Političen list za slovenski narod.
i« poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr T administraciji prejemali, velja Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t »Id., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljal» velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. M »ročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
22:
Oznanila iinserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr ce se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
Vrednifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne,
V Ljubljani, v sredo 5. oktobra 1892.
Letnik XX.
VABILO
Il 1
n
kateri priredi
»Katoliško-politično društvo'
v Dobu, v nedeljo, dne 9. oktobra 1.1.
ob V24 uri popoldne
v prostorih župana in posestnika B. Zamika h.-št. 22.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Govor o I. slov. katol. shodu. S. Govor o tisku.
Slučajni nasveti. 5. Sklepni govor predsednikov.
K temu shodu najuljudneje vabi ude »Katoliško-političnega društva in po udih vpeljane goste
Odbor,Katol.-polit, društva' V Ljubljani.
Le style c'est l'homme.
Kakor povsod liberalci kličejo na pomoč krščansko ljubezen do bližnjega, kadar svojih zmot ne morejo več zagovarjati, tako delajo tudi naši liberalci. če jih nasprotnik zadene tako v živo, da njih plitvost ne vé kaj odgovoriti, tedaj se hitro vržejo na obiiko dotične polemike, češ, da jej nedostaje krščanske ljubezni. Tako je zopet nedavno naša konfuzna trobenta na neki „Slovenèev" članek odgovorila s tem, da je nekaj bolj ojstrih in za liberalce baš značilnih izrazov ponatisnila in spred zapisala znano prislovico: „Le style c'est l'homme", češ, glejte, pisava sama razodeva, s kakšnimi nasprotniki se imamo boriti; zato jim ne damo drugega odgovora, nego zasmehujoč „bravo" !
Toda motite t>e, gospoda veleufena, če mislite, da se na tak način obveljavljajo z logičnim umovanjem utemeljene resnice. Razsodnih čitateljev s takimi frazami ne vjamete, kajti v 19. stoletju že vsak ve, da tudi Vaša „liberalna" pamet, dasi hoče biti privilegirana, le toliko velja, kolikor dokazuje in prepričuje.
Fraza o ljubezni in uljudni obliki, ki naj bi jo Vam skazovali, obrabila se je že davno. Mi vemo, kaj je krščanska ljubezen, in vemo tudi, da se mora skazovati slehernemu, torej tudi Vam, slovenskim liberalcem, in jo tudi skazujemo. Kadar namreč od nas zahtevate, da bi Vas vedno občudovali, hvalili in na rokah nosili, storimo Vam lepo delo krščanske ljubezni s tem, da Vas grajamo, svarimo in opominjamo, da pooustite liberalizem, ki je zmota in laž. Kadar ostudno lažete in opravljate in obreku-jete, že zopet hočete, da naj te malenkosti pokrijemo s plaščem krščanske ljubezni. Mi pa Vas zmerjamo in Vas kličemo lažoike, klevetuike, ker Vas ljubimo, kajti prava ljubezeu nam pravi: „Ne sladkaj se onim, katerim hočeš dobro'"
Če prodajate slovensko zelje za nemško in streljate kozle v jeziku in logiki, radi bi zopet, naj bi se mi delali, kakor da bi vsega tega nič no videli; če pa Vas na to opozorimo, pa vzdihujete in javkate in tožite, da smo neusmiljeni, in nas osorna pisava razodeva, kakšni da smo.
A «glejte! Ne da bi se maščevali, Vam mi nasprotno zopet naklanjamo veliko dobroto in ljubezen, ker Vam naravnost povemo, da nikakor niste taki duševni velikani, kakor si radi domišljujete, marveč da še srednji učenci niste, in torej hočemo, da se nekoliko vadite v lepi kreposti, ki se jej pravi krščanska ponižnost, o kateri imate, kakor znano Vi liberalci obilo — pomanjkauja.
Zlasti nam ne morete odpustiti, da rabimo zoper Vas tako ojstre izraze. Vprašam Vas: Kako pa Vi imenujete tisto zver, kakor pravijo, da jej ovce nekam posebno diše? Pravite jej menda tudi Vi: volk. Glejte, volk ostane volk, in tudi Vi ga ne morete drugače imenovati. Kakor pa pastir, ki hoče
rešiti svoje ovce, mora zaklicati: „Volk, volk!", če se med čredo prikrade, tako moramo tudi mi povedati Vam, kar ste, in Vam potegniti krinko z obraza, da slovenski narod spozna, kdo ste tisti, ki mu napadate najdražje svetinje in hočete zanesti v&nj liberalne zmote. Kajti da mu napadate najdražjo sv. vero, tega pač ae morete utajiti, ker vsi Vaši listi pričajo, da Vam smrdi vse, kar je katolišKo, in ker dosledno napadate in blatite svoje katoliške škofe, hoteč razrušiti lepo slogo med čredo in pastirjem. To je najbolj zanesljivo znamenje, po katerem se spoznate — liberalci.
Da, nasprotnike sv. vere in cerkve katoliške moramo vselej imenovati to, kar so; to je naša dolžnost in v tem posnemamo le sv. cerkvene očete in vse prave zagovornike katoličanstva. Tako sveti apostol Pavel imenuje svojega nasprotnika „otroka hudičevega, sovražnika vsake pravice, sleparja" itd. Berite liberalci, kako treska sv. Avguštin z besedami „lažnik, opravljivec, norec, mračnjak, človek, ki se mu meša" itd. na krive preroke! In mi naj bi vaš liberalizem, vašo zmoto pokrivali s krščansko ljubeznijo; mi naj bi vas še slavili zato, da nam hočete z liberalizmom okužiti narod; mi naj bi se vaši zmedeni logiki globoko klanjali in lepo z rokovicami hodili okolu vas! ... . Ne! Ampak, ker vas ljubimo, hočemo vas naravnost zadeti v srce, tepsti in pobiti vas z besedami, tudi najostrejšimi, dokler se nam ne umaknete. Kajti nasprotniki sv. vere katoliške (— in to ste vedoma ali nevedoma vsi liberalci ker liberalizem je negacija pravega katoličanstva —), se z resničnimi besedami smejo in morajo kolikor mogoče pripraviti ob dobro ime, uči sveti Frančišek Šaleški, ta slavni izgled največje krotkosti in ljubezni.
Čudni so ti liberalci, smešni so; pa kdo nam more braniti, da se v njihovo škodo časih malo po-smejemo in ponorčujemo po znanem reku: ridendo dicere verum quis vetat? Ker imajo vredno ljubezen na jeziku, izvestno tudi nam kažejo enkrat delo krščanskega usmiljenja in nam privoščijo nekoliko do-brodejnega smehu. Zatrjujem vam torej, liberalci
LISTEK
Proslava veleč. g. kanonika J. Marn-a.
Zvezda se na prsih sveti, Cesar c'16 ga čisla sam. — Kdo je mar V , Ta pravičen korenine Je slovenski oratar.
J. Koseski.
Ko se je raznesla vest po naši slovenski domovini, da |e presvetli cesar sam proslavil zasluge vele-zaslužnega profesorja, č. g, kanonika Jos. Mama, tedaj se je obveselil na tej odliki izvestno ves slovenski svet. Kdo pač izmed sedaj živečih slovenskih razumnikov imel bi po širni domovini toliko hvaležnih učencev, toli spoštovateljev mjmo njega? Zato pa je bila tudi včerajšnja slavuost, ko so mu pripeli zasluženo vitežko znamenje Franc Josipovega reda na prsi, tako odkritosrčna, tako neprisiljen», navzlic temu, da je imela oficijelni značaj, da slič-nih tako prisrčnih malo pomnimo.
Značaj slavnosti bil je šolski: šolniki ia gimnazijska mladina obeh ljubljanskih zavodov se je včeraj po dovršeni veliki maši v stolnici zbrala v telovadni sobani gimnazijskega poslopja. Praznično
bila je sobana okrašena: dičile so jo cesarske in slovenske zastave in zastavice; preproge so bile razpete vmes med zelenjem in cvet]em. Ondi, kjer je bil odmerjen prostor slavnostnim gostom, pa je bil napravljen podij, vrh katerega je bila soha njegovega Veličanstva presvetlega cesarja, in zgoraj bila je razvita zastava gimnazijska z nebeškim pokroviteljem sv. Alojzijem.
Kmalu po ednajsti uri vstopi slavijenec v dvorano, ki je biia že napolnjena dijakov vseh šol pod nadzorstvom svojih razrednikov. Gospoda jubilarja spremljal je mil. g. prelat, kanonik dr. Andr. Če-bašek, kot komisarij knezoškofijskega ordinarijata, blagor, g. deželni šolski nadzornik Josip Šumau, blagor, g. župan ljubljanski Peter Grasselli, gospod ravnatelj gimnazijski Andrej Se ne kovic, gosp. ravnatelj niže gimnazije Fran Wies t hal er, ravnatelj c kr. obrtne šole, gosp. Ivan Š u b i c in gg. profesorji obeh gimnazij in corpore.
Ko zavzamejo slavnostne prostore omenjena gospoda, zaori iz čilih grl naših gimnazijcev slavnostna pesem: „O Oesterreich mein Vaterland." Na to povzame besedo g. deželni šolski nadzornik, ki omenja, da je Njega Veličanstvo blagovolilo gosp. slav-ljenca dne 2. septembra vsled zaslug, ki si jih je
I stekel na šolskem polju, proslaviti z vitežkim križem Franc Josipovega reda. Zato pa si šteje v posebno čast, da sme o tej slavnostni priliki ob navzočnosti gospodov koleg kakor tudi nadepolne gimnazijske I mladine pripeti ta znak odlike in visoke cesarske ' milosti na zaslužne prsi slavljenca.
Pripevši križec slavljencu mu čestita imenom navzočih koleg in mladine.
