BwönlStw li epraraiStvo:
W»rtbor, Koroške ulice 6.
„STRAŽA“
izhaja t pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. U
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
öl. 48,
Maribor, dne 29. aprila 1910.
naročnina listo:
Celo leto.........r2 Iv
Pol leta	......	6	K
Četrt leta........ 3	K
Mesečno........... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije eelo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Staj erčij an sivo.
Stajerčijanstvo ni ravno mlad pojav v naši kulturnopolitični zgodovini. Že pred dobrimi 40 leti se je pojavljala ta struja v naših krajih, tedaj še sicer kot mlađa, ledična punica. Danes pa je že kot sivolasa, šrbljava vdova po okostenelem, starem, slovenskem liberalizmu izgubila v naših krajih skoraj ves nekdanji vpliv. Zapuščajo jo najzvestejši pristaši in njene vrste so dan za dnevom redkejše, slabejše.
Nemškutarska stranka je (bila Še pred leti dokaj močna. .Njena načela, kakor: zaljubljenost v blaženo nemščino, starokopitni liberalizem, sovraštvo do duhovnikov, klečeplastvo pred nemškimi meščani in drugimi mogotci ter sramotenje lastnega materinskega jezika, združeno s Šnopsarijo in moralno podivjanostjo, so združila okrog sebe vse po raznih kotih skrite, v tem duhu sorodne elemente.
Stranka je večkrat, v večjih pavzah, spreminjala svoj glavni tabor, kjer je navadno potem tudi izhajal njen list. V početku je direktiva za nemšku-tarske prostake izhajala iz Celja, kjer je zagledalo luč sveta tudi prvo glasilo nemškutarije, — zvano: „Kmečki prijatelj.“ Ker pa ob Savinji teren in vzduh ni bil ugoden, preselil se je nemškutarski generalni štab v Maribor, kjer je nekaj let v predzadnjem desetletju izhajal „Štajerski kmet“, <ki pa je hitro po rojstvu žalostno zmrznil.
Duh po špiritu jn žganju posebno prija renegatom vseh narodov, zatorej so se tudi naši nemškutarji s svojim generalnim Štabom preselili v Ptuj, kjer sedaj ta izdaja svoj tedenski raport v „Štajercu.“ .To bi bilo nekoliko zgodovinskih reminiscenc. -Oglejmo si sedaj nekoliko bistvo.
Zanimiv pojav je, da stranka posilinemcev nastopa le ob času volitev, bodisi v občinske ali okrajne zastope, bodisi v deželni ali državni zbor. Da bi se ta koruptni, protinaravni nestvor tudi v Času, ko se ne gre za mandate, pobrigal za blagor ljudstva, o tem ni govora, a je nekaka logična posledica. Na deželi je Stajerčijanstvo večinoma že iztrebljeno. Večina bolnikov, ki je trpela na tej nevarni epidemiji, je ozdravela. Naše ljudstvo je? že skoraj do dobra spoznalo, da je nemškutarija ena največjih nesreč za nas. Da pa s štajerčijanstvom popolnoma in korenito pomedemo, moramo zadati najprvo smrten sunek njegovim glavnim -oporam.
PODLISTEK.
Prva Slovenca na švicarskih ledenikih.
Potoplsse čniee — spisal A. Cileciei.
r 2. Jungtrau (4166 m).
Ko sva drugo jutro dne 19. avgusta poravnala ne baŠ pretirani račun — za vso oskrbo z zapitkom vred sva plačala po 6.70 Fr. — nastopiva ob krasnem vremenu, osem ur dolgo pot do Grindelwalda, odkoder sva se namenila, povspeti se na divno kraljico Fiipsteraarhornskih ledenih gora — na 4166 m visoko Jungfrau.
Za Innertkirchenom se cesta v dolgih ovinkih vspenja na takozvani Kirchet, ki loči Zgornjo Hasli-dolino od Spodnje.
Da si okrajšava pot, kreneva s ceste na desno ter strmo navzgor do prvega ovinka, kjer se vstopi v divje-romantično Aarino sotesko.
Dočim se za pohod našega Vintgarja prepušča dobri volji obiskovalčevi, darovati käj za vzdržavanje soteskinih mostov in galerij, morava tukaj po franku šteti v nežno desnico ljubke gospice, ki kot nekak novodobni Cerberus straži vhod v dva kilometra dolgo tesno.
Po železnih obstranskih mostovih, stopnicah in skalnih galerijah' zložno in varno korakava po divji, od 100 do 300 m visokih skal obdani soteski, v kateri reka Aare preseka prej imenovani Kirchet.
Cez 25 minut prideva po ozkih stopnicah do železnega mostu, po katerem prestopiva na desno stran soteske, ter splezava po noši e vil n ih stopnicah v ta-
Nemškutarija se vzdržuje najbolj v bližini mest in trgov in v kakem od sveta pozabljenem kotu, kamor še ni prisijalo solnce izobrazbe. To pa radi tega, ker so posilinemci krog mest nekako opičje narave. Slišijo, ida dobro rejeni mestni gospodje nemško govore. In mislijo si, da tem meščanom zato gre dobro, ker so „nemški“, in da se mora tako zadržati, kdor hoče kaj veljati, pa jih skušajo posnemati, da-siravno jim nemščina ne gre in jim sama ne praži pišeet.
Žal, da ti zapeljani ljudje ne spoznajo, da so kolovodje mestnega in tržkega nemškutarstva mnogokrat še bolj zarukani, kot njihovi voditelji na deželi. Naše spodnještajersko mestno, največ umetno nemštvo, se živi večinoma le od bobnečih fraz propatili eksistenc raznih faliranih študentov in komijev, in se oklepa raznih zakotnih lističev in prisega nanje. C e mi naše ljudstvo v krajih, kjer Še životari štajorči-janstvo, do dobra podučimo r o brezmiselnih pojmih nemškutarije, in pokažemo skrivne sile, ki jo vodijo, kar se zgodi najlažje potom naše izobraževalne in mladinske organizacije, potem bodo štajerčijaner kmalu bele vrane. (V vseh gnezdih, kjer se še Šopiri gnilo stajerčijanstvo, moramo vsaditi zdravo seme kr-ščansko-soeialne vseslovenske misli, pa bomo napravili krepak korak naprej. Vse pa tp še ni!
V več krajih se nemškutarstvo rodi iz gospodarske nesamostojnosti našega ljudstva. Kmet ima dostikrat v mestu dobrega nemškega odjemalca za svoje pridelke, ali pa dolguje nemškemu trgovcu ali denarnemu zavodu. To ga priklepa k posilinemštvu. Ravno tako morata velikokrat viničar in delavec, ki si služita svoj kruh pri nemškemu gospodarju, hočeš nočeš laziti za nemškutarije». Moralni In materijelni pritisk jih sili k temu. Zato je gotovo, da bo nekoliko štajerčijanstva, dokler bomo Slovenci gospodarsko šibki in odvisni.od nemškutarskih meščanov. Gospodarska osamosvojitev širših mas našega ljudstva potom zadružništva*' in pa zabränjenje ponemčevanja naših obrtnih in trgovskih krogov v mestih, sta dva važna predpogoja za potlačenje štajerčijanstva.
Že poprej smo omenili, da je alkohol, v prvi vrsti žganje, nekak špiritu s movens vesolnjega štajerčijanstva, Žganjepitje in pijančevanje je najboljši pripomoček, s katerim vzdržujejo mestni posilinemški mogotci, posebno okrog Ptuja, nad revnim, obožanim ljudstvom svojo nadvlado. ■'Splošno lahko postavimo princip:	Nemškutarija žanje najlepše sadove tam,
kozvano Trockene Lamm (= Klamm, to je soteska), ki pa skoraj ni vredna tolikega truda. Zato jo udariva kar skokoma zopet navzdol ter nadaljujeva svojo pot ob levi strani globoke Aare.
Kmalo pa imava priliko, občudovati lepi slap Schräyhachov, ki v mogočnem curku pada z desnih skal v zeleno-sivo reko.
Odslej postaja, soteska vedno bolj ozka in tem-no-globoka. Spodaj divjajo jrasfđraženi valovi urno-besno naprej. Na najožjem mestu se lahko dotakneva nasprotne stene.
Z. debelim nahrbtnikom se dokaj težko izogibava mnogim šetaleem, ki nama prihajajo nasproti; pogled na ostre dereze zunaj nahrbtnikov prisili kar marsikaterega, da se celo stisne k črnim in mokrim stenam.
Na tihem * sva se muzala' prestrašenim očem rahlih gospic, ki so se v elegantnih oblekah stiskale mimo naju.
Proti koncu še nekaj temnih predorov*' katere je Še pred kratkim razsvitljevala električna luč, ki pa je sedaj vsled mokrotnega /vzduha pokvarjena — in zopet sva na svitlem, toplem solnem
Krog ličnega restavranta se kar tere tujega in elegantnega sveta f— slišiš razne jezike, samo presneto malo nemščine.
Ko nakupiva neizogibne razgledmče, hitiva kar naprej proti bližnjemu Meiringenu, kjer si v pivovarni Stein ohladiva žejo, ter napiševa pozdrave v domovino.
Meiringen je svetovno letovišče, ki šteje nad 3000 domačinov, ’ ter leži V divni okolici.' Krog se dvigajo strme, poraščene gore.
Proti jugu zagledaš veličastne Reiehenbachške slapove, nad njim pa snežnobeli Wellhorn (3196 m) z razritim Rosenlaui-ledenikom.
kjer je ljudstvo okuženo po nesrečnem žganjepitju. Mladina, ki se enkrat privadi nesrečnemu žganju, propade moralno in ni dostopna za višje cilje in je brez volje. Značilno je, da širokoustni „Stajere“ še dozdaj ni čutil potrebe, da bi s svojim loparjem vda-ril po žganjepitju. Le predobro ve, da se šz prijateljev tega strupa rekrutirajo njegovi pristaši. Ce bomo s sistematičnim delom iztrebili iz našega ljudstva željo po nesrečnem špiritu,, in mu dokazali njegov pogubonosni vpliv, napravimo s tem velik korak nasproti svojemu cilju.
Se en moment. V naših krajih marsikatera šola vzgojuje štajerčijance. Le prežalostno dejstvo je, da je med slovenskim učiteljstvom v tem. oziru mnogo gnilega. V ‘tem oziru mora biti sveta skrb naših šolskih svetov, da izkiclajo nemškutarsko učiteljstvo iz naših šol. Kadar bo enkrat vse učiteljstvo preveto prepričanja, da je Stajerčijanstvo rak-rana na našem telesu, se bo tudi hitreje obrnilo na bolje.
Vsi ti predpogoji pa bodo popolnoma včinkovali še-le tedaj, če bomo na vsej črti porazili prijateljskega zaveznika štajerčijancev — slovenski liberalizem. Že pred dobrimi 35 letif so se liberalci in nemškutarji trdno zvezali pri prvih državnozborskih volitvah. Združeni (liberalci in nemčurji so vrgli katoliškega kandidata Kosarja. Ta zveza se je ohranila še do 'današnjih dni. Za trenutke se je zrahljala, a je postala kmalu toliko trdnejša. Je tudi umevno. Liberalizem in štajerčijanstvo se v programnih točkah le malo razločujeta. Obema je bistveno In jima velja za najvišji cilj: boj klerikalizmu!
Akoravno se borijo štajerčijanci dosledno proti temu, da bi zadobila slovenščina v javnosti vpliv, ki ji gre, najdemo vendar tam, kjer je treba udariti po „klerikalcih“, štajerčijance in tiltranarodne liberalce-združene v sladkem objemu. Svobodomiselstvo jma 7 A ta dva pobratima večjo privlačno silo, kakor nerodni moment.
j Ce se torej' naša stranka bori proti slovenske-; mu liberalizmu, se bojuje ob jednem tudi proti štajer-čijanstvn. Ako pa porazimo štajereijansko nemškuta-rijo, je s tem -v srce zadet tudi liberalizem, bodisi da se predstavlja v obliki Narodne stranke, ali pa v obliki solzavega prvaškega slogaštva! Najostrejši bolna vse fronte mora biti kakor 'doslej, tudi nadalje naš princip.
Od severa ' .drvijo s Hasleberga Mühlebach,, Alpbach fin Dorfbach v drznih skokih v dolino. Ob lepih letnih večerih so Reichenb^ehŠki in Atpbaeh-ški slapovi s pomočjo 1 električnih metalcev svetlobe čarobno razsvitljeni.
Človek bi pač moral več dni tukaj ostati, da biše mogel vseh naravnih krasot Meiringenove okolico do sitega nagledati; toda naju je vlekla z neko neodoljivo silo naprej prešmentana Jungfrau.
Stopivši čez most na levi breg Aare jo mahneva kar ob Reichenbachu zelo strmo navzgor, ne da bi se zmenila za 700 m dolgo in do 60% napeto železnico, ki vsakih 10 minut odhaja h gornjemu slapu.
Mimo spodnjega vodopada, ki v dveh mogočnih slapovih drvi navzdol, in ob lepih srednjih kaskadah prideva v pol uro do prekrasnega I gornjega ' slapa* kateremu tudi v celi Švici ni para: v velikanskem skoku trešči Reichenbach mogočne svoje vode v globok skalnat kotel.
Raz obzidano teraso tik nad slapom zreva v besno šumenje in vrvenje, ki je uprav peklensko za slišati.
,,Lojze!“; ' mi zavpije Janko na uho, „ko bi ne bil kristjan, bi iskreno želel, da vsi naši nemškutarji tu notri poskačejo, zakaj živ gotovo ne pride nobeden več venkaj.“
Pri vasi Zwirgi (976 m) prideva na gladko cesto, ki veže Meiringen s kopališčem Schwarzwaldalp.
Ko prisopihava po bližniei vrli dolgih serpen* tin, se nama predstavi v vsem svojem veličastvu že omenjeni Wellhorn (3196 m) te ' svojima adjutantoma Wetterhornom (3703 m) in Rosenbornom (3691 m), iznad katerih laika v ozadju snežnobela' glava Eiger-jeva (3974 m).
Na planini Gschwandenmad (1298 m) j fce tem gorskim veličanstvom na levo pridružijo 1 silno ostri
Novela h kazenskemu zakoniku.
