CLASICO SLOVE NE PODPORNE JEDNOTE lih, ¿«trtek, Il tpril> (April ltt), 1928. I1Ü» AU «r oo. I, mt, mtotod M JM ii II SotlalističM plilluii zb4iMMAkaMiBio mm ..... Javno bŠMnlftive feft^nlc* In e» lektraren; odpoklic {«t ia NI- - ♦ Naw Vork. — Delegatje aocia-listične stranke, ki so nomlnirali Thomasa in Maurerja kot nosi-telja kandidatske liste v letošnji predsedniški kampanji, ao v torek sprejeli glavne točke volilnega programa ali platforme, ki so: Socialistična stranka sahteva, da se takoj vrnejo domov ameriške pomorske čete i* Nikara-gve. Druge sahteve so: Takojšnje prisnanje Sovjetske unije in restsvrlranj* diplomatskih stikov i Rusijo. Vzajemno črtanje Vseh vojaih dolgov, mednarodna pogodba sa odpravo vojne In ' neodvisnost Filipinov. Za odpravo brezposglnosti: takojšnja javna dela; federalna posojila driavam in občinam za izvršitev javnih naprav; federalno sa varovan j s proti brezpo« sekiostl In sistem javnih delo-dobavnlh agentur po vsej deteti. V odpomoč delavstvu: sistem kombnalnth savsrovslnic delavcev proti bolesnim in poškod-bsm; skrajšanje delavnika na pet dni v tednu; odprava otroškega dela.9 Praktična odpomoč farmarjem. ;<.''/ Predsedniški kandidat Thomas je napadel Ligo narodov, ker js sa vrgla sovjetski rasorošitveni načrt. . konvencija je bila saključena Sydasy, N sednlk John vil, da ss ap sko organisa« ganisacije v McUod nI h detajlov v p dva ktor naša SNPJ lisa odeli II društev. TI Itosi prlpe-d£Jk premogar.ki nel» UJ».W. «I Amertea. Strelk le aapmf« dm m al^ Mrlisaii ^ y ^gii ..ekoenlfi Mralkakla msie SiSSaMto SNPJ. Je eotrehee asjsa iS hitra pomoč, to ' JR!!" Smbfkra»M>hTihliSr*'* ^^^'ŽS» ' SNPJ. v Okle. Oni pešOtoto deonr m gl. pr>da«dnlk< SNPJ.. Vln-v peneč, da sa Is bratako pamet previlne resmsi . ae v elebem ateaje. is T.' .S t V PE0SVET1 t ana, povemo podpore In strogo zahteva od javnega odbora, da br. Cainkarja, da v bodoče pošilja denar dru-tajnikom. Kot predsednik konferenco je podpi-Frank Sepieh. Kako je Mla ta konferenca skli-ko bo priobčeea še druga koeph-je, da f»ooiucija aie ne omeaja, da že več kot pred enim letom pozval od društva, da naj sklicujejo delajo zaključke in zapisnike o teh konferencah in takoj l>ošljejo glavnemu urad«. Minilo je wč ko leto dni; a. nobeno omenjenih društev ni pod vzelo nobenega koraka glede stavke, dokler ni bil brat Cainkar od članov gl. upravnega odbora pozvan, ako »e društva ne organfefca-jo, naj Imenuje zaupnike, ki so na Htu mesta ta ki poznajo lokalne razmere, da bodo delili podporo. Značilno je tudi, da resolucija ne omenja, da je brat Žlemberger prejel denar tudi od drugje, da ga razdeli med' stavfrarje ki da Je M! ta denar izključno namenjen le atavkarjam. pa je, da se zdelaj grozi, ¿e ne bo resolucija da aa priobči v dragih Kstfh, Oni, kisopred-udjb, se niso zavedatf dalekosežnosti svo-Ta resolucija je zelo neotesan napad na po-aceta Žlembergerja, starega delavca, ki je Im, Odkar je dostažii vojake ih postal raz. delavec, posvetil svoje moč! kr «tanje, ko-pridobil % dobrim čtivom, za poduk drugih in nezavednflf delavcev. Predlagatelji te rabiti izredno naivni, Ifco sc ra* ieritisirati. ki aeji v dobrobit društva in Zadnjega < seji amo izv nam se u mU MveatvvM M* — —— —------ —----tjir delavcu edino njegovo "bogastvo, ki m* kapitalkličm razred ni mogel vzeti in to je proletarska časttop-efce* nje, ki sta več vredna, kot ¿akladi ŠVeta t* razredno rcl>cn) in ta pehasnje v tem tii. Bolniki nadzorstvom. Se voda, članstvo ni temu ie prfvadflo, ampak eije lijiem, da ae bo. Ciant« oe pozabite, da jepri nalem dni-elo potreben ta odbor, ker tajniku je bilo nemogoče vse to opravljati Sevada, bolele bi bV 0 za neka kar ao hoteli, ka« rejoi Apeliram društva Mir it. 1*2 upošteva društvene se vale vsako drugo mesecu. Zalo bi me 1 eti veliko članstva Čim več vas js, tem ukrene. sol kadar so izrečene vcu in članu S.N.PJ. razrednozavedne-k& vzasneie dejaven—(Dalje i» ft la imenoval Nace pešlje katerega MoHlaltoti#ne konferenca v Bridgeport*. Ia raatoge ker Nace žlemberger Si ('aInker kater pume* atavkarlem lleeom SNPJ, ----- m__j. --n— « — ..... , n.ti■ ¡i ni i ....i nioveneem, a ne en naaim nraiom nrvaiom in ornom ne., neieri upadale v tod noto ki prav«, da to te ia Weewne, s Nrvetl ia drugI de 1 > dobili pomof is flttabnrgha. Peme. iS Ns temelju gom}lk dokatov, to katerlk ae vidi. de ae draar ne* 11 dnlltev SNPJ. If OMk la W. Va^ Id ae prvktafiiiH IS detogstar, astotroito preteotlra proti •ferkevtom, e katerim raspetoge Calu L.. | — .LM» Aa^A HA^ * I--i.----- »o ■!•!»» imn.nicv fiirmnfrgtr, Ona h«iJerpee^etrog9 sekteva^glav. wlbor. SNPJ.. da Is- da ao kode a tem aktom rwt prigovori In nepravBnenti vsAttft, in ae k* M ta Mrfln dobljene pemel ml vemjmae pravilne Ia kratke re» deBtoenhn braIn aeatr. mJuileHm Je najbolj potrabni^^ v Hm ti df''^Xf^Mt^J^^S «hKmttJr vmSS todag. ako ne. kedeme kHI prtolljeel prieMIU v drngSk MsUk. W> ■ ™ ■ ' ' PNdaednlk konfereMe. FEANK SEPICN. 