Sedaj čestita slavljencu v navdušeni besedi go-i spod ravnatelj Senekovič približno tako-le: Ra-j dosten in slavnosten dan je današnji, ko nam je podana prilika, čestitati Vam, velečastni gospod kanonik, sedaj,' ko Vam diči avstrijsko čuteča prsa križ Franc Josipovega reda. Radostno poudarjam, da je to za naš zavod d»n veselja, in to tembol), ker ste v družbi z nami delili toliko časa žalost in veselje, radost in težave pri vzgoji mladine. Petintrideset let ni sicer mnogo v življenju kacega naroda, a v življenju posamnika je to dolga vrsta. In kar nas tembolj z radostjo napolnuje, to je delovanje Vaše: pač se spominjate nazaj trnjevih dnij, katere ste preživeli na težavni poti šolstva. Kolikrat ste najboljše mislili, najboljše želeli, in vendar so Vas slabo ali celo napačno umeli! In nasproti mladini, kako ste vselej imeli srce odprto in odprte

slovenski, še enkrat, da vas iskreno ljubimo, četudi vas tepemo in morate marsikaj gorkib odnesti in četudi se z vašo veleplitvo učenostjo in slaboznano modrostjo časih ponorčujemo, ker vse to delamo iz prave ljubezni do slovenskega naroda, ki ga vam ne damo okužiti in iz ljubezni do vas, da bi vas vendar enkrat že pamet srečala in bi postali pristni katoličani, ne pa liberalni tudikatoličani. Naša pisava nas razodeva, da hočemo povsod k zmagi pomoči katoliški resnici in s tem tudi pravi krščanski ljubezni: kajti resnica je edino prava krščanska ljubezen. Vaša pisava pa kaže, da hočete še dalje gojiti svojo liberalno ljubezen, ki je sicer dandanes v modi in se povsod na pomoč kliče, ki pa ni nič druzega, nego gola fraza in vnanjost, samo laskanje in afektirana nežnost je resnici največja nasprotnica. Seveda uide vam le prevečkrat kaj gorjanskega. Saj ni čuda: kar ste, se dolgo ne da skrivati. Nismo pa prezrli, da „Narod" v zadnjih štev. piše mnogo mirneje, nego je bila preje njegova navada. Kaj ga to briga, če je vsled tega poln protislovij. Vzlasti članki, ki imajo bobnati „zavedno slov. razumništvo" h banketu 9. t. m., so jako lini.
Iz „Narodovih" sedajnih izjav se ima brati, da se je „malone ves njegov odpor koncentroval zoper resolucije, katere je izvarila ter slovesnemu shodu predložila šolska sekcija I. slov. katol. shoda." — A — je-li „Narod" pozabil, da se je protivil „katoliškemu temelju" samemu, in da mu je bila to glavna točka odpora ? In to je načelno nasprotje, katero se mora tudi pribiti „in perpetuam res memoriam." Je-li pozabil na svoje laži o okrožnicah škofovih? Je-li pozabil na svoja najsurovejša napadanja kranjske duhovščine in njenega škofa ? Pišite kakor hočete, jasno in odkrito, logično in dosledno pisati ne morete, ker tako se mora pisati le — resnica.
DA, liberalci, „le style c est 1'homme!" ___Liga +5.
Skrajna predrznost ljubljanskih iiaprednjakov.
(Izviren dopis s Štajarskega.)
„Slov. Narod" natvezal si je turški boben ter udriha po njem, — da bi več občinstva privabil na „banket." — Temu se ne čudimo. Pomagaj, kar more. A čudimo se njegovi predrznosti, v kateri si upa vabila na omenjeni banket pošiljati nam Šta-jarcem — osobito onim, ki so na kat. shodu tako častno mesto zavzimali, in čujte in strmite, — celo duhovnikom. Gospoda napredna, oprostite, da Vas vprašam: Ste li kaj mislili, ko ste ta vabila razpošiljali, in kaj ste mislili ? Večje sramote ne morete storiti duhovniku, kakor ste jo učinili s tem povabilom. Za koga pa nas imate? Izvestuo le za zgolj šarlatane, komedijante, ljudi brez značaja, ki danes naudušeno resolucijam pritrjujejo, jutri pa tiste na banketu pobijajo in smešijo. Ne, gospoda radikalna! Taki ljudje mi štajarski duhovniki nismo bili, nismo in, če Bog da, nikdar ne bomo. Vedno smo stali neustrašeno pod slovensko zastavo z blistečim geslom: „Vse za vero, dom in cesarja" katero je nepozabni vladika Martin Slomšek razvil; branili vero vsigdar, ko je liberalizem pričel ošabno kvišku dvigati glavo,
roke! Smelo rečem, da ste marsikateremu mladeniču, ki se je že obrnil na pot krivice, pomogli nazaj na pravo pot poštenja. Prav tako ste bili nam prijazen, mil in vsigdar odkritosrčen tovariš. In dasi se danes ločite od našega zavoda ter podate v zasluženi pokoj, dasi se ločite od nas dragih svojih učiteljskih tovarišev, in mi to z žalostjo na znanje jemljemo, vendar prosim Vas, prečastni slavljenec: pozabite, kar je bilo grenkega, bridkega, in vzemite seboj, kar je bilo za Vas prijetnega, veselega. Jaz pa Vam voščim še mnogo, mnogo let v sreči in za-dovoljnosti preživeti v čast božjo in na slavo domovine!
Obrnivši se k dijakom nadaljuje: Priča ste danes slavnosti, ki se redko kdaj dogodi v naših prostorih. A prav današnji dan Vam je priča, kako presvetli cesar sami priznavajo zasluge mož, ki so si jih stekli na šolskem polju v prid mladine in v prid skupne naše domovine. In prav današnja prilika bodi Vam novo znamenje, združiti vse moči, da v marljivosti doprinesete že v mladosti svoji lep venec delovanja na oltar domovini. Gospod slavljenec je mnogo deloval v šoli, malone vsi ste bili njegovi učenci. Ravnal pa se je po reku našega pesnika, da
ko nas je vže leta 1873 pri državno-zborni volitvi v Celju po grdem pamfletu nekdo poučeval iz Ljubljane:
V nevarnosti Hi vera
Ampak k&planska bira
Ne volite farja
Kanonika Kosarja.
Temu geslu hočemo zvesti ostati tembolj sedaj, ko vladikuje Slomšeka vredni naslednik — naš Mihael — dr. Napotnik, naša dika, naš ponos, iskren prijatelj prevzvišenega dr. Missie, ž njim zložen in edin v verskih in narodnostnih načelih, česar smo se osebno prepričali na I. kat. shodu. Kakor hodi kranjska duhovščina — in to ji bodi v čast povedano — za svojim škofom voditeljem, tako hočemo i mi slovenski štajerski duhovniki hoditi za svojim višjim pastirjem, vsikdar in povsod! Zakaj nas za-toraj vabite na banket? Možno vendar, da enega ali druzega zvabimo na limanice, ste si mislili. A zapomnite si, da nismo kratkovidni kalini, ampak toliko razosodni ljudje, da vemo, kaj da „banket" pomeni, namreč pravi humbug, pesek v oči, s kojim se hoče v nekoliko paralizovati včinek I. kat. shoda. No le poskusite! G. Svetca hočete umivati? Dobro! Kedo ga je pa zamazal? Odgovor — sam! Ex ore tuo te judico! Rešiti hočete čast Družbi sv. Cir. in Met.! — Kedo ji pa krati čast? Nihče! — Ožigosala so se le po zasluženju liberalna načela nekaterih članov pri glavnem vodstvu — kateri gospodje v resnici tako sodijo za odbornike kakor kozelj za vrtnarja. In radi tega so vskipeli vsi liberalni slovenski časniki, češ, družbi se dela krivica, nečast. A bodi Vam vsem povedano, da mislite jako nelogično, da hujše besede ne rabim. Vi identiiikujete nekatere člane v vodstvu z družbo samo, kar pa ne gre. Slabo bi pač bilo — ko bi ti gospodje bili personificirana družba — kajti ondi bi bila družba sama liberalna, toraj protiverska, pa vendar bi se imenovala družba Svetega Cirila in Metoda. — Oj pamet, oj logika, kje si ? Iz tega je razvidno, da celi banket je nesrečno osnovana komedija, h katerej nas štajarskih duhovnikov ne bo, in če nam tudi tisuč povabil pošljete. Ako pa bomo vabljeni na II. kat. shod, tako pa nas pride toliko, da Ljubljana ne bo več bela, ampak črna, ne kot „stafaža" Missia-Mahničeve stranke, marveč kot spoznavalci Kristusovih resnic, ki niso samo teh dveh gospodov vodilna načela, ampak vsacega pravega katoličana, bodi si katerega koli jezika, ki so naša last, sreča in tolažba. Nas toraj ne bo! Kedo pa pride s Štajar-skega? „Similis simili gaudet." Zagotovo bi smeli le enega moža imenovati, ki se je udeležil tudi I. kat. shoda „moža, s kojim se je dr. Tavčar pri Slonu v Ljubljani blagovolil ljubeznjivo ponorčevati. Ta mož pojde gotovo, da dobi odvezo od radikalcev.
A kaj potem? Fulminanten članek v „Domo-viui", ki bo takoj vero, če ne na tretje vsaj na drugo mesto degradiral. A pomislite si, da duhov-stvo slovenskega Stajerja, ki je do sedaj mirno in složno delovalo s posvetnimi rodoljubi, ne bode brezbrižno gledalo, ako vi sejete razdor mej narod, ampak bode vstalo kakor jeden mož in se takemu rovanju po robu postavilo, ne brigaje se za članek v „Slov. Narodu" iz Celja št. 218, ne zmeneč se za brzojav celjskih Slovencev v „Narodu" št. 216.