S 1, majem tega leta stopi v veljavo ne ravno obširna, a dokaj važna novela k našemu kazenskemu zakoniku. Ta novela nosi po svojem duševnem očetu tudi ime: lex Olner; imenovani državni poslanec sc je največ trudil, da je postala postava.
Najvažnejše določbe ' te novele so:	Navadna»
tatvina ali sleparstvo, s katerim se povzroči nad 50 kron škode, ali pa kvalificirana tatvina, pri kater znaša škoda nad 10 kron, fee ne prišteva več med zločine, kakor dosedaj, ampak ge je označena meja, ki tvori prehod med prestopkom in zločinom, pomak-, nila v prvem slučaju do 200 K škode, v drugem pa do 50 K. Slično je pri zlobnem poškodovanju tujega imetja. IMed tem ko je veljala dosedaj poškodba, ki je povzročila 50 K škode, že za zločin, se bo govorilo o zločinu po tej noveli še-le pri škodi 200 K. (Tudi z ozirom na zločine, ki zahtevajo kazen 5 let in več, ter spadajo 1 * * * v kompetenco porotmh sodišč, ima lex; Ofner nekaj novih določil. Med tem, ko je prišel po sedanjih paragrafih pred poroto, kdor je uradno po-neveri! 200 K in vkradel ali oslefparil 'za 600 Iv, je po ravnokar izišli noveli' določena v prvem slučaju svota 1000 K, v drugem slučaju pa 2000 K. Sede, ako bo oškodovanje preskočilo te dve svoti, bo prišel zločinec pred porotnike.
Med tem, ko navedene določbe pomenjajo nekako ublaženje dosedaj veljavnih, znači pooštrenje določba v lex Ofner, ki odmerja za prestopke zlobnega poškodovanja kot maksimalno kazen 3 mesece zapora. Dosedaj je bila za take prestopke največja kazen 1 mesec zapora.
Mogoče se bo komu zdelo, da ta novela zmanjšuje varstvo imetja In pomen j a nekako neopravičeno mehkobo napram nepoštenjakovičem.
Ti pomisleki se hipoma razpršijo, ako_ vpošte-v varno,, da je naš kazenski zakonik pravzaprav že iz» leta 1803. Leta 1852 je bil sicer nekoliko, a popolnoma nebistveno, predelan. Z lahkim srcem lahko rečemo, r da je naš kazenski zakonik ' star že örez 100* let. Kako so se pa v tej'dolgi dobi spremenile gospo-, darske razmere in denarne vrednote, je znano. Začetkom 19. stoletja je bilo 5 fl. že cele premoženje, sedaj ne pomenja 10 K skoro nič več. Posledica te silne spremembe pri vrednosti denarja |e bila, da-so bili paragrafi zastarelega zakonika predrakonični, in So sodniki bili primorani vporabljati par. 54 kazenskega zakona, ld govori o „olajševalnih razlogih“ in so morali ta paragraf velikokrat prav Širokovest-no izrabljati. Tega jim po lex Ofner ne bo več treba, ampak se bodo lahko tesneje držali pisanih določil, kar je posebno za preveč tankovestne sodnike zelo ugodno, ker jih reši mnogih skrbi.
Drugi način, po katerem so omilili preveč ostre. določbe, je bil ta, da so cenilci nižje cenili. Mogoče je marsikdo že doživel, da je bil pri glavni razpravi cenjen predmet 30 do 40 K, ki je stal oškodovanega svojih 80—100 K. Seveda ta prakticirana metoda ni bila pravilna in je prerzrl par. 173, ki pravi, da se vrednost kakega predmeta ne sme presojati po ceni, katero je imel za tatu, ampak po škodi, pd je bila prizadeta okradenemu. To tiho kršenje postave/' bo tudi od sedaj naprej iluzorično in nepotrebno.
Ako konečno Še pomislimo, da je bila radi vpo-rabljenja teh olajševalnih momentov v najštevilnejših slučajih že dosedaj odmerjena zgoraj označenim zlo-
činom navadno kazen pod šestimi mesoi, kar se bo lahko vršilo tudi sedaj, ker je določena za take prestopke (tako jih označuje novela) kazen od 1 tedna do 6 mesecev, potem moramo samo priznati, da je lex Ofner nujna zahteva pravične judikature in spretne-njenih razmer.	________
Kaj bo s skupnim klubom?
Večerni list „Tagespošte“ od dne 27. t. m. poroča sledeče:
..Pogajanja med jugoslovanskima kluboma niso dovedla do združenja. Močnejša Plojeva skupina zahteva v novem skupnem klubu 'zase mesto predsednika. Radi tega vprašanja in pa radi Plojeve zahteve, da bi se moral skleniti kompromis za volitve, ni prišlo do sporazumljenja in so se pogajanja razbila.“
Ako je ta vest le nekoliko avtentična, potem se čutimo primorane, da Zopet svarimo poslance V. L.
S.	pred liberalno-slogaškimi poslanci ‘Plojevega in Hribarjevega kalibra. Že v predzadnji številki smo izrazili svoje prepričanje, daje Ploju _et consortes jugoslovanska celokupnost deveta briga in ga skrbi samo lastnh; osebna korist. To naše uverjenje zgorajš-nje poročilo „Tagespošte“ le vtrjuje. Ploj čuti, da mu postajajo; vroča tla v svojem volilnem okraju in da po prihodnjih volitvah najbrže ne bo imel več časti zastopati kak spodnještajerski okraj, zato bi že sedaj rad sklepal volilne kompromise.
Mi gotovo popolnoma upoštevamo potrebo skupnega kluba, odklanjamo jpa odločno, ' da bi prevzeli poslanci- V. L. S. popolnoma vse žrtve na svoja ramena.
Pri; celokupnem jugoslovanskem vprašanju moramo gotovo zapostaviti' svoje špeeielno-strankarske obzire ih zahteve, da bi pa mi šli tako daleč in na račun jugoslovanstva zopet dvignili gnili liberalizem in solzavo slogaštvo na konja, to ine gre. (Nič drugega pač ni, ako zahteva Ploj, da bi mi že sedaj zagotovili potom kompromisov njemu in njegovim prijateljem mandate, katerih sami ne morejo več obdržati. Prvič bi s takim ravnanjem, s katerim bi okužili zdravo jedro enotne V. L. S., 'neizmerno/' škodovali jugoslovanski misli sploh. Drugič so pa take zahteve tako izzivalne, da bi se V. L. S. odrekla vsej svoji strankarski samozavesti in ponosu, c ako bi jih a limine odločno ne zavrnila. Da bi naša stranka na tak način podpirala / že itak tako sebično in1 samo za mandate skrbeče liberalno postopanje, to pač ne sme biti. „Svaka sila do vremena“ mora veljati tudi v tem slučaju.
Nekoliko odgovora.
V „Narodnem Dnevniku“'r od dne 27. t. m. je
neki njegov mariborski prijatelj pod naslovom „Nekoliko bilance“ na novo nanizal vse laži in neumnosti, s katerimi so tekom časa blatili liberalci in njihovi listi nas in K. Z. in jih je pomlajene prezentirat liberalno-slogaški zagamanosti. Mi bi na te prostaške laži in obrekovanja, ki so bila že vsa v naših listih primerno osvetljena, ne odgovarjali. Sili nas pa k temu dejstvo, da se člankar postavlja v samozavestno pozo „starega rodoljuba“, ki nam hoče iz svojega slogaškega Olimpa zadati s pozivom:	naj se*
združijo vsi protiklerikalni elementi proti nam, smrtni udarec.
Kakor že omenjeno, !ni v famoznem »sredinem uvodniku „Narodnega Dnevnika“ nobenih novih raz-
kritji, ampak pogreva „stari narodnjak“ samo brez-miselnosti, s katerimi polnijo mladi liberalci predale
svojih listov. Ako bi člankar ne zatrjeval že sam, da je star, bi' že to dovolj jasno pričalo, da res že gre precej na otročjo pamet.
Zato je umevno, da je vsaka meritorna polemika skoro nemogoča. Edina točka, na katero se da nekoliko replicirati, je trditev, da so „klerikalci doživeli pri socialnem'zavarovanju blamažo“, ker so pridigali kmetom, obrtnikom in delavcem, da morajo biti za starost zavarovani, a niso povedali, odkod Vzeti denar. Kdor je le nekoliko zasledoval gibanje z ozirom na to velevažno vprašanje, ' ve, da še je šlo pri prvih nastopih za splošno zavarovanje, samo za prm-cipielno stališče, / ali naj se uvede ali ne,1 in da se. radi tega ne more govoriti o kaki blamaži naših poslancev.
Samo kakemu zanikanemu liberalcu m znano, da je vladna predloga za socialno zavarovanje Še le v nododseku socialnega odseka in da je dokončana podrobna razprava še Je o prvih paragrafih. Kje je blamaža, ali pri nas ali pri učenem člankarju, je jasno.
Odkod vzeti denar za splošno zavarovanje, to je pri sedanjih avstrijskih razmerah gotovo zelo težko vpraSanje. Marsikateri parlamentarec in minister si je že vbijal glavo, kje bi se najlažje dobil denar, da- bi se zboljšale tristne finance. Da bi imeli naši poslanci, ki so v opoziciji, kako posebno dolžnost iskati državnim blagajnarii novih virov, tega pač nihče ne bo zahteval. Pač pa zleze lahko stari narodnjak, ki gotovo ni imel nikoli preveč odločnega protivladnega mišljenja, - še v gosposko zbornico, ako predloži vladi kake finančne načrte. |Le ' na noge ! Hvaležna bo vlada in država.
Vse drugo, kar je v članku, so samo zastarela obrekovanja in sumničenja, katerih nizkost ne dela piscu nobene časti. Umevno je, da v članku, ki ga je spisal star narodnjak, ? ne sme manjkati neresnica, da smo mi začeli boj proti Ciril-Metodovi družbi, ker nimamo nič narodnega čuta. Ravno tako mora v takih člankih tudi brilirati podla trditev, da duhovniki nimajo nobenega narodnega davka in samo kupičijo in grabijo denar. Ta zlobnost je posebno idilično-sentimentalna, ker je gotovo „stari narodnjak“ že imel večkrat priliko v bratski ljubezni zabavljati čez. nas s kakim liberalnim odvetnikom, ' ki si je nagro-madil veliko premoženje iz denarjev, na katerih je bila marsikatera potna sraga revnega kmeta.
Da prežvekuje člankar laž o dr. Povaleju, radi-katerega so klerikalci žrtvovali vse spodnještajerske trge in mesta nenasitnemu Nemcu, je bilo pričakovati. Ravno tako tudi zabavljanje črez dr. Korošca, ki učenemu, samo nekoliko okostenelemu'' dopisniku gotovo ne sega niti do gležnjev. Popolnoma odgovarja tudi liberalni doslednosti, da po eni strani zabavljajo čez nas, ker baje ne zahajamo v Narodni dom, po drugi strani pa licemersko zatrjujejo, da ne znamo drugega, kakor popivati in kvartati po gostilnah.
To je nekako vsebina po „skromnih močeh“ (to zelo radi verjamemo, op. ur.) skrpucanega lažnjivega članka, iz katerega odseva vsa duševna revščina starega narodnjaka. Podpisal se je ta gospod s šifro a. Veliko bolj bi bil zadel bistvo in tendenco svojega spisa, ako bi bil pridejal pred a Še i!
Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Slov. Gospodar, Straža. Naš Dom, Slovenec!
Engelhörner {2783 m), grozno razpokani Rosenlaui-ledenik in Dossenhorn (3140 m).
Od časa do časa začujeva ' strahovito pokanje in gromenje — ivsled toplega solnea se rušijo ledeniški seraki ter drvijo v mnogih plazovih navzdol v kotline.
Kake pol ure za velikim kopališčem Rosenlaui (1330 m) privoščiva si v hotelu Schwarzwaldalp (1500 m) pol literčka ciskastega francoza. Na veliki verandi je v zložnih naslonjačih dremalo nekaj gostov-le--tovičarjev; zdelo se nama je, da tudi mlada natakarica pomežikuje; saj sva njo komaj pripravila, da je vstala, ter pobrala denarje za vino — 1 Fr. 20 c za pol litra!
„Vse te lenuhe bi v Žakelj pobral“,' zamrmra moj tovariš, „pa bi jih zanesel tja-le gor na Schwarz-waldški razdrapani ledenik; tam bi njim seraki že pregnali zaspanost.“
Po kratkem odpočitku vzameva slovo od gladke ceste ter stopava po napeti gorski stezici v hladnem gozdu počasi navzgor. Ko prideva do kristalnega potočka, se iznebiva nadležnih nahrbtnikov, sezujeva r y . V 'i° *er si hladiva utrujene noge v mrzli
stndftnčnini	°
Takšna kopel čudovito pomaga ne samo noj ampak celemu životu. Kakor prerojena veselo n ljujeva strmo pot po veliki Alpiglen-planini, dokh prideva na 1961 m visoki prelaz Große ali H Scheidegg, kjer se nama odpre čaroben razgled zahodu.
Nad vse slikovit je kontrast med ljubko Grin-delwaldsko dolino in nebotičnimi stenami Wetterhor-na, Mettenberga (3107 m), Fiešchergrata (3705 ml Möncha (4105 m), in Eigerja (3974 m).	V'
Proti severu vidiš celo vrsto smelih vrhov Faul-hornske skupine,
Kaj čuda, da si je na tej krasni razgledni točki špekulativni Švicar postavil veliko gostilno, ki je v letnem času polna gostov.
Ker se je dan že ..precej nagnil, sva jo naglo brisala po kamniti stezi navzdol.
Kmalu sva imela priliko, občudovati glasove planinskega roga. Podoben je poldrugi meter dolgi tobačni čedri ali pipi. Prileten pastir Izvabljal je iz? čudnega inštrumenta glasove, ki so čarobno milo odmevali od navpičnih sten Wetterhornovih. Prav rada sva ga obdarovala za izreden užitek.
Proti tovariševi volji vsedeva se za mizo pred majhno gostilno ob potu s ter naročiva pol/ litra vina košček sira in kruha.