1 Drndtvanl polet dmltva Mer. S5S S.N.PJ. Resolucija pove, da je petnajst društev čakalo enajst mesecev po vibuknenju rudarske stavke, da je stavka evmviMi, U» jm mviu» EA druibino prodajalno povzročila veliko bode in revščine med stavkarji,* ki saifatijo. Kar so hote», lad eno leto na stavkf sa obstoj ijfh organizacije, Ut*te* Mine «Torkers of Ameriaa. Društvo je darovalo njim v pome* vsoto brst Jeseph MstnJk ja p* • aUvkaVMse» palja. Ppvah, W. Va. — Z veHke radovednostjo se je letos pričakovalo, kaj se tgodl v Zapoditi Virginiji s premogarji, ki so do skrajnost? izkoriščani. Tisti ki so na stavki, so trdno prepričani, da bo unija United Mine Workers of America zmagala, omvno jih je nekaj na stavki nad 4 leta, nekaj pa B lata. Odkar SO premogareke druibe prelomile pogodbo, je poteglo Ae dva leti« Tu v Scott Runu je imela United Mine Worker« unija javni shod kakor po navadi vsi nedeljo. Udeletba je bila ogrom-.jim priskoatino na pomoč. Njih je m bilo, da pošlje to nika Apeli áe bi «e t t*» predsed- Vincar* mane aa atav Waodwas4 Ia- — Verski be-iaki vseh barv so pO stari ¿eg «peli alelujo na valikonočn m ko ae se ispr Cim delavcem krčili želodci od ¿akote. * V tukajšnji okolici so pa dobri k«teHča*< nafehUli o-Aoli štiristo svetih $$$ sa ubo-črnofrakarja in njegovo družabnko. Ako Se na primer kolekU za štrajkarje, tedaj novcev zanje, ampak as vernik enostavno odreiejo, češ: "Kdo pa meni kaj da!" > ■ Radovedna sem, kaj doba od beloarajčiflilov? Drugega nič, Ukor ušesa polna Mi, tako da vkemajHHHH^HH^ Ubogi Krist, zopet na bo umit do prihodnje VeMkeBoči! Takrs oo p« spet pošteno opran in ob-i4zan. Amen* Venske v »vete Kol pred- sednika društva Mir št 142 Hm vele dottnost, da se sopet neko- imm se pH Članstva. ZnlZ! odbor Mer» Ivan, £Aj rC aip, Leakovoc Ortelj Toma*, godu Frenf, KL- ' p-t-v« .""H, ' Meroéek Kerol, M MaHto, Mlinar jo-rrank,:>inkit Frank, Orogorin Prask, Ore-Purnat Ivan, Karti« ms Iva» ČETRTEK, 19, APRILA. zelo po- Tumai, Petkoviek Jakob, Mlinar An- John in Jakob, po 00T Čttlk John, Jo»ip; Her kin Qety Mary Chi Prank, Ctg in "Imazhmuma "Birda of the fio*.» S^vensik éHavcá v Amerik» imamo Jahovi bodi potut«* * da in svojih skrbi, zato se BP moptnov brigati a delali so ne »o- nstvo ■H||HmtfitfBba! V Ame. riki jf mož, ki je prevz^ lo ie¿. I ns svoja Kam«. To k gljatalj Arthur Bri». piše in modruje o gre ledaj H tmiraj telo dSko ia je upati, da sa kmahi obrne Je#^^Sžak'ob«toJ tkv*M delAeeJ Ment.—Priloieno Ig «88.90, It. 1 lask, Id s¿ je aa —Tukaj m vae j Odkar readeli ter odppHj# narod ti te bedoie med vaell P»aj Cofflnwood, 0, -n StruggleiCJl^ . ......(| kreno zahvaljuje Bratu za poalano de smo že brata J-vat je tf tako izvTs venščino, paro, di 10. maja in ca dotičneg^ društva "Strugglerji" so tivni izmed vseh jenih mladenifldh društev; izmed njih nova društva, ustanovili v N< društvo, drugi teden pa bodo u-staneviii zopet eno V Newbuí; Lena Lokar, $96 E. IfNlHeljem, Id se tali "dopis" ia ChicaiS'v z zdaji "Glasa »vobede'', podpisan s črkama "A. K.", naj po-jasnim, ds dotičnsgS nisem pésaf ( jaz» ker takega psovanja jas to- JtM* Ml i ■ X^^L mMH V k* vil niBcm zmuzfn pnmi« Andrej Kobali m es št. I . aven Jews, Hent Jamo, si «n šh ipriapevka aa boflja a nea, u Imena darovalcev fcSedlcb ln t. Kat-i I «Ml ralla, mo gorkemu ■ tuka^ni Slovenci rodili na aoboto Y^-Kar aa billa ao se tudi in Monako akuter amo pri" 24. marca vose- Ileo e pojedino, katera je Mla nad vse'pHčeko vanje aek> dobro obiska aa. D r u I t v o, ki jo je priveMo, m tem potom prav topo lehveljuto vaem aoudeleieneem, poepbno pa le tiatim, Boto mita, £ Ki Petrovič Subic; po nel mL, " rane, T, Wch, P., I _ po Tic: * k J. hargarttv'i». Pe- o Vsa pripomogli s lageter prinrČne Hvale kateri so nam boljiemu a apelu jfoR^odinjštfn i fi aa toliko trudile Idr t» k o dobro pecivp in pripravile tako okuano večerjo.. Razvideti j«, če je ■loga med nami, de ee da dobregu napraviti, te teko pe nem je Zatorej še vaem skupaj Društvo je na aeji meedea marca isvolilo odbor seatoječ la e mot, ka- I -i«, i. WI1 .i.iM.^I — i«*rin namen jo ion poDireti po hi ni proate prinpevka aa pSfte »obrate dtrajkujoče premogarje. MNl m pošljejo na glavne urade jednot, ko darovalci zahtevajo. Darovati členi JKJ f78.es. Darovali ae atodečf H: OrsM Frank; pe «h VŠfc Ps čiaka, Masi« Frank hI rine Ivan^ po |1: Šl Prijatelj Antor^tavčlč te Ivi ti, Albreht Ji Pran», SNsHksr /oxip. n u»n«. * 1 F Peter-L. Go-l^niČ. tetar, M. 6i< I vesteh in J. Rub- .96 prošnje Alejaljj PHP «ta. Prosim, da raz-h. $44.95 med ifevfcerje : Fresk Remits In 1| ■Mi^'fl retan. - Od teh sme nameni« |10 ia Itseeriala, Pa., ItnteM SUekvHle, Ptifc-Iniena rovalcev s^vkarjem: $6|' po |n Aas roakij, Frank Kune 1 Jakob, Grudaa Cankar Ivan, Homovec Frank, Frank, VaSM lavro. Rotarte Frank, Osredka r Anton, Poteva fven, Kav-MC I ven, Iatenlč Ivan, Mrlak Ivon, Dne 1. aprila se je rtn seja društva ftlsveaM fOa> marin it. aaa mtPi v fursg^ va. W Va. Pod totto rasne sme m tudi tuksianjl moveaei sn im spominjali naših «Trajkajočih sobratov in aoeedev, ki ao že Kko oglasim v nalem lteti^Pvo-sveti." ki je en najboljših\a na-Sa članstvo ki splošno sa i narod. Zala je nal* dol*m>st. da ga podpiramo, le je. da oetas mo stalni naročniki In kdor ni, naj postane takoj. Veeati ms nekoliko poročati o društvu Mir it. 142. Ne smem tudi pozabit! na naše mladinsko društvo Loyaltties Št. 600. Ako bi človek pogledal nazaj v preteklost. bl sl ne mo*H misliti nekdanjega aH pa današnjega stališča. Danes pa moram reči. da je društvo št. 142 stoproeent-no na boljšem stališču, kakor je bito prej. Nobenega člana nI aram na današnje asjs. izvsemil tistih, kateri si predetavljajo preveč rdeče barve, katere pa v resnici pri društvenih esjah ni. Društvene aeja se sedaj vrle salo