogori tudi cerkev sv, Marijo Magdalene, je bila jako velika. Kar je ogeiij zagrabil, pogorelo je do tal radi pomanjkanja vode. Petim posestnikom zgorelo jo vse do zemlje, štirim pa so ostale le hiše, ki so zidane in z opeko krite. Da ni pogorela vsa vas s cerkvijo broječa 43 hiš, je pač zasluga požrtvovalne požarne brambe, katera je neumorno delala od polu 5, uro pojioludne pa do 3. ure zjutraj. Ker je zgorelo vse orodje, posoda, živež, krma, okolu 200 veder vina, blizo 3800 kron got^ega denarja in nekaj prašičev ter ni bilo prav nič mogoče rešiti, se vsa škoda lahko ceni nad 160,000 kron. Usmiljenja vredni ljudje kakor tuiii živina izgubili 80 tik pred zimo stanovanja in živež, potrebujejo silno pomoči svojih rojakov. Priskočite torej tem revežem, kateri so imeli v enakih stiskah usmiljeno srce do vas, zdaj na pomoč, Iu tu naj vetja prislovica, da kdor hitro da, dvojno da. Božje jdačilo gotovo ne izostane, (Vlak povozil) je v Clevelandu 25 let starega Alojzija Vidmarja iz Zagradca-]í"užina. Odtrgalo mu je levo nogo, — liavnotam umrl je 23 let stari France Goru p iz Št. liuperta. "«v -<■»■ Gospodarske stvari. — Kmetijski i)ouk) bo v nedeljo dne 8. novembra v Št. Lovrencu ob Temenici in v nedeljo dne 15, novembra v Št. Jerneju. Poučevala bodeta vodja V. Rohrman o živinoreji in mlekarstvu, in adjunkt R, Zdolšek o sadjarstvu. Pričetek pouka ob 3. popoludne. — (Vinski semenj v Novemmestu) se priredi letos v četrtek 19. novembra t. 1., in sicer v spodiyih in zgornjih prostorih gostilno Jakac v Novemmestu. Semenj se prične ob 11, do-poludne, tako da se ga lahko udeležijo vsi, ki pridejo z dopo-iudanskim vlakom v Novomesto. — (Na vinski semenj v Novemmestu) vabimo gostilničarje, vinske trgovce in vinogradnike. Zlasti je želeti obilno udeležbe od strani vinskih kupcev. Za gorenjske, ljubljanske in dolenjske gostilničarje, ki leže blizo proge, je železnična zveza tako ugodna, da ne more biti nié bojj. Zjutraj ))rideio z vlakom ravnoprav na semenj, popoludne se pa lahko povrnejo domu. — (Vinske pokušnje za vinski semenj v Novem-niestu) naj ae prineao v snažnih steklenicah. Pripravne za to ao litorskc steklenice ali pa hotelske steklenice, ki naj so zama-šene z zamaški iz plutovino. Ponudniki naj sc zbero že do jiolu 11. ure v gostilni pri Jakacu, da se j^okušnjc pregledajo in raz-vrste po vinskih krajih. Da se lažje pripravi potrebne prostore in mize, je želeti, da se vinogradniki po dopisnicah priglase pri kmetijski podružnici v Novemmestu in da naznanijo že jirej, koliko pokuienj in kakega vina prinesó seboj za semenj. Le tako bo mogoče odboru za vse potrebno poskrbeti. — (Zimska setev) se je letos vsled snSe močno zakasnila. Najbolje so storili oni, ki so porabili prvo jmliko za posetcv zimske strni. Mnogo jih je odlaSalo a setvijo. Nazadnje so vzlic precej subi zemlji orali in sejali. Veliko jib je moralo pa počakati s setvijo do prvega dežja, ker je bila zemlja preveč izsušena iu trda. Sedaj je zimska setev z večine opravljena in je le želeti še toliko ugodnega vremena, da nam zimsko žito dobro izhaja in da se do snega tudi še nekoliko obraste. — (Strniščna repa) je letos slaba, ker ao jo gosence preveč zdelale. Sedaj je treba le še toliko ugodnega vremena, da jo spravimo pred snegom domu. Pri nas je navada, da se perje su-ši v kozolcih. IJobro ga jo tudi tlačiti v jame, kjer se tako okisa kakor n. pr. kisla repa ali zeljo v kadeh. Te jame sc napravijo po tričctrt do enega metra globoke, po poldrug meter in ho^ iiiroke, dolge pa po potrebi. Za malega posestnika zadostujejo okrogle jame, ki imajo podobo kadi. Repno perje se v te jame