„Zakaj bi si ne privoščila prav trenotkov krasnega razgleda na bližnji Grindelwaldski ledenik in na zračno vspenjačo nad njim?“ hitim tolažit vznevo-Ijenega Jankota.
”Boya presneto slabo plačala ta razgled“, mi kratko odvrne, „Bädekei* ne svari zastonj bred takimi stranskimi gostilnami v Švici.“
Res sva plačala za pol litra kislice,, betvico si-' ra in dva tanka koščoka kruha — 2 Fr. 50 c! Mis-hm, da sem za vselej ozdravljen, ako Še kedaj pridem
V ŠVICO.:	i
Ob 7. uri zvečer dojdeva v Grindelwald ter' se ukrcava v velikem hotelu National prav blizu kolodvora.
Ko oblečeva sveže perilo ter naročiva večerjo greva Še na izprehod. Veliki hoteli jn penzijoni pričajo, da sva v svetovnem letovišču. Široka» f prome-nadna cesta je polna elegantnega ljudstva; avtomobili in kočije Švigajo bliskoma in neprenehoma sem-tertja.
Pa tudi v zimskem času ne manjka gostov, ker se ves kraj odlikuje po svoji solnčni, vsestransko od
v nebo štrlečih gorskih velikanov dobro zavarovani legi.
Domačinov Šteje Grindelwald okoli 3400, ki se delomtj, pečajč s finim rezbarstvom. V prodajalnicah vidiš najumetnejše rezbarije, majhne in velike, da se jih kar nagledati ne moreš. Posebno so se mi do-padli rujavi medvedi in medvedeki v raznih pozah.
Nehote sem se zmislil na dragega mi prijatelja soseda v domovini, ter sem mu kupil v trajen spomin malega medvedeka.
Ker sva sklenila takoj drugi dan nastopiti svojo veleturo na Jungfrau, sva s posebnim zanimanjem proučavala raznovrstne vremenike, nahajajoče se na okroglem obelisku sredi Grindelwalda. Vsi so kazali na: „viga vaga.“
Ko vprašava pri večerji prijaznega gostilničarja, kako sodi on o jutrajšnjem vremenu, skomizgne z ramama, rekši:
„Letos imamo kaj čudno počasje — skoraj vsak: drugi dan je moker, vendar upam, da bo jutri dokaj lepo!“
Po večerji se zapletemo v daljši pogovor, ki se je sukal posebno okoli jungfrauske železnice.
Ta železnica spada med najponosnejša dela moderne tehnike.
_ Smeli njen načrt je sestavil Adolf Guyer-Zeller iz Züricha, ki pa je še pred začetkom stavbe umrl dne 3. aprila 1899. Njegovi dediči so drzno delo prevzeli ter do dandanes izvršili do 3161 m visoke postaje Eismeer.
N® postaji Kleine Scheidegg (2064 m) wenger-alpske železnice, ki veže Grindelwald z Lauterbruh-nenom, se odcepi njen tir ostro na levo, ' naravnost proti Eigerju. Komaj 2 km oddaljena f prva postaja Eigergletscher leži že 2323 m visoko.
(Dalj» prih.)
29.	aprila 1910.
' •	■ ‘	' '-■■■■ ■■; ' j	. .
+ Björnsjerne Björnson.
,	je legel mož-velikan v hladni grob. V
tprek dne 26., trn., ko je že legla spomladna noč na kipečo naravo,v je zatisnil v Parizu svoje oči na veke eden najženijalnejših sodobnih pesnikov in mislecev. Kp so poljubljale prve nočne sence mater naravo in jo zazibavale v prijeten san, je dahnil smrtni angel Azrael svoj mrzli poljub na osinele ustne nesmrtnega Björnstjerna Björnsona in njegov duh je odplul tja v eterne višave. ,
Björnson se je porodil dne 8. decembra 1832 v Osterdalu na Norveškem. Njegov oče je bil pastor. Mladostna leta so mu monotono minula, a vtisnila so mu neizbrisljiv pečat. Že od narave fantastičen, je mogočno včinkovalo na njegovo duševno razpoloženje mistično krščanstvo njegovih pradedov, bajne in skrivnostno ! sentimentalne 1 norveške pravljice, ter divje-romantična njegova gorska domovina,
Od leta 1852 je študiral v . Christianiji. Tukaj je tudi začelo njegovo literarno delovanje. Najprvo je pisal kritike in feljtone. (Kmalu pa je zašel m a dramatično polje. Prvo delo te vrste je „Med bojno vihro.“ Leta 1857 je postal ravnatelj gledališča v Bergen. 'A ni ga dolgo strpelo tukaj in začel je potovati. Prepotoval je Nemčijo, Italijo in Francosko, 0-koli svojega 30. leta se je popolnoma posvetil politiki in se je njegovo pesniško delovanje ' za nekaj časa izstavilo. A le začasno. Ako tudi ni nikoli opustil politike in je do zadnjega nastopal s svojimi precej fantastičnimi političnimi idejami, mu vendar to jni zabranilo, da bi ne deloval na umetniškem polju. Spisal je dolgo vrsto novel in romanov, ki velikokrat tehnično niso dovršeni, ki pa frapirajo s svojo globoko psihološko analizo in s krasnim, zvenečim jezikom, Posebno njegove kmečke povesti, v katerih riše norveško priprosto ljudstvo, za katero se je tudi kot politik vedno zelo potegoval, so polne življenja in nevenljive vrednosti.
Izmed dramatičnih del je najmarkantnejša drama „Preko moči.“' V tem krasnem, delu igra verski moment glavno vlogo. Jasno se vidi, da vse vrvenje življenja ni vzelo pesniku globoke vernosti, ki se jo je nasrkal v svoji mladosti.
Sploh prevevajo Björnsonova dela skoz in skoz etična načela. Vse življenje se je boril proti laži in neodkritosrčnosti ter je ostro bičal hinavsko moralo, ki gospodari v državi in družbi.
Iz tega pravičnega etičnega naziranja pesnikovega izvira tudi njegova ljubezen do zatiranih in tlačenih. Ta moment je, ki nam je Björnsona pritegnil zelo blizu in povzročil, ’da stojimo zelo potrti ob njegovem grobu. Se nam je dobro v spominu, kako je za vršelo, 'ko je slavni Norvežan povz ignil svoj glas in obsodil nasilno umsko vladanje nasproti Poljakom, Malo časa pozneje so zopet zaškrtali z zobmi vsi prijatelji Nietzschejeve herrenmorale, I ko je ' ta mož razkrinkal pred vsem svetom krivično in tiransko postopanje „viteškega“ mažarskega naroda z o-grskimi Slovaki. Za njegove neustrašene besede mu ostane med Slovani gotovo vedno časten spomin,
* »•
Pokojnikovi družini dohajajo od vseh strani kulturnega sveta sožaljni izrazi. Zemeljske ostanke bodo prepeljali v domovino, v ponosno Norveško, ki jo je tako ljubil in tako krasno opisaval, kjer ga bodo položili na državne stroške v grob.
Politični pregled.
Državni zbor«
I z p r p r a č u n s k e g a odsek a.
Kot prva točka na dnevnem redu seje od dne 27. t. m. je bil kapitel o ministrskem svetu. Ker pod to poglavje spada tudi vprašanje o dispozicijskem fondu, je bila debata precej živahna.
Med drugimi je govoril dr. Kramar. lOstro je žigosal vlado radi vladnega oficielnega časopisja, kit ima vedno. inspirirana tendenciozna poročila, potom* katerih1 so potem cesar in drugi merodajni faktorji napačno informirani.
Baron Bienerth, ki se je tudi oglasil, je ponavljal že obrabljeno pesem, da vlada ' ni proti-slovan-ska, in se trudi poravnati nasprotstva,
Govoril je tudi dr. Žitnik, ki je nastopil proti inštituciji ministrov-krajanov, ki onemogoču j e vsako Všpešrio delo, in je zahteval, da se mora državno u-stavo z ozirom na enakopravnost narodov' temeljito preosnovati.
Finančni odsek,
V finančnem: odseku je prišel včeraj dne 28. aprila do besede poslanec dr. Korošec, ter ostro prijemal finančnega, ministra. Finančni načrt ni niti da-lekoviden, niti resno premišljen. Nikdar bi si ne upal minister predlagati ' novega davka za kak del industrije, (ki se nahaja v največji krizi. A storil je to pri eni panogi kmetijstva, pri vinogradništvu, ki ima glede produkcije kakor glede trgovine ravno v sedanjem času prestati usodepolno krizo. .Tovarnarjem za Špirit daje finančni minister 33 milijonov kron bonifikacij, s kojo svoto se lahko dvakrat pokrije zahtevani vinski davek.
Govornik se izreče za nasvet dr. Globinskega, da.ee najprej sanirajo deželne finance, in potem državne, oboje pa temeljito, ne samo polovičarsko, pri čemur pa je seveda varovati naše posestnike in pa delavce.
STRAŽA
Ogrsko.
'Zanimiv mome n t i z volilne borbe.
Kakor poročajo listi, • se |ei dogodil v sedanji volilni borbi ta-le drastičen slučaj, ki jasno osvetljuje jezikovne in gospodarske <• razmere ogrskih Slovakov:
V. slovaško občino Zakojce je prišel kandidat vladne delavne narodne Stranke,,! baron Ludvig Le-vay, da se predstavi volilcem kot kandidat.
Ko je pa pričel govoriti, /stopi takoj po prvih stavkih k njemu kmet in ga prosi, naj nadaljuje svoj govor v angleščini, ker mažarski poslušalci ne znajo in ne razumejo. Baron Levay je vstregel želji in je govoril več kot pol ure po angleško. Ko je končal, se mu je zahvalil kmet v angleščini in ga je zagotovil, da so on ih zbrani volilni pristaši delavne narodne stranke.
V občini je od 3000 prebivalcev 80% takih, ki so se vrnili iz Amerike in znajo angleščino, in tudi rajši poslušajo ta jezik, kakor osovraženi ogrski.
Angleži in avstrijski dreadnought!.
Angleže grozno skrbe tisti štirji dreadnoghti, ki jih namerava zgraditi Avstrija. Mac Kenno, prvega lorda admiralitete, je vprašal Burgoyne, če zna, da kupi tiste Štiri avstrijske dreadnoughte, ki se zdaj v Avstriji grade, Nemčija, če bi jih ne mogli plačati avstro-ogrski vladi zaradi sitnosti po parlamentih.
Na. vsa vprašanja je odgovarjal Mac Kenna, da mu uradno ni nič znanega, da je pa glede na avstrijske dreadnoughte neuradno popolnoma informiran in da o tem, kar vojni atašeji poročajo, ne more obveščati zbornice.
Egipčanska revolucija.
Iz Egipta dohajajo v, London zelo vznemirljiva poročila, ki napovedujejo, da se pripravlja v Egiptu revolucija. Položaj je že tako napet, da se že boje vmešavanja neke druge velesile, če Angleška krepko ne poseže vmes.
Glede na neugoden položaj v Egiptu je angleški kralj Edvard nenadoma zapustil Biarie.
Velesila, ki jo sumijo Angleži, da se (hoče vmešavati v egipčanske zadeve, je seveda Nemčija.
Vstaja v Albaniji.
Albanci niso bili še nikdar zvesti sultanovi podložniki. Vendar sedanja vstaja je dobila, resno lice. Vstašem so se pridružili sedaj tudi. tisti turški častniki, ki so kot pristaši Abdul Hamida bili prognani iz turško vojske. Veliko vlogo pri tej vstaji igra princ Albert G ti i k a, ki še vedno reflektira na albanski prestol. Položaj turških čet v Albaniji je zelo neugoden. Albanci so izdali povelje, da naj vstaši posebno na turško častnike dobro merijo. Turki pošiljajo vedno nove čete v Albanijo, vendar se vkljub temu/godi Turkom zelo slabo. Ker imajo Albanci prelaz Kačanik zaseden, ne morejo Turki nič napredovati. Dne 26. aprila so bile turške čete v bitki pri Pimlji hudo poražene. Turkos-paŠo, ki je vodil boj na turški strani, bo zadela gotovo nemila usoda.
Raznoterosti.
Izlet v St. Hj. Mariborski Slovenci poletijo prihodnjo nedeljo dne 1. maja naj/ veselico ’ šentiljskih Slovencev. 'Odpeljejo se iz Maribora./ z vlakom ob 12.50 opoldne. Vabijo se vsi prijatelji 'obmejnih bratov v Mariboru in okolici, da se pridružijo prijetnemu izletu. Ker se veselica začne Še-le ob 4. turi popoldne, se nudi izletnikom prilika, / da I si ogledajo krasno cvetočo Šentiljsko okolico, prijazne slovenske vinorodne gričke, ki jih hočejo pograbiti razni oholi tujci.
Liberalcem njihovo ljubimkovanje z inemšku-tarijo in strankarska sebičnost, ki jih vleče k vladi, ne dopuščata, da bi zagovarjali enoten in močen jugoslovanski klub, V „Dunajskem pismu“ poroča „N. D.“ od dne 28. t. m., da „do sporazuma skoraj gotovo ne pride.“ Ker liberalci radi tega^ ne morejo zakriti svojega veselja, so dali ta stavek mastno tiskati. Kaj mar liberalcem, da časovni odnošaji naravnost zahtevajo močan jugoslovanski klub in da je nujna potreba, da se na vseh straneh odreče nekaterim strankarskim koristim in nekoliko žrtvuje ' celokupnosti. Liberalcem je glavno in edino načelo: ; strankarska sebičnost. Za to žive in se bore, ' kakega' drugega ideala nimajo.
Cenen Izlet na Reko, Trsat, Benetke in Padovo priredi o Binkoštih slovensko glasbeno društvo „Ljubljana“. Odhod bo iz Ljubljane v soboto, dne 14. maja, povratek v torek ob 4. uri zjutraj. Vsa vožnja z žel,eznico in parniki; gondolami po Benetkah in na slavni Lido, vse vstopnice k beneškim znfftnenitostim, hrana in prenočišča v hotelih, velja iz Ljubljane do Benetk in nazaj samo 65 kron za osebo. To je bilo mogoče doseči le z izrednimi zvezami. Iz Benetk do Padove in nazaj velja vožnja le okolu 2 K. Tako cenen izlet že davno ni bil prirejen, in ker je skrblje-no, da se vidijo vse znamenitosti, ter je tudi za preskrbo izborno skrbljeno, ne bo nikomur žal, kdor se tega izleta udeleži. Tako poceni ne bo nikdar več mogoče videti toliko lepega. Kdor se namerava udele’ žiti, naj na, dopisnici do 2. maja naznani svoj natančen naslovna uredništvo „Slovenca“, nakar dobi natančen spored in podrobna navodila za izletnike.