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan Kar more to mož je storiti dolžan.
Tako je s peresom svojim proslavil domovino, kažoč v svojem tolikoletnem „Jezičniku" na vse one može, ki so se v našem slovstvu pokazali in odlikovali. Razven tega pa je sodeloval pri našem znanstvenem društvu „Slovenska Matica" izza njenega početka ter jej je zadnja leta trudoljubiv predsednik. In ko se sedaj gospod loči od naših šolskih soban, sprejmite si njega kot vzornika v svoje srce, naj Vas njegova marljivost naudušuje, da si bodete ob času svojih študij zasejali mnogo zdravega semena, ki bo klilo in kasneje sad donašalo domovini. Domovina kliče na delo, domovina potrebuje delavcev! Zato je neizrekljivega pomena za našo domovino, ako se njeni sinovi ved-nostno čvrsto oborožijo v mladostnih letih, da jim bode mogoče pozneje tem vspešneje delovati v njen prospeh z uma svetlim mečem. K taki marljivosti spodbuda bodi Vam tudi danafinja slavnost. In ako se ravnate po marljivosti svojega profesorja, daoaš-njega slavljenca, postavili mu bodete najlepši spomenik v svojih srcih.	(Konec sledi.)
— Ali se držite programa „Slov, Gospodarja" —. najstarejšega našega lista, ali pa poberite kopita, in idite od koder ste prišli. Dixi.	Liga -j-7.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. oktobra. Notranje dežele.
Delegacije. Predvčeraj je budgetni odsek avstrijske delegacije se posvetoval o proračunu mi-nisterstva vnanjih stvarij. Mladočeh dr. Eim se je izrekel proti razvadi, da se delo delegacije vrši le v odsekih. Potem je govornik naglašal, da češki narod ne zaupa v trodržavno zvezo in želi boljših odno-šajev z Rusijo. Govornik je našel nekatere pomanjkljivosti na zvezi z Nemčijo in Italijo. V ori-jentu, se njemu zdi, je Avstrija le orodje Nemčije. Govornik bi tudi rad vedel, kako je 8 trgovsko pogodbo s Srbijo. Delegata Javorski in Plener sta sta se potem izrekla za trodržavno zvezo. Grof Kalnoky je pa dr. Eimu pojasnil, da se marsikaka pojasnila o vnanji politiki morejo dati le zaupno, zaradi tega je pa glavni razgovor v odseku. Vnanje politike pa ne gre presojevati s stališča jednega naroda, kakor je to storil dr. Eim. Minister je zagotovil, da so odnošaji z vsemi državami najboljši. Zagovarjal je zvezo z Nemčijo in Italijo, ki pa ima le defenzivni značaj. On ti zvezi zaupa. Veliko je bilo premenb v evropskih vladah minolo leto, ali na evropsko politiko te premembe neso dosti vplivale. Trgovska pogodba s Srbijo se bode že podpisala, ker je tudi Srbija potrebuje. Da bi se sedanja pogodba podaljšala, tega srbska vlada ni prosila. Ce bi pa, se jej to dovoli, ker sta avstrijski in ogerski državni zbor že dovolila, da se sme podaljšati do srede prihodnjega leta. Sprememba vlade v Srbiji je čisto notranja zadeva. Kar se pa tiče Balkana, Avstrija druzega ne želi, da bi se vsi balkanski narodi lahko svobodno in nezavisno razvijali. Večina delegacije je bila zadovoljna z ministrovimi pojasnili. Sploh se pa mora reči, da se je posvetovanje vršilo jako dostojno. Dr. E;m je govoril sicer proti vladni politiki, ali govoril je dostojno in videlo se je, da so Mladočehi pravo pogodili, da v delegacijo neso poslali dr. Vašatj.ja, kateri bi bil gotovo veliko neprevidnejši.
Kazenski odsek. Permanentni kazenski odsek je začel svoja posvetovanja. Prvi dan se je vršila razprava o prvem paragrafu. Govorilo je sedem govornikov. Razprava o tem paragrafu se pa še ni končala in se bode v drugi seji nadaljevala. Kakor se kaže, bodo razprave v odseku dolgo trajale in ne ve se, če bodo končane do Božiča. Vlada namreč želi, da bi državni zbor s to stvarjo se pečal že spomladi.
Dr. Krona ivetter. „Vaterland" dokazuje, da dr. Kronavvetter ni pravi mož za kandidata v notranjem dunajskem mestu, kjer je sv. Štefana cerkev in pa cesarski dvor. Dr. Kronawetter se je izrekel v državnem zboru proti krščanstvu. On je za to, da se iz šole odpravi katekizem in se namesto njega uči neka civilna morala, kakor na Francoskem. Ta mož je pa tudi sovražnik Avstrije, zlasti pa monarhije. On je v državnem zboru zahteval, da bi se iz šolskih knjig izpustilo, da je cesar po božji milosti vladar avstrijski, temveč se po šolah učilo, daje vsa oblast le v narodu. To so ideje velike francoske revolucije, za katerimi teži dr. Kronavvetter. Dunajski konservativni list ima prav, če trdi, da ta mož ni pravi kandidat za ta okraj, ali po našem mnenju se je pa vendar treba vprašati, bi li bil kak liberalec kaj boljši. Vsi liberalci goje blizu jednake ideje s Kro-nawetterjem, samo da tako odkritosrčno ne povedo svojih mnenj.
Češ konemška sprava. Komisija za razdelitev okrajev imela bode dne 10. t. m. zopet sejo. V poslednji seji dne 22. m. m. komisija ni mogla sklepati, ker ni imela vseh potrebnih informacij. Sedaj bode komisija hitro nadaljevala svoje delo, ker Nemci žele, da komisija dovrši svoje delo, predno se zopet snide deželni zbor.
Vnanje države.
Grško. Grške finančne razmere napravljajo Angležem že velike skrbi. V Londonu so sklenili, da odpošljejo v Atene veščaka. da bode poročal o grških financih. Zgube poslednjih let so angleške bankirje že jako zbegale. Zaradi zgub pri državnih papirjih raznih južnoameriških republik je celo več angleških tvrdk propalo. Neugodno stanje portugalskih financ je tudi vplivalo na angleški trg, sedaj pa še denarne zmešnjave na Grškem. Grkom seveda ni posebno v čast, da v Londonu že tako malo zaupajo v njih državo. Ni dolgo tega, ko so sanjali, da so poklicani gospodovati po vsem Balkano, sedaj se pa vidi, da še v svoji domovini ne znajo gospodariti. Sedaj zapadnoevropske vlasti ne bodo več tako podpirale Grkov, kakor so jih dosedaj. Grška utegne priti še pod tako finančno jerobstvo, kakor je Egipet, in s tem bi bila Grška tudi doigrala svojo veliko politično vlogo.
Francija. Vedno se množe prošnje za spremembo sedanjih brezverskih šolskih postav. Vladi
(Dalja v prilogi.)
Priloga 227. ž te v. „Slovenca" d né 5. oktobra 1893.
te prošuje ne. ugajajo ip je zatorej naročila svojim organoip, da naijih skušajo preprečili. Župani se branijo poverjevati podpise, če tudi so po postavi dolžni take podpise potrjevati. Umrl je znani Re-rian, kateri je 'spisal zloglasni patnflet o Kristusu, Francoska liberalna vlada je tudi to priliko porabil«, da pokaže nasprojitvo dp katoliške cerkve. Pokopati ga misli «j» djža^e stroške. Pogreb bede civilen, kajti Ren»'n je umrl brez svetih zakra-liientdVJ	"
Srbija. Oflcijozna zastava hudo napada Pa-šica, nažlvljajoč ga izdajalca dežele. Bila je torej silna predrznost, da so radikalci zahtevali, da bi se tak. mož imenoval za regenta. Vlada se menda boji radikalcev, od tod pa taka jeza po ujenih glasilih na njih vodjo. — Belgrajski župan je pa naznanil i po plakatih na voglih, da naj prebivalstvo prezira liberalne izzivalce. Poslednjim je pa zapretil z strogimi zakonitimi naredbami. Radikalni župan se torej ne misli z lepo udati vladi,, ker menda čuti, da
večino mestpega prebivalstva na svoji straui. j
Turčija in Rusija. Ruski poverjenik je le uptno izrekel velikemu vezirju, d» bode Riisija za- j htevala zaostalo vojno odškodnino, v noti pa tega ( rti. V njej se; 1b pritožuje Rusija, da: je sultan Tsprejel Stambolova. Veliki vezir je ruskemu zah stopniku odgovoril, da bo.do Turki gledali, da plačajo zaostalo vojno odškodnino. Noto bode pa izročil ministru vnanjih stvari j, v katerega področje spada..	'; "a®® :'!!i ^ .(««osJI rasrnH)
Turčija. Glenerkl Brialmont je ogledal trdnjave ob Bošporu in Dardauelah in spoznal, da so zlasti prie preslabe in tudi postavljena na neugodnih mestih. S^daj izdelpje on «ačrte za nove trdnjave, da bode potem Turčija mogla v vojni zapreti vsaki tuji mornarici prehod skozi morske ožine. Nove trdnjate bodo napravili po najnovejših sistemih. Največja težava bode seveda, Turčiji dobiti denar za nove utrdbe. General Brialmont pa ne ystopi v turško službo, kakor so nemški časniki pisali, temveč se povrne v Belgijo, ko dovrši svoje delo. Te utrdbe so namerjene pred vsem proti Rusiji. Thrki se bojč, di ruško brodovje nekega lepega diič pripluje pred Carigrad. V Peterburgu sevčda neradi gledajo, da Turki utrjujejo morske ožine, ali ugovarjati ue. morejo, ker ima Turčija v to popolno pravico, utemeljeno v mejnarodnih pogodbah,
Nemčija. Še ta mesec se bode zveznemu svetu predložila nova, vojaška predloga! Državni zbor se bode s to stvarjo pečal v januvariju. Troški za Vojaščino se bodo s ttt predlogo povekšali za letnih 65 milijOftov mark. Poleg tega j e pa 80 milijonov mark jednokratnih troškov. Pomnožila se bode mej drugim ukoujtea. Uveli se bodo kadri, , iz katerih se ob vojni osnuje deset konjiških polkov. Ob miru se bodo konji izvežbali, potem pa dali zanesljivim Ijii-dčrti V porabo, kateri se zavežejo, v slučaju mobilizacije! pripeljati jih v 24 urah. Poljsko topničarstvo ee pomnoži za baterij, peštopništvo za štiri polke ii» šest batalijonov. Voznjštvu se bode dalo več težkih konj, da jih izvežba. Ti konji se bodo v vojski lahko porabili za priprego za težke topove. Opozicijski listi odločno ugovarjajo taki pomnožitvi nemške vojske, ko je že sedaj nemška vojska primeroma dosti velika. Ob jednem pa ¿i,listi zahtevajo, naj bi nemški zavezniki kaj več storili za vojsko. Zdi. se jim, da je avstrijska in italijanska vojna sila premajhna.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 18.92.
