IPoStafafl pte?sn8 v Botoftsli Leto XX., št« 46 Ljubljana, četrtek 23. Sebrnarfc I939 Cena 2 Din lipravuistvo wjuDijana, Knafljeva & — reJefOD St 3122 8123. 8124, 3125 3126. tise rami oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova Ul - TeL 3492 is 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T. Telefon St 2455. Podružnica Celle. K oc enova allea 2. — Telefon ät 190 Bačum ori poŠt ftek. zavodih: Ljub* ijana 4L 11842 Praga Oslo 78 180 Wien St 105 241 Ob razstavi italijanske knjige v Ljubljani V nedeljo je bila v Ljub li ami v prostorih Narodne galerije otvorjena razstava italijanske knjige, v soboto oa v Jakopičevem paviljonu razstava slik m kipov dveh tržaških umetnikov. Oba pojava pričata, da so jugoslovansko--italijanski stiki, sloneči na ideji jadranskega miru in prijateljskega sodelovanja med obema jadranskima državama, nastopili razvojno pot. ki je bila še pred nekaj leti zaprta z ogromno bariero nezaupanja in nerazumevanja. Na obeh strameh je zmagalo trezno, realistično presojanje stvarnosti, in čeprav gibljejo oba naroda različni življenjski ideali in ločijo različne tradicije, mentalitete in nacionalni značaji, sta vendar oba odobrila politiko prijateljstva in obojestransko koristne go-sp-xìarske izmene, tembolj, ker sta Jugoslavija in Italija po svoji gospodarski strukturi kakor ustvarjeni za medsebojno harmonijo. Ob realnem gledanju na problem Jadrana in na zgodovinski pomen, ki ga ima Jugoslavija na vzhodnem Jadranu in na Balkanu, se na tej kakor na oni strani vedno bolj utrjuje prepričanje. da je povezanost Jugoslavije in Italije naravno geografsko-politično dejstvo. Sleherno odtujevanje ali celo nasprotstvo obeh držav bi lahko bilo greh zoper zdravo politično razumnost Kakor bi ne bila v interesu Italije slabotna Jugoslavija, ki se ne bi mogla uspešno upirati kakšnemu močnejšemu pritisku iz katerekoli strani kontinentalne Evrope, tako naš narod razume stremljenje nove Italije, da si zagotovi v svetu ustrezajoči položaj, prepričan. da je Italija na Jadranu dokončno uravnovesila svoje interese. Ob pravilnem in pravičnem upoštevanju stvarnega stanja in obojestranskih interesov ni potemtakem nobenega razloga za medsebojna trenja in neorija-teljska tekmovanja, marveč govori vse v prid tezi. da Jadran v dobi današnje Jugoslavije in Italije ni več to. kar je bil za časa Rimljanov in Benečanov: da več ne loči marveč združuje dve državi, dva naroda, ki hočeta oba živeti v prijateljstvu in urejenem sodelovanju. Popolna zmaga te teze, ki izhaja iz novega položaja, seveda ni lahka, zakaj preteklost je zapustila marsikaj, kar je treba šele postopoma odpraviti. Zapustila je spomine na nekdanje borbe, zapustila mnoge predsodke, nanosi^ znatno duhovno naplavino nerazumevanja in ustvarila zapletljaje, ki je sa njih dokončno rešitev treba mnogo dobre volje, predvsem pa medsebojnega spoznavanja in razumevanja. Velik del teh ovir je psihološkega značaja. Če ga hočemo odpraviti, se moramo kar najbolj poznati med seboj in ust va- I riti čim več stičnih točk, ki bodo omogočale izmeno misli in čustev na podlagi resnične iskrenosti in popolne vzajemne lojalnosti. Ni dvoma, da je na tej novi stopnji ftalijansko-jugoslovenskega zbliževanja dana posebno važna naloga kulturi. Predvsem zato, ker je bila kultura v vseh časih in pri vseh narodih tista sila, ki je gradila medsebojne mostove. Kultura slehernega naroda je sinteza njegovih lastnih tvornih sil in tujih vplivov, zato je s svojo nacionalno kakor tudi občečloveško vsebino najbolj poklicana, da zbližuje narode duhovno in tako cementira pota njihovega trajnega političnega in gospodarskega sodelovanja. Tak pojav smotrnega prizadevanja po kulturni premostitvi od naroda k narodu je tudi velikopotezno urejena razstava italijanske knjige, s katero nas naša soseda preko svojega Instituta za kulturno sodelovanje z inozemstvom seznanja s svojo staro, svetovno znano duhovno kulturo, izraženo v knjigah italijanskih umetnikov, znanstvenikov in mislecev. Naš narod je v vseh svojih kulturnih edinicah skozi vekove iskal v Italiji pobud svojega kulturnega življenja in mu zato ni treba šele iskati podlage za nadaljnje sodelovanje s kulturo svoje velike sosede. Toda ves naš narod ima globoko segajoči čut za pravičnost, neugnano željo po etični povzdigi sebe in človeštva, zato skuša vse svoje vezi z drugimi narodi položiti na idealno osnovo slovanskega pojmovanja pravičnosti in resnice. Prav zaradi tega hoče res iskreno in pošteno stisniti roko, ki se mu ponuja, in ne goji pri tem nikakih zahrbtnih misli V kulturnem smislu pomeni to, da hoče naš narod, ki mu je dana ista pravica do življenja in ki zahteva isto svobodo za izoblikovanje in razvoj svoje nacionalne in kulturne individualnosti, kakor so se jeposlužili starejši narodi, polnega razumevanja lastnih kulturnih potreb in teženj. Zato naša javnost pozdravlja delo za kulturno zbliževanje z Italijani in trdno upa, da so sedanji pojavi, kakor je razstava italijanske knjige, začetek smotrnega dela za obojestransko zblažanje. KONFERENCA BALKANSKE ZVEZE V BUKAREŠTI ZAKLJUČENA Enako presojanje mednarodnega položaja — Za sodelovanje vseh balkankih držav na podlagi popolne enakopravnosti in spoštovanja dosedanjih mej — Izpopolnitev prometnih zvez Bukarešta, 22. febr. a Danes ob 10.30 Je bila v zunanjem ministrstvu četrta in zadnja seja stalnega sveta Balkanskega sporazuma, ki je trajala do 13 ure. Takoj po seji je rumunski zunanji minister Gafencu v navzočnosti ostalih treh zunanjih ministrov prečital novinarjem naslednje uradno poročilo o konferenci: Komunike Stalni svet Balkanske zveze se je sestal v Bukarešti 20.. 21. in 22. februarja 1939 pod predsedstvom rumunskega zunanjega ministra Gafenca. Grčijo je zastopal predsednik grške vlade in zunanji minister IVletaxas, Turčijo zunanji minister Saradzoglu, Jugoslavijo zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič. Člani stalnega sveta Balkanske zveze so proučili sedanji mednarodni položaj ter podrobno izmenjali misli o vprašanjih ki se tičejo interesov držav Balkanske zveze. Ugotovili so soglasno da imajo enako naziranje o sedanjem političnem položaju in glede politike, ki jo vodi Balkanska zveza, globoko vdana idealu miru že od svoje ustanovitve. Stalni svet je ponovno potrdil tesno solidarnost ki druži članice Bali-anske zveze, ter poudarja soglasno voljo, da nadaljuje svoje delo v istem duhu. V tem pogledu je imel priliko pozdraviti sporazum. ki je bil sklenjen 31 julija 1938 v Solunu Ta sporazum priča na očiten način krepko voljo držav članic Balkanskega sporazuma, da ne zanemarijo ničesar, kar bi moglo dovesti do zaupanja polnega sodelovanja med državami Balkanskega polotoka na podlagi popolne enakopravnosti in absolutnega spoštovanja njihovih mej. Stalni svet je odobril sklepe gospodarskega sveta Balkanske zveze, sprejete na njegovem zadnjem zasedanju v Carigradu meseca aprila 1938, in izrazil svoje veliko upanje, da bo redno sedmo zasedanje gospodarskega sveta, ki bo v Bukarešti aprila meseca 1939, dovolilo, da se še bolj okrepe gospodarske vezi med državami Balkanskega sporazuma In da se Izpopolnijo neposredne prometne zveze med njimi Prihodnje redno letno zasedanje stalnega sveta bo februarja 1940 v Beogradu. Ko je bilo prebrano uradno poročilo o delu konference stalnega sveta Balkanske zveze, je rumunski zunanji minister Gafencu pripomnil še tole: Clan] stalnega sveta so sklenili v načelu, da se de jure prizna vlada generala Franca. Vsaki državi je dane v svobodno Izbiro, da določi po svojih razmerah način za to priznanje. Naš zunanji minister o pomenu konference Za Gafencom so ostali zunanji ministri prečitali svoje deklaracije. Deklaracija jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markovica se glasi: Konferenca Balkanske zveze v Bukarešti se končuje v ozračju popolne prisrčnosti V zavesti svoje odgovornosti smo proučili vprašanja ki zanimajo države Balkanske zveze in smo iskali sredstev ki bi prispevale k pomiritvi in slogi Verujemo v zmago politike miru in dobreg? sosedstva in nas je povsem navdajala že lja. da odstranimo vsa nesoglasja V gostoljubni rumunski prestolnici smo delal za največje dobro naših držav in v inte resu miru Srečen sem ker mi ie konfe renca v Bukarešti nudila priliko, da ugo tovim plodno delavnost ki io ie rumunsk narod razvil v vseh smereh Želel bi da bi bile moje besede izraz občudovanja vzvišenega duhovnega voditelja Rumunijf s katerim nas vežejo čustva iskrenega prijateljzstva do Nj Vel kralja Karla Srečen sem tudi. ker sem imel visoko čas1 izraziti kralju svoje najgloblje spoštova nje Bilo mi je neizmerno priietno. da se mi je nudila prilika priti v stik z emment nimi ba^anskimi državniki kakor tud občudovati državniške skušnje erškeg? predsednika vlade Metaxasa. krepko vo Ijo in globoko miroljubnost turškega zu nanjega ministra Sarndrogla ter sijajne di plomatske spodobnosti rumunskega zuna njega ministra Gafenca Želim pri tej pri- liki izraziti nj. eks. Gafencu svojo iskreno zahvalo za prijateljski sprejem, ki mi ga je priredil. Prijetno sem bil ganjen nad prisrčnostjo, katero so mi izkazovali ves čas bivanja v Bukarešti Naj mi bo prav tako dovoljeno izreči najtoplejšo zahvalo zastopnikom rumunskega tiska za vso pozornost, ki so jo izkazali Jugoslaviji in meni osebno. Metaxas : Predsednik grške vlade in zunanji minister Metaxas Je nato izjavil : Odhajam iz Bukarešte z občutjem, da sem koristil ideji Balkanskega sporazuma in miru. Balkanska zveza je ponosna da je bila kos nalogi, ki ji je bila stavljena od vsega začetka. Izražam svoje občudovanje do Ru-munije in kralja Karola ki vodi Rumunijo v sijajno bodočnost česar se prijateljska in zavezniška Grčija veseli. Saradzoglu : Turški zunarj minister Saradzoglu je rekel- Hočem poudariti veselje, ki sem ga imel pri delu s pomembnimi državniki, Me. taxasom Gafencom. predsednikom letošnjega zasedanja stalnega sveta Balkanske zveze in dr Cincar-Markovičem. Z veli-Kim zadovoljstvom pripominjam, da Je sestanek v Bukarešti ponovno dokazal, da bo Balkanska zveza ostala jamstvo miru in neodvisnosti za države, ki tvorijo balkanski svet. Gala-koncert na dvoru BukareS'a. 22 febr a Snodi je bil po ve -ierji v grškem poslaništvu prirejen na čast ilanom stalnega sveta Balkan-k e zveze v kraljevem dvorcu v Bukarešti gala-koncert. katerega se je udeležilo okoli 1200 naj-jglednejših osebnosti iz rumunskega jav-■ega življenja. Koncertu so prisostvovali ~udi kral) Karo! IL prestolonaslednik Mi hael. člani civilnega in vojaškega doma mi listri. člani stalnega sveta Balkanske zveze, jugoslovenski veleposlanik, diplomatski zbor, svetniki in člani rumunske vlade, usta- Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg 8t 1. telefon St 2455, Celje, Stroesmayerjeva ulica štev 1, telefon St 65 Rokopisi se ae vračajo novi tej? j nrmmflke stranke fronte narodnega preporoda, generalni inšpektor rumun-ske vojske, predstavniki fi sika Balkanske zveze in druge ugledne osebnosti. Med sprejemom se je kralj Karol dalje časa raz-govarjal z jugoslovenski m zunanjim min», strom dr. Cincar-Markovičem, nakar je pozdravil tudi ostale člane jugoslovenskega zastopstva