Stran 3.
*	1	.	1	' ; ! ...	'i ,.i.	1
„Slov. Matica“ javlja: Knjige za leto 1909 je še dobiti. Želeti je, da se za nje oglase vsi bivši člani. Tudi je potrebno, da imajo knjige za to leto vsi tisti, ki, so se letos že oglasili kot matični Člani ali se šele mislijo oglasiti. Minolega leta je namreč izšel L del „Koroške“, in letos izide II. del. Le kdor je obe leti član, ima torej celotno delo. Slovenski zemljevid se zdaj tiska v državnem geografskem zavodu na'0ii-v naju. Gotov bo okoli novega leta. Ker So stroški veliki, naj bi se oglašali tudi naročniki V sorazmernem številu.
Socialdemokratični voditelj Engelbei-t Perner-storfer, podpredsednik državne zbornice,1 je praznoval dne 27. t. m. svoj 60. rojstni dan, V pričetku svojega političnega delovanja se je- oklepal Pernerstor-fer idej iz leta 1848: bil je demokrat. Toda ta struja je hitro in rapidno propadala. Kmalu sta bila y tej stranki že samo znani dr. Kronawetter in on. Koli ečno pa je prestopil še Pernerstorfer k socialni demokraciji, kjer si je v kratkem priboril vodilno vlogo.	L. ' >>/
Hotelirji in gostilničarji proti kmetu. Dne 25.,
26.,	27. in 28. t. m. se je vršilo v Gradcu zborovanje državne zveže avstrijskih hotelirjev in gostilničarjev. Iz časničkih poročil je povzeti, da, so bili zborovalci zelo zavzeti za svoj poklic. Glede vinskega davka so izrazili „željo, da bi ostalo pri starem“. Proti nameravanemu vinskemu zakonu so se sicer izražali posamezni govorniki, a definitivno se ni nič posebno odločnega sklenilo. Pač pa se je protestiralo proti temu-da bi smeli tudi nekremarji točiti in na drobno prodajati pijače. Posebno se je grmelo zoper vinotoče pod vejico. Ti visoki gospodje hotelirji, ki so gromeli proti kmetom, ki točijo lastni vinski pridelek pod vejico, kupujejo potrebno vino navadno samo pri velikih vi-notržcih za, izredno visoko ceno. Kmetič pa bi svoj naravni pridelek niti ne smel v denar spraviti?
Razpisano je mesto oskrbnika na deželni prisilni delavnici in poboljševalnici v Messendorfu pri Gradcu. S to službo so združeni dohodki IX. činov-nega razreda. Prošnje se imajo vposlati do 10. maja t. 1. na deželni odbor. — Značilno za razmere v dež. odboru štajerskem je, da razglaša deželni odbor ta razpis samo v nemških listih.
„Gr. Tagblatt“ za bojkot. V svoji 116. številki piše ta nemško-nacionalni list, da je v Gradcu v War-tingerjevi ulici neki slovenski vinotoč. Ker baje tudi graški Nemci zahajajo pridno močit suha grla s sladkim slovenskim vinom, je nemštvo mesta Gradec v o-pasni nevarnosti. Zatorej pa „Tagblatt“ svoje lahkoverne bratce med vrsticami poziva na bojkot proti temu slovenskemu vinotoču. Kaj bi neki rekli, če bi slovenski listi začeli prinašati imena onih prononsiranih nemških trgovcev in obrtnikov v spodnještajerskih mestih in trgih, ki se žive izključno od slovenskih novcev?
Pošta Maribor-Franzensfeste. Poštna vlaka št. 419 in 154, ki sta dozdaj vozila pošto samo med Mariborom in Beljakom, bosta od 1. maja naprej imela obratno poštno zvezo na celotni progi Maribor-Franzensfeste.
Mladinska organizacija v Nemčiji zelo napreduje. Kakor poroča „Kölnische Volkszeitung“ obstoji v zahodni Nemčiji okoli 2000 mladinskih društev s četrt milijona Člani. Ta društva imajo nameri poglobiti katoliško versko življenje, ojačiti značaje in zanimanje za skupna vprašanja, izobrazbo itd’. N isti vrsti z mladinsko organizacijo so delavske posredovalnice. Tudi protestantovsko mladinsko gibanje na Nemškem ni podcenjevati. V zahodno-nemški evangeljski mladinski, organizaciji je 547 društev s 44.484 člani.
Od južne železnice. Komunike južne železnice poroča, da je dosedanji predsednik upravnega sveta baron Chlumecky z ozirom na svojo starost irv na omajano zdravstveno stanje odstopil. Na njegovo mesto pride dvorni svetnik dr. Eger. , /Administrativni ravnatelj Kaizl je imenovan za provizoričnega vodjo generalne direkcije. Višji inšpektor Fali je imenovan za provizoričnega ravnatelja, ravnateljev namestnik Adam pa za ravnatelja finančnega oddelka. ( • Po predloženem računskem zaključku je bilo leta 1909 38,472.590 K dohodkov in 45,408.332 K stroškov. Torej znaša primanjkljaj v tem poslovnem letu 7,235.742 kron. Ta deficit je okroglo za 2,000.000 K manjši, ka-bor oni iz leta 4908. Dohodki osebnega in blagovnega prometa so se pri vsem tem, da dela. turska železnica, hudo konkurenco in je bil splošni gospodarski položaj neugoden, zvišali.	t
Ante Jakič zopet v dušnem pastirstvu, .V „Obzoru“ ' čitamo,' da se hoče: bivši urednik preminule „'Slovanske Misli“ v Trstu, • znani časnikar gospod Ante Jakič povrniti v dušno pastirstvo. Že pred dve-mi leti se je Jakič baje obrnil do Splitskega škofa z izjavo, da bi se povrnil, ako se mu podeli rojstna mu župnija Podgora v Dalmaciji. Nato je škof izjavil, da bi ga vsprejel zopet v cerkev, ali pod pogojem, da preživi leto dni v kakem samostanu, a, potem da se zadovolji z župnijo, ki mu bo določena. Tedaj je A. Jakič to ponudbo odbil, sedaj pa — tako zaključuje „Obzor“ — se zdi. da se je Jakič premislil in se res vrača, v dušno pastirstvo.
Klanjec — Hrvaško. jV' zagrebških časnikih je bilo čitati, da umetna cerkvena glasba zelo napreduje. Pri očetih Frančiškanih so se V zadnjem času z večjim zborom pod spretnim vodstvom;j£ospmIä .FibPa Oštirja popevali umotvori slovenskih in. drrigin skladateljev, na primer: latinske maše od.I^lapmka,
STRAŽA.
Foersterja, ■ Zajca in Gruberja, kar je ondotnemu ljudstvu zelo ugajalo. Imenovani gospod Oštir je deloval pred nekaj leti tudi v Nazarju in Trsatu. Da ima glede umetne cerkvene glasbe v Klanjecu velike zasluge tudi ondotni gospod gvardijan Benvenut Habjan, t je tumevno, kajti on to stroko v vsakem oziru podpira. Nedavno si je gospod gvardijan v družbi gospoda Karola Bervarja ogledal na Teharjih nove moderne orgije teč se o mojstru gospodu Naraksu vsestransko pohvalno izrazil.
Slov. kršč. soc. zveza. Ker je v četrtek, dne 5. majnika, praznik, bo odborova seja S. K. S. Z. v petek, dne C. majnika ob petih popoldne.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Rudolf Janežič, Spiritual, 5 K; posojilnica v Gornji Radgoni 40 K; hranilnica in posojilnica v Šmarju SO K; kmetica iz Brezja tri vreče krompirja. — Vsem dobrotnikom m dobrotnicam stoteri Bog plati!
Shod nemških katoličanov. Shod nemških katoličanov bo letos od 21, do 25. avgusta v Augsbirgu. Pripravljalna dela so že v polnem tiru. Govornili sc bodo pečali zgolj z vprašanji, ki so pereča in čtsu primerna. Tiskovna komisija je izdelala umetniško v-stopnieo. Finančna komisija je že pripravila v najkrajšem času garancijski zaklad, ki presega že 100.000 mark. Rešeno je že tudi stanovanjsko vprašanje. Shod bo v veliki mestni koncertni dvorani, ki jo bodo povečali, kar bo stalo 48.000 mark, mesto Augsburg prispeva v ta namen 20.000 mark, pripravljalni odbor pa 28.000 mark. V dvorani bo prostora za 5000 sedežev in za 2000 stojišč.
Štajersko.
Mariborske novice.
Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi na u-stanovni občni zbor mariborske podružnice, ki se vrši v četrtek dne 5. majnika t. 1. ob 4. uri popoldan v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red:	1. Nagovor predsednika Zveze jugoslovanskih
železničarjev. 12. Čitanje pravil, 3. Sprejemanje članov. 4, Volitev odbora. 5. Slučajni predlogi. Slovenski železničarji brez razlike, udeležite se s svojimi soprogami mnogoštevilno tega važnega občnega zbora! — Centrala.
Maribor. Naš občinski svet je zelo komoden in svobodoljuben. Konvent šolskih sester je prosil, da bi smel postaviti lastno pekarijo za domače potrebe. A mestni očetje so v občinski seji dne 27. t. m. uvideli, da bi bilo to preveč klerikalno, če bi se šolskim sestram kaj takega dovolilo, in so rekli, da sestre ne smejo peči kruha doma, Odklonila se je tudi prošnja fotografa. Franca Kurnika za privoljenje, da bi smel v Tegetthoffovi ulici postaviti fotografični atelje. — Čevljarski zadrugi se dovoli 50 kron podpore za strokovni tečaj.
Maribdr. Stavbenik Kiffman bo v Nagyjevi ulici postavil še letos trinadstropno hišo. Sedaj kopljejo temelji Do jeseni bo stavba gotova. — Mesar Černe mora po naročilu magistrata pri svojem vrtu zraven „Narodnega Doma“ napraviti nov tratoar. — Dela pri novem dravskem mostu po stari mariborski navadi po polževo napredujejo.
Bazilika „Matere Milosti“ v Mariboru. Bazilika dobi peti biser v altarju presv. Srca Jezusovega. Nastavek bo kmalu dodelan. Vsakemu padejo takoj v oči tri prazne, dupline. V nje pridejo trije mojstersko .izdelani marmornati kipi. V sredi bo presv, Srce Jezusovo. Na eni strani sv. Jožef, na drugi pa Srce Marijino. Altar je izdelal naš mojster prejšnjih altar-jev, g. Karol Kocijančič.
Celjske novice.
Celje. Prihodnjo nedeljo, dne 1. maja priredita moška in ženska podružnica nemškega šulvereina v nemški hiši Roseggerjev večer. Da ne bi imeli celjski Nemci sramotni fiasko, bobnajo s plakati in po nacionalnem časopisju na vse pretege za to vsenem-ško komedijo, ki pa ne bo nudila nikakega vžitka.
Celje. Graški listi poročajo, da je profesor Jošt prodal svojo hišo v vrtni ulici kamnoseškemu mojstru Johanu Kulich. Profesor Jošt je znan kot zelo velik napreden Slovenec, dučim je Kulich po poročilu „Gr. Tagblatta“ „der deutsche Steinmetzmeister“. Ta prodaja kaže zopet velik napredek celjskega, slovenstva pod Kukovčevo komando. „Narodni Dnevnik“ je to novico gotovo^ iz samega rodoljubja. prespal. — Tudi trgovec Kostič je prodal svojo trgovino nemškemu trgovcu J. Kos-u. Celje napreduje!
GOOletnica Marijine cerkve v Celju. Na mestu, kjer stoji zdaj Marijina cerkev v Celju, je bila leta, loiO s pooblastilom oglejskega patriarha Otobona posvečena, samostanska cerkev na čast Mariji v nebo vzeti. Neko zgodovinsko nezanesljivo poročilo pravi sicer, da so grofi, Heunburg že leta 1241. dali sezidati samostan s cei levijo. Zgodovinsko gotovo pa, je da so minoriti 1. 1310 svojo na, novo zidano, ali vsaj povečano cerkev dali slovesno blagosloviti. ’ Zato obhaja letos Marijina cerkev svojo GOletnico. V ta namen bo imel P. Avgust Widmer S. J. iz Celovca v času od 1. do 8. maja cerkvene propovedi. Nastopni govor ima v nedeljo, dne 1. maja ob 9. uri predpoldne, drugače pa vsak večer ob 7. uri po sv. blagoslovu-	. i if- ifiiifei®
Ptujske novice.
Ptuj. Naši Nemci so si ustanovili na mestne stroške nemški „Mädhenheim“, tv katerem vzgajajo slovenska dekleta za nemštvo. V tem zavodu se poučuje tudi ples in drugo tako. Na večer dne 22. aprila je bila v „Mädhenheimu“ velika plesna skušnja mladih deklet. Nazadnje so se pa, stari gospodje .sukali v mogočnih valčkih z mladimi deklicami. Res imeniten tak zavod za vzgojo mladine. In vendar se najdejo še slovenski dobri stariši, ki dajo svoje hčerke v take zavode.
Ptuj. V ptujskih odvetniških pisarnah bo od 1. maja dalje uveden popolni nedeljski počitek. Odvetniki v drugih krajih, posnemajte!