mirno, pravilno In parlamentarno, tako da člani (ca) ne me- Modrijan Levro, Korče Metke«, Pet-Frenk It R. D. 1, Albreht Alojs, Oblak Im •¿kaj Freak. |i Po 50«: burlen v. Prr.tnpnlk Js 11.60-m Je-Jakob. koviek Frank, Koler Ivan, Lenarčič mik a. i ■ I.laII aak^LA »-. mnevc «hod, mivtek JaSon, Frank, Oorjup Frank rečkaj hran. Peni« Levro, FtnMt Jo.ip. Oreforip Frank, Mlklevae Jo.ip. Gregorka Frank, Purnet Ivan, Wtnoni<' Joafp, K ran Je Kristina, Oaredber Merijene, Hrb-Uen Andrej la Pečkej | Bemblč Amonjp aip. Koler Frank, Kramar Joelp, IV«ta J Tomal. RertU Karol. MniTiovw Jmrip. Mlinar Frank, Strftlner nor Frank, PereeKlln Antonije. Maro-*ok Stanko, Potočnik Uldor, I -T Huaman JeHea. .Stoke Levro, Dobmvoljc Andrej, Telben FranCIŠka. Korše Andrej. MaroSek Aleja. Oblek Frenk, Prek Agnea. Ctgelo Joelp Hodnik Frank. Oblak »Ivan. Lovrln Frenk; po Tlc: Cveteter JoHp; pe *e: Mhršak Frank In ISetmenm.ni •Hpse e^ n le SNPJ eo darovali atodeM: |1S dr. Sdrešent Slovenei: po M: Poteva Frank In Debelk 4 Petkovšek po W- Jertna Tm»y, Seštlr Joelp In Pe-btoven Jekni pe H S ■to; po $1: FtnMt Joka, da-Hervo JgB™ Zeb-Steva M Um Ut«l..l m»aa _maeamrif »®* Karu Zerboakij, aeph Rihterié Jo Mitro m in Fresk Sladi«; Majk Pisko 11.60. S Frani 121.50. Jokn Marquette. Mick.—Društvo št 417 SMTJJs sklenilo pomagati r^^Tipjr^ižžfr* ofTvamji mi uup> vašs Mil» Ser po previ 8 članov k*, skqpdj HI. WW*0" be v Pene- dr uit ve It® ~ ¿lana po en aru«iva pote- ta vira galorii ve o DUlmaci \°m ■ijitolil kolikor ve» jaa o Paragvaju. ■L dš ja Paragvaj deklica v i ni Amsrfld — ki to je men-da vae. *• ' ffefc «H da js Dalmacija na |in da je »fca provinca. To takest, ko še ni bil Bog Ho še ni bilo Amerik« —■ takrsSnem «vet«, piše, da je Dal** ItaHji atoktja prej r^^r. o Jagoslaviji," Rimljani sa tam zidaii mesta ia eeete MtO pesJ/predno je kdo o kakem Radiču. Zato on, Axt EMMMS4 shapsAisira 8 tel. i^^^sni Kup^Mi^lSttii^^^i koi K d k o je.MaaseHatju težko pri srcu -MHck kot je bilo Franoa. mMer niso "osvobodili" AMje. I» kadar se bo Mu»-eoiinijn sefcoUAo po ^svobodi" vi vsa Ev. povrhu, naj. manj pa kak Rediš nas na briga. Za Dalmacijo se naj predvsem pobrigajt odi, ki sb tam. Starega Arta p» imuno radi, ker nas zna take dobri) Mfcavsti. Zato te vrsti, •ee^ , ■ i j Ker ima Ari zgodovino v ms* lem prstu, W moral vedeti, d« so Rhnljaei zidaii ceste, vodov» de in naselbine tudi po deželah, kjer so danes Fmneija, Španija, juilta Nemčija iti Anglija Po Aftovi Mki bi maral njsiev prijatelj Utissolini "osvoboditi" tudi te dežele in jih podvreči svojemu cesarstvu. Ravno tak« vae kraje ger do Dunaja, v« Balkan, zapadni del Male Aziji in Egipfc; vse to je nekoč pri-'padalo Rimu. -V AkO Art želi obnovo rimakr-ga imperija pod Mussolinije», M moral biti dosleden: vm lii nič. Zakaj ima piko samo ni Dalmacijo? J In če je "historično .pravo" pravično, sekaj as ne bi - poleg fašistov — izvajsl še kdo drugi ? Ka primer Poincare. U kaj ne bi on obnovil Napoleon* , va cesarstva? Napoleon je rtv-, no tako ropal deiale kakor »Uj Julij Cesar in imperator Avgwt i dobrih 180© let pred njim. Za-kaj ne bi Kamel paša raztegnfl svoje republike do Donave? gkoro vsak narod ima "hiatonf-no pravo." Po tem pravu smej« Slovenci vzeti vae do Dunaj», ■Hin dober al sicer cest Po Johan Stemberper, Frenk SUfancich, Johen Grüna in Joaef Seiten; tho-mea fleatan |8; Friak Novak H. Skupaj |tt. Tkomea Seetan. UjaNt. Meledffe, Pa«—Darovali sa *tav kujoče rudarje eledeli po H: Frenk po II: ndimeoovanl, Frank ete^lnaek, Frenk frenk gre In Joeepk Boeleh po lOc: Lotoe KoeUlto, Joka Türk. Mary Türk In Fvaak Bejc; Jeoeph Beule 2fu Skupej |12.15. Poelall na pred. SNPJ. Upamo, da bo rercioljeno med na/hol, Potr«h aa — tflksma Vekeetlek le Camlek. noh.ralca Camiah; Koitallr nonwiir, B r.. tiróle, kos koe severne Italije. Končno: kaj ortane Brisbanu, and poelužijo Hvojel* nega prava?" Indij«-niso zgradili smeniktt mostov, ali zemlja je va m bili so grdo oT-ln okradeni zs vse. DovoU ja ta zabave. Art je dobra dula in - velika gUv», Teško je fl®* glavo in ve- glavobol. niti i njihov 9p9| veku, Uigl Rockland, Ha. - East Coa^ Manuacturtdg kompanija. podružnica Reliance Mfg. Co..Je vložila tožbo 4 odlkodnW» 1200,000 proti zorniku R. F. jetniškemu nad- PlerCU. ker «ert držaj pogodbe, ki jo je z družbo, da bo 100 jetnikov^ delovalo srajce in drugo ob**0 za tvrdko. Ko so bili že JNJ atrojl instalirani v Jetntaki de-lavnici, tedaj je šele nadzorni pronašel, da v% ki prepov d^lavo blaga trgovino. eduje nad v kazniln nad tO ' Icah verske Chicago. nik R. F. Neel/ je U. lagal zbora duhovščine svok cef da epiakopelna cerkev k ve, pravi reiigijoaao poroke is ^ ^ žeattev civHaemeJg VELIKE TEŽKOČfc DELAVCA RA*}*JA v 8LQVE iMmM pubhkanci, ali ne. Ali je prav, da ima delavstvo svoje goao-darske organizacije in ali je prav, če delavstvo nalatra svoi tirih run ian i ... * J "7** laaMll. Sloveli- £STfaT ^^ I ,V!ilh t™" napise odpravljajo. Domu. Otviii m da S svojim densrlaai ¿«ni — MM4<„iu j-7-i_______ ■uclsvsfci položaj vgjovenlji je cansčes pe eüai gospodarski kri-H j vsemi zlemi posledicami, ki ipreraljajo to goepaiarako kri-io To ni sicer nikak slovenski privilegij ia trpi velad nje '*ee leUvitvo PO veal Jugoslaviji In PkapiUllsttëapv 4rtavah sploh. Vendar pà ae mpra glede naših ritirar še povdariti, da so poledice te goappdm-zkt krize % ** kjer se prepiraš za