na konferenci stalnega sveta Balkanske zveze. Kralj Karol je nosil lento Karagjorgjeve zvezde, dr. Cincar-Markovič lento rumunske zvezde, rumunski zunanji minister Gafencu pa lento Karagjorgjeve zvezde. Odnošaji do Bolgarije in Francove Španije Bukarešta, 22. febr. p. Rumunski tisk danes ugotavlja, da so se razgovori na konferenci vršili v duhu največje iskrenosti in prisrčnosti. Konferenca je bila v veliki meri posvečena odno-šajem z Bolgarijo ter španskemu problemu. Kar se tiče priznanja španske nacionalistične vlade de jure, je verjetno, da ni bil sprejet nikak sklep o kolektivnem priznanju generala Franca, tako, da bo prepuščeno vsaki državi posebej, da uredi svoje odnošaje s španskimi nacionalisti. Turški zunanji minister Saradzoglu, ki je na potu iz Turčije v Rumi>-nijo v Plovdivu pet ur govoril z bolgarskim ministrskim predsednikom Kjuseivanovom o aktualnih političnih vprašanjih na Balkanu, je o svojih razgovorih in o stališču bolgarske vlade na konierenci podal podrobno poročilo. Na konferenci je bii s»prejet predvsem sklep, da se ohrani sedanji teritorial-iii red na Balkanu, da pa se na tej osinovi poskusi urediti vsa še pereča vprašanja. Zunanji ministri odpotovali iz Bukarešte Bukarešta, 22. febr AA. Jugoslovenski zunanji minister Cincar Markovič se je zvečer odpeljal iz Bukarešte. Z istim posebnim vlakom sta zapustila Bukarešto tudi predsednik grške vlade Metaxas in turški zunanji minister Saradzoglu Metaxas se bo iz Beograad takoj odpeljal dalje v Grčijo, Saradzoglu se bo pa ustavil v jugoslovenski prestolnici za 24 ur. Patriarh Miron Christea odšel na dopust Bukarešta, 22. febr. AA Rador: Predsednik vlade patriarh Miron se je danes dopoldne odpeljal na Ažurno obalo, kjer ostane nekaj časa na počitnicah. Na postaji so se od njega poslovili vsi člani vlade s podpredsednikom Calinescom na čelu in najvišji cerkveni dostojanstveniki. ailžarska In nfeni sosedi i Chamkriain o blaznosti tekmovali ja v oboroževanju Deklaracija T?!efcyjeve vlade o maižarski notranji in zunanji politiki Budimpešta, 22. febr. w. Danes se je predstavila parlamentu nova vlada grofa Telekyja, ki je ob tej priliki v svoji deklaraciji poudaril, da bo nadaljeval program svojega prednika Imredyja. Naglasa! je, da hoče ostati pri dosedanji politični smeri in izvesti radikalne reforme, ka kor si jih je zamislila že prejšnja vlada Te reforme si želi narod sam ker so potrebne za njegov nadaljnji razvoj. Vlada bo uveljavila protižidovske zakone ter vztraja tudi na načrtu agrarne reforme, že pred 20 leti, takoj po padcu komunistične oblasti, se je priznavala potreba ureditve židovskega vprašanja na Madžarskem. Vprašanje agrarne reforme se bo z vladnim predlogom spravilo v pravi tir in bo njegova rešitev znatno pripomogla k ureditvi gospodarskega položaja na Madžarskem. V zunanjepolitičnem pogledu bo glavna težnja nove vlade, da z vsemi sredstvi zagotovi razvoj madžarskega nacionalnega življenja in da miroljubno doseže realizacijo madžarskih zahtev. Vlada se bo pri izvajanju te svoje politike opirala predvsem na os Rim-Berlin. Na ta način se ji ne bo treba bati nikakih iznenadenj. Dosedanji odnošaji med Italijo in Nemčijo so dovedli že do zelo ugodnih rezultatov. Prav tako bo vlada pospeševala tesno prijateljstvo s Poljsko. Grof Teleky je izrazil svoje zadovoljstvo z deklaracijo, ki jo je podala pred kratkim nova jugoslovenska vlada v narodni skupščini in od katere si Madžarska obeta nadaljnji razvoj dobrih sosed-stvenih odnošajev z Jugoslavijo. Izrazil je tudi željo, da bi bilo mogoče na osnovi nove manjšinske politike rumunske vlade do seči dejansko izboljšanje položaja madžar ske manjšine v Rumuniji, kakor so ji ga obljubljale že prejšnje vlade. Od tega zboljšanja je pričakovati, da bo prišlo tudi do tesnejših političnih odnošajev med obema državama Končno, je dejal Teleky, je opaziti tudi na češkoslovaškem večje razumevanje za miroljubno poUtiko Madžarske. če se bodo določbe mednarodne arbitražne konference na Dunaju kmalu izpolnile, bodo postali tudi odnošaji s češkoslovaško znosnejši Ob zaključku je ministrski predsednik poudaril, da zahteva Madžarska od vseb svojih sosedov, kakor tudi od vseh ostalih narodov, da spoštujejo njene pridobitve in predvsem njene suverenost ter obliko njene notranje ureditve. Nemci ne smejo v francosko tujsko legijo Berlin, 22. febr. br. Nemški notranji minister dr. Frick je danes izdal odlok, po katerem bodo odvzete državljanske pravice slehernemu Nemcu, ki bo stvopil v služ bo v francoski tujski legiji ali pa podaljša lsvoj službeni rok. / Zanimiv govor predsednika angleške vlade v spodnji zbornici v razpravi o obrambi Anglije London, 22. febr a Na včerajšnji popoldanski seji spodnje zbornice ie min. predsednik Chamberlain v razpravi o državni i>b ambi poudaril med drugim- Dolgo razdobje naporov in priprav začenja sedaj roditi sadove. Zadnje mesece je vojaška oprema in proizvodnja municije vseh vrst znatno narasla. Ne bo več doigo. ko bomo mogli reči, da tudi varnostni ukrepi pred napadi iz zraka dajejo uspehe, ki jih želimo. Novi minister za koordinacijo državne obrambe, lord Chatfield. ima mnogo skušenj, ker je imel mnogo prilike nadzorovati dela za obrambo. Bil bi zloč:n če bi dopustili, da bi se položaj razvijal v sedanji smeri in če ne bi ukrenili vse potrebno, da potek dogodkov obrnemo v pravo smer in zadrži-mo sedanji razvoj. Če b: mogel verovati, da bi konferenca vodilnih narodov mogla roditi učinkovite uspehe, se ne bi obotav- Fred obnovo odnošajev med Francom in Francijo Francoski senator Berard se bo danes vrnil v Burgos in nadaljeval pogajanja s tamkajšnjo vlado Vsem je še v toplem spominu gostovanje ljubljanske opere v Trstu in na Reki, kakor tudi uspeh nekaterih drugih nastopov iz Jugoslavije. Tako delo bodo morali naše službeni krogi s podporo italijanskih krogov nadaljevati. Skromni razstavi jugoslovenske knjige v Milanu naj bi sledila velikopoteznej-še organizirana razstava od Trsta do Neaplja, prav kakor razne druge prireditve, ki naj italijanski narod seznanijo s našimi duhovnimi prizadevanji. Na kulturnih področjih so odprte in še neizrabljene široke možnosti, in samo z obojestransko pravičnim, vsa dana dejstva upoštevajočim delom medsebojnega seznanjanja utegnemo dokončno ostvariti ideal trajnega inplo-dovitega prijateljstva obeh jadranskih narodov. Pariz, 22. febr. h. Francoski senator Leon Berard se še vedno mudi v Saint Jeanu de Luz ter bo šele jutri odpotoval v Burgos. Njegov tajnik, ki je prišel včeraj v Pariz, ter je zunanjemu ministru Bonnetu izročil Berardovo poročilo o njegovih razgovorih z zunanjim ministrom Francove vlade generalom Jordanom v Burgosu, je danes odpotoval v Saint Jean de Luz. Senator Berard je imel snoči telefonski razgovor z ministrskim predsednikom Da-ladierom. V francoskih vladnih krogih zatrjujejo, da bo Francija priznala Fran-covo vlado v soboto, ali pa najkasneje v pričetku prihodnjega tedna. »Matin« piše, da dogodki v Španiji potekajo hitro. Verjetno bo Azana podal ostavko v 48 urah. Na ta način bo Negrin prisiljen, da preneha z odporom. Ostavka Azane bi omogočila na ta način Franciji in Veliki Britaniji, da priznata vlado generala Franca »Jour« pravi, da je drugi razgovor, ki ga je imel Berard, rodil uspeh. Vse tako kaže, da je vzpostavitev normalnih odnošajev med Francijo in Španijo vprašanje, ki bo rešeno v nekaj dneh. »Petit Parisien« pravi: Logično in pametno je, da zagotovimo popolno neodvisnost Španije s priznanjem njene nove valde Prav tako smo prepričani, da tudi general Franco stremi bolj kot kdorkoli drugi za tem, da Španija poetane ne- odvisna. »Oeuvre« piše, 'da je vprašanje priznanja generala Franca možno smatrati že za rešeno in da v parlamentarnih krogih pričakujejo samo še objave o priznanju nacionalistične vlade v Španiji »Re-publique« v svojem članku med drugim poudarja, da je res, da imata Francija in Velika Britanija možnost končati špansko vojno. Radi tega naj Francija in Anglija pohitita. V Španiji kakor tudi drugod je prelivanje krvi drago. Zapora meje proti Franciji Pariz, 22. febr. w. Kakor poročajo, je Španska nacionalistična vlada v Burgosu danes odredila zaporo vse meje proti Franciji. Izjema je dovoljena le za one pripadnike drugih držav ,ki vzdržujejo s špansko nacionalistično vlado normalne diplomatske odnošaje Ti bodo lahko v bodoče brez ovir prišli preko meje. S španske na-cioalistične strani ni bilo o teh ukrepih objavljeno Se nobeno poročila Mussolini Francu Pariz, 22 febr. h. Iz oficielnih krogov španske nacionalistične vlade objavljajo, da je Mussolini poslal generalu Francu brzojavko, v kateri pravi med drugim: Hočem vam ponovno poudariti, da bodo ostali italijanski legionarji pod vašim poveljstvom do končne zmage nacionalistične Španijo, ljal in bi jo takoj sklicai. Ne smatram, da bi bilo že pametno staviti tak predlog. Morda bi bilo slabo, če bi mi pokazali preveč zaupanja. Če je res, da tudi drugi nimajo več napadalnih namenov, moramo priti do zaključka, da to morfeo orožje kopičimo zaradi nesporazuma. Končno se je Chamberlain zavzemal za to, da se tekma v oboroževanju ustavi ter je zaključil svoj govor z besedami: Naša dolžnost je, da izkoristimo vsako priliko, da bi prepričali vlade drugih držav, kako nespametno je tekmovanje v oboroževanju, ki se ga vsi udeležujemo, in da naredimo konec položaju, ki bi upropastil vsako državo v Evropi, če bi ae tekmovanje nadaljevalo. „Mir v moči" London, 22. februarja. AA. Reuter. Nocoj je predsednik vlade Chamberlain govoril v Blackburnu in resno apeliral na britanski narod, naj podpre vladno politiko »miru v moči«. Rekel je, da je razumljivo, da se v teh dneh negotovosti glede mednarodnih zadev javnost zanima in da velja njena pozornost zunanji politiki ter da se pripravlja za vse možnosti. Kadar se ku-piči velika množina orožja, se ni moči ogniti skrbi da ne bi kateri incident, čeprav je sam po sebi nepomemben, sprožil tega mehanizma in ga pognal v vojne operacije, če bi se tak strašen dogodek pripetil, nI nikogar, ki bi mogel računati da se ogne posledicam. V takšnih okoliščinah se mi zdi, da hi samo malobrižni, neodgovorni ali pa ničesar ne vedoči mogli želeti da vodi sedanja vlada drugačno politiko in ne tisto, ki smo jo mi Mi ne bomo zamudili nobene priložnosti da odstranimo sumni-čenja, toda hkratu bomo naglo in odločno delali s podporo svojih prijateljev v okviru imperija ln zunaj njega, da zgradimo tako impozantno silo, da bomo obvarovali naše pravice ln našo svobodo pred vsakim, kdor bi se jo predrznil napasti Dalje se je Chamberlain dotaknil nedavne debate o narodni obrambi in omenil napredek pri pomnožitvi zmogljivosti britanske industrije. Poudaril je, da sedaj število vojnih ladij, topov in letal ter rezerv municije stalno narašča, tako da je danes položaj neizmerno boljši v primeri z razmerami pred nekaj meseci Govoreč o razvoju letalstva, ki je prineslo popolnoma nove elemente v moderno vojno ter izpostavilo nevarnosti tudi civilno prebivalstvo, je Chamberlain dejal: Naj storimo karkoli popolnoma ne bo nikdar moči obvarovati civilno prebivalstvo pred letalskimi napadi Toda mnogo lahko storimo, da zmanjšamo učinek