Včeraj je imel mestni zbor sejo. Navzočnih je bilo nad 20 odbornikov. Župan g. Grasselli naznanja udanostne izjave mestne občine do presvit-lega cesarja o priliki rojstvenega dneva, za kar je došla zahvala, in o včerajšnjem dnevu, ko se je praznoval godovni dan presvitlega cesarja, in ko je župan zopet izjavil sočutja udanosti po dež. predsedniku baronu \Vinklerju.
Glede vredbe plač za domarino izjavi župan* da se željj in oklepu mestnega zbora o tej zadevi od strani finančnega ministerstva nikakor ni ustreglo. Domarjnskj davek pobiral se bode po starih obrokih od 1, januvarija, kakor je običajen v vsej Avstriji, nikakor pa ne pp želji in sklepu mestnega odbora, da bi se pobjral ,po novi odredbi, kakor se . sedaj pobira najemnina od 1., februvarija itd. v do-tičnih obrokjih.
Župan nasvetuje, naj bi se dopis finančnega ravnateljstva o tej zadevi izročil personalnemu in pravnemu odseku, čemur mestni zastop pritrdi. Župan Grasselli poroda še o odgovoru državnih železni«: vodstva. Želelo se je od strani občine mesta ljubljanskega, da bi se ob mostovih, kateri se bodo zgradili ta dolenjsko železnico, napravili hodniki ob obeh. straneh teh mostov. A zahtevajo se za izvršitev teb del .prevelike svote; za hoduike ob teh dveb mostovih skupaj skoraj 10.000 gld.
Zupan pravi, da bi imelo stolno mesto zanimanju samo za hodnike mosta preko Ljubljanice, če bi pa moralo plačati troške za hodnike poleg mostu preko Gruberjevega kanala, so isti tako visoki, da si mesto lahko zgradi most preko kanala Gruberjevega, kjerkoli mu je drago, in to, kakor mestnim iuteresom godi. Kar so pa tiče mostu preko Ljubljanice, je isti izven osredja (pomerija) ljubljanskega, in za istega pač ljubljansko mesto ne more imeti nikakega zanimanja.
. Podžupan V. Petričič meni, če je mesto ljubljansko kupilo za 55.000 gld. delnic za dolenjsko železnico, bi se pač lahko oziralo vodstvo ua prometni interes ljubljanskega mesta.
Žugan G rase lli opomni, da je šlo pri obravnavi zgolj le za to, kje naj bi stal kolodvor dolenjske železnice. Odločila je komisija, naj stoji v Kurji vasi, in s tem večini prebivalstva ugodila. K mestni klavnici pa se bode napravil, kakor je to izjavil zastopnik c. kr. državne železnice, poseben tir in tako občnim željam ustreglo.
Govore v tej zadevi še mestni odborniki vitez Zittterer, Gogola, dr. Stare in Kune in ko-nečno se sklene, da se mestna občina izjavi, da je pat mestna občina pripravljena, za hodnike preko mostu čez Ljubljanico nekaj pripomoči, ne pa preko Gruberjevega kanala.
Zupan naznanja, da je doposlalo zahvalo društvo sv. Cirila in Metoda za dovoljeno podporo 500 gld., in da so doposlali mesta Prag3, Gradec, ßolnograd in Stajer njih poročila o poslovanju. V odbor za mestno hranilnico izvolijo se po pretečeni dobi, ki je trajala do 30. septembra t. 1., gospodje: Iz srede a) mestnega zastopa: Ivan Gogola, Ivan Hribar, Anton Klein, Ivan Knez, Vaso Petričič, dr. Josip Staro, Fran Terček, Ivan V e 1 k a v r h , Drag. Žagar, Ant. S v e t e k ; b) iz meščanov: Alojzij Bayr, Vinc. Borštner, Fran Ko 11 mann, Josip K u š a r, Ivan P e r -dan, Viktor Rohrman, Avg. Skaberne, Fran Ksaver S o u v a n , Fran T e r t n i k , Josip L e n Č e.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. oktobra.
(Odgovornost za vredništvo) prevzame z današnjim dnevom izdajatelj sam, ker je šel naš vrednik č. g. Ignacij Žitnik, stolni vikar in dež. poslanec na večdnevni dopust, da si utrdi zdravje.
Dr. Ivan J a n e ž i č , izdatplj „Slovenca".
(Hohenwartov ali jngoslovanski klnb?) "Pod tem naslovom smo predvčeraj na uvodnem mestu poročali o debati pri zborovanju goriškega društva „Sloga", ali naj dr. Gregorčič, oziroma slovenski poslanci, vstopijo v nov jugoslovanski klub, ali naj ostanejo v Hohenwartovem. Ta debata je bila vele-zanimiva, ker nam pojasnjuje javne razmere na Goriškem. Dr. Rojic je gotovo v imenu svojih somišljenikov predlagal jugoslovanski klub, ki naj je v zvezi z Mladočehi. Krivično je govoril o nemških konservativcih, najzvestejših zaveznikih slovenskih poslancev v državnem zboru. Dr. Ebanhoch na društvenih shodih pa ravno sedaj jako laskavo govori o svojih jugoslovanskih poslancih - zaveznikih. — Duhovniki, na čelu jim gosp. BI. Grča, so bili za to, da se pusti poslancu prosta roka. Dr. Gregorčič je bil nekako v sredi; iz praktičnih ozirov je za to, da so ostali slovenski poslanci v Hohenwartovem klubu. Isti oziri ga vodijo tudi gled<5 Mladočehov. Tukaj bi bili želeli, da bi bil dr. Gregorčič vendar e n k r a t p o v e d a 1 jasno, načelno-važno besedo, da slovenski državni poslanci nikdar ne morejo pristopiti y mladočeški klub, ki seje po svojih govornikih najodločnejo izjavil proti verski šoli. V takem klubu pač ni mesta slovenskim poslancem, ki so se na svojem shodu izjavili za konfesijonalno šolo. Toga dr. Gregorčič ni storil, kakor še nikoli ni razvil načel za svoje poüfciöno delpvaaje. Na tem shodu je imel dr. Gregorčič priliko videti, kam vodi njegova samo praktična, a ne ob enem tudi načelna politika. — Želimo, da bi take skušuje pojasnile položaj in zbolj-šalč razmere na Goriškem.
(Spomiujske svetinje na prvi slovenski katoliški shod.) Pri trgovcu g. Fr. Petriču v I^jubljani (Špitalske ulice) dobi se še nekaj srebrnih svetinj
v sp^m n na prvi slovenski katoliški shod, in sicer komad po 1 gld. 50 gld. — Z dozdaj raiprodauimi svetinjami so troški zinje poravnani, zato se bo denar, ki se (strži z dozdaj še uer,azprodanimi svetinjami, ves izročil g. Jeranu za „dijaško kuhinjo". Opozarjamo zato na te vrst;ce vzlasti udeležnike katoliškega shoda in prijatelje slovenske podpore potrebne in vredne mladine.
(„Dnliovski Poslovnik", zvezek tretji, jo izšel ter se razpošilja g g. naročnikom. —- Priporočamo slovenskim duhovnikom v naročbo to knjigo, vele-važno za župnijsko slovensko uradovanje. Tudi ta knjiga priča, kakšni narodni indiferentisti so sedanji slovenski duhovniki.
(Župnijski izpit) delajo te dni v Ljubljani naslednji čč. gg.: D o b n i k a r Ivan, administrator na Jančem; Gabrič Anton, administrator v Cerkljah na Dolenjskem ; Hromeč Janez, administrator v Novi Oielici; Kačar Janez, mestni kapeUn v Radovljici; Kl un Matej, administrator v Zgornjem Tuhinju ; L a k m a i e r Frau, ekspozit v Trnju pri Slavini ; Z u p a n e c Jernej, administrator na Polšniku.