Ptuj. Jurijev s e j m je bil letos vsled neugodnega vremena precej slabo obiskan; zelo živahna pa je bila ob Dravi lesna trgovina: ker je Drava zadnje tedne zelo narasla, so vrli Pohorci dobro porabili priliko, in spravili nenavadno veliko lesa^ na Ptuj. — 10 ranjencev so spravili eno nedeljo v ptujsko bolnišnico! To so sami čvrsti fantje ali mladi možje, ki so postali žalostne žrtve nesrečnega alkohola. Povsod se toči pijača, zato se pa, fantje pobijajo, kakor neumna žival tega ne stori! Nek pisar na ptujski sodniji, 201etni Letonja iz Kranja je šel v nedeljo k svoji materi; v ponedeljek predpoldne pa so ga našli ob nekem potu napol mrtvega z razbito črepinjo. Ljudstvo ptujske okolice je zastrupljeno po ptujskem šnopsu in leze vedno globje v prepad, ako se ga ne bo Še v zadnjem času kdo usmilil; žalostna resnica: tu nimamo mož-voditeljev! Ljudstvo ptujske okolice bo moralo, ako se sploh hoče ohraniti, temeljito obračunati s strupom, ki teče iz Ptuja!
Inštaliral ■ bo mil. gospod prošt ptujski (Fleck dne 1. maja č. gospoda J. Poplatnika, kaplana haj-dinskega, na župnijo Polenšak pri Ptuju. Iskreno če--, stitamo!	v
Mesarsko klanje je bilo pretečeno nedeljo v ptujski okolici : nič manj kot 11 težko ranjenih fantov in mladih taož so pripeljali deloma ponoči, deloma v pondeljek zjutraj v ptujsko bolnišnico. Ljudje so začeli piti in se klati, da je groza. Splošno povdarjajo vsi misleči ljudje, da je Jo sad ptujskega šnopsa in ptujskega „Štajerca.“ — 201etnega pisarja pri ptujski sodniji JLetonjo ' so trije divjaki napadli z železnimi drogi, ko je prišel v nedeljo popoldne k svoji materi v Kicar pri Ptuju, mu razbili črepinjo, ga oropali in na to junaško zbežali. Roka pravice jih ima že pod ključem. Letonja je v sredo umrl v ptujski bolnišnici. Nemški listi bodo zopet pisali o divjaških Slovencih : i samo to bodo pozabili pristaviti, da so ptujski Šnopsarji — Nemci, ptujski „Stajerc“ skrbno gojeno dete ptujskih Nemcev!
Drugi kraji.
Sv» Jurij ob juž. žel. Kakšni gospodje vodijo našo c. kr. kmetijsko podružnico, nam kaže posebno sledeči slučaj: Prihodnjo nedeljo (peto nedeljo po Veliki noči) popoldne je kakor vsako leto molitvena ura, da bi nas Bog obvaroval hudega, vremena, in potem na kakor navadno po leti vsako prvo nedeljo v mesecu roženvenska procesija, katere se udeleži navadno veliko ljudi iz okolice in iz trga, kar gospodje v vodstvu. kmetijske podružnice dobro vedo; ti gospodje sklicujejo ravno ob tej uri občni zbor podružnice, in nas vabijo obenem na neko predavanje gospoda ravnatelja, kmetijske šole, Belle-ja. Zdi se nam, da se hočejo gospodje z nami malo šaliti. Sicer pa itak poznamo te gospode. G. ravnatelju, ki ga, poznamo kot trezno mislečega moža, razmere v našem kraju najbrž še niso znane.
St. Ilj v Slov. gor. V soboto dne 30. aprila se zopet vrši volitev župana, ki se zadnji torek ni mogla izvršiti.
Izpod Kapele. Okoličanom znani fini mož hoče dobiti pri Südmarki, ki je nam Slovencem najbolj so-vražno društvo, za svoje zavožene gmotne razmere rešilno bilko — ' podporo, oziroma posojilo. /Zato pa hodi in_ straši po okolici ter lovi razne, denarja potrebne In -željne, hoteč tukaj ustanoviti Siidmarkino
p,v	Sliši se’ da se mu -ie posrečilo ujeti že
okoli 2o kalinov. Pri kratkovidnosti nekaterih zgoraj omenjenih se bi judeževo delo z obljubami judeževih srebrnikov nazadnje Še posrečilo. Toda, pozor in pamet, muropolski Slovenci! Ako vas ni sram prodati za judeževe groše svoje rodne zemlje, ki so jo stoletja in stoletja posedovalivaši očetje in pradedje ako se v dno duše ne sramujete postati'izdajalci svojega lastnega naroda, svojih lastnih otrok nenasitnemu in nam sovražnemu tujcu, tedaj idite na limanic 06 • Se poznejši rodovi bodo vas proklinjali, da ste izdali to lepo zemljo tujcu, da ste iz dobičkarije po-stali grobokopi svojega naroda! Seveda( ’ bi se vam smeja,l tujec Nemec v pest, brž ko bi imel od Radgone do Ljutomera močno sklenjeno verigo, kar je z o-zirom na radgonsko opekarno v Križevcih in njene delavce celo lahko mogoče. Ali kdor ima v sebi količkaj poštenja, narodne zavesti In ljubezni do rodne zemlje, ta bo pokazal takemu agitatorju) -t vrata! Neznačajneže, odpadnike in grobokope našega naroda pa si bomo vedeli dobro zapomniti, ter se jih ogibati kakor^igarjevih ovac.
Iz Ljutomera. Slovensko pevsko društvo je tukaj priredilo v nedeljo dne 24. t. m. zabavni večer oziroma koncert, ki se je prav dobro obnesel. Izurjene pevke in pevci so nam podali izreden užitek, zlasti v izbranih zborih *.Izpod Triglava“, „Tone
solnce“, „Ljubica“ in „Ave Marija.“ Precizno in prisrčno je zapel ženski zbor Bajnkovo „Travniki so že "zeleni“ gdčni Repičevi pa sta se odlikovali posebej v dvospevu „Spomladni klic.“ Vodopivčeva spevoigra Kovačev študent“ je - dasi datira besedilo iz sta-: rili časov — prav mična in naša pristno slovenska, prleška opereta, ki bi se naj uprizorila po možnosti večkrat Gospa Seršenova je spevoigro, kakor tudi dvospev in zbor „Ave Marija“*1 na klavirju spretno spremljevala. Kar se tiče kapelnika gospoda Zacher-la mora se mu izreči polno priznanje glede vspeha in’hvala za trud, ki ga je imel pri vežbanju težavnih zborov. Želimo, da se nam i v bodoče večkrat nudi prilika, slišati njegov dobro izšolan zbor.
Slivnica pri Mariboru. Dne 16. maja se odpre nova, že dolgo zaželjena pošta. Pečati so, kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, dvojezični. Občna želja je, da se ustanovi tudi telegrafični urad, in upamo, da nam tudi to naš poslanec g. Pišek izposlu-
Rogatec. Elizabeta Mikolič, žena delavca/,\ kamnolomu, je s svojo hčerko, ki je šivilja, nameravala svojega moža Jerneja Mikoliča umoriti. S škarjami ste mu hoteli prerezati vrat. Vendar se je mož še pravočasno obranil. 'Proti obema je uvedeno sodnij-sko postopanje.
Velenje. Südmarkina podružnica «a. Soštanj-Velenje je zborovala v nedeljo dne 24. aprila v Velenju v hotelu „pri pošti.“ Znano namreč je, da bi rada Siidmarka napravila našo okolico za nekak drug St. IJj. Pa dvomimo, če se jim to posreči. Zborovanja je vodil Franc Wosehnagg „ml. iz Šoštanja. Znamenito za nemštvo šaleške doline jet, da odbor podružnice sestoji iz samih velikih, popolnoma pristnih Nemcev: Wosehnagg iz Šoštanja, Skaza iz Sel, Wutti iz Velenja, ter Orel, Selič In Supan. Sama slovenska! kri!
Svečina. Našim Siidmarkarjem prav lepo priporočamo, da si v zlat album shranijo govor lutrovskega pastorja Albanija v Ljubnem. Naš gospod Pas-eolo vedno trdi, da Siidmarka s protestantizmom nima nič opraviti. Svetujemo mu, naj zvesto preštudira Albanijev govor, da bo vsaj vedel, zakaj tako skrbno nabira za ljubljeno mu Südmarko. Albani je rekel, da sedanje obmejno nemštvo ni nič vredno. ‘Ste ga čuli, oče Pascolo? ’ Boste že morali postati protestant, če hočete pri Südmarki imeti kako veljavo.
Šmarje pri Jelšali. V nedeljo, dne 8. maja se vrši v Šmarju orlovski tečaj za mladeniče iz okrajev Smarje-Rogatec. Spored:	Mladeniči gredo k rani
maši. Od 8.—10. ure predavanja, od 10.—12. ure telovadba. Popoldne je od 1.—3. ure zopet telovadba, ob 3. uri pa veliko ljudsko zborovanje. - Tečaj bosta vodila brata Vojteh Jeločnik in Ivan Podlesnik. Mladeniči, pridite vsi!
Goru j igrati. Naj naštejemo par mladeničev iz liberalnega mladeniškega shoda, da bi jih svet ne poznal. — Svetili so s svojo navzočnostjo: Drukar, Kocbek, Sijanec, Viktor Korban, stari Krajnc, dr. Ko-nečnik, Sarb, Prislan.
Horn j igrati. Prodnikov kandidat je na liberalnem shodu govoril o pačenju slovenskega jezika. Kako je bilo kaj pri srcu Kocbeklji, doktorci, notarki, kontrolorki in drugim, ki tako rade nemško kramljajo. Kadar sedi ta družba s svojimi gospodi soprogi pri Sarbu ali kje drugod, misliš, da si najmanj v Gradcu, / tako brni blažena nemščina. Zaradi ene Nemke Konečnice pa vsi nemški govorijo. Prodnikov kandidat je to ostro obsodil; ali mu bodo kaj zamerili?
Pretep. V Judendorfu na Gornjem Štajerskem je prišlo dne 26. t. m. med slovenskimi in nemškimi delavci-rudarji do hudega prepira, ki se je končal s krvavim tepežem. Izzivati so začeli nemški delavci, ki so jo pa bridko izkusili.
Ljutomer. V sredo, dne 27. t. m. je biio voljenih v okrajni zastop 8 zastopnikov iz veleposestva. Nemci se volitev niso udeležili. Slovenski volilci so po večini prišli vsi. Volili so skoro soglasno. Danes v petek volijo kmečke občine, kjer ni nobene nevarnosti. Cast zavednim slovenskim volilcem!
Cirkovce. Našega Tonča, ki si menda domisli uje, da bi mu nikdo ne smel nič reči radi njegovega hišnega gospodarja, moramo javno danes pohvaliti radi njegovega mešetarstva v korist liberalnih časopisov. Mi dobro vemo za edino osebo v «irkovški vasi, ki sovraži katoliške liste in vse duhovnike, nam je natančno znano, kdo ' surovo in neolikano zbada katoliške može edino radi njihovega prijaznega občevanja z domačima gospodoma duhovnikoma, a vse to prezremo;/ nikakor pa ne dovolimo Tonču tiste svobode, da bi prežal na naročnike katoliških listov, Še manj hočemo trpeti, da bi Tonč delil Šolarjem tiste iztise brezverskih časopisov, v katerih se domala gospoda duhovnika lažnjivo in podlo napadata. Sicer vsi Šikolčani in Cirkovčani s prstom lahko pokažemo oba liberalna agitatorja, ki kujeta dotične dopise, ki hodita s povešenima glavama semintja, ' kakor raca po luži, ki imata vsak dan 24 ur časa za obrekovanje Kmečke zveze,' ki oba skupaj ne plačujeta niti vinarja dače.
Tonč se bridko pritožuje ' nad svojim pomagačem, starikavim pristašem Narodne stranke, ker je baje on ociganil „Stražo“ za celih 16 K na ta način, da je poslal inserat v .„Stražo“'1 o oni moderni brivnici m strižniei. Zato se nam sedaj kar studi, kako Tonč dopise čednega narodnega prijatelja' trosi ' po celi župniji.
T, . Kdo pa zaupa kaj Tonču? V tem oziru ga mali l o ide zelo nadkriljuje. Nismo Še pozabili onih krva-
Stran BL
vih in zbesnelih dogodkov pri zadnji deželnozborski volitvi, ki kažejo-divje sovraštvo do vrlih pristašev Kmečke zveze. Kateri količkaj pošten katoliško-na-rodm kmet bo še poslušal Tonča?
Agitator ^tridesetih let ' niti menda ne ve, da kupčujejo ž njim domači ljudje samo radi njegovega gospodarja. iDa^ je to res, potrdi še tisti fant, ki je njegovo bratovščino s prezirljivim nasmehom odkloni^ kar Tonča še danes grize v srcu. 'Sedaj hoče Tone svojo jezo hladiti nad „farškimi“, zato s posebno slastjo kaže tisti dopis, v katerem kličejo liberalci vraga na pomoč, da bi se rešili duhovnikov, kateri pa bodo mešetarja že pustili v miru, saj se še marsikateri kmeti ogne dotični- hiši. „Farški“1'' pa tukaj javno zahtevamo, da nam da Tonč mir pri časopisih itd., itd., pa ne bo toliko pritožb. Kadar bodo zopet volitve, naj gre Tone v Haloze kupovati prolenke in teleta, bo najboljše.
Pristaši Kmečke zveze se ne strašimo nobenega mešetarja, tudi se ne bojimo nobene grožnje, pa magari streljajo vsi mešetarji pri odhodu ( gospoda kaplana, kakor so streljali na smrt bolnemu gospodu
C.	!A znate- žalostno in grozno povest tistih treh streljaeev? •
Mi hočemo imeti mir. Zato se priporočamo gospodu Antonu Goljatu, ■ naj primerno poduči Tonča. Vsi smo enoglasno volili gospoda Antona Goljata, lci je prejel največ glasov izmed vseh izvoljenih odbornikov, zato menimo, da bo ugodil naši miroljubni želji, akoravno se kaj malo brigamo za celjske liberalne liste, vsaj je nam rodoljubnim pristašem Kmečke zveze celjski „Narodni List“ 1 in „Narodni Dnevnik“ le vevnik za kompost. Tega mnenja je vsak katoliški Cirkovčan in tudi cirkovški kaplan.