takšnih napadov in preprečimo paniko s povečanjem vqjne zmožnosti naroda, Kako je hotel Stojadinovič uvesti svojo diktaturo Nadaljnja odkritja zagrebških listov o namerah zadnje Stojadinoviceve vlade O nekaterih odredbah, ki jih je nameravala vlada dr. Milana Stojadinoviča vnesti v finančni za&on in ki naj bi omogočile uvedbo diktature dr. Milana Stojadinoviča s 1. aprilom, smo že poročali. Sedaj objavljajo hrvatski lisO še "celo vrsto drugih predlogov, k' so se nahajali že pripravljeni v finančnem zakonu a jih je vlada g. Cvetkoviča sedaj izločila. Posebno daleKosežen je bil predlog o odgovornosti upravno političnih uradnikov in o disciplini aktivnih in . upokojenih dr. žavnih nameščencev. Državljanom je Imela biti odvzeta pravica da pred civilnim ali kazenskim sodiščem tožijo uradnike javne uprave za škodo, ki bi jo ti povzročili s svojim postopanjem. V bodoče bi bila taka tožba dopustna samo, ako bi jo notranji minister izrecno dovolil. Kar se tiče »discipline«, so bile predvidene težke disciplinske in denarne . kazni za vse osebe, zaposlene v službi države, banovine in njunih podjetij, ki bi v službi, ali izven nje kritizirale obstoječi red ali postopanje vlade, odnosno njenih članov in bi ta kritika mogla izzvati nezadovoljstvo z obstoječim stanjem, z vlado ali njenimi člani, ali pa bi bila sicer žaijiva ali omalovažujoča. Taki nameščenci bi bili kaznovani z zmanjšanjem plače za 20 do 50 odstotkov za dobo do 10 lei ali pa z upokojitvijo in zmanjšanjem pokojnine do 50 odstotkov za. isto dobo, v težjih primerih pa tudi z -odpustom iz državne službe. podobne kazni so bile predvidene tudi za upokojence in to ne samo za dejanja, ki so jih kot upokojenci zagrešili, temveč ' tudi za dejanja, zagreSéna še za časa njihove aktivne službe Proti tem disciplinskim kaznim bi bila sicer dopustna pritožba na državna svet. toda ako bi državni svet pritožb' ne rešil v dveh mesecih, bi postala kazen avtomatično izvršna Te - nove disciplinske odredbe so se izrecno nanašale tudi na sodnike. Dve važni spremembi sta bih predvideni za občinski zakon. Prva odredba daje •sreskemu načelniku pravico, da kaznuje s 500 do 1000 dinarji župana alj občinskega odbornika, k1 re izvrši naredbe sreskega načelnika. Pritožba na upravno sodišče je nedopustna. Z drugo odredbo se poo-struje znana, od Stojadinovičeve vlade potom finančnega zakona uveljavljena določba. ki daje banom pravico razreševati župane, ln občinske odbornike. To pravico naj bi imel ban tudi; v onih primerih, kadar občinska uprava ne izvrši odredbe oblasti, ali odreče pokornost zakonskim "prepisom, ali pä pòda kakršnokoli izjavo, ki bi po mnenju bana bila škodljiva važnim državnim interesom. V takih primerih bi ban lahko razpustil tudi cel občinski odbor. Pritožba na upravno sodišče je izključena. Ako bi bil razpuščen ves ob- činski odbor, bd se imele sicer v smilsu zakona v dveh mesecih Izvršiti nove občinske volitve, vendar teče ta rok fiele od trenutka, ko bi ban smatral, da so prenehale okolnosti, ki so povzročile razpust občinskega odbora. Posebna odredba je bila pripravljena za občinske nameščence. V bodoče bi imel tudi ban pravico, da jih odpušča, zlasti kadar bi smatral, da je to v interesu službe Namesto odpuščenega pa bi smel nastaviti novega občinskega uslužbenca. Sodna tožba bi bila tudi v tem primeru izključena. Poostreni so bili disciplinski predpisi za sodnike. Z Izgovorom, da je treba sodnikom zabraniti vsako strankarsko delo. vanje in strankarsko politično nastopanje, so bile določene hude disciplinske kazni tudi za vse primere nedopuščene kritike in omalovaževanja naredb in postopanja oblasti, uradnih starešin in predpostavljenih. Važna je bila tudi odredba o povišanju denarnih kazni za neizvrševanje oblastnih naredb po § 67 zakona o splošni upravi Sreski načelnik bi naj imel v bodoče pravico Kaznovati z globo do 1500. namesto dosedanjih 500 ban do 3000 namesto dosedanjih 1000 minister pa do 5000 dinarjev namesto dosedanjih 1500 din. Sodna pritožba proti tem kaznim bi bila izključena. V pogledu tiska so bile predvidene dale. kosežne poostritve. Vsak tiskarnar bi bil obvezen, da izroči od vsake tiskovine po 6 izvodov državnemu tožilcu in bi se smele tiskovine izročiti naročnikom, odnosno dati v javnost šele kadar bi državni tožilec potrdil, da ie dolžnostne Izvode sprejel. Na ta način bi se bilo lahko preprečilo pravočasno izhajanje dnevnikov in drugih periodičnih listov Za pregreške proti temu predpisu so bile predvidene težke sankcije in zlasti tudi ustavitev lista. V isti odredbi so bili vsebovani tudi predpisi, ki bi bili znatno olajšali ustavitev dnevnikov in drugih periodičnih listov. Da se končno omogoči poln uspeh lastne strankarske formacije ie bila predvidena posebna odredba ki predpisuje, da se mora organizacija priiavljene stranke v celi državi izvesti v teku enega leta, kar je praktično skoraj nemogoče in bi imelo za posledico, da se onemogoči ustanovitev no vih političnih strank odnosno obnovitev sta rih. fVeliavni zakon ne pozna glede organizacije politične stranke nobenega roka). Vrh tega so bile določene ostre kazni za vse ki bi bili člani, ali bi delovali v kakšni prepovedani ali neodobreni politični organizaciji S to odredbo bi bilo postalo delo skorai vseh opozicijskih skupin v d-žavi nemogoče. odbora V ponedeljek poncči Je odbor sprejel še proračun zuna-ßjega ministrstva, včeraj pa proračun poštnega in kmetijskega ministrstva Beograd, 22. febr. p. Finančni odbor narodne skupščine tako iorsira razpravo o proračunu, da jo bo lahko zaključil najbrž že v soboto Razprava v narodni skupščini se bo pričela s 1. marcem in bo trajala nekako do 15.. tako da bo imel senat ravno še dovolj časa. da do 1. aprila spravi proračun pod streho. Snoči je finančni odbor po daljši debati sprejel proračun prometnega ministrstva in nato takoj prešel k razp~avi o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Predsednik Magaraševič je opozoril, da ie bila zunanja politika jasno obeležena v deklaraciji vlade. kakor tudi v izjavi, ki jo |e dal zunanji minister dr Cincar-Markovič novinarjem 'Zastopnik zaradi balkanske konference od-ßotnega zunanjega ministra dr Spaho je nato kra'ko obrazložil in utemeljil glavne proračunske postavke. Proračun je bil brez debate ob pozni uri sprejet. Davi je finančni" òdbor začel razpravljati o proračunu poštnega ministrstva. Seja se je pričela ob 9 Minister Altiparmako-vič je v svojem ekspoze ju poudaril, da si je prizadeval prilagoditi proračun dana šnjim gospodarskim prilikam m izrabiti vse finančne možnosti, da bi bilo mogoče storiti vse, kar je potrebno za razvoj poštne, telegrafske in telefonske »tožbe. Izdatki ministrstva se razdele: 55.7®/o na osebje. 33-4% na materialne izdatke in 109% na subvencije parobrodarsktm družbam. Skupni poštni promet se je v letu 1937 dvignil za 10 p-ocentov napram prejšnjemu letu, v letu 1938 pa je narastel še za nadaljnjih 10%. Spričo tega je potrebno, da se poveča tudi število poštnega Osebja Po proračunu bo mogoče namestiti na novo 511 poštnih uslužbencev Za telegraf in telefon so krediti povišani za 13:5. za pošto pa za 6.6 milijona dinarjev Pri poštni hranilnici bo* minister najel 105 milijonov posojila za zboljšanje telegrafske in telefonske službe v državi Nadaljnjih 267 milijonov din pa bo najel pn Drž hiootekarni banki za kabel Beograd-Zagreb.Manbor-nemkška meja. Kabel se bo lahko porabljal tudi za notranjo silužbo med meeti. skoz- katera bo s^eijan. Minister je podrobno govoril tudi o ra-diofoniji. Leta 1944 prenehaio koncesije, ki jih imajo tn privatne družbe za eksploata-cijo naših radijskih postaj Tedaj bodo postaje prešle v državno režijo Zagrebška in ljubljanska radijska postaja sta preslabi Po ekspoze ju se je razvila daljša debata, v kateri so govorniki opozarjali predvsem na pomanjkljivosti telefonske s-lužbe. ki je v velikem delu rezervirana za državne ustanove in oblasti, tako da privatniki često težko pridejo na vrsto Ob 11.30 je bil proračun sprejet Še na dopolodnaskem delu seje je kmetijski minister inž Beslič podal svoj ekspoze o kmetijskem resoru Ugotovil je. da je bila lani dobra letina in da sta bili zlasti žetvi pšenice in koruze odilični Tudi vinski pridelek je bil po kakovosti in po količini večji od predlanskega Na velike težave p>a «D naleteli izvoznik' naših pridelkov zara-ii omejenih kontingentov. Hudo jih je pri- zadela priključitev Avstrije in sudetskih krajev k Nemčiji. Kar se tiče pospeševanja kmetijstva vobče. je nvmster omenil prizadevanje vlade, da bi se gradili siloßi in sadne sušilnice po vseh prizadetih krajih Podrobno je govoril o živinoreji m njenem pospeševanju Poudaril je da je živinoreja najnaprednejša v dravski banovini nato v savski in dunavskt V letu 1937 je znašal naravni prirastek go\edi v d žavi 150.000 glav. Obširno je govoril tudi o mlekarstvu in sirarsitvu. ki dajeta okrog 2 mi lijardi din dohodka na leto Omenil ;e pomen d žavnega mlekarskega zavoda v Škof-ji Loki Nato je govoril o zavarovanju posevkov pred točo. o zavarovanju živine, o kmetijskih zbornicah, ki obótajajo pravno že tri leta in so se v zadnjem ča m organizirale. o kmetijskem šolstvu, o zadružništvu. o ag:arni reformi v Južni Srbiji, o kolonizaciji, o zemljiških komasacijah, o agrarnih zajedntcab in končno o posameznih glavnih postavkah v proračunu Po eks-pozeju je bila seja ob 13. prekinjena. Nadaljevala se je ob 18. z debato o kmetijskih vprašanjih. * Debata o proračunu kmetijskega ministrstva je trajala nocoj tri ure Posamezni govorniki so sé zavzemali predvsem za pospeševanje sadjarstva ter za popolno obnovo kmetijskih kreditov Malo pred 21 uro je minister inž Beslič odgovoril na nekaj pripomb Seja je bila nato zaključena Jutri bo finančni odbor razpravljal o proračunih ministrstev za vojsko in mornarico, za gradbe ter za gozdove in rudnike. J' Prnneo pogajanj Anglije z Rusijo Dunaj, 22. februarja, b. Berlinska redakcija tukajšnjega lista »Neues Wiener Tagblatt« takole tolmači pomen napovedanih angleško-ruskih pogajanj po sodbi berlinskih dobro poučenih krogov: Vzpostavitev angleških razgovorov z Moskvo ne pomeni v bistvu nič drugega kot angleški poskus, da bi se Rusija spet pritegnila v politično igro velesil, potem ko je bila Moskva v lanski septembrski krizi izločena iz Evrope Ta poskus sam na sebi ne preseneča saj so angleški odgovorni krogi že takoj po Monakovu polagali važnost na to, da si Anglija monakovske odločitve noče tolmačiti kot izločenje Rusije iz Evrope. Politično ozadie angleškega zadržania moramo pač stalno imeti pred očmi. ako hočemo pravilno oceniti bližnia angleško-nemška podajanja, ki se bodo z angleške strani očividno začela z namero da bi se od Nemčije izsilile politične koneerile Skratka, angleške gospodarske ra^povore z nami bo spremitela muzika, ki nas sili k na večji previdnosti. Blum poj de v Ameriko Pariz, 22 febi AA. Potrjujejo se vesti, da bo socialistični prvak Blum odpotoval v Zedinjene države. Beležke Izjave ministra prosvete zastopnikom profesorjev V Zagreb so se vrnili delegati profesorskega društva, ki so v Beogradu obiskali ministra prosvete Ciriča. Kakor poročajo zagrebški listi, je minister delegatom sporočil, da bo kmalu predložil narodni skupščini nov zakon o srednjih šolah, celo vrsto perečih vprašanj pa bo rešil že preko finančnega zakona Med drugim bo urejeno vprašanje povišanja plač po prevedbi v višjo skupino Do sedaj so pričeli prejemati uradniki višjo plačo Sele eno leto po napredovanju, odslej bo reduciran ta ka-renčni rok na 6 mesecev Prav tako je obljubil minister Cirič uvedbo avtomatskega napredovanja profesorjev do skupine 3/2 Končno Je napovedal minister Cirič tudi nastavitev 700 novih učnih moči na iugo-slovenskih srednjih šolah na račun novih kreditov vnešenlh v proračun za leto 1939-1940 S posebnim zadovoljstvom so sprejeli delegati profesorskega društva na znanje tudi izjavo ministra pro«vete. da bo poora-vil vse krivice, ki so bile stortene sredn'e-šolskim profesonem e premestitvami v polpretekli d^bl 2e sedal 1e ustavi1 uveljav-llente velikega uka7* o prpmpstitvl ?r>0 profesorjev ki ga je bila Izdelala Stojadi--o^nčeva vlada. Banovinska konferenca JNS v Banjaluki V Banteluko 1e prtenel član slavnega odbora JNS dr Srpko Vukanovič Udeležil se je banovin«ke konference JNS za vrba«ko banovino ter na njej referiral zbranim delegatom o poTiti^em Tv'n'Mu in o delu opozicHe v narodni slr'p?