(Družbe sv. Mohorja knjige.) Z neizrekljivim veseljem in z hvaležnostjo do Boga beležimo tudi letos nepričakovani vspeh „brezdoraovincev" za domovine slovenske časni in večni blagor in zdi se nam, da banket in protestni telegrami, da „Pavliha" in drugovi ne bodo toliko koristili uarodu, kakor na izrecno katoliškem stališču stoječa slovenska „Družba sv. Mohorja". 57.703 družabnikov, prejme letos naslednje knjige: 1. Koledar za leto 1893 (Dosmrtnih udov je prirastlo 217; Matici je z darli prirastlo 1151 v gotovini. Prihodnje leto nam odbor obeta že dom družbe sv. Mohorja.) Zato pa prosi, nuj bi se jih kolikor možno vpiše mej dosmrtnike da se bo moglo izhajati z denarjem. Vsa matična glavnica znaša do l. avgust* 1892: gotovine 22.402 gld. in v obligacijah 200 gld. ki je zavarovana v družbinih hišah in tiskarni.) 2. Jeruzalemski romar. Opisovanje sv. dežele in sv. krajev. Spisal Dr. Frančišek Limpe I. zvezek. 3. Molitvehik: Š mamice naše ljube Gospe presvetega srca. Druga knjiga. Spisal Janez Volčič, duhovnik ljubljanske škofije. 4. Domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Za vsakdanje potrebe našega ljudstva sestavil Valentin Podgorc, duhovnik krške škofije. 5. N a še škod I ji ve rast l i n e v podobi in besedi opisal Martin Cilenšek profesor na deželni gimnaziji v Ptuju. C. Slovenske večernice za poduk in kratek čas. V zunanji obliki jé vel'k napredek. Lepe slike in jako lične inincijale krasijo letošnji dar naše družbe.
(Ljubljanska zadruga gostilničarjev in ka-varnarjev.) (Konec.) O prodaji smodk po gostilnicah govori g. Weber ter pravi, da je gostilničar še kaznovan za to, ko pošlje v trafiko po smodke, kar se je zadnji čas mnogokrat v Ljubljani zgodilo. Stolno mesto Ljubljano izbral si je finančni urad tako rekoč kot poskušuo polje, zato se je odvzela vsem gostilničarjem in kavamarjem prauca prodaje smodk, katero so prej proti primernemu davku lahko pridobili, sedaj pa se zahteva, da morajo plačati še poseben davek. V vseh družih rtiestih in na deželi ua Kranjskem imajo gostilničarji pravico prodajati smodke, samo v stolnem mestu Ljubljani ne. Gosp. Pok nasvetuje, da se gostilničarji in ka-varnarji izognejo vsem neprilikam, naj se sklene, da gostilničarji in kavarnarji ne bodo svojim gostom več prodajali smodk. Gosp. Josip L e n č e nasvetuje, naj se sklene, da od 1. oktobra t. I. se ne prodajejo več smodke v gostilnicah, in isti gostilničar, kateri bi še smodke prodajal po tem roku, naj plača globe 2 gld. v zadružno blagajnico. Gosp. To s ti podpira predlog, da se prodaja smodk po gostilnicah ustavi in se ta sklep zadružnega zbora po dnevnikih ljubljanskih priobči, čemur zborovalci pritrdé. Pri posameznih nnsvètih oglasi se zadružui podpredsednik g. Kramar in toži o krivicah, ki se godé gostilničarskemu obrtu. Kupčuje se s go-stilničarskimi obrti, ki se dado v najem nesposobnim osebam po 75 do 100 gld. na leto. Tu baranta z obrtom gostilničarskim znana milijonerka, od Ljubljane vedno odsotni posestnik in celo že leta mrtva gostilničarka je pred mali dnevi Še imela svoj obrt gostilničarski v najemn. Dalje obrtna oblast deli koncesije za gostilničarski obrt popolnem nesposobnim osebam. Tako Re je zadnji Pas dovolil obrt nekemu jermeuarju, uboga vdova s peterimi
otroci, katere mož je dvajset let izvrševal ta obrt zvesto in točno, pa je ni dobila. O tej zadevi postalo je po novi obrtni postavi od 1. 1885 še dosti slabše, nego je bilo prej. Kaj koristijo zadruge, ako obrtna oblast, mestni magistrat, dela kakor boče in ne vpraša zadružnega starašinstva, komu je podeliti gostilničarski obrt. V obče je govornik g. Kramar mnenja, da naj bi se vložila na vlado prošnja, da se pravica d& le takim osebam, katere so za to sposobne, kupčevanje z gostilničarsko pravico pa naj se popolnem ustavi. Obrtni komisar migistratui tajnik gosp. S e š e k izjavi, da je mestni magistrat popolnem neodvisen pri oddaji gostilničarskih ali kavarnarskih obrtov. Ako se mu zdi umestno, vpraša zadrugo za svet, ali vezan na iste mnenje pa nikakor ni. Gosp. Josip L e n č e reče, da v tej zadevi ima tudi on povedati jako rezko sodbo. Gostilničarski obrt je bil vsaj doslej v Ljubljani na dobrem glasu, a zadnji čas dogodilo se je nekaj, da bode poštenega človeka sram, naziv-ljati se gostilničarja. Dovolilo seje, da vzame v zakup gostilno neka žen-ska, katera hoče pod plaščem gostilniškega obrta izvrševati najbolj sramotilni obrt. To se govori po vsem mestu. Ta ženska je znana po svoji preteklosti, ubogi pošteni vdovi, materi peterih otrok ni se dala pravica gostilniškega obrta, tej znani osobi pa.akoravno se vi, kaj namerava. Gosp. L e n č e izraža o tem, da se gostilničarski obrt rabi za take ostudne namene, svoje največje obžalovanje in gnev in nasvetu je, naj zadruga gostilničarjev protestuje proti temu, da se nje pošteni obrt zlorabi za take namene, ter sklene, da se ta ženska v zadrugo ne sprejme. (Občno odobravanje.) Ko je še gosp. Tost i s krepkimi besedami podpiral predlog gosp. Lenčeta, sprejme se jedno-glasno. Gosp. Weber vpraša, kaj je s prenareje-nimi društvenimi pravili? Zadružni načelnik odgovori, da so sedaj v pretresu pri slavni kupčijski in obrtni zbornici, od koder bodo kmalu prišla potrjena nazaj k si. deželni vladi. Potem se bodo pravila takoj natisnila in mej zadružne člane razdelila. Zborovanje se potem sklene.
(Taka toleranca pač !) V Mitrovici imajo nekaj protestantov avgsburškega veroizpovedanja. Saj je znano, da blaženi ban Khuen - Hedervarj po očetovski skrbi za protestante in da se mu gotovo ni brez uzroka zahvalila pred tremi leti kalvinska sinoda. Zato se ni čuditi, če je v Mitrovici dobilo tisto nekaj protestantov svojega pastorja. Na inštalacijo novega pastorja vabi se v nemškem jeziku tako-le: „Nižje podpisani pozivamo Vaše go-spodstvo najuljudneje, da blagovolite biti pričujoči pri vmeščenju čast. g. Herr Steina . . ki se bo vršilo v mitroviški srbski cerkvi pri sv. Štefanu po evangeljskem obredu." — Take vrste verski čut bi morda ugajal našim radikalcem; mi pa pravimo : Nesrečno ljudstvo, katerega svečeniki imajo tako samozavest!
(Krasen nov altar) je napravil občeznani domači umetnik gosp. Valentin Šubic iz Poljan za kuracijsko cerkev v Olševku nad Šenčurjem. Oltar — posvečen sv. Mihaelu — blagoslovil je v nedeljo, dni 25. septembra, dobivši potrebno dovoljenje, farni gospod župnik šenčurski Anton Kukelj. V izbornem cerkvenem govoru pa je preje pojasnil, česa nas uči novi oltar; podül je nekaj zgodovinskih drobtinic o cerkvi in vasi ter slednjič omenil, da praznuje cerkev poleg vsakoletnega žegnanja uprav letos tudi stodesetletnico svojega obstanka. — Ime umetnika je porok, da zadošča novi oltar — kolikor moči — zahtevam cerkvene umetnosti. Nebeško lepoto in plemenitost zna jednako gosp. Val. Subic vdölbsti lesu, kot sta jo umela umrša njegova brata vdihniti mrtvemu platnu. Bodi torej g. Šubic toplo priporočen vsem visokočast. farnim predstojnikom.
(Ogenj.) Iz Rovt se nam poroča: Otroka sta zažgala hlev posestnika Jožefa Skvarča (Grampov-čana) iz Rovt nad Logatcem, danes, ponedeljek S. t. m. dopoldne okolu 10. ure. Igrala sta se baje v hlevu z žveplenkami pa zakurila v slami potem sta zbežala. Ogenj je tlel blizu 1 uri potem se je prikazal še-le gost dim. Hlev je pogorel do tal, v njem dva prašička, precej škope in sena. Škode je nad 800 gld. Zavarovano je bilo pri banki Slaviji za 400 gld. Ali pa bo kaj dobil, ko je ravno v
zadnjih mesecih pozabil letni znesek plačati? Gorji zanikrnim starišem! Resnica je dokazana, da stariši po naših samotah veliko bolj za živino skrbi in nanjo pazijo, kakor na svoje otroke.
(Himen.) Gosp. uadučitelj Božidar Welnhard v Domovi pri Ptuju poročil se je z gdč. Liziko Ben-kovo iz znane narodne rodbine v ptujski okolici.
(Slovenski napis na — vojašnicah.) Minister-stvo za deželno brambo je dovolilo vsled prošnje praškega mestnega starešinstva, da se na nove vojašnice deželne brambe na Pohoivlci v Pragi umesti i — češki napis. Ker je ta odlok povsem načelnega značaja, se je torej nadejati, da bode i ljubljanska mestna občina skrbela za to, da se umesti slovenski napis na obeh novih vojašnicah redne pehote in deželne brambe.
(Imenovanje.) Gospod Stanko Marin-Igričevič, dosedaj učitelj pri sv. Tomažu blizu Ormoža, imenovan je vsled posebnih študij za vadniškega učitelja na c. kr. učiteljišču v Mariboru.