prazeal dsvčnega odiranja aa nas velfr. nič, ali pa za malenkosti, d« je svojim denarjem PO svoje gospodari, ali pa da ga odira tudi v tem pogledu privatni podjetnik, privatni tfge-v*c. - Vse to pa fe bilo osredotočeno okoli pritrjevanj, alf je Gustinčlč najbdj pameten ali loi. Jasno je, da tak boj ni napravil delavstva prav ničesar ko-Ja pač vedno tako, bolj občutljive, nego ao dru- dno, ae moreš pričakovati po- god. Tud! to teta svoje tehtne vxroke. Racionalizacija^. ta j važnejših obratov je povzro- da se je tafàWtfa produkcij s zaatna povečala, med-pa «e je številp zaposlenih lelsvcev znatno- sattales tako dé nastala vjBltk* mpsapoalwost po- veiiKa na v js proti 'roletarsko gibanje v Inosem-je utrpelo vsled notranjih fiaMnih bojev jako malo škode, *Jti ti boji eo se vršili res v :nsmenju načelnih diferenc, pzčiKtltve pojma o razrednem *>ju in o vlogi proletaridU V < anski družbi z ozlrom na lune gospedmtfm la poHtičos pzmere. Tega seveda pri nas imeli in zato se je naš na-,:'fn Imj sukal le okoli polltič-uh <.»eb. ki so se slučajno zna-V delavskem gibsnju, ali v r-rr dihanju nikdar niso pome-ničeser. Tako pri aaa /sto. ali je potrebna razrad-^»rl^na organizacija proleta-^ts proti buržoazljl, ia proti k«Pitaltsmu. ne pri nas • je šlo **t/>. sli ima prav Postlal», Le-»»■ > sli Jaka 2orga. aM pa ima Kristan. Boj se je au-kal (»sdvsem zato. ali je treba J"'/nanja seelalimav, da se re- cini so se protivili, dokler so mogli. V Kobaridu eo fašisti neko noč pomazali vse slovenske na-piae. Na Idrsko imajo piko že dolgo časa. Po noči na praznik sv. Joiefa so naslikali ob glavni cesti na hiše kakih 20 Musaoli-nijevih glav. Drugo jutro so jih zaglt-dali vaščani In se začudili, kako so vse pomazane s kravjim blatom. Hitro so pridrveli orožniki in miličarji, ki so pričeli domačine zmerjati, loviti in pretepati. Potem pa so odpeljal sedem fantov in trUe so bili y Gorici obsojeni na težko kazen za to, ker so kobariški fašisti v Idrakem naslikali in pomazali Mussolinijeve glava! Državni1 pravdni k se je surovo obregnil ob Slovence in napovedal nova nasilstva: "z zapori in kaznimi jih moramo ustrahovati in potlačiti." Pq idrskjh do-godkih so bili kobariški trgovci in obrtniki pozvani, da takoj odstranijo aloveneke napiae, ako se hojfejo izogniti Wkim posledicam. NapUl so fepinlli. V Gorid se je nôyodom tijevega obiska pokazal?, da stoji goriški fašiaem aa precej šibkih nogah. Udeležba na zborovanju ni bila zadostna in po-vorka je bila "klaven*. Otroke so gonili po ulicah sredi naliva, da jih je drugi dan polno zbole-o.. Turati le bil očitno nejevoljen. Peljali so ga tudi v Solkan. Z balkona neke hiše je hotel govoriti pa ni bik» ljudi. Samo otroci so zijali v njega. Goriški Lahi ¿utijp trdi fašifiUčni jarem, v kateri jih vklepaio tako kakor druforodce. Zato pa se niso odzvali pozivom fatija, dar ai so bili ie zelo ostri. Z dežele ao hoteli prignati mnogo ljudi pa ii}t ja bilo bore mak». Ljudje ao po vrati izjavljali da imajo doma nujno delo In da na morejo Izgublja!! Časa z izletom v Gorico. 1 Od 40 Slovencev, sprejetih v fašistično stranko, so bili večinoma srednješolski dijaki, ki se pritisku ne morejo - m: > Združevanje občin. Renče in BHJe se zdruŠHa v eno občino z imenom Renče (Renziano). Občine Domberg, Prvačina in Vo-grsko ae združijo v eno občino Imenom Domberg. t Prvačins se je borila za to, da bi ostalo njeno ime na čelu združenih občin, toda Mon tes pi no se glasi bolj italijanako kakor pa Preba-čina ki tako se zmagali Dom- PBOSVBTK gaSMSMlIa hnimuji sooiaiisncne stranke v Nw York« (Isvimo Pro«v*ti.) New York, N. 15. april«. Banket socialistične stranko, ki se je vršil nocoj (nedelja) in s katerega sem se ravno vrnil, znači deftoitfmo p»« t..M Mu- H<» cialističnega gibanja v Ameriki, kakor tiaii konvencija stranke kot take. Ne radi eerviraue ve-derje (katera je bila dokaj borna. posebno Af, ako se vpošteva, da je stala $4 za oseb«), marveč radi naravnoet prfaenetUivega navdušenja ^1200 oeeb navzočih na bankctuJUj,, Človek atrmi ko vkii, kako se odpirajo človeka srpa in izražajo svoje globoko prepričanje in voljo pomoči in delati za idejo, katera je Človeku najvišja. Moral bi biti Iz kamna, ako bi se temu človeškemu izražanju ne pridružit: ako ne drugače, pa v,duhU. Zarota Initia Jav WHgflR Naj mi igornj« hi smatrati ci j i. Ali prenri m Oprosti ker ne moglo lo o konven aen>, da bi v je svizirala gasiloe. TI ao z drogi potegnili utopljenca aa suho. V utopljencu ao spoznali Erjavca, ki Te MI zapoafen do zadnjega aprila pri krojaškem mojstru H. Zabukovšku. Btt Je dober tn prid r? delavec, tih a tudi nervozen- Cesto Je bolehal Koncem mes#p Je aam puatfl službo. Dp|3 bil m*. £ zadnje tri dni popival po raznih gostilnah. Poalednjlč ao videli EJrjavca v OMdai resUvracljl. V pijanosti ia duševni razdvoja-aostl ee je ponoči menda pri mo- Jw'Lklrem kopaHiča podal v vodo h» ee utopil. Voda ga je zanesla do moetiča, kjer je obvisel na poli. Znakov kakega naattia ni bile aebenih, le aa levi strani čela Je imel kote prebito, kar pa j<-nSfibri Dosledka udarca ob sU- najbrž bor. tarta* kaee v Trbovljah. U mrM ao: Jerica Dolnlčarjevs. hči gostilničarja. 8 m^eeev; PeUr Lautar-Tolar, upokojenec, 0J let; Pavla Keršetova, P^^ni-ea. 28 let; Dragotln Kepa. sin šslssnlfarjr 18 meseeev; ad mila Oaterjeva, bči radarja, 21 let; Anton Vidmajer, gostilni čar M let; Morija Koetevševa temi skladiščnika. 