*ini Obširno te razpravljal tudi o dekoraciji vlade Končno ie bilo sktem'eno da ?e bo d*- Vukanovič. ki je zdravnik naselil v Bnntelukl in se DO*vet?l organizaciji nacionalistov v vrbaski banovini y Dr. Lazar Markovic o hrvatskem vnrašanfu V Saralevii ie bila 5'r«* konferenca pristašev Ace Stanoteviča Poročal ie o ooli-tičnem notesu narodni pocianec dr Lara T' rkovič. edpn gtevn'h ctarorpd'katek'h prvakov V svoiem govoru ie **>>rVovič da ie •Tio^Tpm rned Hrvati in ?rbi d^favna notreba S-x>rr>nirn morajo •sklepati legitimni n^dria^iki Srbov in Hrvatov in mora hiti * n1im za^nvolteq si50ra7H'*,r,3 TT.-»tC-Vir»v fr) oven cev Po mn®n1u dr M^-kov' fronto ki ne bi bila nan^zvoa nroti fT-t—+om npffo «•tvori"«''» ™ sklenitev in izvedbo sporazuma s Hrvati. „Dontelfubove" informacije Iz Beograda »Domoljub« zopet objavijo svoje beograjsko pismo, v katerem se vprašuje »Ali se bomo sporazumeli?« Naipre-i opisuje nove ministre, o katerih pravi, da so po večini novinci »Zato jih občinstvo ugodno oceniuje in stavi na nte p,n«°o upanja O starih ministrih, ki so odstopili seveda povedo sedai mars'kai. kar si poprei niso upali Marsikomu delalo ori tem tudi krivico. Po mrtvem levu tehko v«akdo skače « Glede sporazuma s Hrvati ima »Domoljubov dopisnik« precej rezervirano mnenje: »Slovenci žeMmo rr*va7vm iz vsega srca Ne smemo pa pozab'ti da so mnogi id gledajo na hrva?ko polit'ko zadnjih let. črnogledi. Bote se. da bodo Hrvati toliko zahtevali, da bodo vsrko snorazumevanje onemogočili Bop dpi ria ti np hi imeli prav Pmuteritl ie tudi treba da te 7a sooramm treba dveh In rerimo tudi odnehavante dveh Zato ne *>o odvisno ali pride do sporazuma samo od vlade, ni^ih dejani in n4er>p rfnbr«1 voüe. temvp* tudi od Hrvatov in. zte^ti. ni'hovefa vodstva« Ilončno se tr^i '•hrpflnp doni^riik ob dr. Kramer - Pnclievo nismo noVt'rrvm prijateljem ln zatriu:e. da »volitev ne bo! Il^vetrlia iz£afa s!*3**a dnevnika V novos?d~kih novinar?k;h krogih nano-vedujejo. da bo pričel izdajati subofški rr-d'arrki dnevn'k »Nap'o« drugo izda5o, ki bo i7haiaia v srbohrvaščini Na ta na*in bi dobite Voivod'na druffi srbohrvaški dnsvn'k. Di sedai i^h^te na pienpm 07em- cpp^o »rten«. l7f»-^teta midterska in nem?va na~ocir>a man^!«a cete vrsto d*~ 'kov z raTneroma ve1:ko na^tedo MeassSM čkc2p o Plju XI. Pretaklo nedeljo so bila v Nemčiji v nekaterih škofijah prečitana pastirska pisma o smrti papaža Pija XI Škofje zavračajo v njih očitke, da bi bil pokojni papež od- . govoren za pes abšanje odnošajev med Nemčijo in Vatikanom. Münsterski škof Galen poudarja med drugim, da se Pij XI. ni vmešaval v politiko, temveč da je služil predvsem veri. Kölnski nadškof in kardinal Schulte proslavlja papeževo ne-ustrašnost nasproti onim silam, ki izpod-jedajo vero in dobre navade krščanskega ljudstva. Pastirsko pismo nadškofa Grö-berja iz Freiburga poudarja med drugim, da je Pij XI očetovsko ljubil Nemčijo in da je nemški državi poleti leta 1933. ponudil roko sprave. Malokateri papež je j tako visoko cenil -nemško znanost in tehnično sposobnost nemškega naroda ter nemški jezik Zlasti brez podlage je bil proti njemu očitek, da je paktiral z bolj-ševiki. Nadškof Gröber poziva nemške katoličane, naj ostanejo zvesti Cerkvi in naj ne podleže j o svetovnemu nazoru, ki je tuj krščanskemu duhu. „Dva voditelja, dva narodau Italijanski minister Farinacci je predaval pred dnevi v Bologni pred velikim šte-v:' m poslušalcev in pred zastopniki oblasti O temi: »Dva vcditelja dva naroda, dve usodi« V svojem predavanju je poudaril j med drugim, da se je italijan^ko-nemško j prijateljstvo dejansko začelo že v prvem : let fašizma V dokaz te svoie trditve je navedel med drugim italijansko zadržanle za časa ruhrske zasedbe, umik zahteve po nemških reparacijah in nemško zadržanje med abeslnsko vojno. V nasprotju z Nem- . I tijo pa W Je Francija nasproti Italiji 2e j Prva volitev papeža bo prihodnji četrtek Konklave se bo začel že v sredo popoldne — Zadnje priprave v Vatikanu — Nov način obveščanja Rtm, 22. febr. br. Kakor je bilo že objavljeno, se bo konklave kardinalov za volitev novega papeža začel v sredo, L. marca popoldne. Prvi dan bo posvečen duhovnim pripravam. £e v četrtek dopoldne pa bo prva volitev. Ako hI se zgodilo, kar pa je malo verjetno da bi že pri prvih volitvah kdo od kandidatov dobil dvetretjinsko večino, bi lahko dobila katoliška cerkev že prihodnß četrtek novega poglavarja. Potrjujejo se vesti, da bo dosedaj običajni način obveščanja javnosti o izidu volitev letos spremenjen. Ako bodo volitve potekle brez uspeha, bo to še tudi v bodoče sporočeno na stari način, t. j. s črnim dimom iz dimnika. Ko pa bodo volitve določile novega papeža, bo to objavljeno po radiu. Zato bodo na trgu sv. Petra in tudi na drugih večjih rimskih trgih namestili zvočnike, da bo vest o izvolitvi papeža čimprej neposredno sporočena vernikom. V Vatikanu je noč tn dan zaposlenih öez 250 mizarjev, mehanikov in drugih obrtnikov, ki pripravljajo celice za kardinale in druge za konklave potrebne ureditve. Vsa dela bodo končana Se ta teden. Razen ameriških so zbrani že skoro vsi kardinali. Ameriški bodo prispeM v nedo-ljo in ponedeljek, pa je zaradi tega začo-tek konklava tudi defini ti vno določen za sredo. Nocoj Je prispel v Rim tu (D genovski nadškof kardinai Pietro Boetto, ki pripada jezuitskemu redu. Po pisanju italijanskih listov je on eden najresnejših kandidatov za novega papeža. Slovaki in Neind Slovaško manifestacijsko zborovanje na Dunaju Bratislava. 22. febr. h. »Slovak« objavlja daljše poročilo o nedeljski slovaški manifestaciji na Dunaju, ki sta se je udeležila tudi slovaški minister Sidor in propagandni šef Sano Mach. Sidorjev govot je bil namenjen predvsem dunajskim Slovakom. govor Sana Macha pa je bil politično pobarvan. Med drugim je dejal, da so si mogli Slovaki priboriti uspehe le zato ker korakajo v isti smeri z velikim nemškim narodom in njegovim vodjo. Slovaki se niso ravnali d« zastarelih teorijah, temveč pc zdravi pameti. Z disciplinira, nostjo in slogo se b^do popolnoma znebili tuiih parasitov hi postali res svobodni. Jamstvo za uspeh le nemška gospodarska smer. kateri se priključuje tudi samostojna slovaška država. Nov guverner čsL Narodne banke Praga, 22. febr h Predsednik republike Hacha je sprejel dar es novega guvernerja čsL narodne banke dr. Ladislava Františka Dvofska. ki ga je ob tej priliki zaprisegel. Dr. Dvofak je bil doslej ved let viceguiverner narodne banke. Po svo-tovm vojni je bil generalni direktor osrednje zveze gospodarskih društev ter je znan kot eden najboljših strokovnjakov ▼ kmetijskem zadružništvu. Uradni izid po&karpatskih volitev Chust, 22. februarja. AA. Uradni list vlade Podkarpatske Rusije objavlja poročilo predsednika volilnega odbora o izvedbi volitev v prvo pokrajinsko skupščino Podkarpatske Rusije. Po tem poročilu so volitve dale naslednji rezultat: Skupno .je glasovalo 263.897 volllcev. od teh 243.832 za l:sto ukrajinske nacionalne unije. Praznih listkov je bilo 17.741. Z ozi-rom na to je bilo izvoljenih 32 kandidatov, med katerimi sta tudi predsedn k vlade Podkarpatske Rusije Avguštin VoioSin in minister J uli jan Reva j. Podpis poljsko-mske trgovinske pogodbe Načelo največje ugodnosti za obe državi — Ustanovitev ruskih trgovinskih agentur v večjih poljskih mestih Varšava, 22. februarja b. V soboto Je bila v Moskvi podpisana poljsko-ruska trgovinska pogodba za katero so se zadnje tedne vršila pogajanja rtied poljsko in ruske gospodarsko delegacijo v znamenju skupne poljsko-ruske izjave izza novembra lanskega leta Prvotno je bil podpis pogodbe nameravan v Varšavi, toda iz političnih razlogov se je ta misel z obeh strani opustila Nova pogodba je sklenjena za eno leto, toda z možnostjo avtomatičnega podaljševanja ako ni pred potekom roka odpovedana Pogodba vsebuje trgovinski, blagovni in računski sporaTum Obe stranki osvajata v medsebojnih gospodarskih odnošajih načelo največje ugodnosti Po dosedanjih info, macijah se zdi. da prihaja za blagovni piomet med obema državama v prvi vrsti v poštev dobava poljskega premoga za rusko mornarico ker je spričo oddalienostl rudnikov v Ukrajini in zaradi predolgega železniškega prevoza za Rusijo ugodnejše, ako dobiva potrebni premog naravnost iz Gdynije Za ruski izvoz na Poljsko prihajajo v prvi vrsti v poštev bombaž in bombažni odpadki, fosforne rudnine, tobak, mangan in azbest. Poljska bo izvažala v Rusijo razen premoga tudi železne izdelke, cink, tekstilne proizvode in tekstilne 6troje, usnje in umetno svilo. Plačevanje se vrši po sistemu medsebojnega obračunavanja in je za sedaj določena maksimalna višina medsebojne izmenjave vrednost 150 milijonov zlotov. Tako stopa sedaj Rusija v poljski zunanji trgovini takoj za Nemčijo in Anglijo na tretje mesto. Pogodbi je priključen tudi sporazum o ustanovitvi ruskih trgovinskih agentur v nekaterih večjih poljskih mestih, zlasti v Lodzu kot sedežu pujske tekstilne industrije ter v Katovi-cah in Karvinu kot središčih poljske jeklene in premogovne industrije. Važna seja angleške vlade London, 22. febr. br. Angleška vlada je imela davi svojo redno sejo, na kateri sta kolonialni minister Macdonald in državni podtajnik v zunanjem min strstvu Buttler podala podrobno poročilo o arabskih in židovskih zahtevah glede ureditve palestinskega problema ter o svojih prizadevanjih, da bi kolikor mogoče pribl žala obe delegaciji. Sedaj se lahko smatra, da je prva faza konference zaključena. Arabci, kakor židje so na konferenci podali svoje poslednje minimalne zahteve. Sedaj je na angleški vladi da stavi svoje protipredloge. k: bi se opirali na obojne zahteve ter da na ta nač n posreduje za mirno likvidacijo spora in končno ureditev palestinskega problema. Zunanji minister lord Hallfax je na osnovi informacij, ki jih je po posredovanju angleškega poslanika Phppsa v Parizu dobil od Bonne ta, poročal o dosedanjih pogajanjih senatorja Brrarda s španskim nacionalističnim zunanjim ministrom generalom Jordanom. Posredovanje Anglije med Italijo in Francijo London, 22. febr. o. »Daily Express« poroča, da pripravlja min. predsednik Chamberlain sedaj načrt za likvidacijo italijan-sko-francoskega spora. Zanaša se na to, da bo Italija takoj po končani državljanski vojni v Španiji uradno proglasila »vo. je zahteve, ki so znane že od zadnjih pouličnih demonstracij ▼ ItaHjt proti Franciji Chamberlain upa, da bo pri ureditvi spornih vpraSanj prevzeli vlogo posredovalca ln da mu bo mogoče odpraviti vse ne razpoložen je tako na francoski kakor na italijanski strani. List opozarja na to, da so se praiv zadnji razgovori, ki sta jih imela lord Perth In Ciano, nanašali v pr. vi vrsti na Chain berla Lnove načrte. med italijanskim »risorgimentom« postavljala na stališče, označeno z besedami: »Nikdar!