Slov^enjgradec-Staritrg. Ko privandram nekega dne proti Staremtrgu jaz stari politikar s polno torbo ob levi rami in dnevnim zapisnikom pod pazduho, srečam moža srednje starosti. Pozdrav je dal pozdrav, beseda, dala besedo, začela sva se pogovarjati o političnih stvareh. Možakar mi je pravil, da je Starotržan, da je Slovenec od nog do glave, kakoršni so tudi vsi Starotržani; zelo me je razveselilo, zapišem si v dnevni zapisnik. — Starotržani Slovenci — več ne rabim stari politikar, hajd nazaj! On pa me prime za roko, naj poslušam. Pripovedoval mi je na dolgo in široko, hvalil se, kakšen Slovenec da je, in da ga ni na svetu kraja, ki bi bil bolj naroden, kakor je Staritrg pri Slovenjgradcu. — Da se prepričam, ako je res, kar je govoril, sem se postavil sredi Sta-regatrga ter sem opazoval. Kmalu sem sprevidel, kako me je nafarbal oni možakar. Spoznal sem Staro-tržana, kakšen narodnjak da je v resnici., ker jo je zavil v nemškutarsko gostilno in trgovino, h'bet pa. obrnil Narodnemu Domu. Videl dosti, si mislim stari politikar; potno- torbo na -ramo, v zapisnik si zapišem — ta Staritržan z besedo Slovenec, v dejanju pa kakor veter potegne, in hajd proti Slovenjgradcu. Že med potjo sem zvedel, da je v Slovenjemgradcu precej Slovencev, da pa, so nekateri tudi taki, kakor veter potegne. Mogoče so .pa na želodcu bolani, si mislim, treba bo pogledati. — Spoznal sem, da jih je precej, ki so vetru pod komando, posebno zadnjič, ko jih je turnerska sapa vlekla na nemško veselica, katere so se nekateri slovenjegraški Slovencih?; udeležili. V glavi se mi je zvrtelo, meni staremu pohtikar-ju,. ko) sem vse to videl, in začel sem fanlizirati . . . Dragi mi! Ce si Slovenec, ali te ne zbode v srce, ko jo zaviješ v nemško ali nemškutarsko gostilno ali trgovino. Kam plovemo, kam bredemo? Vidi se, da je tukaj še preveč narodnega spanja. Slovenjegraški nemškutarji se pa vsemu temu smejijo, ker jim Slovenec polni žepe. Saj se je eden izrazil: „Wenn ich den Windischen dreimal hinaus wirf, kommt er mir das viertemal herein.“ Ali naj gre tako naprej? Ne! Zbudi se Slovenjgradec, zbudi se Staritrg, pokažita, da smo Slovenci ljudstvo, ki se zaveda, da je treba svoje narodne dolžnosti izpolnjevati tudi v dejanju!
Rajhenburg. Pri pokrivanju stolpne strehe novo cerkve se je ponesrečil delavec Anton Hribar. Padel je iz visočine 40 metrov, in vsled dobljenih poškodb umri.
Jarenina. V nedeljo, dne 8. maja se vrši ob 3. uri popoldne v gostilni g. Cvilaka občni zbor tukajšnje hranilnice in posojilnice. Po občnem zboru govorita mariborska govornika gg. dr. Leskovar in nad-revizor Pušenjak. Ker je zlasti zadnje leto dosegla naša posojilnica krasen uspeh, in ker bomo v Jare-nini prvič slišali imenovana govornika, se nadejamo, da nobeden Jareninčan in Sentjakobčan-ne bo manjkal. Tudi mladina je dobrodošla. Somišljenike uljudno prosimo, da agitirajo za mnogoštevilno udeležbo.
Sv. Jurij ob juž. žčl. Prihodnjo nedeljo, dne 1. maja po večernicah priredijo, šolsko deklice lepo veselico v gornji dvorani „Katoliškega Doma“. Na vspore-du so: Gledališka predstava: „Deklica s tamburico“, mladinska igra v treh dejanjih, deklamacija in petje. — Vsi prijatelji mladine ste uljudno vabljeni!
Sv. Bolfenk pri Središču. V četrtek, dne 28. aprila smo položili v hladen grob Vinca Lukmana, kmeta v Vodrancih. Pokojni je bil priden mož, ki je lepo vodil in skrbel za ženo in je bil krščanski oče, ki je zelo lepo skrbel za otroke. Bil je tudi miroljuben sosed. Bil je častna oseba v občini, in je bil več let občinski predstojnik. Bil je nekdaj tudi krščanski fant. Kajti kot mož je zadnja leta- pripovedoval,: „Jaz sem se bal pretepa kot fant, ker bi me bilo strašno sram. če bi bil sodnijsko kaznovan.“ Pokojnik je bil razumen mož, zato je bil tudi nadzornik naše hranil-
nice in posojilnice. Bil je zelo potrpežljiv gospodar, ki je potrpežljivo prenašal nezgode, ki so ga zadele pri gospodarstvu. Ljubil je ženo in otroke tako, da je takih mož in očetov malo najti.
Sv. Bolfenk pri Središču. Kako divja je liberalna stranka. Bolfenski liberalni fantje liberalne la-žinapredne stranke grozijo fantom in dekletom krščan-sko-socialne zveze, da jim bodo znake trgali. Naši fantje in dekleta pa pravijo, da bodo ostali mirni, pač pa se bodo oglasili pri posvetni oblasti, če jim bo kdo storil kako krivico. Krščanski očetje in matere ne trpite, da bi vaši sinovi in hčere nosili lažinapredne znake!
Trbovlje. Za „Društveni Dom“ v Trbovljah so darovali: Jos. Lončarič, kaplan v. St. Jurju ob Taboru, 30 K; Anton Veternik, župnik na Dolu, 10 K; Jakob Gašparič, kaplan na Dolu, 10 K; Leopold Puhar v Ljubljani nabral 8 K; Leopoldina Cukljati nabrala o K; Leopold Puhar, Ljubljana, 10 K; Jordan Fortunat, paznik, v. Trbovljah, 10 K; pravi Trbovlje! darovali 5 K 50 vin.j pri Parašuhu licitirana smocl-ka * K j posojilnica Šmarje pri Jelšah 20 K; posojilnica Zibika 10 K; Zupan st,, paznik, nabral 5 K; Jamšek Nikolaj, kaplan v. Trbovljah, 10 K; Angela Germadnik nabrala 8 K, in sicer so darovali: Mat. Germadnik 2 K, Ang. Germadnik 2 K, Ivan Jerman 1 K, Jakob Pintar 40 vin., Mih. Zupančič 1 K, Terezija Godec 1 K, Germadnik Zofija 60 vin. < Somišljeniki, žrtvujte nekaj kronic, da bo Dom kmalu pod streho!
Trbovlje. 20. t. m. proti večeru je blizu kolodvora. povozil vlak 251etno deklo Veroniko Smodič. Bila je na mestu mrtva.
Trbovlje. Umrla je gospa Jožefa Gamer, mati soproge trgovca Krammerja. Bila jo vzgledna krščanska žena. N. v m. p.!
Trbovlje. Telovadni odsek „Orel“ v Trbovljah vabi uljudno na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 8. maja 1910 v prostorih g. M. Pusta (p. d. Spanca). Spored: 1. Pozdravni govor. 2. Solo-petje. 3. „Sanje.“. Igra s petjem v petih dejanjih. 4. Petje. o. Šaljiva pošta z uradom. Začetek ob /A. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži L vrste 1 K, II. vrste 70 vin., stojišča 40 vin. — K obilni udeležbi, vabi najuljndneje odbok.
Kapela. Dne 17. malega travna 1910 se je vršil pri Kapeli, okraj Gornja Radgona, zaupni županski shod in poučni sestanek slov. županov in odbornikov, ki se je v očigled res potrebne županske organizacije povoljno obnesel. Sklenilo se je, da se sestanek županov in odbornikov tukajšnjega okrožja, napravi,vsak drug mesec! Tu se bodo reševale, razne koristne zadeve, v katerih si poedinec dostikrat ne ve pomagati, kakor se bode tudi gojila medsebojna izobrazba v težkih županskih poslih. Tudi iv, političnih zadevah slovenski župani in odborniki ne smejo zanemarjati svojih dolžnosti, osobito, ker tvori gornjeradgonski okraj zelo važen mejnik ob nemški meji! — Med drugimi so zbrani zaupniki sklenili, da se našim gg. deželnim ip državnim poslancem predloži nekatere resolucije glede na obstrukcijo v deželnem zboru, glede na brezobrestna posojila vinogradnikov-, glede na vinski davek i nadalje resolucija o opustitvi zastarele ministrske naredbe, po kateri more vsak, kdor v tistem letu prosto žganje kuha, in hoče točiti pod vejico, plačati, kar je imel pri žganjekuhi prostega in končno resolucija o starostnem zavarovanju.
Št. Jurij ob Ščavnici. Kmet podr. Sv. Jurij ob Ščavnici: Vsled hitrih poizvedovanj vlade radi vinskega davka, je kmet. podružnica sklicala izredni občni zbor, pri katerem se je sklenil odločen protest, kateri je z 250 podpisi vinogradnikov romal na Dunaj, da ga g. poslanec Roškar predloži vladi in zbornici.
Fram. Na praznik Kristusovega vnebohoda, v četrtek, dne (5. majnika, bo pri nas mladinska svečanost s pridigo pri ranem opravilu ob Šestih in z govorom po večernicah. Pridigoval in popoldne govoril bo profesor dr. Hohnjec.
Koroško.
Djekše. Naša občina bode dala letos predelati občinsko pot od Vovber na PjekŠe. Stalo f bode to
69.600	K. Načrti se vidijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Velikovcu. Ponudbam je treba priložiti 5% za vadi j.
Šmartin pri Beljaku. V gostilni Elizabete Wran sta se v nedeljo dne 24. t. m. sprla hlapec A- Koderman in delavec A. Gaspar. Ker je Koderman močno sunil Gasparja, se je ta tako razjezil, da je pograbil sekiro ih udaril Kodermana tako močno po glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Ko bi neki prijatelj Kodermanov o pravem času Gašperju r ne odvzel sekire, bi ta brezdvomno Kodermana ubil. {Alkohol !
Rož. V potoku Grašiča so našli dne 26, t. m. mrtvo žensko truplo, ki je bilo pa že močno strohnelo. Identiteta mrliča se ni mogla dognati.
Beljak. Ponesrečil se je dne 26. aprila na tukajšnji postaji Andrej Tačik, nadzornik c. kr. avstr, državnih železnic. Padel je tako nesrečno, da si je strl nogo.
Paternion. Raz visoko i steno v Kostahovem grabnu je padel dne 24. t. m. 78 let stari Šime Han-zer v giobok prepad. Bil je pri priči mrtev. Našlo se ga je z razbito glavo. Le z veliko težavo se ga je spravilo iz globočine.
Primorsko.
Liberalna surovost. „Gorica“' poroča: Minulo nedeljo so se vozili dornberški Orli z vipavsko železnico iz Gorice domov. Na prvaški postaji so vozove, v katerih so bili Or,li, napadli, prvaški liberalci s kamenjem. Po oil i so nekaj šip. K sreči ni kamenje nadelo nikogar, le čepico je kamen zbil z glave enemu Orlu. Uvedena je preiskava. Liberalci so -grozno u-pili. Surovost prvaških liberalcev je velika. (Menda na celem Goriškem je ni večje! „Soča“ je lahko ponosna na prvaške -napadalce vlaka! Kamen je njih orožje! Kakor culukafri! Sramota!
¥ Trstu se bo od 18. do 23. maja vršil 14. mednarodni časnikarski ksngres. Udeleženci -kongresa, bodo dne 19. t. m. na Llovclovem parniku „Thalia“ napravili izlet po Adriji, ter si ogledali med vožnjo Pulj, Brioni, Kotor, Dubrovnik, Opatijo in Lovrano. Otvoritev kongresa bo na parniku takoj po odhodu iz Trsta. Izleta se bode udeležilo več višjih uradnikov, med njimi princ Hohenlohe in predsednik: Lloyd a. dr. pl. Derschatta.
Pogreb moliamodanoa v Trstu. Dne 27. aprila se je vršil iz mrtvašnice tržaške bolnišnice pogreb mladega mohamedanca imenom Belek Mehmet Mihis. Njegovi sorodniki so zahtevali mohamedanskega vojaškega popa, da bi opravil molitve za rajnim. Ker tega ni bilo slučajno doma, je opravil neki vojak bosanskega pešpolka dotične pogrebne ceremonije. Ker ,je bil na mrtvaškem vozu naslikan križ, mohamedanci niso pustili mrliča peljati s tem vozom, dobili so drugega, ki je bil brez križa. Velikanska množica radovednih Tržačanov je gledala čuden, v Trstu nenavaden sprevod.
Cutlen vpliv pozdrava. Da so Lahi res nagle krvi, ki pri vsaki malenkosti, vskipijo, nam priča sledeči dogodek. Neki Lenarducci je dne 27. t. m. v Trstu v neki kavarni dostojno pozdravil znanca, Franc Locatelli, ki je bil v družbi neke mlade dame. Locatel-lija je to tako razjezilo, da ga je Lenarducci pozdravil, da mu je zadal v jezi z dolgim nožem 8 težkih ran. Suroveža so aretirali, ranjenca pa spravili v bolnišnico.
Književnostin umetnost.
Naš Dom. Glasilo slovenske mladine. X. letnik,
Štev. 8. Vsebina: Mladinska izobrazba: Kako so nas ponemčili. (— Spomlad mladosti. —' Zabava: Dan sprave. —• Dve klepetulji. Kaj je novega po svetu? — Orli: Kako občujemo z nasprotnikom? Dekliški vrtec: Dobra gospodinja. — Dišeči muškat, Lenoba. — Društveni glasnik. — Drobtinice. — „Naš Dom“ je izborno urejevan mladinski list. Zadnji čas se naročniki „Našega Doma“ zelo množe. Mladino-ljubi, Širite ta mladinski list!
Slovenski Učitelj. Letnik XL, štev. 4. Vsebina: Strahovanje učencev. ►— Spomini z dunajskega’ tečaja za slaboumne, <— ,0 uporabi motivov pri kate-hezi. — Kako naj bi se uravnal pouk nemščine, da bi ustrezal praktičnim potrebam ljudstva? <— Dekret sv. očeta Pija X. z ozirom taa pogpsto sv. obhajilo mladine. — Katehetski vestnik. — Učiteljski vestnik. — Raznoterosti — Slovstvo in glasba. — „Slovenski Učitelj“ je glasilo slovenskega krščansko mislečega učiteljstva. List toplo priporočamo.