87 let; Albin Hriber, sin delavca. 14 dni. Varf Ji a Iva Kopač v Ljubljeni v soboto dne 81. marca •1928. — Pokopala ga Je Huda ptjpčns bofrien IMag mu spo-mint v »J* Z Ida raki r je bfl napaden na ceati med Sv. Lucijo lp Šentviško go». Vn mlada Človeka sta pritekla m a jim šf» trn-htevala od njega danHr. DaV jima je 800 lir. tfajüdalca sU [jtbežala. Orožniki so aretirali dva demadlmi, ki pa tajita papad. Zadovoljni, da aa jim zaižaN Inšpektor sindikalno cone v Tržiču Formisano je poslal generalnemu tajniku deželnih sindikatov Malchloriju brzojavno poročilo, da so kovinski delavci v Tržiču z disciplino sprejeli na znanje ft odst. zaižanje spojih plač po rimskem »kjsmi. Kompetentne oblasti \ m dibuja j o, da naj nadaljujejo borbo proti draginji, to je. če treba, še lahko znižajo dslavske plače! Ni treba dostavljati, da je fašlstid-aa brzojavka grda potvora delavčevega. mnenje o znižani plači. Zadnje čase se je trgalo te-itakim delavcem pri plači ukore teden zs tednom, tako da trpijo daaes» velika pnmoajkanje. V Materiji v Istri je dal U-mošnjl podeštat sklicati vee starše teh jih je začel zmerjati s prascl. ker nočejo vpisati svojih otrok med belili* ter je grozil vsakemu začasno le z globo kdor ne bo vpisal svoiNb Trust aa a asa • " r " lijadas a hlgljeal.m ekrbi 1 šal čaea- MAZAàTVD IN HÜWICINA. agitaciji, da ne M prišle javne ljudsko kontro- naprave pod k». Čuden pojav našega časa j«, da se mazaštvo kl^ub vmun napredkom pa medkltvikem polju, -rTTTTT^TT^ ^ u kljub urosvetl vedno bolj raz-^aahington, D. t. ~ Kak- ^ BiWar v zgodovini člo-Amh sreilstev se je posluteval Vf4t*a zdravstvo a) imelo Ukih trust javnih naprav potom svo- U(Wtkov ^ v zadnjih des4»Uet-jih agentur, ki jih ie imel raz- j^j Nikdar se še niso zdravniki predene po vsej deželi - v Jav* tako temeljito izobrazovali, ni-nih šolah, kolegijih, univerzah, kOar še niso imeli toliko prlpo-krog časopisov itd. - da za, «očkov, nikdar se še ai tehnl-strupl ljudsko mnenje proti jav- postavila tako v službo me-nemu lastništvu, je bilo razkri- aiclnake znanosti kot danes, to po pričah, kl< s» 12. In i«. ln kljub ^ M ^^ aprila nastopile pred zvezna obrtpo komisijo, ki je preisk» sllčnem slučsiju — sleherni iz razil svoje čustvo prvo InJHm pozneje prišel na "atory" la "story" za danes je ale^Or ¿a: Za časa eue aH druge kon vencije Je v navadi, da se jo praznuje tudi z banketom., tU Uko so tudi ob tej priliki hew yorftki sodrugl ara^Airali banket, katerega ae je udeležilo prej I omenjeno štavflo addrugov in simpatičarjav. Kakor je bil banket slab po kvaliteti (jest-vine namreč), je bil pa dober po udeležbi. Glavni namen tega banketi jOHgfliiančni; kako stranki gospodarsko opomoči. Ko je predaadnik banketa pozval Morris Hillquita, da naffravi kratek govor,(pred «jim ata govorila James Maurer In Norman Thomas—ki bosta jutri ob treh popoldne nomlnlran*), je Hill vodila od Sam Insutla ln njegovih agentov. "Razvpite vsako osebo, ki na» stopa proti privatnemu lastništvu za boljše vika", je bilo navodilo, ki ga je Inaullova organizacija dala čaaoplsom. V la namen je imel Insullov infor-matični biroj na svoji listi nad tri tiaoč govornikov ln urednikov na svoji strani, da so dvignili krik o boljševizmu in rdeči nevarnosti, kadar je kdo sva-toval ali zahteval, da naj bi prišle javne naprave pod ljudsko nato posamezna »redstva razdelit In jih analiziral. Govoril je o njih gojenju In nabiranju ter je opozarjal na narodnogospodarsko korist, če si napravljamo zdravila sami doma, namesto da jih uvažamo Iz thozematva. vorll je proti napačnemu mnenju, da so umetno kuttlvlrane zdravilne rastline manj učin vite kot divje rastoče; to je tedaj, če gojitev rastlin nI u na. akoro vsako leto število neizob- vala propagando pod direkcijo nZZ v «.lit i m ... a * *amolčati, da ao na temu da-Komisiji je bilo predloženo i^jgg ^ivi «travniki sami; bolna stotine dokumentov, iz kate- Ljj| Je-posUl za danaAnjega rib je bilo vidno, kako tesne «¿ravnika preveč objekt. Saj ne zveze so obstojale med učUiškt- sadoeUje. da ae s tisočimi pri-m predsedniki n profesorji ter pomot k i utrtll diagnoaa, da se illinoiskim komitejem, kt Je is- telesni soki analizirajo ln predajal Informacije glede javnih nesejo na komične formule! »aj impVuv. Med njimi je bila zve- omiiisem topilu ni samo ma-za, ki Je določala pernice, kf»- uSlj«; gre zato, da sodeluje pri Ko nastopati, kadar je prišlo na sdravljenju drugi važni faktor: površje vprašanje glede Javno- duUI Ravnal to točko moderni potrebščlnskth napravi Enaka adršvnlkl često zanemarjajo, in zveza je obstojala z,*liklm Šte- ^ M počne delovanje vilom časopisov h^j^rednlkov. Oa razume, .vzbuditi vero lllinolskl komitej je Boblval na- Jenta; k tafU je še skoraj opuščajo. Kfjti cela vrsta lenj, ki so !