(Iz Vipavske doline) se nam piše: Trgatev je pri nas minula. Bilo je vedno suho ugodno vreme. Kjer ni toča zadela vinogradov, dobili so obiljno zdravega grozdja. Koliko je pomagalo škropljenje z modro galico se poznd še sedaj na perju, ki je ostalo lepo zeleno na trti, med tem, ko se je sušilo in odpadalo tam, kjer niso škropili. Sploh se pohvalijo z letošnjim pridelkom, le to jim ne ugaja, ker uvažu-jejo italjanska vina, ki so prav po ceni. Ni se bati, da bi spodrinila našega Vipavca, ker so ljudje preveč navajeni na domačo robo, a na ceni le škoduje. Nekateri prodajajo mošt po 12 — 14 gld. hektoliter drugi pričakujejo lansko ceno. Po 16 — 19 gld. bi seve najrajši dali le kupcev manjka, ki bi tako drago plačevali. Ker so letos obrodile tudi trte, ki prejšna leta niso kaj vspevala in je lesovje čvrsto in nepoškodovano ostalo, nadejajo se vinorejci, da se zopet po« vrnejo dobre vinske letine. Da bi se jim upanje le spolnilo!
(Štiridesetletnica.) Dni 2. oktobra praznoval je vodja ajdovske predilnice bi. gg. Henrik Hohn štiridesetletnico, odkar je vstopil pri tej tovarni v službo. Njegovi delavci so so posebno spominjevali jubileja svojega predstojnika. Napravili so mu na predvečer veliko bakljado in pevski zbor — večinoma tovarniški delavci — zapel je ob tej priliki primerne podoknice, želeč mu še nadalje trdnega zdravja, da bi tudi za naprej tako po očetovsko skrbel za svoje delavce
1 (Izložba cerkvene oprave.) katero je priredilo društvo vednega češčenja sv. R. T., svedoči te dni v kn,- šk. seminišču o umetniškem okusu mariborških gospa in gospodičin. Znamenito je, da je en mašni plašč krasno in sicer čisto sam vezel g. pl. G. Britto, profesor matematike in prirodoslovja na realki v Mariboru.
(„Nova Soča" in govori na katoliškem shodu.)
Tudi „N. Soča" se je pridružila „Narodu", ki ni objavil nobenega govora iz katoliškega shoda, pač pa negovorjene besede g. Svetca. V zadnji številki objavlja „N. S." ta govor z nastopnim uvodom: „Mi priobčimo ta zaplenjeni Svetčev govor iz dveh razlogov. Prvi je ta, da bodo naši čitatelji videli, kaki govori so bili pri onem shodu vedoma zabra-njeni; drugi je ta, da pa drugačnim potom oskrbimo družbi sv. Cirila in Metoda primerno priporočilo kot zadoščenje za krivico, katera se je tej častiti naši narodni ustanovi zgodila pri katoliškem shodu v Ljubljani." — Tako „Soča" prav po receptu „Narodovem" trosi laži med Slovence po Goriškem. Pripravljalnemu odboru ni bila znana nobena besedica, kaj da misli govoriti g. Svetec. Ako je g. Svetec z g. Klunom o tej stvari govoril, to pripravljalnemu odboru ni znano, ker o tem g. Klun ni nobene besede poročal pripravljalnemu odboru. — Druga neresnica, ki jo širi „N. S." med ljudi, je ta, da govori o k r i v i c i, ki se je neki godila družbi sv. Cirila in Metoda na katoliškem shodu. — G. Gaberšček, ki pravite, da se držite krščansko-katoliškega katekizma, kakor ga Vam razlagajo Vaši škofje, vprašamo Vas: Kakšna krivica za družbo sv. Cirila in Metoda je to, ako jo katoliški shod hvaleč njen namen in delovanje toplo priporoča s pogojem, da družba deluje v soglasju s škofi? — Vidi se iz tega, da si „N. S." razlaga krščansko-katoliški katekizem kakor jej kaže, ne pa tako, kakor ga razlagajo škofje, da torej spada med vrsto listov, zagovarjajočih liberalni katolicizem, katerega je
\ Pij IX. obsodil v'svojem „Sylabu".
(Hrvatska zora.) Pod tem naslovom izhaja v Chicagu v Ameriki hrvatski list, ki je po vnanjosti
' podoben „Amerikanskemu Slovencu". Za vse leto ' velja 3 dolarje. Naročnina se pošilja na „Uredničtvo j Hrvatske zore", Kovacevič i Pavin, 584 Center Ave, Chicago III." Kake sodbe o listu danes še ne moremo izreči. Kolikor iz nam doposlane številke Vidimo, se list zanima tudi jako za razmere v hrvatski domovini, pa tudi na Slovenskem.
(Zagrebški nadškof.) „Obzor" poroča po „Miln-chener Allg. Ztg.", da je gledé imenovanja zagrebškega nadškofa ostro nasprotstvo mej sv. stolico in ogersko vlado. Rim je odbil vse kandidate ogerske in hoče Hrvata — glavarja kat. cerkve na Hrvatskem. Kakor pravi imenovani nemški list, se čuti sv. Oče obvezanega Hrvatom, in zato bi se ne spajalo z njegovim dostojanstvom, če bi dal duh. pastirja Hrvatom, ki bi bil le orodje v madjarskih rokah. — Mi le pristavljamo, da se more izrecnemu in izključnemu šovinizmu kakoršnekoli baže postaviti v bran samo — svobodna cerkev.
(Prvo zavetišče za delavke) so otvorili 2. t. m.' na Dunaju v IX. okraju. Vodstvo so prevzele „hčere božje ljubezni" iz materne hiše na Dunaju, III. okraj, Jacquingasse. Svoj čas je naša „Katoliška družba" imela podobne želje. Ali je sedaj z našimi delavkami vse v redu? Ali bi ne kazalo tudi pri nas misliti na podobni zavod? Vèô očij več vidi!
(Ernest Renan), znani bogokletni pisatelj knjig „Vie de Jesus", „Paul", „Les Apôtres", „L'Antichrist" i. dr., je umrl 2. t. m. v Parizu. Porojen je bil leta 1823 v Treguier, dep. Côtes du Nord. Iz kakšnega namena je vstopil v semenišče, v kakšnem duhu se je učil modroBlovja in bogoslovja, priča njegovo poznejše brezbožno življenje in bogop kletno delovanje. Izstopil je namreč iz semenišča, predno bi bil imel prejeti višje duhovniške redove, ter se „posvetli" učenju semitskih jezikov. Leta 1862 je postal profesor imenovanih jezikov na „College frauce" ter izdal leta 1863 zloglasno „Življeuje Jezusovo", s katerim je spodkopal mnogim vero na Francoskem in drugod. Staviti ga moremo v eno vrsto z Davidom StrausB-om (f 1874) in njegovim „Leben Jesu*. Kolikor vimo, sta Renan in Strauss tudi v Ljubljani znana v nekaterih krogih. Svoj čas so celo šestošolci čitali Strauss-ovo „Življenje Jezusovo", 8evida v neizmerno škodo svoji veri. — Ko beležimo to žalostno literarno-zgodo? vinsko vest, svarimo slovensko občinstvo in zlasti vzgojevalce mladine, naj varujejo sebe in svojce brezbožnega berila Renan-ovega in Strauss-ovega.
(Na zagrebškem vseučilišču) bilo je v letnem semestru t. I. 370 poslušalcev (273 rednih, 68 iz-vanrednih in 29 farmacevtov). Na bogcslovskem oddelku jih je bilo 43 rednih in 60 izvanrednib, na pravnem 185, na modroslovnem 45 rednih in 29 izvanrednih. — Iz Štajerske jih je bilo 5, iz Kranjske 2.
(Ormoška moška podružnica sv. Cirila in Metoda) je pri svojem zadnjem občnem zboru izvolila sledeči novi odbor: Predsednik gosp. Ivan Omulec, njegov namestnik preč. g. Jakob Cajnkar, tajnik č. g. Fran Munda, njegov namestnik g. Ant. Porekar, blagajnik g. Vekoslav Miki, njegov namestnik g. Franjo Gomsi.
(Kočevsko.) Vsi na izključno narodnem temelju stoječi ljudje hočejo najpreje fanatizirati ljudstvo in tako rešiti — narod. Tako delajo zadnji čas tudi — Ko če v ar j i. V listrču „Mittheilungen des Vereines der Deutschen aus Gottschee" začel se je sedaj v tem smislu reden naskok na Slovence, lahko rečemo, neopravičen napad. Namen tega lista je skrbeti za ožje rojake in odbijati vsak napad nanje. A peča se z mogočim, kar prav nič ne spada v kočevsko politiko. Dalje rabi izraze, ki morajo žaliti vsakega poštenega Slovenca: dem slavischen Grössenwahn ist man übrigens bald scharf entgegengetreten. — Sovraštvo proti Nemcem na Kranjskem vzlasti v Ljubljani, je že prišlo do meje, kjer se mu more konečne zakli-cati energični „Stoj." To se vse nahaja v 18 štev. dni 15. avgusta. V Št. 19 z dni 15. sept, se nahaja dopis iz Ljubljane. Naslovljen je: „Sinovi slovenskih prvakov na nemških šolah." Tu govori db-pisnik zopet o ukrepu mestnega zbora ljubljanskega z dni 24. junija. Čudi se, da isti Slovenci, ki se toliko potegujejo za slovenske šole, pošiljajo svoje sinove v popolnoma nemške gimnazije v Št. Pavel in Kremsmünster. Na teh gimnazijah nahajaš imeni Bleiweiss in Poklukar. Samo v Št. Pavlu je bilo lani vpisanih 26 Slovencev, med njimi 15 sinov proti-nemških agitatorjev s Kranjske. In zato se tudi naši Nemci nikdar ne zaletavajo toliko v liberalne radi-, kalce, kakor v duhovščino slovensko, ker dobro vedo,
kdo je in bo zvest svojemu narodu. Uradnikov iu Učiteljev se ne boje, pač pa zabavljajo vedno povsod na „Hetzkaplune." Da pošiljajo svoje sinove na nemške gimnazije, tega ne očita dopisnik slovenskim voditeljem, a imenuje krezvestnost, da slovenski voditelji, ki nemško šolo in nemško izrejo tako čislajo, slovensko občinstvo hujskajo proti nemštvu iu jemljo slovenski mladini dobroto nemškega pouka in tehtne nemške omike. Potem nadaljuje Ehemals — vor etwa 40 Jahren noch — wo die Bevölkerung von wandernden Hetzkaplftnen*) und sonstigen falschen Aposteln nicht so irregeführt war, wie heute, konnte jeder unbemittelte Mann, Deutscher wie Slovene seinen Sohn die zveite Landesprache kostenlos erlernen lassen und es ihm so ermöglichen, einst ein besseres Fortkommen zu ünden. „Der Traum der Slovenen von einem grossen mächtigen Slavenreiche, das da über die ganze Welt herrschen soll, mag sich wohl schön und angenehm träumen lassen, verwiklichen aber, so will es uns bedtinken, wird sich dieser Traum nie." Tudi katoliško čustvo tega lista se razodeva skoro na vsaki strani. Vzemimo v roko le predzadnjo številko. Tu izveš sila važno novico za vsakega katolika, da je bil pastor Elze v Ljubljani, da je ne le dober zgodovinar, ampak tudi izvrsten govornik itd. Tudi o birmi v Poljanici kaj lepo govori. Tu bereš, da je bil Martin Luther uzor nemškega očeta, ki je opisal prisrčnost domačega ognjišča v pesniški obliki. Kaj ne kak lep značaj ta Luther? Bes posnemanja vreden! Še več! Celo največji krščanski prazniki božič in velika noč izhajajo iz staronemških šeg: J a selbst ausgesprochene christliche Feste wie Weihnachten und Ostern müssen aufaltgermanische Bräuche z u r ü c k g e f ü h r t w e r d e n. Ali ni to „ Grös-senwahn?" Sapienti sat!