« (Jamais!) Os Rim - Berlin je zato po Farinaccijevem mnenju več kot navadna zveza; ona predstavlja »stopitev dveh revolucionarnih pokretov, blok 120 milijonov ljudi, ki so pripravljeni tvegati Huds3nov obisk v Varšavi Varšava, 22. febr. h. Kakor poroča poloficielna agencija Express, bo angleški državni tajnik Hudson prispel na svojem potu v Moskvo dne 20. marca v Varšavo. Glavni predmet njegovih razgovorov s poljskimi državniki bo vprafianje olajšav za dobave surovin Poljski iz Anglije in povečanje izvoza angleških kemičnih industrijskih proizvodov na Poljsko. Konferenca ministrov severnih držav Helsinki, 22. febr. AA. Danski, finskf norveški in švedski zunanji minister « imeli od 20. do 22. t m v Helsinkih skupno konferenco, na kateri so proučili vse probleme, tičoče se severnih držav. Pri tej priložnosti so orisali modalitete dogovora med njihovimi vladami glede remilitarizacije Alandskega otočja. Štirje zunanji ministri se bodo vnovič sestali v jeseni Seja vodstva sodnlSke organizacije BeogTad, 22. febr. p. Upravni odbor udruženja sodnikov kraljevine Jugoslaviji je imel danes sejo na kateri je podrobni razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo sod nikov. Sklenjeno je bilo, da se pravosod nemu ministru predložijo vse najnujnejši zahteve sodnikov, predvsem pa predlog, d», se čimprej izda nov zakon o sodnikih, ki bo dokončno uveljavil načelo o sodniški stalnosti, kakor je zajamčena že po ustavi Končno je sestavil predloge, ki naj bi se uveljavili že v sedanjem -finančnem zakonu. Trgovinska pogodba z Nizozemsko podaljšana Beograd, 22. febr. p. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nizozemsko je bila podaljšana do 30. septembra. Dotlej se bo. do pričela pogajanja za novo ureditev trgovinskih odnošajev med obema državama. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno, od časa do časa dež aH aoeg. v primorju burja in jasno vreme. Dunajska: Porast oblačnosti, T pjMjftC temperatur 2|on Da bi dognal krivdo, je odšel na Dobravo, kier ima litijska predilnica nekaj e-vojih hiš in bivajo v njih le predilniški nameščcnci. Zglasil se je pri Zaplatovi ženi. rekoč, tla bo pogledal nekaj pri stikalu. Navezal je z Zapiatovo razgovor jn med drugim vprašal, kje ima cev. ki jo je pri nesel domov njen mož Zen a ie odgovorila, da ji o cevki ni nič znanega Razgovoru je piedi! tudi Zaplatov sin. učenec prvega razreda ljudske šole; ta je povedal, da je vide!. ko je oče prinesel domov nekakšno cevko, ki jo rebi za na ta kan je pri vodovo du. Vodovod je namreč nerodno postav Ijen m morajo stranke previsoko podstav-tjati škafe. Po teh otrokovih besedah »e Je Bezenschek poslovil in je odhitel v tovarno. Brž ee je razširila govorica, da imajo tička. ki krade po tovarni. Oddelkov vodja g. Spiecz Je dal poklicati Zaplato in ga je vprašal, če jie odnesel cev iz delavnice, kjer so jo rabili za pretakanje kislin. Mož je zanikal krivdo. Kakor so povedati našemu poroče va leu v predilniški direkciji, se je zaklt-njal. da je nedolžen Bri je pripravljen tudi priseči, monter Bezenschek pa mu je zabrusil v obraz, da jim je že vse znano, ke» s« je osebno prepričal na Zapiatovem do 3i*j. da je prav on odnesel cev in nihče drugi. Ob odhodu z dela so mu zagrozili; če ne prinese takoj cevke nazaj, bo odpuščen Zaplata je prišel domov potrt, objokan Ob tx>! treh je dejal, da gre k sorodnikom, v resrnci pa se je vrnil v tovarno, kjer so ga videli, kako se je šel zbegan in omahujoč Javit v pisarno. Skrušen je potegnil cev iz-»*>d suknjiča in jo položil brez besed na mizo. »Zaplata, odpuščeni ste!« »o dejali možu v pisarni in ukazali, naj v pisarni napišejo od povedni listek. Ves iz sebe je odšel mo? iz tovarne ln se dušil v joku. Zaplato poznajo vsi kot dolgoletnega nameščenca, saj je bil vstopil v Mauthnerjevo predilnico že kot štirinajstleten dečko Od tedaj je preteklo polnih 35 let. Bil je na glasu krščanskega moža in zg'ednega družinskega očeta. Ob svojih pičlih dohodkih je skrbel le za napredek svoje družine in njegov ponos je bil sinko, ki obiskuje 5. g;mnazijo v Ljubljani Zaplata je bil marljiv kakor mravlja, tudi po ših tu ni nikoli držal križem rok, vedno je našel doma kaj opravka. Ko so ga videli zdaj prijatelji vsega skm-éenega in v solzah se dušečega, so ga pričeli izpraševati. kaj se je zgodilo. Mož je hlipal: »Ne. ne. ne morem povedati te sramote... Naposled so ga le pregovorili in sa kratko vtolažili. da je povedal storijo o cevki in o odpustu iz službe. »Beži no. Zaplata, tega vendar ne bodo storili Vsa leta si pustil v tovarni, pa bi te zdaj odpustili brez preiskave, ko vendar cevka ni vredna več kakor nekaj dinarjev« .. Potrti Feliks p« je venomer trdil, da so tnu že izstavili odpustni list in da takega udarca in sramote ne more prenesti, lato pojde poč viak. Govorice, ki so se plctle okrog nadaljnjih dogodkov, trde po eni strani, da je Zaplata odšel v Gradec okrog svojih znancev in prijateljev in jim pripovedoval da poide v smrt Stopil je tudi do onega mo ža. ki ga je v tovarni ovadii. presit, naj go vori zanj. ko vendar ve, da je nedolžen Saj je odnesel cevko prav po njegovem na ročilu... Be/enschek p« ie to odklonil nakar mu k Zaplata baie odvrnd »Če nočeš storiti te poti zame. boš murai za mojim po grebom « Nesrečni mož se }e nato napotil na železniško p^ogo poleg »reškega načel-1 va Gesta vodi do tovarne in do delavskih ko kinii m konzuma zato je na prehodu vedno dovolj ljudi V tistem ie vozil v litijsko postajo popoldanski zbiralni tovorni vlak Zaplata je stopil čez zatvornico Ljudje, ki sc. tam čakali, so kriknili.. Vlak je vozil v postajo tako počasi, da so kandidata pro »tovoljne smrti lah^- še potegnili iz nevar poeti. Gospa Mira Habičeva in policijski komisar na kr ban.sik i upravi v LJubljani g. lože Brezan sta iela ohupanca odvračati od samomorilnih naklepov Zaplata je pred razstankom g. komisarju Bre/anu še poto žil: »Poglejte, izvršil sem tisto, kar mi je naročil Bezenschek, zdaj pa so zaradi tega mene odpustili.« V tistem pa se Je začni na progi ropot prihajajočega dunajskega brzovlaka *tev. *06 Le dobro minuto potem, ko se je Zaplata poslovi' od Brezana. se ie naglo okre-nil in zdrvel spet nazaj na progo Vpričo večjega števila Ijitdi «e je odigral prizor, ki ga priče vse življenje ne bodo pozabile Brzovlak je privozil tik prehoda Zaplata se je pognal do tira. vrgel se je na kolena, nato pa pod stroj... Orjaški stroj je siromaka razseka' na dvoje Zaman je bilo prizadevanje strojevodje, da bi preprečil nesirečo Vide! je še dobro kako je nekdo plani! pod vlak. in je močno zavrl. Vlak pa se je ustavil šele kakih SO korakov dalje Vso to pot je stroj vlekel in maličil nesrečnika, da je ostalo ob progi le kup raz-»ekanih kosov in brezoblične mase Brzo-vlak je za trenutek postal, da so stroj naglo očistili, potem je moral dalje. Na krehi smrti se je pričela zbirati množica, orožniki so napravili red in ukazali obrati nesrečnikove ostanke Mizarski mojster Emil Koprivnikar je takoj dostavil krsto, v katero so položili Zaplatove ostanke. Izprva so nameraval» odpeljati krsto v litijsko mrtvašnico Medtem pa so prihiteli Zaplatovi z vozom, ki je peljal krsto v mrtvašnico, in odločili da so voz in krsto odpeljali na Dobravo Nesrečnega očeta so doma položili na mrtvaški oder. m oglašajo, zamenjali so ta mesec s marcem Za ptice bi bilo kaj dobro, če bl sv Matija Se malo porogovili! in jih ohladil vsaj toliko, da bi počakale a svatovanjem na svojega svatovskega patrona »v. Gregorja. Nočni hlad, ki zadržuje razvoj popja. vpliva tudi na mrčesje, na hrošče, metulje čmrlje in čebele. Večkrat se Je že zgodilo, da so bila kopna le najbolj prisojna rebra ln že so privabili topli opoldanski žarkf čebele lz panjev. Navadne že prvo pomladno cvetje obletavajo čmrlji ln nič redkega nI, da se prezgodaj zbudi kak cl-tronček. Letos pa pri nac še vse počiva čebele so sicer zbujene toda k cvetju Jih še nL če je bilo druge pomladi tako lepo kakor letos, so vsaj v opoldanskih urah krož!li nad vodo roji drobn h. modrosivih mušic ln marčnih rjavk. Letos jih nI nikjer. Dočim so ptice ln cvetice že cel mesec naprej, je popje ln mrčesje zaostalo za splošn m razvojem prirode. Izreden pojav opažamo pri postrv'h. Redni drst potočnih postrvi je pri nas v novembru in decembru. Letos pa Se zdaj vidimo v potoku Lipnlci postrvi ki odlasrajo ikre In tudi samci se sučejo okoli njih kakor v normalnih letih takrat, ko odpada listle. Vzrok je bržčas ta da se Je voda preteklo jesen prepočasi ohlajala. Dogodek Je Izzval plaz govoric. Vsi obsojajo prenag'i postopek pn odpustu delavca. ki je polnih ?5 let služil v tovarni Beležimo pa tudi informacije, ki jih Je do bi) naš poročevalec v vodstvu tovarne Pravijo. da so tatvine v tovarni na dnevnem redu Ravnateljstvo skuša ustaviti val nepo Stenja, zaradi tegf so res zagrozili Zaplati že zaradi neznatne cevi t odpustom Vendar se je mož čez kratek čas. ko |e čul naročilo. naj mu izstavijo odpustnica vrni' in prosil odpuščanja Vprčo nicga »o baje raztrgali listek nakar je Zaplata potolažen odšel iz pisarne Zato je vse. ki so bil' pri ča. da so strgali odpustni listek, močno presenetita novica, ki jo je uro nato prinesel nekdo v pisarno, da se je Zaplata vrgel pod vlak. V tovarni so Izjavili naSemu poročevalcu. da so z odpustom že mnogim «spretili vendar doslej še nihče ni bil ob službo Vodstva da nikakor ne zadene krivda nad korakom, ki ga je storil Zaplata bolj za radi sramote kakor zaradi zagroženega odpusta V tovarni izjavljajo da Zaplata n' prejel v pisarni delavske knjižice in «zpla čilo. Beležimo objektivno tudi to izjavo, vendar moramo zaradi resnice navesti, da je bil Zaplata pri de'avstvu sploš. znan kot poštenjak in vrl katoličan Prav zato se je ožji katoliški krog zgražal nad pisanjem njihovega glasila, ki je hotel prikazati v te lefonskem poročilu, da je bil Zaplata zad nje čase zmešan in da je tik, preden je »koči! pod vlak prišel iz gostilne. Za tenkočutnost nesrečnega Zaplate Je značilno še tole: mož te lani šel k neki svoji znanki, ki mu je posodila za zadnje katoliško zborovanje nekaj denaria Zdaj Ji je dolgoval še dva kovača Ono popoldne ko je skočil pod vlak. pa je vrnil §e teh dvajset dinarjev z navedbo, da noče nobenih računov poravnati na drugem »vetu .. Delavstvo odločno želi. da s« uvede na tančna preiskava