>*rvoinegs Izvora, se s pomočjo psihičnega vpliva zboljšajo, četudi samo trenotoo. Hvaležni bolnfc pa pripoveduje evojlm znanbem in sorodnikom o "zdravljenju," dogodek se pripoveduje okoli in ie je postal mazač slaven mož, ki se komaj ubrani bolnikov. K temu pride še gospodarska kriza, nekako mistično razpoloženje širših kro> gov, podcenjevanje znanstvene izobrazbe in sistematično huj skanjl proti medicini, kolekU znašala »10,000, ao ss navzoči odzvali na njegov „ppel z neverjetnim navdušenje^ la požrtvovalnem Sodrugi ln zaptopniki raznih or ganizacij so dajali, se. čudili ln debli ovacije. Tega prizora ne bo pozabil nikdo Izmed navzočili; Dolžnost me Je vezala, da lam zapustil banket pred zaključkom ln prodno je predsednik naznanil skupno vsoto priapevkov. Vseeno, kolekta je presegla vsoto 110,000. mogoč« precej več. Lepa vsota ta, ki bo omogočila, da bo šla stranka lahko takoj na delo s kampanjo. Ako bi bilo še deset takih kolekt v bližnji bodočnosti, bi bila kampanja soc. Stranka pravi teror za obe stari, reakcijonarni in do kosti korumpiranl kapitalistični strani Id, ln ameriško delavstvo bi še eakrat Izvedelo, du Je delavstvo. Upati je, da bo dosežffio oboje. konvencija je zborovala tudi dopoldne (v nedeljo) in popoldne so pa newyorikl sodrugl razkazal! delegatom to ogromno mesto. Delegacija si je tudi ogledala 2 milijon dolarske zadružne apartments (stanova nja), ki jih je in jih gradi A-malgamatad Clothing Workers organizacija za svoje Člane. Je to nekaj velikanskega, nekaj, kar človeka oživi, ko si ogleduje, Ali o tem bo triba |Hsatl v po »ebnem članku. M M M» ks* Washington. D. i .-Pred« rf sednlk Cooiidf* je v JlgdlH* zvečer govevM > ne konvenciji "Hčera ameriške revolucije." Govoril je o revoluciji, polltič al evobodi. kapitalizmu, komunizmu, privatni lastnini la tosti privatnega businassa M Je, da Amerika stoji "visoko otrok! zs pozneje pa si prldä#iH hujše kazni ^ * * Krvavi peNUčai boji aa Tokio, 18. apr.—Krvavi spo-iiadi med političnimi frakrifami » včeraj izbruhniti v je znano, da so prdUtl s pasi-rintičnimi Idejami. Člani, ki I »odo »pozaani kritim, bodo Iz-Idjočenl. A. J. Breseeu, (iredsednlea or nlh obolenjih včasih doseči kake uspehe, ss mora pa na drugI strani vprašati: kako pa Je zrirsvljenjef!) organlčnlh napak po lajlku? Tw so velike nevarnosti maza&tva zs narodnd zdršv Je! KsJti lajik ni v stanu n. pr prsvitno spoznati vnetje slepiča, ki se pri prsvočaanl operaciji skoro vedno ozdravi, če se vlsčuje, pa pomeni žlvljensko nevarnost. Rsvnotsko ns more mazač spoznati ne raka, ne Je-tlke itd, To dejstvo Je upropa stlto Že marsikatero življenje. Mazač ima, da vzamemo samo en primer, niti pojma o čistoči rok ln instrumentov; dru-gsče ne bi bilo mogoče, da se pri hišnih prelrfksvsh pri navzočih često nsjde^trumente v ne-verjetnem stanju. Na istem nivoju, kakor ,ft*lo delovanje teh "dobrotnikov" so tudi zdrzvlla, katers oddajajo. Rtvsrl, ki so brez vsske vrednosti, brez zdrs-vllnega učinka, ki kvečjemu kot vers pomsg^o, se prodajajo za drag denar i? se Uko dobra vera preblvalatva Izkorišča na najne-tramnejšl način Tudi za las niso boljši m*a*kt Izdelki, ki z velikansko rfklamo preplavijo vee svet. 8 SsJmsko reklamo se pojavljajo že-da vso znana zdravila pod novjm, lilestačim Ima-nom. In «aa;U izdelke preplača publika lOkrat! Kdaj bo posUl nsrod tudi v'tem ozlru pameten In se bo otrese! teh par a« I tov? AH bo raamael. da grs, še je bolan, k zdravniku, ia da, če se rabi zdravila, ne kupuje dvomljivih zdravil, temveč ona. katere izdeluje aa zdravstveni podlogi zgrajena kemična fsrms-r«vtaka veiemdustrija? — "Zdra*je.H O zdrs v Itak Ih rastlinah Je predaval prt*. Wa*leky v dru-tvu za ljudsko zdravje ne Dunaju. Opisal Je različne zdravilne metode In sdravilaa sredstva. fizikalne In psihične meto. de, dIJeto; poudarjal Je. de igra tudi ftri uporald zdravil ljudska Idiia twmft viom. V 1 [MINO la u-štela sisnovaaJake raamare mrljlvoat. Leta 1088 je Francija aiUUO.OOO prebivak-ev. Anglija a«,400,000. Na Pranoo-akem se je rodilo 7U2,000 otrok, na AngteŠkem 758.000; umrlo je PU na Francoskem 067,000 oseb, na Angleškem 446,000; previšek rojstev je znašal torej na Pranr-roškem samo M,000, na Angle-»kern pa 318,000. Vzrok toliko večje umrljivosti na Prancosksm je ta. da Je Um v veHkth me-stih Parts, Msrsellle, Lyon ttd. vse potno najemntšklh pošlo-■i vsemi njih vplivi demors-Itzscljs In oškodovanja*zdravja. Zato je tudi umrljivoet na tu-berkuloil aa Francoskem največja v Rvropt, rasen v Rusiji. Angleški delavci ttd. pa sUnu-jejo po veČin! zunaj rtifst, v s-nodrušlnsklh hišah. U v šali Jih navajajo na higiensko kulturo telesa Itd. e Milon Is Krotona je imssl bika pa clrku okrog, ga as to «pekel in i*>Jedel, Njegova slava Je prišla do nas in v šoM su nam ga pisanjem tn pripovadovaajsm navajati kpt vzgled grških atletov. Grško govedo Je buša, torej za krepkegs človeka nI pretežko. Milonovo Mkovsko pojedino pa ^ triki »obMd.vo.tl taOik.. «mat ramo zs pesniško pretiravanje. Ce pa je obeje resnično, je Mi- lonovn moč še manj vredna: ns-sel Je samo Ullko, kolikor je «a- enkrat pojedel. Pri ñas vsak dan vidimo otroke, ki prinaso pol u-re Ml njih oče, pa se jim ae čudimo. ga, vender pa je U primer traba omeniti, 'ker W kdo prav tako lahko zapisal, da ja bll MoseoUni najboljši Organisator, ne M pa pomislil, ds ja ob IsUm času živela neb roj pastirjev, kJ so krotili po tis¿ in več HvhM. ki je vabče še bolj neumna od povpra-Lah s. ganizarije, se posebno J#zl, ker rejšlh časih so uporabljal sk^ je A Hen White, uradnik In pl- ' raj «smo zdravila is živalstva r» aaulj. isidal javaasti Izjsvo, v rastllnstvs; šels zek» pozno so Is» kstft pravi, ds organiza« i) i I Mid plMJ*č«'m patriot ir me nasto- ne bo vlads vtikala wjÊmÊF: svoboda^' nov! v privatni Am v Na- pav I aa i mpa,-1 ■ ■» —- flWÉ OÍÍp zval MIlan, »pet >e bilo lepo po-lja In vrt in trate in planine in " nad njimi v «voji topli ata, vea je spet v lepoti elivrin alo. nedeljo te. ali potom. . . te #!