dobro stlači in vrb jame še nakojûèi in tudi to dobro stlači, potom pa pokrije z izkopano zemljo, okrog in okrog za pol metra na debelo. V teku osmih tednov se tako spravljeno in stlačeno perje okisa in je v tem času že dobro za pokladanje prešičem. Kavno tako se tlači in spravlja tudi ze^no perje, pesno perje itd. — (liCtošnji pridelek) na cepljenih trtah pri kmetijski podružnici v Novemmestu znaša 50.000 „ceptienk. Cepljenke so najboljših aort kakor: veltlinca, silvanca, španjola, laškega rizlinga, kraljevine, portugalke, žametaste,črnine. Lani je kni»ila ccpljenke od kmetijske podružnice občina Št. -lanž na Dolenjskem in sicer jih je vzela 25.000. Kakor se sliši, so vse ceptjenke izvrstno rastle, tako da so vinogradniki prav zadovoljni z njimi. Jjetošnji pridelek v trtnici kmetijske podružnice je še boljši kakor lanski, ker so se cepljenke pri litošnjem gorkom in suhem vremenu prav močno razvile. — (Vinski pridelek kmetijske šole na Grmu) je letos izvanredno dober. Pridelalo se je za polovico več vina kakor lani in ker se je vsa trgatev vršila pozno in ob najugodnejšem vremenu (do srede oktobra), je tudi pridelek izvanredno dober. — (Gnojite sadnemu drevju!) Za sadno drevje se pri nas navadno nič ne stori, O kakem gnojenju ni duha ne sluha. To pa ni prav! Sadno drevo potrebuje ravno tako živeža kakor druge rastline. In če nam sadno drevje slabo rodi, ali če odpada z drevja prezgodaj mlado sadje alt celo cvetje, je temu mnogokrat vzrok pomanjkanje potrebnega živeža v zenilji. Letos je sadno drevje tako obrodilo, da se ni čuditi, ako so se v zem^i porabile redilne snovi in jih bo zanaprej primanjkovalo v zemlji. Zato je pa naša dolžnost, da pomagamo drevju in da vrnemo zemlji, kar je dala v letošnjih pridelkih. Gnojimo toraj sadnemu drevju in skrbimo tudi na ta način, da nam ne opeša in ne oslabi! Za gnojeiije se priporoča jeseni v prvi vrsti hlevski gnoj. S hlevskim gnojem se gnoji tako, da se pod drevjem — najboÇe pod kapom, kjer je največ drobnih koreninic — raztrosi in pusti ležati, da ga dež izjiira. Še bolje jia storimo, ako izkopljemo krog in okrog — tudi pod kapom drevesa — jarek in da zemljo v jarku prekopljemo in zagnojimo s hlevskim gnojem, Jiušo, ki se najprej stran vzame, se nazadi^e zopet nazaj položi in jarek popolnoma zadela. Prav dobro učinkujejo tudi umetna gnojila pri sadnem drevju in sicer se ])riporoča za jesensko gnojenje Toma-sova žlindra in kalijeva sol, spomladi pa čilski solitar. — (Ne puščajmo zjedij v svinjskih koritih!) Pri nas je še zmeraj ta slaba navada, da ostanejo zjedij od onega krm^etýa do drugega v koritih in da čistimo korita še le takrat, ko je treba pokladati drugo krmo. Ćez noč nam ostajajo do drugega jutra! To ni prav in tega bi ne smeli trpeti! Na ta način ni nič čudnega, da se nam podgane redijo po svinjakih. Pa tudi iz tega vzroka ni trpeti ostankov v koritih, ker se ti ostanki razkrajajo, kisajo in ker kvarijo korita in delajo vso klajo manj okusno. Zjedij naj so po vsakem pokladaïqu odstranijo, korita pa osnažijo. Rii/>ne stvari. * (Razglas.) 1.) C. in kr. vojaško oakrbovališče v Ljubljani kupi v delavnih dneh dopoldan do 11. uro od mesca kimovca 1908 do svečana 1909: 1000 meterskih stotov sena, 700 nie-terskih stotov nasteljne slame in liOO mot, stotov posteljne slame. 2.) Seno sme samo dobro dravniško travo obsegati: isto mora suho, uležano in čisto biti. 3.) Slama mora zdrava, ne od rje ali medene rose prevzeta, suha in čista biti in ne sme slabo dišati. 