o žalostnem dogodku Prepričani so. da bo do tega prišlo, saj imamo dovolj organizacij ln oblastev in v prvi vrsti seveda delavske zaupnike, ki lim naia ga dolžnost, dognati resnico neposrednih vzrokov žalostne smrti Feliksa Zaplate. Očeta sta izstradala Grozovito odkritje orožnikov v Žadovinku Krško, 21. februarja V vasi Žadovinku je prišlo do prave preužitkarske žaloigre, katere žrtev je domala postal 66-letni posestnik Janez Pirnat. Mož je bil prepisal svoje imetje na hčerko Marijo in njenega moža Stanislava Mlakarja ter si izgovoril le skromen pre-užitek. Do tedaj mirni dom pa je kmalu postal ognjišče večnih prepirov, ki so se navadno končali tako, da je bil stari Pirnat tepen od zeta. Mlada dva se nista zadovoljila samo z večnim zabavljanjem, temveč sta premišljevala, kako bi se Iz-nebila starčka, čeprav sta pobožna. Sosedom, ki so se že navadili na večni prepir pri Mlakarjevih, se je čudno zdelo, da je zadnjih 14 dni popoln mir in da ni starega Pirnata več na izpregled. Trditve zakoncev Mlakarjev da je stari Pirnat bolan, pa so le krepile sosede v njihovih sumnjah, da tukaj ni vse v redu. Sosedje so naposled zaupali vso zadevo orožnikom v Krškem. Ti so se takoj napotili v hišo zakoncev Mlakarjev. Našli so ubogega Pirnata v zakotni sobi na otepu slame, v stari razpadajoči postelji, pokritega samo s starim plaščem. Medla svetloba Je padala skozi nezastekleno okence v sobo, ld je prava ledenica Poleg mraza je v sobi vladal smrad, kajti pirnat je dobil v sobo poleg postelje tudi posodo. Hrano je dobival bolj poredko, pa Se takrat le kruh in vodo. Da bi dobil kaj gorkega, ai Ae zamisliti ni upal. V takem obupnem položaju ga je našla orožniška patrola, vsega premraženega in sestradanega. Ko so ga sosedje videli, ga domala niso poznali, tako se Je postaral. Obleka ki Jo je dobil od soseda, sestradano lice ln sploh vsa pojava kažejo, v kako bednih razmerah Je zadnji čas živel Pirnat. Zakonca Mlakarja, ki ju ljudstvo silno obsoja, bosta seveda prejela zasluženo kazen, presedela pa Jo bosta gotovo v lepšem prostoru, v kakršnem sta hotela izstradati bolehnega starca. tako prisrčne zabave, tamo lanski pustni torek je bilo približno tako vesedo, ko m ni Brezjah vlekli ploh Prireditev je kljub izredni živahnosti potekla v najlepšem redu in po starodavnih običajih. Namen je bil prikazati kmečko svatovanje, z izkupičkom pa podpreti tujskoprometno društvo v Oto-ah. Oboje je uspelo. Litija, na pepelnico 1939 Ze desetletja smo v Litiji živahni in razposajeni skozi vse leto, kaj šele ob pustnih torkih. Tudi letos je bilo onginalno »vato vanje Za celotno prireditev »o se »ijajno potrudili vsi naši obrtniki. Izpred pošte v Gradcu je krenila kmečka oheet. V Gradcu na levem savskem bregu je bila civilna poroka. To je bilo prerekanja in barantanja. Naposled »o »e le zediniii in poroka le bila opravljena. Obhod je šel »kozi Litijo do konca Grbina. Vsepovsod smeh, pozdravi, pijača Razigranega ljudstva je bilo toliko, da se je množica pri Lindnerju vn na Frtici zabila kot klin. Nisi mogel ne naprej, ne nazaj Za red je skrbela posebna policija ▼ opere tsk ih uniformah. Med potjo »o se vrstili »Scandali«. Ženina so obsipale bivše ljubice z živimi darili Tako se je na bališču nabralo kar četvero nezakonskih otrok ... Osramočena nevesta je zahtevala ločitev, ki se je izvršila »redi glavnega trga Nevesta je jokala, ženin se je branil, sodnik je obljubljal pošteno razsodbo in advokata obeh strank »ta pošteno rezala svoje klijente. Tudi oča pre va ranega dekleta je profil za ločitev. Advo tcata »ta bila odlična Končno besedo pa je ime! sodnik, ki je priznal, da ima nevesta prav ko terja ločitev zakona in »elemente« 2enin v fraku in cilindru in njegov zagovornik dr Kozel sta izjavila da razsodbe ne priznata in se bo sta pritožila na tramvajsko direkcijo v Ljubljani. Ob letu bo pravda gotovo končana. Vlomilec prijet, plen Trajen trgovcu Maribor, 22 februarja Pred dnevi je drzen vlomilec v odsotnosti trgovca Babiča iz Gosposke ulice vlomil v njegovo stanovanie na Trgu svobode ter mo odnesel poln kovčeg raznega blaga, zlatnine in drugih dragocenosti v vrednosti 16 000 din. Policija je takoj začela iskati vlomilca, ki je po vlomu bogvekam izginil Sled je vodila v Gorišr'co pri Sv Marjeti Vlomilec le bi! namreč toliko nepreviden, da ie poklonil zlat prstan neki lekliei v Mariboru Policija je poizvedovala naprej ln 1e Izvedela, da ie bil to ♦l-'etnl Ga?par Pepelnik ki je bil danes na precej dramatičen način v GoriSnfcl aretiran Vlomilec je bl! namreč tam doma ln le imel shranjene tudi ukradene «tvari, razen nekaJ zlatnine, W io Je bil ledtem ?e spravil v denar Zlatnino le prodal nekemu zlatarju v Ptuju, nekaj perila In oo?te!'ri»ne na 1p «trovai «voll sta-nodaja'ki v Mariboru Treovec Babi? Je takf dohM svole h'aeo vmieno Penelnlk ie po takem sev*>da n-ior-al vlom priznati 'n ea bodo Izročili sodišču. Proti trdi «♦oflcf Ii» hemoroidom sprem-H«» nim n pritiskom krvi. močnim utrf-nnniem srna glavobolu, ie naravna ftPnn7-Jo«ofnva« PTPnčlc» davrtn r> realni o "p ww'etvn Prava »F"r*»nz- loenfovs« vn^fl rVlirie ml'o in zanesli'vo odnira. a pni*»« tega niti v zastarelih nrfmerih ne odreče. Oel m« 8 br YS 48S-3S Lep uspeh ge Mile Kogejeve Dne 18. L m Je gostovala v zagrehSkl operi kot A zu ce na v Verdijevem »Trubadurju« ga. Mila Kogejeva. članica Ijub-« ljanske opere. Zagrebško občinstvo je j sprejelo slovensko pevko zelo presrčno in ji Izkazalo nenavadno pozornost. Med dejanji je bila mnogokrat klicana pred za-j stor ln obdarjena s številnimi šopki. Tu uiti v gozd. Naslednjega dne so J» ujet v zloganjskem potoku. Imela je spre& njo nogo zlomljeno od strela divjega love* Bila je enoletna sma, kak-šnih je v našft, gozdovih precej. Lovskemu zakupniku g Globevniku so srnice večkrat prišle v bližino 50 korakov, pa jih ni hotel streljati, ker ieli povedati njihovo število. Ob sedanjem početju divjih lovcev se je bati. da bo srnjad skrajno iztrebi'ena iz naših g07dov K «"©Si so škocijanski orožniki storilcem že na «ledu. anekdota Sir Alexander, prijatelj nedavno umrlega irskega pesnika Yeatsa pripoveduje, da se je nekoč še tal z Ycatsom na obali Irske. Razpravljala sta o razliki med pesniško imagnacijo in blaznostjo. Yeats je rekel: »Tak"na razlika v resnici eksiistira. Če bi n. pr. jaz videl na penah valov prestol morske vile. okraren z biser ; em, bi to bila ima-ginacija, če bi pa hote! >esti na ta prestol, bi to bäa blaznoet...« Gospodarstvo Težkoče pri oskrbi naše tekstilne industrije s surovinami Pred dnevi smo poročali, da so člani predsedstva Centrale industrijskih korpo-raeij obiskali finančnega ministra g. Dju-rkiiča in so mu med drugim obrazložili težkoče, ki jih ima naša industrija pri uvozu surovin iz neklirinških držav spričo uvedbe uvoznih dovoljenj. Zaradi uvoznih omejitev iz neklirinških držav je najbolj prizadeta naša tekstilna industrija. V zadnjih letih smo uvažali bombažno ln volneno prejo predvsem iz Češkoslovaške in Nemčije, torej iz klirinških držav. Uvoz iz Nemčije pa je zadnje čase vedno težavnejši, ker mora Nemčija sama plačati uvoženi bombaž in uvoženo volno v svobodnih devizah. :2e pred dobrim mesecem smo poročali, da je Nemčija sploh ustavila nadaljnje izdajanje dovoljenj za izvoz tekstilnih surovin in polsurovin proti plačilu v kliringu. Ker je pretežni del prejšnjega uvoza tekstilnih surovin iz češkoslovaške odpadel na eudetsko ozemlje, se nanaša ta omejitev tudi na prejšnji uvoz preje iz češkoslovaške. Isto velja tudi za prejšnji uvoz preje iz Avstrije. :že lani, ko še niso obstojale te omejitve, ee je uvoz tekstilnih surovin iz Avstrije in Nemčije znatno zmanjšal. V zadnjih dveh letih se je namreč uvoz tekstilnih surovin iz Avstrije v Nemčijo gibal takole (v tonah): Uvoz 1937 1938 razlika bombaž in preja 3828 1332 —65% volna in preja 928 486 —48% svila 1209 609 —50% rasti, vlakna 2868 1546 —46% odpadki 1911 297 —58% Uvoz bombaža in bombažne preje lz Avstrije in Nemčije je lani znašal po vrednosti le 39.1 milijona din nasproti 114.4 milijona din v prejšnjem letu. Uvoz volne in volnene preje je nazadoval od 72.5 na 38.3 milijona din, uvoz svile od 45.5 na 27.9 milijona din, uvoz raznih rastlinskih vlaken od 25.3 na 14.9 milijona din in uvoz odpadkov od 16.6 na 2.7 milijona din. Povprečno se je uvoz tekstilnih surovin iz Avstrije in Nemčije že lani zmanjšal za več nego polovico, čeprav je za zadnje četrtletje upoštevan v teh številkah tudi uvoz iz sudetsko-nemškega ozemlja. Ker iz Nemčije sedaj proti plačilu v kliringu ne moremo več dobiti tekstilnih surovin in polizdelkov, pride od klirinških držav kot dobaviteljica v poštev samo še Italija, ki pa sama nima mnogo interesa povečati svoj izvoz bombažne ln volnene preje v našo državo proti plačilu v kliringu če mora plačati bombaž in volno a svobodnimi devizami. Kakor je znano, so 14. t. m. stopile v veljavo omejitve uvoza v smislu odloka finančnega ministra od 30. januarja, tako da je sedaj dovoljen uvoz bombažne preje, volne Ln volnene preje ter preje lz drugih rastlinskih vlaken samò s predhodnim dovoljenjem Narodne banke, ki hoče doseči še zmanjšanje uvoza teh tekstilnih surovin iz neklirinških držav, čeprav je potrebno povečanje glede na izvozno prepoved Nemčije. Iz vsega povedanega Je razvidno, da Je bojazen naše tekstilne industrije glede bodoče preskrbe s surovinami utemeljena Kakor smo že poročali, bo Centrala industrijskih korporacij v sporazumu s finančnim ministrom stavila konkretne predloge o tem. kaj Je treba ukreniti, da se sedanje težave odpravijo ali vsaj ublažijo. Pričakovati je, da bo vlada s sodelovanjem Narodne banke ponovno proučila vprašanje oskrbe domače industrije, zlasti tekstilne, s surovinami iz neklirinških držav, kolikor imajo sedanje težkoče svoj izvor v deviznih omejitvah. , Slovenske hranilnice ob koncu pret. leta Navzlic septemberski krizi so vloge lani narasle za 82 milijonov din Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani je zbrala podatke o gibanju vlog pri včlanjenih 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah, ki kažejo zelo razveseljivo sliko. Ker večina hranilnic še ni pripisala obresti za leto 1938., je mogoče primerjati le stanje vlog brez obresti. Vloge na knjižice kažejo povečanje od 603 na 636 milijonov din, vloge v tekočem računu pa od 402 na 451 milijonov, vse vloge pa od 1005.4 na 1087.3 milijona din. Prirastek vlog znaša torej 81.9 milijona din, (t j. 8% od prejšnjega stanja vlog). Hranilnice so lani zabeležile ta prirastek vlog kljub temu, da so v nemirnem septembru izplačale vlagateljem 54.3 milijonov din več, kakor so od njih prejele. Po pripisu obresti za leto 1938. bodo znašale vloge približno 1120 milijonov din. Pri 11 hranilnicah je bilo stanje vlog ob koncu leta višje kakor leta 1937. Vrstni red hranilnic po višini vlog (v milijonih din) je bil ta-le: Ljubljana (mestna) 391, Ljubljana (banovinska) 200.5, Maribor (ban.) 104.6, Maribor (mestna) 88, Kranj (mestna) 49, Celje (mestna) 31.2, Novo mesto (mestna) 27.8, Radovljica (mestna) 21.1, Vrhnika (občinska) 18.1, Slovenj Gradec (okrajna) 17.2, Kamnik (mestna) 13.7, Ljubljana (Hran. kmečkih občin) 12.8, Ptuj (mestna) 