Voditelj v bogoslovnih vedah. Leto XIII. Zv.
2.	— L Razprave: Dr. L. Ehrlich (Celovec): Kantova kritika naših dokazov za bivanje božje. Zavrača Kantove ugovore proti kosmologienemu in teleologičnemu dokazu za bivanje božje, r— ’M. Štrakl (Sv. Peter pri Mariboru): Cerkveno življenje v novem delu sedanje lavantinske škofije v letih 1828—1843. V župnijskem arhivu pri Sv. Petru je našel g. župnik Štrakl mnogo pisem, ki so jih duhovniki slovenskega dela sekov-sko škofije pisali Glaserju, ko je, bival v Gradcu od leta 1829 do leta 1844 kot kurat v Karlovški kaznilnici in pozneje, od leta 1838, kn. |šk. konzistorialni tajnik. Na. podlagi teh pisem, v katerih poročajo duhovniki o raznih zadevah, prosijo Glaserja posredovanja in pomoči, opisuje g. Štrakl tedanje cerkveno življenje v župnijah severno od Drave. — Dr. P. Guido Rant: „Hrepenenje večnih višav“ (Gv. 49, 26). O treh stvareh govori g. pisatelj: 1. da se da to besedilo kritično zagovarjati proti konjekturam nekaterih novejših kritikov; 2. da se da naobračati na Odrešenika;
3.	dai tudi mi s svojega stališča lahko tako pozdravljamo presv. Srce Jezusovo. — Dr. A. Medved: P, Rogerius Labacensis in Abraham a. S. Clara. Zagovarja proti dr. Pregelju trditev, da je Rogerij poznal in uporabljal Abrahamove spise. — Dr. J. Tomažič: „Veto“ ali „exclusiva“ pri volitvi papeža. G. pisatelj končava v tem zvezku (zgodovinski del razprave, govoreč o konklavih od 17. do 20. stoletja. Posebno temeljito razpravlja o onih deveterih, v katerih je kaka država izvršila formeino izključitev. — .II. Iz duhovnega pastirstva. — III. Cerkveni pregled: I. 1. Pastirski listi. Vsebina slovenskih pastirskih listov. 2. Boj za Šolo na Francoskem. Izvirno poročilo o razvoju in sedanjem stanju vprašanja. II. Delo za zedinjenje. 1. Bratovščina sv. Cirila in Metoda ter Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda, 2. Akademiai Velegradensis (Dr. F, Grivec. Pravila in načrt mednarodne (znanstvene družbe, ki se bo v kratkem ustanovila za poučevanje vzhodne cerkve. O tem važnem podjetju bodemo v listu Še izpregovorili. — IV. Slovstvo, a) Pregled najnovejšega katehetičnega, slovstva (dr. J. Som-rek). b) Ocene bogoslovnih del.
STRAŽA.
Stran <6.
Narodno-obrambno delo.
Pastor Albani in Südmarka. Radi Albani jeve-ga govora na zborovanju ■■ Südmarkine podružnice v Ljubnem, kjer je napadel spodnještajersko nemštvo, je! završalo v Siidmarkinih vrstah. Zadnja „Deutsche Wacht“ celo zahteva, da se mora Albanija na občnem zbpru Südmarke izključiti iz društva. Albani je izu-tetil besede: „Spodnještajersko nemško prebivalstvo na jezikovni meji ni mnogokaj vredno. Zaradi sramotnega subveneijskega gospodarstva je do cela korumpirano. Krivi so tega Südmarkarji. Vedno se trdi: „Den Brüdern in bedrohten Land, warmfühlendes Hprz, hilfreiche 'Hand.“ To „warmfiühlendes Herz“ pa ni drugo, kol da se nemški ljudje na jezikovni meji pomehkužijo, ter pumpanje denarja iz Südmarkine blagajne! “ Celjsko nemško glasilo udarja po Albaniju, ker je izjavil, da Südmarka ne dela prav, ker kupuje, tildi nemška posestva in na nje naseljuje Virtem-beržane, Albani je tudi očitno povedal, da „protestantski švabski naseljenci v St. liju v moralnem oziru ni-sO Bog ve kaj vredni. Hčere naseljencev prerade plešejo s slovenskimi viničarskimi fanti, očetje pa se tudi ne boje. imeti razmerja s slovenskimi posli.“ Albami» ki je eden najhujših Siidmarkinih propagator-jev. je povedal odkrito besedo o njenem škandaloznem naseljeniškem delu. Res, mnogo je gnjilega v Švab-ski naseljeniški koloniji v Št. liju! Ker pa je Albani imel korajžo, da je izrekel svojo kritiko. — bo zletel najbrž iz Südmarke:
Naša, mladina pri narodno-obrambnem delu. Mladinske zveze, posamezni mladeniči in dekleta bi lahko mnogo pomagali pri obrambnem delu. Za vzgled imejmo nemško mladino. Protestantovska mladinska organizacija v Nemčiji je nabrala leta 1909 za Schulverein 86.350 mark, za Südmarko pa 48.700 mark. — Gimnazijci Šottske gimnazije na Dunaju so za Roseggerjev sklad nabrali med seboj 2000 K. Lep vzgled našim mladim nabiralcem za „obmejne Slovence“ so ubogi učenci ljudske šole v Kodavi na Moravskem, ki so zložili 3 K 20 vin za nemški Šulverein. Slovenska mladina posnemaj!
Rečica ob Savinji. Dne 25. aprila t. 1. v Št. Janžu se vršeči „Neglič-Krštofčovi“ gostiji se je nabralo za Št. Iljski dom 14 K. Bog plati vrlim rodoljubnim darovalcem stotero! Novoporočeneema padaj Bog svoj obilen blagoslov! Bila srečna! Hvala srčna nabiratelju!
Mariborska nemška „šparkasa“ je darovala za nemški šulverein 500 K, za Südmarko 500 K, za nemškega otroka 10.000 K, za nemški kasino in gledališče 5000 K- Tako meče ta zavod denar za vsenemške namene. Ce pa prideš v uradnih dneh v hranilnico, vidiš, da zahaja tje mnogo Slovencev in nosi Nemcem svoj denar.
Statistiko o narodno ogroženih krajih na naši jezikovni meji bo izdala Slovenska, dijaška zveza. V to svrho bo razposlala S. D. Z. našim zaupnikom na jezikovne meje vprašalne pole, da dobi natančne m podrobne podatke o narodno ogroženih krajih. Naši somišiljeniki-izaupniki se prosijo, da že zdaj zbirajo zanesljive podatke. Ako bo naša narodno-obrambna organizacija imela natančno statistiko o naših ogroženih krajih, bo delo tem lažje. Schulverein in Sud-mark imata n. pr. celo svoj lasten zemljevid, in zelo natančno popisane kraje ob jezikovnih mejah._
Narodno	gospodarstvo.
Poročilo o letošnjih setvah. Poljedelsko ministrstvo je izdalo pred dnevi poročilo o stanju letošnje zimske setve v Cis-in Translajtaniji. Glasom poročila je zimska pšenica izborno prezimila, tako da je pričakovati, če ne bodo nastopile prevelike poletne vremenske uime, dobre letine. Istotako je tudi stanje rži skoraj povsod zelo povoljno. Ječmen kaže tudi izredno lepo. {Le mišja zalega je napravila ponekod pod snežno odejo škodo, ki je pa večinoma neznatna. Dobro prezimile so tudi različne detelje. Rudeča detelja in (lucerna,! pa tudi sejana trava kaže, da bo obilna košnja. Le na travnikih in pašnikih se je do-sedaj opazovalo, da lanska suša še ni zapustila popolnoma svojih feledov. ‘JVendar -vpliva, sedajno mokrotno vreme zelo ugodno na razvoj trave in detelje, blagodejni dež zadnjih dni bode še bolj okrepil ugodno stanje zimskih setev. Pa tudi jarina, kakor oves, {ječmen, pšenica in druge posetve bodo zelo hvaležne j,|edanji obilni vlagi.
r. Koruza je v južnih deželah že večinoma pose-; Jena, tako tudi krompir. Sladkorno peso se je tudi že {■g severnih, za ‘njo' ügodöiH pokrajinah spravilo v zemljo. Hmeljski nasadi so tam, kjer prejšnje leto ni .’bdo občutnih rastlinskih bolezni in kjer se je začasno in korenito poškropilo, dobro prezimili in so tudi '.raftali čvrsti in zdravi.
V vinogradih, v starih in novih, poganja trsje obilo grozdičja in imamo upanje, da bo tudi vinska ' jetina glede na količino prav obilna.
Letos bo tudi sadno leto. Skoraj vsak grmiček 'jg; razcveten. Ce ne bo posebnih vremenskih nezgod, ptegne letošnje leto biti vkljub HalTeyevemu kometu blagoslovljeno leto. Bog daj!
" Avstr, žlvlnozdravnifei proti mazačem. Konferenci •delegatov, ' Vseh živinozdravniških, korporacij.
E se je vršila pred kratkim na Dunaju, in katere se •udeležil tudi zastopnik profesorskega kolegija du-jaajske živinozdravniške visoke šole, > profesor dr.
Hai*tl, in profesor češke univerze v Pragi, živino-zdravnik dr, Kasparek, se je izrekla proti upeljavi živinozdravniških mazačev, ki naj bi se imenovali živinski pomočniki. Ce se zakonito zavaruje naslov „ži-vinozdravnik“ in če se zavaruje izvrševanje živino-zdravniške prakse, živinozdravniki ne bodo nasprotovali, da se na poljedelskih Šolah uvede pouk o negovanju živine in o prvi pomoči pri nezgodah. Ljudje, ki bi dovršili take tečaje, ki se uporabljali tako, kot v humani medicini bolniški strežaji.
Uvoz umetnih gnojil v Avstrijo. Kakor se razvidi iz poročil c. kr. statistične centralne komisije, še je uvozilo leta 1909 v Avstrijo in sicer:	Tomaževe
žlindre iz Nemčije 1,537.041 kvintalov, surovega čilskega solitra iz Čile 805.383 kvintalov, raznih soli za gnojenje iz Nemčije 201.286 kvintalov, raznih drugih umetnih gnojil iz Norveškega 16.006 kvintalov in Še kostne moke iz Nemčije 95.801 kvintalov.
Za povzdigo prašičjereje. Cene svinjskega mesa, so dosegle višino, kot še nikdar doslej, vendar pa imajo mesarji precej truda, da se preskrbe z zadostno množino mesa. Poraba svinjskega mesa je ogromno narasla, in če tudi se trudijo kmetovalci vseh dežel v Avstriji, da povečujejo in množe svinjake, ven. dar ne morejo zadostiti zahtevam. Tudi na Ogrskem spoznavajo plodonosnost prašičjereje v polni meri. Poljedelski minister grof- A. Serenyi! je namreč poslal . skoro na vse komunalne oblasti in kmetijska društva sledeči razglas: „Na velikih svetovnih trgih se zelo povprašuje po' svinjskem mesu, ki ima zelo visoke cene, katere tudi bržkone ne bodo padle v bližnji bodočnosti. Želeti bi le bilo, da bi se tozadevno bolj povzdignilo kmetijstvo ter preskrbovalo svinjskega mesa, kolikor je le mogoče. Zaradi tega se je ministrstvo odločilo, da plača (tretjino kupne cene za gojenje prašičjereje določenih mrjascev. Dalje se je tudi pooblastilo kmetijske nadzornike, da morejo izposlovati letno državno podporo 50 K za one male občine, v katerih je le malo plemenskih svinj in je vzdrževanje mrjascev predrago.“ Istočasno prosi tudi minister oblasti in društva, naj store kolikor je mogoče za povzdigo prašičjereje.
Ali se smejo saditi meloni skupaj s kumarca-mi ? Da se ne sme saditi melonov s kumarcami skupaj, ve malokateri. Ce se vsadijo namreč meloni s kumarcami skupaj, zgube meloni na sladkobi in zaradi tega. torej na dobroti, in sicer zato, ker se me-lonov cvet s .cvetnim prahom kumare oplodi; nasprotno pa se cvet kumare z melon ovim cvetnim prahom ne oplodi m vsled tega ne postanejo kumarce sladke, čeprav rastejo z meloni, jiz tega se da torej sklepati, da se sladkor, ki se nahaja v melonih, ne da potoirf-oploditve prenesti na kumarce.	■
Koliko moke se dobi iz pšenice in rži? Nekdaj se je dobilo iz i}00 kg pšenice 55 kg Jepe bele, 18 kg srednje in 9 kg> črnikaste moke ter poleg tega Še 18 kg otrobov. Dandanes pa se dobi I vsled zboljšanja strojev več boljše moke in 8—10% manj otrobov. In enako je tudi pri rži. S starimi mlini se je; dobilo iz 100 kg rži 20—25 kg bele moke, 12 kg klajne moke in poleg tega Še otrobe. Dandanes se pa dobi iz 100 -leg rži 60—61 kg dobre bele moke, ostalo so otrobi.
V Rusiji kažejo zimske setve izredno lepo. Vša ozimna po vsej državi je dobro prezimila. Pričakuje se zategadelj letos v Rusiji bogato žitno letino. Tudi spomladn a posel ev se je v lepem vremenu izvršila in kaže zelo lepo. Iz teh vzrokov je cena na ruskih žitnih trgih zadnje dni rapidno padla; za ržjo skoraj nihče ne povprašuje. Pšenica in ječmen imata sicer še odjemalce, pa le po zelo nizki ceni. Največjo veljavo ima turščica, ker jo je malo v zalogah.
Razgled po svetu.
Katastrofalna povodenj v Srbiji. Poročila, ki dohajajo o zadnji povodnji v Srbiji, so vedno straš-nejša. Število oseb, ki so utonile pri tej nesreči, je naraslo že na 400. Prizadeta po povodnji §6 najbolj Šumadija. V 30 vaseh te pokrajine je Škode nad 10 milijonov dinarjev. Pa jtudi v Pirotu, Nišu än v dolini Toplica je bila povodenj grozna in je napravila brezprimerno škodo.