4.) Seno in slamo navedene kakovosti lahko vsak jio^edelee (zadruga) c. in kr. vojaškemu oskrbovališču v Ljubljani (lismeno ali ustmeno počcnši s J. kimovcem 1908 v kateri koli množini ponudi. Osobito se bode na ponudbe malih in srednjih zomjjišč posestnikov oziralo. 5.) Vsak posamezni ponudbenik, kateri še voja.škemu oskrbovališču kot tak z nekolekovanim od občinskega urada zgotovljenim spričevalom izkazati. Tozadevni vzorci so dobe vsak čas v pisarni voja.škcga oskrbovali-šča. 6.) Za ])rodajo ponudbena množina sena in slame se po dokazani kakovosti, takoj po odstranitvi v gotovini plača. 7.) Podrobnejša ustmena pojasnila o zahtevani kakovosti kakor način prejema, se bodo v pisarni vojaškega oskrbovališča (Franca Jožefa ce.sla št. 2.) med navadnimi uradnimi urami vsakemu radovo|jno dala. Sniešnice. (Dobri učitelj.) Janezek; „Oče, mi imamo res pridnega učitelja. Obljubil nam je, da nam naredi veselje, ako bomo priilni." — Oče: „No, kakšno ve,selje vam je pa naredil?*' — Janezek: „Obolel je in valed tega nismo imeli pouka." (Zagovoril so jo.) Gospića: „Otlstranito tudi brez bolečin zobe?" — Brivec: „Sevedal" — Gospića: „1'otem pridem v nedelo zjutraj k vam!" — Privée: „V nedeljo ne smem zob dreti,.. zavoljo upitja!" (Ljubeznjiva soproga.) A.: „Zakaj kuhate pri vas vsaki dan griaove cmoke?" — B.: „Ker istih moj mož ne jé, in tako ostanejo vsi meni," (Nevarno drevo,) Gozdar: „Gospodje, svetujem vam, ne stopite ob nevihti nikdar pod topol, kajti doživel sem enkrat nekaj strašnega." — Hribolazci: „Tako, je li treščiloV" — Gozdar; „Še vse kaj hujšega! Spoznala ava se pri isti priliki z mojo sedanjo soprogo, ki je tudi pod tojiol pribežala." Darovi za díjaáko kuhír\jo v Novem mestu. VeleĚ. (i, dftksn Jati. Naguite 10 K; Marija Slervřc 2 K; Neimenovana 2 K; g. dr, K. Slane za iiTvo polnletje 100 K; veleû k, ř.Hiinik Fr. Zhasnik JO K; veleč, g žiiimik Kr. Avsec 12 K; voleé. g. iiiimik V. Beriiik 10 K; veU5, g. župnik Martin Poljak 5 K; igm G K 41 li. — Podpisani iitL-BTÍno zahvaljujem vse blsK^ rlobrutnike Driijein ee (la prufiiti unvih (inriiv, Piiaebno želim živil, ki eni letos izjeiim» ilraga. 1'rav Jiii pride vse, kar se uživa. Tli di oni si more oirgati lirumpirja, žita, ali kar si buili. Naj rb «inituni novomeške ili,jaške kuhinjB in uj-uega Toditelja, Dr. los. Nlattnko. Loterijske številke. GRADEC. 17. oktobra 19 12 '22 H7 fiO TRST, Si4, oktobra 64 13 n 71 5 ZAHVALA. Za obile dokaxe srúne^a gountja o |)riliki britke izgube arùtiu ljubljenega nam alna, osir, brati Metoda Barborič učenca II, razreda, kateri je v torek, dne 20. okt. zjotraj po kratki, mněni bolezni v 8. leto mje starosti mirno v Gospodu zaspal, kakor tudi za muogubrujuo apremîtvo dražega nam rajucega k zadnjemu poúitku. izrekamo tem potom p 11. rujav, srednje postave s košatim repom, nikelnastim ovratnikom z napisom. Proti nagradi (200 naj se odda nazaj v Sotesko štev. 8. Sprejmem takoj učenca od 14 d» 16 let starej^a iz poštene hiàe in ki ima veselje do pekovske obrti, c^^^-d Natančneje pri g. Jakob Jakovac, p. Nova Sela, Bania, Dolenjsko. Dva izurjena čevljarska pomočnika sprejme takoj Maks Hoiiii»'iiiaii čevljarski mojster v Toplicah, Novo zidana g.i!encais-ova vila v Kandiji št. 82 se ún takoj isu-o-d v najem ali se pa tudi proda. Več pove gosp. Lavoslav Hopas, tajnik in blajrajnik mestne hranilnice v Rudolfovem. Narodni hotel „Ilirija" v Ljubljani - Kolodvorske ulice. o > m O > m 3 min. od južnega kolodvora. Priporoča svojo priznano dobro restavracijo, izvrstna domaČa vina. Vedno sveže pivo. P. t. potujočemu obèinstvu so na razpolago udobno urejene, najelegant-nejae sobe. (ifí5-3-3i Za mnoffobrojen poset se slav. občinstvu uljudno jiriiioroča botelirka Mať. Novak. m < o M- řr Ift <î o •y; HC dajo takoj v najem ali se pa tudi prodiijo. Kje pove upravništvo Dol. Novic. (aot-3.1) DVA LEPA POSESTVA ima naprodaj Jernej Turk, župan na Mokrem polju. Enemu posestvu je cena 12.000 K, drugemu pa 5000 K. nfljii^njkrn. dm t tmlot^ TMliio frilktio in trpelno l Ueo Tuk* Tr*laf>i Tnte mo^Lnrua itofv ttr tudi UApr«^ Diuiljiv linilakj toden hivitotca Tudi imam Darrjeiig hArllok* rpahe vůiikonti za fuipodala daâk* po uiiki caul. Bijiknm miiaiie uiel O m a >o ■W-4 Vi B -I knjsiki nDjBit!r, 1V«v« mritto, Vf'llkl trg H. O^ 1- a N o O) prlporoC-a M preA. dubavAAioi T ItdaLova^a vunUovi-HtuA poïabnû Ularje, poTrinike itd. po nnjokmtnejiem io nnjnovcjiem kroju. — Izdelujem VKako, t to utroko ■pAditjo/!e lieU) Dataiii:Du po meri. l'ritioroôAtn Be preA. duhori^ni, d& me blivicOToIi po^iafititj s cenjenimi nuni^ili, zai^otavljajoi, da liodein vedno nkrtid, da ixrocim Tsaiio Kkrvfiilo » najTeijo zadovoljnoat prcftantitib HHroinikoT. iilar. p. n. otiAinsiTu ]inporo£aui sTojo tlubro urejeno krojaško delavnico, T tateri delajo (lajholjie delHvake mofti; latorcj se jamůi la elpřaotno, _ Id|h) iu uiud>iruo izvrittev narovi), kakor nidi zau>, di> ae THftka T moji duJuvoici uurejeua tibluka iepo priit^a. J u M \ 0 He đ N 5S >i o £ ^ z: ^ Jr = >1 « ® C UÍ ^ Lepo posestvo! Radi rodbinskih razmer se proda lepo posestvo obstoječo iz jcdno-nadstropne hiŠe, gospodarsko poslopje, vrtovi, tri velike njive, gozdovi. Posestvo Itži v jiiko lepem, rodovitnem in prijaznem krnju na spodnjem Štajerskem. Hisa je za vsako obrt. Cena je IS 16500*— Naslov pove iz ]>ri- jaznosti npravništvo tega lista. (182-3-3) V gnisiiiii Zalog (Breiteiiaii) pri Novem mestn je na jtrodaj Kovaško amerikansko orodje popolnoma v dobrem stanu se ali na drobno proda ali se pa i»roda Bkujjno, ako kupec želi tudi kovačnico v Dajem vzeti. Več povo kovač Ivan Florijančic v Trebnjem št. 22. xmeAnne in reKanu kupti' jetii p» najTÍiiji ceni. Izdelujem VHH vleAuljar^ka dela. V zalogi jiriaiii (iiia toaletna mila, jirave francoske pnrfitme itd. BAT-RlIM tfkiirina proti izpadanju las in ;)rtmt. adlikovana z 10 zlatimi kolajnami. HAARPETROL za rast pu-mUdka. NUSIOL »retiavega izvUúka xa lase in brade iiadtivir uf^peli, jirekaša vsft dosedanja barvila. I'olei^ tega pripuroiiam mnj znani BRIVSKI SALON na novo urejen z najnovejšimi liigijeniÉnimi komforti, b hitro, čisto in dobro postrežbo, Éeleú in nago broj nega obiHka, SpoiitovRiijcm se priporočam Ivail SvSteC, (6-24-24) brivec In vlasuljar, Rudollovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hlie.) E m- ŒI 100 kg po C K 40 vin. (1972-2) 1 kg sivega skabljenega perja K 2, polbelega E g 80, belega K 4, finega K 6, najboljšega «knbljenega ES, sivega pulta K 6, belega K 10, pr»nega puha K 12,--Od 6 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje napolnjene, ii xelo goetega, jako ^ trpežnega rdečega, modrega, belega ali rnmena naoking-blaga, 1 pernica velikost 17U\116ciq z 2 blazinama, velikost SOXâ^t napolnjena z jako lepim mehkim perjem E 16, R pal|itibi)m K SÍO, s puiium R 24, posamezne pernice K 12, Í4, 16, blai ne K 3, E 3 60, K 4. Proti povzetju razpošilja puSaine prosto pri naročila od K 10 nadalje. 19Ů 24-2) Maks Berger v Oesenici štev. 226. Češki les. Za nengaiajoúe dejar nazaj. — Ceniki «astonj in poStnine prosto. f El FRANK SAKSER Co. In (J9a-3 8) „GLAS NARODA" se nahaja od sedaj naprej v lastni hiši 82 Cortlandt St. Nov York. To je tik Pennsylvania železnice, postaja Cortlandt St. Station, aii dober blok od Baltimore & Otiio železnice. ËI ËI m s Odgoromi urednik, iidi^ate^ in «aloinik Urban Horvat. Ti»k J. Krajtc nasi.