12.3, Krško (obč.) 10.9, Brežice (mestna) 9.2, Črnomelj (mestna) 8.5, Slov. Bistrica (okr.) 8.2, Skofja Loka (mestna) 7.2, Sv. Lenart (okr.) 6.5. Gor Radgona (obč.) 6.2, Marenberg (obč.) 5.3, Ljutomer (mesi-a) 4.3, Ormož (mestna) 4.2, Konjice (okr.) 4.1, Murska Sobota (obč.) 4.1, Kozje (obč.) 3.3, Kostanjevica (obč.) 2.2, Rogatec (okr.) 1.5 milijona din. Ker se je Mestna hranilnica ljubljanska odpovedala v L 1938. zaščiti, so znašale vloge pri 14 zaščitenih hranilnicah 106.5 milijona din. Medtem ko so imele te hranilnice ob koncu leta 1937 le 7.1 milijona din novih vlog, se je ta znesek predvsem po zaslugi likviditetnih kreditov Narodne banke potrojil na 22.0 milijona din. Proste vloge predstavljajo pri nekaterih hranilnicah že skoro polovico vlog (n. pr. Brežice 43.1%, Ljutomer 422%, Črnomelj 39%, Slov. Bistrica 37 6%, Rogatec 31.4%). Pri nekaterih hranilnicah še niso rešene prošnje za kredite pri Narodni banki. Ti podatki kažejo razveseljivo zboljšanje položaja pri hranilnicah in na našem denarnem trgu. Gospodarske vesti s= Novi upravnik Državne hipotekarne banke. Poročali smo že, da je bil s kraljevskim ukazom na predlog finančnega ministra postavljen za upravnika Državne hipotekarne banke dr. Moj mir Glomazič. Novi upravnik Državne hipotekarne banke se je rodil leta 1898 v šavniku v Črni gori Gimnazijo in abiturientski tečaj trgovske akademije je dovršil v Beogradu, nakar je študiral pravo na beograjski pravni fakulteti, kjer je končal študije leta 1923. Doktoriral pa je v Nancyju leta 1926. Spisal je že več študij o denarni politiki, o kreditnih razmerah v bivši Srbiji do ustanovitve Narodne banke, o reviziji bank in o razvoju Državne hipotekarne banke do leta 1937. Svojo kariero je dr. Glomazič pričel kot tajnik v finančnem ministrstvu, kjer je služboval od leta 1926 do 1928, in sicer v oddelku, ki mu je bil načelnik Vojin Djuričič, sedanji finančni minister. Ko je Vojin Djuričič postal upravnik Državne hipotekarne banke, je tudi dr. Glomazič prestopil v Državno hi-potekarno banko, kjer je postal šef direkcije in glavni bančni inšpektor. Dr. Glomazič je v zadnjih letih sodeloval v upravi beograjske občine. Izdelal je načrt za sanacijo občinskih financ, ki ga je osvojil predsednik občine g. Vlada Hič. Po tem načrtu je bila izvršena uspešna sanacija občinskih financ in so se dolgovi beograjske občine zmanjšali od 890 milijonov din v letu 1935 na 585 milijonov din ob koncu lanskega leta. V zadnjih letih je bil poslo- vodeči podpredsednik upravnega odbora beograjske Občinske hranilnice. = Prilagoditev zadružnih pravil novemu zadružnemu zakonu. Novi zadružni zakon, ki je stopil v veljavo leta 1937., določa, da morajo vse zadruge in zadružne ustanove do 24. septembra t. L spremeniti svoja pravila odnosno Jih prilagoditi predpisom novega zakona. Zaradi težavnega stanja v katero je zašlo naše kreditno zadružništvo v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov in dolgotrajnega postopanja pri končnem prevzemu kmečkih dolgov od strani Privilegirane agrarne banke, številne zadružne ustanove ne bodo mogle svojih pravil in svojega poslovanja v določenem roku prilagoditi novemu zakonu. Ker pa novi zakon predpisuje, da morajo sodišča prisilno likvidirati vse zadruge, ki ne bi do določenega roka prilagodile svojih pravil in je rok do 24. septembra t. L le še kratek, zlasti za podeželske zadruge, ki potrebujejo za izvršitev tega posla tudi pomoč od strani zveze, je Glavna zadružna zveza na seji širšega upravnega odbora sklenila naprositi vlado, da se s finančnim zakonom rok za prilagoditev zadružnih pravil podaljša za eno leto. = Banovinska trošarina na Jedilno olje. S 1. aprilom lanskega leta odnosno z uve-Ijavljenjem banovinskega proračuna za leto 1938-39 je bila uvedena nova banovinska trošarina na jedilna olja. Donos te trošarine je bil v proračunu za leto 1938-39 _______s vsoto 880.000 din. ša, kakor znano, 1 din od kg. Dejanski donos te trošarine pa je znatno večji. V predlogu novega banovinskega proračuna za leto 1939-40 Je namreč pri nespremenjeni troéarinski stopnji 1 din od kg predviden namesto 850.000 din dohodek v višini 2,300.000 din. — Pri V. žrebanju obveznic 6*/» obligacijskega posojila mestne občine Ljubljanske v nominalni vrednosti 20,000.000 din, so bile 15. februarja t. 1 izžrebane naslednje obligacije: Po 10.000 din, serija A štev.: 39, 40, 132, 143, 163, 180, 269. 286, 335, 361, 364, 396, 403, 414, 495, 496, 497, 527, 574, 589, 614, 647, 802, 821, 833, 902, 1024, 1095, 1120. 1153, 1183, 1188. 1234, 1247, 1325; po 5.000 din, serija B štev.: 8, 14, 55. 128, 208, 301, 302, 398, 621. 663, po 1.000 din, serija C štev.: 8, 11, 76, 117, 124, 127, 130, 182, 343, 361, 388, 474, 554, 575, 649, 736, 739, 741, 794, 801, 966, 1081, 1121, 1145, 1153, 1305, 1324, 1395, 1467, 1528, 1569, 1584, 1593, 1594, 1655, 1671, 1678, 1686, 1689, 1765, 1783, 1789, 1809, 1862, 1901, 1916, 1977 — Izžrebane obveznice so plačljive dne 16 avgusta t L pri mestni blagajni v LJubljani. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Huberta Komauerja, trgovca z modnim blagom v Mariboru (poravnalni upravnik dr. Juro Jan, odv. v Mariboru; poravnalni narok 3. aprila ob pol 9, prijavni rok do 27. marca). — Dobave. Direkcija dr*, železnic v Ljubljani sprejema do 25. t_ m. ponudbe za dobavo raznega sanitetnega materiala, do 18. marca pa prošnje za zakup kolodvorske brivnice na postaji Maribor. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 1. marca ponudbe za dobavo železnih vodovodnih cevi. vijakov, železa, železne pločevine, pocinkane pločevine in cina. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do L marca ponudbe za dobavo dinamo-žice, kompletnih oblek za dež, gumijastih in usnjenih rokavic in gumijastih čevljev, do 2. marca ponudbe za dobavo bitumala, žične mreže, bakrenih žebljev ploščic, vijakov lz medi in raznih ključev iz orodnega jekla. Direkcija drž rudnika v Kaknju sprejema do 8 marca ponudbe za dobavo raznega telefonskega materiala. Sekcija za globinska dela pri izsledovanju nafte ln soli sprejema do 8. marca ponudbe za dobavo jeklene vrvi. štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. marca ponudbe za dobavo 180.000 mesnih in 90.000 0« in »Ogg« 242.50 — 252.50; >2« 222.50 — 232.50; >5« 202.50 — 212.50: >6« 182.50 — 192.50; »7« 152.50 — 162.50; >8« 110 — 112.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 282.50 — 285. Otrobi: baški sremski in banatski 95 — 100. BOMB AS + 1/verpooL 21. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 4.86 (prejšnji dan 4.84), za maj 4.75 (4J7), za sept 4.50 (4.49). Okoli našega ljudskega zavarovanja Zveza absolventov kmetijskih Sol naglaša prvenstve-nost potrebe bolniškega zavarovanja Zveza absolventov kmetijskih So< dravske banovine v Ljubljani ob javi ja poziv j slovenski javnosti, v katerem ugotavlja da se je v zadnjem času i naši javnosti začelo živahneje razpravljati o socialnem zavarovanju ljudstva, predvsem kmečkega Glede na predloge, da bi se za kmečko ljudstvo uvedlo zaenkrat samo starostno zavarovanje, in ru trditve, 8 katerim-, se skušajo ti predlogi opravičiti češ da bi bolniško zavarovanje zahtevalo preveč denarnih sredstev zaradi česar da zaenkrat ni izvedljivo, čuti zveza- ki je prva stavila slovenski javnosti zahtevo tudi po bolniškem zavarovanju vsega slovenskega ubož-nejšega ljudstva, dolžnost javno ugotoviti tole: »Bolniško zavarovanje za kmečko ljudstvo naj bi po našem predlogu obsegalo samo brezplačno zdravniško pomoč, brezplačna zdravila in brezplačno zdravljenje v bolnišnicah, a nikakih bolniških podpor, kakor jih prejemajo na primer zavarovani delavci. Poslovanje ljudskega bolniškega zavarovanja naj bi izvrševale občine, taiko da ne bi bil potreben niikak posebni upravni apa- at. Ker so vse bolnišnice v Sloveniji razen obče državne v Ljubljani last banovine, ker je v Sloveniji že precejšnje število zdravstvenih občin z občinskimi zdravniki in je nastavljenih tudi že precejšnje število banovinskih zdravnikov, smo prepričani, da bi se dalo v okviru banovine ljudsko bolniško zavarovanje izvesti dogovorno z Kočevsko v očeh angleškega publicista »The Geographica! Magazine«, ki izhaja v Edinburghu. posveča v svoji zadnji številki (marec 1939) izpod peresa publicista Johna Lehmanna potopisno razpravo našemu kočevskemu otoku. Razprava je drugi del serije člankov, ki izhajajo o položaju nemško govorečih manjšin Srednje Evrope. Razprava ima naslov: »Pot na Jadran«. V uvodu je v kratkih besedah naznačeno, da Šteje nemška manjšina v Jugoslaviji okoli ^00.000 duš, ki v glavnem žiive severno od Beograda ter v Sloveniji, kier predstavljajo na Kočevskem otok med Slovenci John Lehmann, ki se je mudil v Jugoslaviji preteklo leto in dospel na svojem potovanju v Kočevje ravno ob priliki otvoritve Sokolskega doma, je j ako kritičen pisec, ki je o položaju na Kočevskem točno ooučen. Niegova izvajanja, zanimivo prepletena s potnimi vtisi kažejo bistrega GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE BAZBEDNE LOTERIJE A. HEIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 8. ELICA IS. obvešča neobvezno: Pri današnjem tre ban Ju V. rasreda 87. kola državne razredne loterije so bili dne 22. februarja izžrebani sledeči dobitki: fcu^Jaa Din 100.000.— št. 26606 33845 Din 80.000.— 8t 61256 93336, pri nas. Din 50.000 ftt. 50390 82427 Din 40.000.— št. 39972 Din 35.000.— št. 79.466 kupljena prt nas Din 30.000 št. 54365 Din 25.000.— št. 6471» Din 20.000.— št 15098 Din 15.000.— št. 83878 74874 Din 12.000.— ftt. 5486 26917 Po din 10.000.— • 18987 20415 40280 81844 8198« 86480 87411 Po din 8.000.— 8587 99412 Po din 6.000.— _ 19602 28119 28595 25988 56058 76848 77717 88204 94184 PO din 5.000.—__ 822 1588 2268 5559 8127 10888 18880 21828 24706 27419 41660 52448 58086 65411 69958 74262 80038 98949 Po din 8.000,— 14718 16677 41330 52902 62077 84650 60748 68974 74142 79716 86688 93171 94201 Nadalje je bilo Izžrebanih le L800 dobitkov po Din 1.000.