Cez 200 let. Edison, slavni'iznajditelj in elektrik, je zašel med preroke in je izjavil, kako bo na svetu izgledalo Čez 200 let po njegovem mnenju. Ljudje se bodo polastili še v veliko večji meri kot dose-daj vseh moči žemlje in zraka ter bodo ustvarili čudeže ha polju tehnike. Življenjske potrebščine bodo tako cene, da si bo mogel navaden delavec privoščiti razkošnosti, kakršne si more dovoliti dandanes le bogatin, ki ima letno '800.000 mark dohodkov. Edison ne veruje samo, da bo imelo človeštvo velike koristi od radija, ljudje bodo uporabili tudi vulkane v svojo korist.. Dandanes tavamo še v temi in smo kljub raznim vspehom fee-le V/ začetku. Sedaj smo ljudje še želo nevedni. Ne vemo, kaj je teža, kakšna je narava gor-kote, luči in' elektricitete, četudi se vsega tega nekoliko poslužujemo. Velikanski razvoj se bo moral zgoditi v naših možganih, da se bomo mogli povzdigniti do resnične višine napredka. Edison pravi, da bo obleka tako čena[ da bo lahko vsaka ženska zadostila zahtevam mode! Iz žaganja bodo delali umetno svilo, ki bo lepša od naravne’in se bo tudi bolj svetlikala.
V 50 letih bodo črvi sviloprejei popolnoma nepotrebni, kakor je postal ihdijski indigo, namesto katerega se sedaj rabi indigo, ' ki "se izdeluje v laboratorijih kemičnim potom.
Ženski šhod zaradi cigarete. Amerika je poznana večina ljudem kot dežela svobode. Vendar sei
29. aprila 1910.
zgodi, da je v tem Eldoradu svobode ženskam marsikaj prepovedano, Tako je v Ameriki zelo neumestno, če dama kadi. Cigareta v ustih kake ženske povzroči svobodnim ameriškim državljanom naj večji stud. V nekem elegantnem lokalu prve vrste si je vendar dovolila neka Francozinja, ki ni bila poučena o ameriških navadah, nezaslišano prostost, da je kadila cigareto. Neka dama izmed hčera svobodne dežele je poslala takoj natakarja k Francozinji z naročilom, naj preneha kaditi. Ko to ženska ni upoštevala, se je dvignila svobodna hči Amerike ter je pozvala dame, ki so bile navzoče v dvorani, k protestnemu-zborovanju proti kadilki. Večje število dam je zapustilo jedilnico in odšlo v sosednje prostore. Sklica-teljica shoda je začela tu pridigovati, da cigareta le škoduje ženskemu zdravju. Od žensk, ki kade, je veliko odstotkov histeričnih, nimajo pravfh nazirao j ter « so ekscentrične. Tudi se zgodi, da ženske, ki kader ne rode zdravih otrok.. Vzroke, ki so se naštevali ha zborovanju, se je predložilo Francozinji, ki je smehljaje sedela za mizo s cigareto v ustih, izjavila je, da ni bila še nikdar bolna, da ne muči svojega moža niti s svojimi mukami, niti s histerijo, .’da ima štiri popolnoma zdrave otroke; in to vkljub temu, da že 12 let redno kadi.	*
Dve mični dogodbici iz življenja papeža Pija X.
Papež pij X. pripoveduje mično dogodbico, ki je sledila njegovemu imenovanju za škofa v Mantovi. Čutil se je tako nedostatnega za odgovorno službo, da je šel iskat navdiha in moči kot romar h grobu sv. Antona Padovanskoga in se je zglasil v cerkvi s prošnjo, da sme darovati sv. mašo ob grobu svetnikovem. Menih-cerkovnik je zahteval njegov ce-lebret (dovoljenje darovati sv. mašo), ali monsignore Sarto, ki je dostikrat pridigal v Padovi, ni -smatral za potrebno prinesti listino seboj, j in povedal je to menihu, ne da bi se pa dal spoznati.
Zadnji ga je pričel izpraševati.
„Odkod ste prišli?“
„Iz mesta Treviso.“
„Kaj delate tam?“
„Nič!“
„Kako nič? — 'Ali niste kurat, ali vikar, ali kaplan?“
„Ne.“
„Vendar ste videti razumni, in Treviso potrebuje dobrih duhovnikov!“
„Da, sedaj, to je res.“	^
Med tem je menih očividno vzljubil neznanega duhovnika, in rekel mu je po očetovsko:
„Ali hočete, da vas priporočim škofu trevi&Ke-mu ? Poznam ga dobro, in te dni je imenoval svojega generalnega vikarja Sarta za škofa mantovanskega.“ „Hvala lepa! Prav lepo od vas“, je odgovoril drugi popolnoma mirno.
Po tem razgovoru je dobri menih dovolil svojemu varovancu na Častno besedo ' darovati sv. mašo, pri kateri je sam stregel, in potem je naprosil svojega gosta, vpisati svoje ime v knjigo, pripravljeno v to svrho.
Ko j6 zagledal: „Giuseppe Sarto, škof manto-vanski“, se je zgrudil na svoja kolena in je prestrašeno vzkliknil:
„Sv. Anton, kaj si mi pripustil storiti!“
In ponižno je poljubil Škofovo roko.
Papež Še rad in z veseljem pripoveduje to dogodbico, in se spominja tudi, da je štiri leta pozneje, prišedši v Rim, ob duhovniškem jubileju Leona XIII., sam stregel pri maši za nekega preprostega duhovnika, po imenu Radini-Tedesehi, ki je Sedaj škof ber-gamski.
Mladi duhovnik je klečal v neki kapeli, čaka je kakega mašnega strežnika, ko se je Škof Sarto približal in se ponudil kot takega.
„Ne, ne; monsignor, nikdar ne dovolim, da bi škof stregel pri maši priprostemu duhovniku!“, je vzkliknil prestrašeno. ,
Ali škof je hotel, rekjoč: „Jaz hočem streči, pri maši in vi morate ubogati!“
Potem je škof prižgal sveče, pripravil svete posode, pomaghl obleči se duhovniku, in pokleknil poleg njega s tako priprosto ponižnostjo,' da je mašnika zmešal. p";“	“"“p	F";i>
Po maši je duhovnik zahvalil škofa za njegovo prijaznost ih rekel: „Ce boste kdaj papež, lahko porečem po resnici, da je papež stroge! pri moji maši!“, čeprav se mu tedaj še sanjalo ni, da' njegove besede obsegajo prerokovanje.	?
. Res, samo M let pozneje ' jn Škof Sarto pošta! Pij, in po čudnem naključju je oteč Radini-Tedešchi asistiral kot akolit pri kronanju. { - - :
Ko ga je pozneje sprejel, je rekel uoveniU; papežu : . „Sveti oče. nazadnje, sem imel srečo povrniti uslugo, ki sem jo prejel od vas pred tu cat leti!“.
„Kako uslugo?“
..Da sem stregel pri maši vaše svetosti, ki. je stregla meni, ko ste bili škol mantoyanski.“
„Spominjam se prav dobre“, je rekel papež smehljaje. '.!i:	Y
-„Samo razlika je“, je nadaljeval oteč Radini-Tedesehi, „da je. bilo za Škofa mantovanskega streči pri maši meni dejanje velike ponižnosti,; . streči pri maši vaše svetosti, pa je bilo za-me. dejanje, velike-
»Stil“ V:-: '!V ' .v .;;■ ‘‘C	* .V	\ <	v-■!'{ {
XXXXXMXXA po*or! -m-m
Prodam za nizko ceno, zaradi opustitve obrti francoske mlinsko kamne, (Französische Mühlsteine) Se novi, malo rabljeni. Alojz Kupec, pošta Sv. Pavel pri Preboldu. Štajersko. 53
St. II] v Slov. goricah..
Krasno posestvo, ob želez niči in drž&vni cesti, ki meri okrog 20 oralov najlepšo zemlje, z zidanimi poslopji ge proda% kakemu Slovenca. Naslov pove uredništvo Straže.	ak
JLlIgl	v vsakovrstnih izpeljavah,
trake z napisi^ in svece za poyreSxe priporoča
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem.
Ha debelč in drobno!	220	Na debelo in drobnoI
ne bodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steekenpferd-lilij ino mi!o (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., TeSin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh dragih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd.
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po ysaki ceni.
Tudi aa obroke! Illustr. cenik zastonj!		
Gramofone od 20 do 209 K.		
Niki a« ta remont-nra	K	350
Pristna srebrna ura		7'—
Original omega ura	n	18-—
Kuhinjska ura	n	4-—
Budiljka, niklasta	n	8-—
Poročni prstani	»	2.—
Srebrne verižice	j?	2- —
— Večletna jamstva. —
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, 6o8po8ka ulica 26.
Kupujem zlatnino in srebro. -SM
Zaloga pohištva
priporoča Čast. du hovščiui in sl. občinstvu svojo veliko zalogo r« znovrstoega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za knlinj», jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, u atrace, stole,
(gledala. Železne postelje za otroke.
Vse po najaižjih cenah,
Domače delo.
Štampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora.
V nedeljo L maja v Pekre!
V gostilni g Mihaela Kocjan pri „pekrskem vinskem izvirku“ se vrši
majeva svečanost,
združena z raznim razveseljevanjem. Začetek ob 8 uri. Vstop prost Igra priljubljena godba. Za dobro kuhinjo bo preskrbljeno.
Staro in novo pekarsko, rdeče in bele bizeljske vino.	Za obilen obisk prosi
L. (Harkov, gostilničar, Pekre. .m-Ujm säkB mm mm
Slovenec Konrad Skaza,
delavnic« h vsa cerkvena dela v St. DMek, Qridaa,
Tirol	—
«a najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga ar. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.	831

■■
Pokrit voz (Landauer) |
v zelo dobrem stanu, skoraj nov,
se proda po nizki ceni pri trgovcu
Janezu Löschnig v Šmarju pri Je šah.
BSk b«w aak a bbk ■ a j
&A&MM. €» OSP	m
priporočujemo priznano najboljši, pridatek za kavo „ZAGREBŠKI pravi IfHANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Stavbeni in umetnij ključavničar, oblast, koncesionirani .vodovodni instalater
Ivan Rebek, Celje
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brfloken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno _____in solidno, vse po zmernih cenah.
—	—	-	■—----------------IM
in posojilnica v Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 47, % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 5y.f% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in ▼ tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija v Knjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovale prekinilo.
: Oskrbuje svojim članom lzterjevaijje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Franc PleterM,
Maribor, Koroška ul. 10
Brzojavi: „Kamnoseška in dnstrijska zadruga Celje“
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Stavbena m umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-:::mh kamenov m cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::;	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih : : rodbinskih grobišč (rakev).:
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Na drobno.	priporoča se	Mo debelo
galanterijska, norimbeeška in
Posirctba tožna modna trgovina SNO '•
Priča & Kramar, Celje
na woglu Graške in Okrožne ceste Ccne
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
Fe priporoča proč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
== Hftčrte Ir proračune na razpolago. =
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča
svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d. po najnižji ceni.
8 slovenskimi ploščami, čistim in
\_Tl tlliiUlULlC/ jasnim glasom iz najboljših tovarn. K)	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila ee točno in hitro izvršujejo.
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in no drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo [bogato zalogo steklene in porcelanaste posode/svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. ♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦* ICajsolidnejša in točna postrežba.
IpÖOCX Restavracija
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelee, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
« or------------------------
A Y Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov m steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	&3
«r« Postrežba točna! :: :: :: Cene nizko!
&----------------------------------------
0g*
J
Volnene
blago, eefiri, batisti in penini kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nižkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši
R* Stermeeki* OeSje
Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljat v e čez K 20— franko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je prrskušer.a najboljša za žensko in moško p rilo. — Kos 23 met. franko K 15 50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8 —, fiat K 10—, zelo fini K 12 —.	3
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Mi molitveniki
so:
Hspg, ygfliC pobožnih	molitev m
sv. pesmi .	.	K
Hozman, BBbifšbe bnkvice „
Venec svetih pesmi.	.	„
Prijatelj otroški .	.	„
So. Opravilo . . . „
I
tli
3-
2'-
40
V3
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tiskarne sv. Cirila
=== v feiern. ===
Tovarna za peči ri. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprava za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Odf inate! Ko'oseus-štedilniki in manj vredni izdelki naš se lu-čajo. Ceniki zastonj.
Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me ed-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne-zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemom zavarovsnja proti ognju pod cajugod&ej*
širni pogoji.
r~~
s i
Doso’iinica i
rsgistrsvana zadruga z Recmejsno zavezi
Us W Stolna ulica si. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
m «prejemsjo od vsakega in »e obrestajejo: navad»« po 4*/«, proti 3 mesečni odpovedi po 4V». Oteeesi se pripisujejo h kapitalu i. januarja in 1. julij8 vsakega leta. Hranilne knjižice se »pre-kot gfitev denar, ce da bi se njih obre-^tevasje kaj prekinilo. Za nalaganje jjc pošti so peitse hranilne položnice na t&rpolago (šek konto W7 073). R^nsai davek plača poeojiloie» sam».
Pšs&jiSa s« dajejo
le člaasaa ia sicer: aa vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*///,, m vksjilbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5 V, V« Ib na osebni kredit po 6%. Nsdslja izposojajo no rastavo vto-
duomfh papirjev. Dolgov« pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki p& nikdar n« presegajo 7 kr»». — Prošnjo z» vknjižbo dela potsojlluiea bresplsčrfo, stranka pim* 1® knlake.
Uradna ur«
so vsako «redo is četrtek od 9. 0» 18. deyehto# i» vsak® soboto od 8 do 18 dopoldne. InpMI prašnike. — V mrađaih orah m epmfmm m Ä-plačojo denar.
pojasnil« so daj#»
»prejemajo vsak dekvaik. «A i©	ä.1—«'S.

..u leaumonin
e
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
konjak.
x*%™M*™x*™nnmMmu**nMmm»xnm&*»»«mnxMMxx**u**m.‘mt*xHxxx*nMnx*