* nevidÉf te-zuoeij cmega o pomlalekov je rastlo in bo ZA DELOM se in pipe. nevoščljivo Dolgo vellčall več N Meglenega zimakega jutra naa je bilo zbranih veliko število pred vhodom neke tovarne blizu Trsta. Zvedeli emo, da b^do ob osmih najeli pat delaycev; pat aamo, a naa je bilo najmanj daaatkrat pat lačnih, kruha potrebnih alvih ateroe* in mladih, te ne-fantov, tolpa rszcapancev s Izstradanimi obrazi, nagnana od vssh vetrov. Drtlžba as Je vedno večala. • Pa oaati, ki je peljala mirna tavamo, ao prihajali vedno novi, uatavljali aa la šakali z nami. * Nekateri ao atali nepremično na maatu kakor kipi in venomer orli skozi mralaata vrata na tovarniiko dvorišče. Drugi aa Mil nekoliko šlvahnejši, prerivali ao ae aamintja ia ae ogledovali po tovariših ; kadar je prišel po ccetl kak novinec, ao ga pozdravljali in aa mu zaničljivo režali. Zopet drugi so polgtaaho mrmrali sami s seboj, pušill smod-ke In pipe. Vssm ja pa seval s obraza,izraz ■ffeti, škodoželjnosti do bližnjega, ■-«mo te atali. Dva, trije ao aa HM večnega čakanja, In ket ao videli mno* j žico, ao ae izrinili Iz gruče in izginili po oeiti v meglo. "Samo pet jih rabijo,N so rekli in ao šli. Ostali smo gledali aa njimi, s^all ao se nam Junaki, ki nočejo varati aamih sebe kot ml. Caa Je hite! In mi emo te vedno atali pred tovarno. Lotevala aa je naa naetrpnoet, v naših arcih ae Je menjavalo toiašljlvo upanje z gnevom bridkega varan ja, vaa ae J\pa topilo v napetem pričakovanju . . . ."Kaj odlagajo!" je zamrmral nekdo v prndnjlh vretah. "Oeem je te gotovo proč." "Morebiti naa imajo za norce r Je menil nekdo drogi. "NI le čas — deeet minut te manjka d* osmih t" Je zavpU vleok, suh mol v zadnjih vrstah in dvignil svojo žepno uro nad glavo. Med množico Je hipno zašumelo; jezni, kratki glasovi so se slišali is vrveža in mračni sgrbani obrazi ao ae obračali proti možu z uro. "Uro Ima!" je preaekal nekdo z viaokim glasom nerazločno gc*}rnjenje. "Pa i nemi čaka na delo!" js rezko dejal drugI. "Uro prodaj in lahko živiš nekaj časa!" "Sem z uro!" je zahtevalo nekaj glasov in psr pesti ss je dvignilo. Mož z uro je prebledel, uvidel je. da ni šala. Potisnil je klobuk na čelo. * ključi I hrbet ln ee potuhnil is gruče. "He, držite ga! Kam ps. ksm!" Ali onega i uro je «e zagrnila megla Polagoms so as duhovi pomirili, rasijučenl obrazi ao ae razvedrili in neka razposajenost ae je opazila v družbi. "Kaj pa vi tam sprsdaj?" Je v teli zakllcal nekdo med zadnjimi onim. ki so že od prvega aviu čakali tukaj In ae krepko držali telesnih vrat. Prednji ae nieo niti osrll. bultli ao dalja na dvorišče. Nad glevamt je zadonel smeh. "Baje ae. haha!" Izmen Jejmo, allšlte!" . . . Klici eo poeta* J ali oetrejšl ln raaločaejši Tisti pri vratih an ae pričeli bati ia eo ee krčevito oprijeli križa staga železja. "No. ali bo kajr . . . "Mi smo bifl prvi tukaj !" ao ae trd#ratno odzvali vratarji. . "Vaeeno! Proč*od vrat!'.' "Nikakor!" "Radi bi vedeli!" 7 Kakor morski val ao ae zagnale zadnje množico, ee je mahoma prevrgla v srdito neod-jenljivoet. Mililo ae Je pehanje ln porivanjo, težki, mučni dl|il. kaka zamolkla klatev vmea ln boleatan atok, koati ao pokale, železna vrati ao škripala, tranotek, in prednji so bilf vrženi Mu. ■•loparji!" ao hropeli in ae penili. ' Zmagovalci so jim odgovorili a krohotom-Jas aa nlaem udelaiU; borbe, nanfjjy ym aa nekako v sredi gruče ln ae nMn prišteval m prednjim, ne sadnjfm. Toda v boju ae nehote potianjdh naprej In preden som se ivadel, aem sta) prav blizu vrat; e4en je II pred menoj. Sedaj sem ae aeveda tudi jaz lotal, a akoro prehitro. Odrinjeni > ita vsak način kplali dobiti ivoj# «aj ln jall ao naa trgati od vri bi nam bili aedaj vrnili, ko bi » na bili ravno v ti^n) ciiHU na dvorHlih pojavili vralar in dva «BSl^ ge približni? svojem« aj smo jih i odloČit ve; skoraj bali knoWo in prezirljivi . kot oetro ln V velikem poni-tlom. Skrivaj aem »bo; opazil aem tope uradnika a svinčniki za Xbratom. Obetali smo ti u in plalnp «ril, v pi " L j težko Čakali In smo.a zdaj pa, kp ao bai tukaj.; vztrepetavali v nagote J® nagnl^JP tovarišu nato ata ae zaamtJaU | «no stali nepremakljivo na ameh obeh uradnikov se nam ja zdel kamenja, padajoče v obraz tenju smo akloniU glave k tlom. aa oarl po tovariših okrog sebe obraae in badaatl pogledi eo razodevali malo-dušno suženjatvo , . . Tedaj je vraUr porinil avojo debelo, napihnjeno glavo skozi mrežasto teles je in savpll: "Odstranite ae, drugače na odprem vrat!" Beeede ao lle mimo naa bi nihče ni atorfl koraka nazaj. Ne uporaoat, ampak atrah ja naa atlakal y tlatem' \MLfM la njih lenega Ker je vratar uvidel, da na opravi nič, Ja izmaknil glavo in jel odklepatl vrata. Toda odprl jih nI, puetil je priprte ln ee tako pogajal z nami; uradnika ata mu pomagala. Jemali ao kar od kraja; vratar je vpil nad nami. uradnika ata ae pa emehljala in belelita opazka na papirje. Imeli eo že štiri nabrane, ko ee Ja vratar Iznova esrl po gruči. "Ali je kdo teserr js vpratal. "Naj se oglaait" Sladko čustvo me je prellailo; le upanje ee ja aopet pojavilo v meni ia s Menim klkem aem ee oglaail. -Jaa sem teear!" aem vpil ia akušal pre-rili vrsto mol pred seboj. AH komaj aem izustil. eo ae poaodlti te vsi In ceste je klkev: MJaz eem tesar , , , teear . . . ml tesarji ... kar trenotku. da sa nismo gs-MisU brez ciljev eo nam