(Delavsko bralno društvo v Idriji.) Na naše poročilo iz Idrije, da udje delavskega bralnega društva kale pouočoi mir. dobili smo od odbora te-le vrstice v pojasnilo: rNi res, da bi se v sobi „Delavskega bralnega društvo" skoraj vse noči do ranega jutra popiva in razgraja, tako da še oddaljeni sosedje nimajo potrebnega ponočnega počitka. Res pa je, da se v društvenih prostorih nikdar ne razgraja in popiva, še manj pa nočni m r bližnjim in daljnim sosedom moti. Toliko na notico v „Slovencu" z dne 1. oktobra t. 1. št. 224. V Idriji dne 3. oktobra 1892. Za odbor: F. Vončina, predsednik, Josip Oblak, tajnik." — Mi smo dobili svoje poročilo o tej stvari od popolno zanesljivega poročevalca in vemo. da dobimcr od njega povoljen odgovor
(Škofijsko semenišče za učiteljske pripravnike v Linen) ponovljeno se že drugo leto veseli srečnega obstanka. Vlansko leto je bilo 32 gojencev (mej njimi 12 pripravnikov in 20 pnpravljajočih se v meščanskih šolah za pripravnico); letos je pa število narastlo na 50, mej temi 20 pripravnikov. Bog daj tam srečo za naprej, nam pa pravo umevanje našega časa!
(Amerikanske novice.) Slovesno prenesenje trupla misijonarja Lovrenca Lavtišarja, o katerem je že poročil „Slovenec", se je tako-le vršilo : Dne 20. septembra se je truplo odkopalo in po železnici v Duluth pripeljalo; 22. septembra je bila slovesna črna sveta maša, katero je služil mil. gospod škof M. Golrick. Slavnostni govor je imel naš rojal pre-častiti gospod Jakob Trobec. — Zadnji „Amerikan-ski Slovenec" z dni 16. septembra prinaša tudi več novic iz Kranjske, na pr. da se jo deželni zbor kranjski sešel 9. septembra, da so se pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani podrle stare stopnjice, do 18 avgusta ni bilo mrliča v Ljubljani, da je vtonil 7letni deček iz Gornjih PirniČ itd. Da je bil pa koncem avgusta v Ljubljani prvi slovenski katoliški shod, na to je pozabil Amerikanski Slovenec", akoravno bi po našem mnenju njegovi čitatelji tudi o njem gotovo radi imeli vsaj kratko poročilo.
(Slovstvo.) „Slovenskačitankaza tretji razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. III. Cena 80 novčičev. — V Celovcu, 1892. Tiskala in založila tiskarna Družbe sv. Mohorja." — 8°. str. 184. — Tako slove naslov uove lične šolske knjige, katero je nedavno izdat marljivi pisatelj slovenskih šuljskih knjig, c. kr. gimn. profesor, g. dr. Jak. Sket. Kakor poudarja pisatelj v „predgovoru", od 1. 1854. in 1855.. od kar je bil pokojni dr. Jan. Bleiweis izdal „Slovensko berilo", ni več izšla za to
*) Poglej no živ človek! Ti hujskači so sedaj mej dvema ognjema.
etspinjo šolskega pouka namenjena ¿'tauka slovenska. Nabiralo le sicer ž« ve6 slovenskih profesorjev gradiva za tako „berilo", a razue okoliščine so jim za-branjev&l* izdati prepotr>-bu* kniige. Sedaj imumo zaželeno kniigo pred seboi. Na 1S4 straneh mm podaja pisatelj 124 spisov (51 pesnij in 73 prozaičn h spisov), p .vzetih večinoma iz najnovejšega slovstva slovenskega. Spisi s»,kakor Dravi ¡¿g. pisatelj sam; tako izbrani in razvrščeno da stoje v vidni zvezi in in vzporedno z drugimi predmeti, kt.kor se poučuiejo v tretjem razredu latinskih šol. Zlasti se je pisatelj oz ral na pouk v zgodovini, z«tul|episju in ruduino-slovju. „Več zanimivih zgodovinskih sestavkov bode oživljalo in navduševalo mladeniško srce za naše pradede, kaialo nnb življenje in delovanje ter slikalo tužno dobo iiigoslovansko". (Predgovor.) Izvé^tno bode lična šolska knjiga zadoščevala vsem potrebam I — Omeniti moramo še iičnega tiska, ki je v čast Mohorjevi tiskarni. —
Za matere. Zdraviliške avtoritete potrjujejo trditev častitega gospoda zupuika Bjšt|&na Kneippa, da je čista navadna kava vsled svonh živce raz-dražu|učih sredstev človeškemu zdravju, zlasti pa otrokom m žeu-kam škodljiva, za nervozne ljudi, bledične, krvirevne pa pravi strup. Priporoča se torej, dodajete jej sladno kavo, katera odpravi škodljivi vpliv. Najboljša je pač sladua kava, ki prihaja v trgovino z naslovom Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. Ta kava daje izvrstno piiačo z ara-matičnim okusuoi. ZupnikJKneipp je izdal razglas, v katerem to kavo toulo priporoča iu daje tej tvrdki pravo, da sme kava imeti ime njegovo, ker le prepričan, d» ustreza njegovim zahtevam. Pri nobenem gospodiuistvu bi ne smela manjkati.
4 7, odstotna zastavna pisma gališkega kreditnega društva. Svoje čitatelje opozariamo na te vrednostne papirje in »osebno naglašamo, da vsi podobui papirji stoje nad uomnaluo vreduostjo, torej ne dajo 4'/odstotnih obrest:j, dočim ta za- ' stavna pisma do današnjem kurzu fakt'éno toliko donaščaio. Vedno težje bode, denar tako dobro naložiti, ker bode padauje obrestij v kratkem času zlasti » sled vrejenja valute se posebno čutilo. Zatorej opozarjamo vse tiste, ki hočejo denarje naložiti. na te papirje.
Telegrami.
Dunaj, 4. oktobra. Kazenski odsak je z 9 proti 7 glasovi sklenil, da se obdrži smrtna kazen.
Dunaj , 4. nkto'ora. Pri tekmovalnem jahanju mej Berolinom in Dunajem je danes ob 7. uri 45 minut prišel kot prvi v Floris-dorf na Dunaju pruski princ Friderik Leopold. Nekaj sekund za njim je prišel poročnik Heye kot drugi.
Dunaj, 5. oktobra. Pri tekmovalnem jahanju iz Berolina na Dunaj je prišel po noči konjiški stotnik Schuppmann, ob štirih zjutraj Beitzenstein. Ob 7. uri 55 minut grof Hollenstein, ob 8. uri 48 minut konjiški stotnik Heydenhuden, Gossler in Kramstá, ob tri četrt na jednajst stotnik Hoffmann, potem Waldau peš, brez konja, ker se mu je konj zgrudil pri Korneuburgu. Od Korneu-burga se je vozil. Pri Florisdorfu je izstopil in peš šel do cilja.
Praga, 5. oktobra. „Hlas Naroda" odločno obsoja Eimovo postopanje v delegaciji. Ko so se upali Mladočehi. kar Staro-čehom nikdar na misel ni prišlo, upirati se skupnemu vplivu Ogrov. Nemcev in Poljakov, so škodovali češkemu narodu.
Berolin, 4. oktobra. Pri tekmovalnem jahanju z Dunaja v Berolin je danes popoldne kot tretji prišel Jakob Scherber 7. dra-gonskega polka.
Berolin, 5. oktobra. Nadporočnik Sta-rhemberg je prišel ob sedmih zjutraj.
Genua, 4. oktobra. Danes popoldne se je v stopnišču španjskega konzulatskega poslopja mej močnim pokom razpočila bomba. , Bomba je bila narejena iz cinkaste cevi in ¡ je bila nabasana z navadnim smodnikom. 1 Krivec je neznan.
Sevilla, 4. oktobra. Nekdo je vdrl pri generalnem k apitanu andaluzijskem kličoč: j „Živela republika!" in je z revolverjem ustrelil na generala. Misli se. da je ddtičnik zblaznel.
Washington, 4. oktobra. Mejnarodna novčna konferenca se snide v Bruselju dne 22. novebmra.
Umrli »o- ' ,
1. oktobra. Marina Merjaéeè, mizarjeva \doya, 78 let. Poljanski nasip 14, drisk^ — Adolf Korsika,'posestnikov »in, 7 ;let, Tržaška cesta 10, dysenterie.
V bolnišnici:
29.	septembra. Marija Albreeht, gostija, 80 let, marasmus, Katarina Lamberger, gostija, (¡2 let, dysenterie.
30.	septembra. Frane Rogel, gosta«, 19 let, jetika.
1. oktobra. Franc Strezišar, hlape«, 60 let, fractura compl eruris sin. — Helena Dalis, gostija 68 let, dysenterie.
> 2. oktobra. Luka Birk, posestnik, 62 let, tetanus.
i	TUJ« i.
2. oktobra.
Pri Maliču: Miillner in Knaus, trgovca; Moskat Meissner, Kosohier, Kawan, potovalci, z Dunaja. — Loser,, trgovec, z rodbino; Pamer, potovalec, iz Trsta. — Trevisan, posestnik panorame, in baron Karol Ritter, graščak, iz Gorice. — Radetič, trgovec, in Ivanič, duhovnik, iz Prijedora. — Kitzberger, zasebnica, iz Schwechata. — Jungbauer, posestnik, s soprogo, z Vrbskega jezera. — Balke, potovalec, iz Solingena. — Henke, zasebnik, iz Bora. — Sekl, tovarnar, iz Dun. Novega MeBta. — Palermo, trgovec, z Reke. — Tuhinjc, duhovnik, iz Kamnika
Pri avstrijskem caru: Verhunc, trgovec, in Jenko, posestnik, iz Praš. — Prelesnik iz Jesenic. — Ignacij in Helena Huth iz Beljaka.
VremeuNk« Nporo^ilu.
Srndnj* temperatura 16'1". za 2-8° nad normalom
Zahvala.
Za jako ljubeznivo sočutje in mnogo-brojno spremstvo pri pogrtbu našega pre-srčno ljubljenega očeta iu za lepe darovane vence izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo.
458 1
Žalujoča rodbina Goltscheva.
455 1
Tužu-ga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopalo, našo iskreno ljubljeno sestro, oziroma teto, gospo
Uršulo Klopčic,
zasebnico,
po kratki, mučni bolezni, prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 75. letu njene starosti poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb bode v četrtek, dne 6. oktobra, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 14, na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Nepozabno rajnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 5. oktobra 1892.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vludno podpisani izreka v imenu svojih soobčanov pri-s.čno zahvalo za ustanovitev brzojavne postaje na Studencu v prvi vrsti visokoblagorodnemu gospodu c. kr. postnemu nad-vodji Dragotinu Pokorny-ju v Trstu, kateri je blagovolil pri visokem c. kr. ministerstvu za trgovino ustanovitev brzojavne postaje na Studencu priporočati, dalje blag. gospodu Ivanu Scarpi, e. kr. brzojavnemu inženerju, kateri je delo instalacije tako vrlo pospeševal, grofa Auersperga logarskemu mojstru gosp. S c h a u t i , kateri je podpiral brezplačno prepustitev drogov za brzojav in istega izvršenje, ter c. kr. brzojava vodstvenemu nadzorniku g. Antonu B i j a k u iz Kranja, kateri je po res neumornem trudu pripomogel, da se je tehnični del brzojava tako hitro izvršil.
Studenec, dnč 4. oktobra 1892.
Jakob Mirt.
457 1	c. kr. poštar na Studencu.
Zalivala.
Fran Skaz». posestnik tukaj se je bil zavaroval pri družbi za zavarovanje življenja The Greaham v Londonu za znatno svoto ▼ mojo korist.
Ko je zavarovane« umrl je generalni zastopnik v Ljubljani gospod ftvido Ztscko zavarovano glavnico meni takoj izplačal, in čutim se dolžno za to izreči mu javno svojo zahvalo in zavod Tha Oraiham najtopleje priporočati.
Šmarije pri Jelšah, dne 1. oktobra 1892.
Ana Skaz».
DOBRA
le s Kathreinerjeyo Kiioippa hladno kavo
Fred
za dodatek.
Dobiva se povsod ponaredbami
463 13-3
svari.
Orno, belo in pisano svileno blago
o i 45 kr. do gld. 15 65 meter — gladko in vzorno ido 240 raznih vrst in 2000 biirev itd.) razpošilja po naročilu poštnine in colnine prosto svilarnioa G. HENNEBERG (c. in kr.
dvorni založnik), Ziirich — Vzorci s po\ratno pošto. Pisma 10 kr, porto.___ 146 7 (1)
Kathreinerjeva Kneippa sladna kava,j
najboljši dodatek h kavi,
prodaja prodajalcem na drobno po originalnih tovarniških cenah	461 13—3
JANEZ LUCKMANN v Ljubljani.
Dr. Vinko Gregorič
^ nsoja si naznaniti, daje danes * 4. odpotoval; vrni! se pa bode
$ sre(iï decembra meseca
zopet v Lj(il»ljano.
V Ljubljani, dné 5. okt. 1892.
456 8-1
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operao^Je in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i2) 73 zobozdravnik (7)
pri Hradecbega mostu I. nadstr.
Zaloga šivalnih strojev in velocipedov
JAN. JAX
y Ljubïja&i
doslej: Marije Terezije cesta
bode* od jL O;»® mm
dalje v isti hiši, toda na Dunajski cesti (prej restavracija .Hôtel Evropa') vis-à-vis deželni civilni bolnišnici. 413K,.»<

ÎHSH5H55SH5Ï
oŠ
8 i-t
M
e*
m
©
'H
O
Hp
m

K
M
Izvrstna naložba kapitala.-»«
f zastavna pisma
^aiiške^-A zemljiško-kreditnega društva,
ustanovljenega 1B42.1, s cesarskim patentom z dne 1. novembra 1841,
pupilarno varna, davka in pristojbin prosta, torej prosta fatiranja.
Vsprejema jih avstro-ogerska banka.
T» zastasna pisma izdajajo se na prve hipoteke veleposestva z
jamstvom vseh članov.
Mestno in kmetsko posestvo je pri tem izključeno.
Zastavnih pisem kroži za gld. 77,333.715, katera so vknjižena na posestvih v vrednosti 107.136.899 gld., to je 251-6% vrednosti krožujočih zastavnih pisem, tako, da pride na 100 gld v zastavnih pismih gld. 25160 pokritja.
Ta zastavna pisma prodaja po dnevnem kurzu	466 8_1
DUNAJ,
Wollzeile št. 30.
menjalnica delniške družbe
,MEBCUE'
DUNAJ,
Mariahilferstr. 74 B.
msmmmmMM
Kot sodnijsko postavljeni knrator gosp. Franceta Milavca svarim vsakterega. osobito pa p. n. klijente odvetniške moje pisarne, naj nikdo imenovanemu mojemu kurandu — ki je kot odvetniški pisar z moje strani z vsem zadostno preskrbljen — ničesa ne posojuje ter od njega ničesa ne kupuje ali v zastavo sprejema.
V Ljubljani, dne 4. oktobri
462 13-3
1'sojamo si p. n. občinstvo uljudno na, to opozarjati, da se naša
Katliieiner-jeva Kneipp-a sladna kava KT i lil voli odprta'
gBERUW^MttWlW^VntlPW
ne prodaja, temveč v belih izvirnih zavitkih z modrim tiskom po */» klgr., 2u() in 100 gramov in našim podpisom in varstveno znamko, ki je tukaj zraven I Pazi naj se posebno na našo varstveno znamko, kajti občinstvo se skuša slepiti z vsemi mogočimi ponaredbami. Papir, tisk in tekst se popolnoma ponaredi, samo podobe častitega gospoda iupnika in našega podpisa nemajo ponaredbe. Nikdo naj ne sodi Kathreiiter-jeve Kneippa sladne kave, če ni dobil pristne v zavitku z varstveno znamko, ki je tu zraven.
firoirjove tovarne za slino kavo
v Berollnu, na Dunaju in v Monakovem.

JL> ii li
a j s k a l> o r z a.
Dné 5. oktobra.
Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100.......
96 gld. 45 96 . 25 115 100 978 311 119 9 ö 58
kr.
za 30
25 70 51 "i 69
Rži;.
Dne 4. oktobra.
Ogerska zlata renta .......112	eld.	45	kr.
Ogerska papirna renta 5%......10.)	„	25	„
i% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	.	35	„
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151	.	25	„
Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....185	„	5.»	„
Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4%	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ , „ •,4',*	100	„	50	„
Kreditne srečke. 100 gld.......190	„	50	„
8t. Oenois srečke. 40 gld.......63	„	—	,
Ljubljanske srečke, 20 gld..........22 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......21 „
Salmove srečke, 40 gld........62 „
Windischgraezove srečke, 20 gld.....56 .
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	152
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2790
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	98
Papirni rubelj....................1
Laških lir 100...........
— kr.
25 „ 50 „
20 „ >
75 »
r»
75 „ 19'/, n
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I„ Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sredke, valute in devize. Razna naročila Izvrši se nujtočneje.
Za nalaganje kapitalno priporočamo :
4% bolzansko-meranske prioritete.
4' ,% gallškega zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma.
4% duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete.
Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje
Natančnejša pojasnila dajo se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno.
Izdajatelj : Dr. Ivan Jsnežič.
Ortrf'.ttrii! i.-tOcH- Ignacij Žitnik
T;»S	'I » j.-- i