begala po glavi, h se je kopičila brezplodna fantazija ns-a proletarca o delu, kruha ia aaalulku. da topo pada svi-ura,jdrugs, tretja, Ja bila bujše in bolj ga Nojih, D<» take na-o se razpaltti njeni živ-erna mišica kakor runa podrhtavala v mm moreš taka," gospa Amalija, ■n," ja priznala Nela. Potem je mat^ poekitoeU voz in aa hitro vrnila * hčerki. ah obkk ai Je zbralaH proetajšo. Oblekla je batiatteto avilan trn na prsih Samo na SCSta^MB rízX tice. $o gsoja oglft- ^jeble^^eme* d eras nt. «Aoialija te je oblekla bel AI'RTT.A je apriU se d iščem očnik La- bH k •daj Ur brat.,, , živ in KVMtO v»eai Ml •i. Počivaj mirno SCHOB Siletni dislsv Sas, radi težke telesne poškodbe, ker je svoji ženi odgriznil kos jezika. Razprsvl ja priaostvovala tudi lena, ki je zaradi poškodovanega jezika govorila le s težavo. Pripovedovala je, da je usodnega dne izjavila svojemu da ae hoče kottčnoveljsvno ločiti. Mož jo Je sa slovo zaprosil za ub, ki mu ga ja dovolila. Na-t je čutila, da Jo Je mol u-nil v jezik in ji odgriznil S cm dolgo konico. Sas je bil zaradi talke teleene poškodba obao-jen pa oeem maaacev zapora. ^ POTNIŠKA IZDANA OD UNUE. m Cunard linija Je iZdala knjižico v slovenskem jezUNT» opisom JiigosUviJe a turističnegs vidi-ka. Knjigo ja apiaal dobrozna-ni starat v kateri opia^je vaa važnejše ai Knjiga je lepimF slikami, ki ' ' kot: Blad, nageljni in vrtnica. /I naglo tlktakala ura avaoricastem o- Naki znameniti zdravnik je ' Smejte ss dolro ia od area, Sate biti ^dravL" »meh ublažuje vsak organ v prsih látJ^T"^ teletu, toda v vsakem slučaju js Tudi iaim her želodec podlaga dobremu sdravju, Trn» in ae Mcozi mm..... sedela in ča- Pa ateonteah koraki okorni kosskt, ", / S^l'' 10* jaukošjai, ki-nese prtlja-— Nato in prolni« *. H ^n-mml U drhte- odprp vrata. Visok, Jn a sledovi trp- ____ la^a i • ipppp. pokazujejo Ljubljano, ter druga M« v naHrvat- to- wmm u knjižice, imajo kra-______povzeto od alavno znanega . umetnika frodora Zahka-rova, Id je pmif Jtiatkem dobil Lippincotovo nagrado na Fila-deKijaki razstavi.,^Slika pred-ateviiz razgled Blejskega jaza-ra, ki je dobro ¿tori*ho vštihi čitateljev. Mi smo gotovi, da bo ta nova knjitlca Cunard Linije, parnHka družba z Veseljem sprejeta med slovenskim ljudstvom, Še posebno ker izpopolnuje važnejše potrebne pčfmankljive potegi in datka in opise Slovenije iz vidika potnikov, turistov. To knjižico te lahko dobi brezplačno, pri vajtaii Cujtard Linije urad^att' «! Slovencev zastopnikov Cunard Linije. _ »j (Adv.) Naročajte" a^oi|Bao|M'tttN^in in v te vino najboljše tek do jedi, naprebavo ia Ava., Chicago, PLAČNI VZOREC, pošiljat vene stroàke. Trinerjevo To viao .stik, ograjen ^^v« Néla in [ Vfiopi MIlan, pelerino, mu stopi na-Zsman čaka. Jo objame, se mu hoče toda sloki k sf-odmakne in ee sunkoma etresft;4a mu zdrkne pelerina nafla. i Tedaj dttahna gpspa Amalija In Nila sne krikom ngrudi na tla. Milatf jar branrok. Potestno ..., _ „ i, —_ „, _ , , p. 4 fo^Kc^^^i in odbijajo oi ladljni, Divje Wko ae zasvetijo njegova oči. ho ae k zaročen-ki, hi ai Z m*terno pomočjo po-tir vatane. Ob-oaau. Dosadi na dlvan ter.iačne poljubljati. "M*J. niti MIlan.-" Častnih «leda ln aa amah|ja. Bolj in bolj gore njafove ni.moglo dovršiti gorje in trpljenje vojne, Je zdajhdopolni-U presilna zreča ljubezni. Sunkoma ee vrte Milan na hrbet in hrope krili} Y "Naprej! Prva in četrta, na-prej!" Krčevito ae sučejo Isrečs oči, a Is ust ss trga krik: "Mltratteee, ogenj desno v bok! Hura!" Zdaj Nela Jasno spozna vso . Na IMo^W društev Je gi urad preskiM avte-anaks. Ta so krasno IfHHftftf okrogloplo-Ščate tablice, i znakom 8. N. P. bile članov jednote. Nadrnltva smo razposlali podrobna pojasnila gleda teh znakeV^ JIR člane pa apeliramo, da jfli pridno na-rOčajo. Naročila sprejemajo dru-Števni tajiffl^^^; ' ■ €abtkflás predsednik 8NPJ 8. Ash- k lOc Ali ate lja M.,..M................................p». ....... mmmmmmmmmmmmmmmmmm naroČite Stinke'Km WJ aj H^n debite / * ? • t ^ k dan an enélate in knj^e a jigo: 8L0V.-ANGLBÔKA net Progveta AMERIŠKI AH pa tri SLOVNICA, v NBZU&MM Tim4 v tja za svoto $7.80. He valla en Wfc i »a Jp a Ne čl vaa BÊ& čajo $9.00. Vssï mors ta naročile «rearóte, S6S7 So. Lawndele Ave. Chicago ID. ......................... ....... ... .................. Naalov MM........................................................... CL draktva..M...MMM....... ............................. .•«iwééiai jame ga . M "MIlan blaaear kraj njega ln se ga oiUene a obema rokoma in s solzami In s poljubi hoče is-lečiti njegovo gorje. . ' . Gospa Afnalija gleda in drhti. V sobo ee, In brezbrižno plaši mrak. "Moj Bog," prsvi kočija in odltorkUa h koajem — "Cisto pameten je bil vsa pot. zdaj, ko ga tako lepo aprajmo, gre zlodej Jih razumi, te la ee ihten aa hoala, zamahne a bičem In Zgoraj v riN aa Jcoplje v m aah bolečina, U ja brez imena. J L - 'i-m /VI : SPREJEMA (VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila a veselice in shode, vmtmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd.' v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih MA V VODSTVO TISKARNE APELIRA ČLANSTVO a N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerna, unijako delo prve vrata. V«a pojasnila daje «odatvotatcarM S. N. P. J. PRINTERY MS749 8a Le w deli Armas CHICAGO, nj TAM SS DOBE NA ŽEUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA aaaaaaaa