—% Popolno a rad no Usto dobitkov, tsdano to kontrolirano od same državne razredne loterije, torej bres vsakih pogieikov, pošljemo vsakomur na zahtevo. Sledeče žrebanje V razreda 87. koto bo 27. februarja 1939 v Sarajevo upravo obče drža-vne bolnišnice v Ljubljani Treba bi bilo samo te ustanove pomnožiti, izpopolniti, organizirati in povezati za enotno delo. dosedanjo mejo upravičencev za brezplačno zdravniško pomoč p>a odpraviti, ker si vsak premožnejši rad vzame privatnega zdravnika. Prepričani smo. da bi za kritje stroškov takega ljudskega bolniškega zavarovanja radi prispevali v obliki banovin-Jcih doklad po svojih močeh vsi uibožnejši prebivalci Slovenije, pa tudi vsi premožnejši, ki se zavedajo, da je bodočnost naroda le v zdravem ljudstvu tn da je umrljivost kmečkega prebivalstva Slovenije skoraj za polovico višja kakor pa v mestih ter da je temu vzrok izostanek zdravniške pomoči. Razen splošnega bolniškega zavarovanja smatramo za najpotrebnejše nezgodno zavarovan je, ki bi se istotako moglo organizirati preko občin, ki bi iz posebnih proračunskih postavk dajade podpore najpotrebnejšim invalidom m onemoglim. Smatramo, da je prvenstvena potrebnost ljudskega bolniškega zavarovanja dotkaza-na tudi s tem, ker je bilo delavsko bolniško zavarovanje uvedeno že pred 50 leti, dočim se je starostno uvedlo šele v zadnjih letih. Zaradi vseh navedenih dejstev pozivamo vsa oblastva, vse ustanove m vse organizacije, ki hočejo koristiti slovenskemu ljudstvu, da ae zavzamejo za takojšnjo uvedbo splošnega bolniškega zavarovanja slovenskega, predvsem kmečkega ljudstva. opazovalca in ostrega presojevalca po®o žaja. V začetku opisuje Lehmann polotžaj, v katerega je zašla Jugoslavija z izvedbo »Ad-sch lussa«. Skoraj dobesedno se o tem izraža: Habsburžani so eliminirani, veav-jetno za vedno. " ^ , Omenili smo, da je pisec točno informiram o kočevskem problo-mu. To dokazujejo zlasti njegova izvajaria o zgodovini naselitve Kočevarjev na slovenskem ozemlju, o pritisku naseljencev in Avstrije na Slovence v pretekli dobi m o vplivu, ki se kaže danes,. Piscx: pravi: Nemci v Sloveniji imajo f rotkah tudi mnoge velikih industrij in po svojih slamnatih možeh stalno kupujejo vedno več in več zemlje. Toda — v tem trenutku — ni uikake napetosti in oficielna Jugoslavija je v na> boljših odnoéajih z oficielno Nemčijo. Ze v Ljubljani, v neka restavraciji, se jb pisec seznanil s Kočevjem. To prvo znan-stvo je bil kocevareki prodajalec čokolade na dobitke. Ta mu je tudi nasvetov ad obisk Kočevja, kjer bo v kratkem neka proslava sicer ne kočevarska, pač pa otvoritev Sokolskega doma. Pisec se je je udeležil in s prisrčnim navdušenjem govori o povorki Sokolov. Glede zadržanja Kočevarjev ob času slovesnosti pravi: giodali »o jo z rezerv ina nost jo, mnogi pa so tudi odšli na sprehode in izlete ali pa so sedeli po gostilnah in kavarnah ter prebirali dunajske in berlinske časopise. Končni zaključek mu je občutek- da je videl mnogo več Slovanov, vvi- Nesreča z motoriklom je razkrila tatvino Novo mesto, '4. februarja Lani 8. novembra se Je peljal mlekar Leopold Rugelj z motornim kolesom na kolodvor v Velikih Laščah. Spotoma pa se je zaletel v voz in si zlomil nogo. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnica Motor in zavoj, ki je bil na motociklu pa so ljudje prinesli v Mlekarsko zadruga Zavoj so odprli in so v njem našli poleg sira še steklenico ruma, razne beležnice in cikorijo. Takoj so domnevali, da izvirajo te stvari iz skladišča zadruge Kmetijskega društva v Velikih Laščah. Izvršena je bila hišna preiskava in so na Rug-ljevem domu našli še 28 m blaga za žim-nice, klota sto odeja flanelaste rjuhe, usnje, dve ovčji koži, sladkor, rum in razno drobnarijo. Takoj se je tudi ugotovilo, da je Rugelj utajil v mlekarni, v kateri je bil zaposlen kot mlekar, večjo količino sira, ki ga Je za razpečavo izročil nekemu znancu. Cim Je Rugelj ozdravel, je bila uvedena sodna preiskava Pretekli torek ae je moral zagovarjati pred novomeškim okrožnim sodiščem. Priznal je, da je iz skladišča Kmetijskega društva pobral s pomočjo ponarejenega ključa različne predmete, vendar pa da je to in ono tudi ku-piL Sodišče je Ruglja obsodilo na 6 mesecev strogega zapora. Soobtoženca, ki Jft od njega kupil «i* pa Je oprostila Sveta krava se dostojanstveno sprehaja po Indijskih ulicah Prestolnica pokrajine Burme, ki je S ti- | rikrat večja od Jugoslavije, ima 15 mili- 1 joiiov prebivalcev in tvori vzhodni del Indijskega cesarstva, je mesto Rangoon s 400.000 prebivalci in sedežem guvernerja. Leži na rokavu Hlaingu, ki skupaj s Calca. Bakirjem, Piaponom, Bogalom, Pian-zalorn, Piamaiavom in Baseinom tvori široko delto Irrawaddya, ki se leno ln počasi, pod vplivom plime in cseke, izliva v rumeni Martabanski zaliv. Silvestrovo... Lani v Celju, letos na Irrawaddyu. — Popoldne spustimo mačka na. ustju Hlainga, nedaleč od lične bele ladje s piloti, ki vodijo parnike po plitvi reki navzgor. Približa se motorni čoln s petimi uniformiranimi Indijci. Njihov vodja v belem turbanu nam prinese pismo, v ka/.erem piloti sporočajo, da bomo lahko takoj nadaljevali vožnjo ln obenem prosijo, da sprejmemo na krov — extraordina-rily — še štiri njihove tovariše, ki želijo silvestrovati v Rangoonu. Seveda, radi. .. Reka se čedalje bolj zožuje. Na obeh bregovih bujna tropska vegetacija: man-gojeve, kokosove, danijeve, bambusove palme, ebanova in tikova drevesa, speci-jaini indijski kabaung, pingado, pjumna, zimbjun, miaukčau, dipterokarpus — gosta džungla, v kateri živijo bizoni, sloni, tigri, lecipardi, šakali indijski jeleni, divje mačke, monkiii, želve. aTkoj po 6- uri se po zelo kratkem mraku spremeni dan v ncč. čas teče. Piloti pripovedujejo o nemirih. ki vladajo zadnje dni v Rango-.mu, o študentovskem žtrajku, prekem sodu, življenju Indijcev in Burmanov ... seveda tudi o svojem golf-kìubu, whistu in takem. Vsi so dobre volje. Silvestrovo je! Ste že kdaj videli Angleža, ki bi se branil dobrega whiskyja? iGood luok, good lučki« nazdralja mlad Angloindijec. (M 30 angleških pilotov, kapitanov dolge plovbe, ki službujejo na Irrawaddyu, je edino eden Angloindijec. Ti sladkovodni pomorščaki, ali žabarii, kakor bi jih imenoval kakšen stari morski volk iz minule patriarhalne dobe jadrnic, so dobro situira-ri. saj imajo 1000 rupij (18-600 dinarjev) mesečne plače, a po 25 letih službovanja dobijo 1CO.OOO rupij (blizu dva milijona dinarjev) odpravnine. So skoraj v istem položaju kakor oni v Sueškem prekopu. Ko se ro večerji Angloindi jec pošali, češ, da i-o Angleži, kar se tiče hrane, da- leč za Jugoslovani, smo že — »Rrrrr.. .c, sidro pade na dno — v Rangoonu. Naši novi prijatelji nas povabijo na silvestrovanje v Mayo Marine Club. Na obali nas obkoli cela jata indijskih kulijev, ki se, kakor lačni psi za kost, prerivajo in tepejo za borni zaslužek. Za pičli dve anni te peljejo z svojo rikšo daleč po mestu okrog. Doma so iz okolice Kalkute, Madrasa in Koromandelije. Za zaslužkom prihajajo v Burmo, kjer se zaposlujejo kot rikšaboji, čolnarji in vsakovrstni delavci. Ta brezpravna raja stanuje pod milim nebom, jè dvakrat na dan riž, sadno omako in včasih tudi komadič ribe. Pn jedi rabijo palmin list za krožnik, palec za nož, a za žlico in vilice — ostale štiri prste. Po dveh, treh, ali več letih, ko prihranijo nekaj rupij, se vračajo v Indijo. »Baja daina, sida« (levo, desno, naprej) zapovedujejo naši tovariši. »Botača sab« (razumem, gospod), »botača, sab...« odgovarjajo suženjsko vdano rikšaboji. Ulica, ki je vse prej kakor snažna a je precej tiha, — ljune vpijejo .avtomobili imajo blagodoneče hupe, tramvaji zamolkle signale, — predstavlja konglomerat človeške mešanice. Tu vidiš Burmane, Ara kance, Talainge, Tavojce, Sandovejce, Indijce, Bengalce, Gundžarake, Sikse, Kitajce, Evropce, Japonce ... Nekateri sedijo na pločniku, se pomenkujejo, trgujejo, večerjajo, predejo niti iz bombaža, izrezujejo okraske, škatle ln kipce iz tikovi-ne ebenovine in slonove kosti, drugi se sprehajajo, se vozijo z rikšami, vozovi, avtomobili in tramvaji, tretji plešejo narodne plese in pri tem tiho pojejo jokajoče pesimi v molu, četrti spijo po pragovih, hišnih vogalih in fasadah, kakor golobje v Veneziji... Med pisano množico se mešajo okulisti, fakirji, trebuhijači in domači čarovniki, kateri razen svoje umetnosti kažejo tudi triprase in kobre, ki plešejo po taktu gonga na kamnitih tleh. Domači policaji v rdečih fesih, rjavih srajcah, zelenkastih kratkih hlačah, rdečih nogavicah in opankah delajo z dolgimi bambusovimi palicami red med bosonogim ljudstvom. — Originalna Bat' eva ideja, da bi s careno obutvijo obul 300.000 bosih Indijcev, se menda v Burmi ni preveč obnesla. Indijca spoznaš na prvi pogled od Bur-mana. Obraz prvega je pravilnejši, barva Naši mornarji Rangoonu kože temnejša, pri drugem je polt svetlejša, a lične črte so bolj kitajske. Na nekem vogalu so nas po sili ustavili natakarji, ki so pritekli iz bližnje kitajske restavracije. Bilo jih je kar šest, ki so na vso moč vpili : ^čapsui, čapsui... fried chicken" s ... !« Ko so policaji videli, da nas nič ne veseli takšno motenje, so vsiljive natakarje kaj hitro razsnali. Mayo Marine Club je trinadstropoa palača z zasebnim vrtom, igrališčem za tenis in kopališčem. V tem velikem klubu, v katerega imajo dos-op edino E v rope i in od njih priporočeni Angloindijci, je hotel, restavracija, bar, knjižnica, čitalnica, soba za biljard, whist, (namizni tenis), velika dvorana za prireditve in podobno. Fceni smo že! Na odru ravnokar predvaja iztočne ritmične plese neka Miss Ci-načari, ki je, trdi klubski tajnik, ena najboljših burmanskih plesalk. Dobro zračena in iztočno okrašena dvorana je precej obiskana. Za dame ni klubski statut tako strog kakor za gospode; dostop ima vsaka, ki je lepa, pa naj bo Burmanka, Indijka ali Kitajka. Osebje, ki je okusno uniformirano, a boso, kar je tukaj navada, je sestavljeno od Indijcev. Angloindijci so lepi, postavni ljudje. Koža rjava, nič temnejša od naših jadranskih kopalcev, fizionomija pravilna, v govoru so nekoliko nervozni, blebetavi ln nesigurni v kretnjah. Pravi Indijci so bolj molčeči! Angloindi jke so krasotioe. Od daleč so videti temne — à la Josephine — ko se približujejo, se jim polt kameleonsko spreminja, a od blizu so fenomenalno bele, skoraj kakor prave Evropke. Do polnoči je bilo. kakor lani v Celju, še nekaj zabavnih točk, potem tema, malo cmokanja, »happy new year!«, a nato jazz, ki je bil dokaj milejši od onega — kolesarskega megafona v mali dvorani celjskega Narodnega doma. Razen vsega onega, kar se je lani plesalo pri nas, se je tukaj plesal še »palais dance« in »lam-berth walk«, ki ga pa, dasi ravno so Indijke odlične plesalke, nikakor ne plešejo z onim elanom, kakor v Angliji. Pri sosedni mizi je sedel bogat trgovec Anglo-indijec Mr. Bowlerow, ki nam je pripovedoval, da namerava prihodnje poletje potovati v Evropo in pri tem obiskati Jugoslavijo, o kateri je že marsikaj lepega ču! in čital ter videl v angleških revijah mnogo prekrasnih posnetkov Lz naše domovine, odkar je po njej potoval bivši angleški kralj Edward VTII in Dukie of Kent. Njegov sin Majnes, prikupen 12-letni deček resnega obnašanja, se mi je ponudil za vodnika po Rangoonu, a njegova prekrasna 36-letna hči nas je za naslednji dan povabila na čaj. Med plesom ml je diskretno zaupala, da namerava ob primernem času prositi očeta, da jo vzame s seboj v Evropo, ker bi rada v'dela Jugoslavijo, ki mora biti — svery beautiful and interes-ting land«. V Burmi je ura za 6 30 pred našo. Tukaj se je silvestrovovanje že nehalo, ko se je pri nas komaj začelo. Na sloveni so bili gostje, ki so še ostali, že dobro ilumi-nirani: »I prefer John's whisky«, — »I like more Scotch' s ... « ugovarja drugi, tu se prepirajo o White Horse, tam o Black Cat i Walcker whiskyu, a neki osameli veseljak pri vratih je vpil, da mu je najljubši džin... Zunaj nas zajame osvežujoči jutrnji zrak, ko stepamo v novo leto 1939. Rangoon sta osnovala brata T&pusa ln Palikah L 585. pr. Kr. Imenovala sta ga Dagon. Istodobno sta zgradila tudi Shwe Dagon pagodo (zlati dagonski tempelj), ki še danes kraljuje na majhnem griču, na katerem, kakor pravi legenda, — jima je sam Buddha izročil svojo glavo, da sta jo tamkaj sežgala. Zgodovina molči o Da-gonu nad 1300 let. Leta 744. po Kristu ga je ponovno zgradil pegujski kralj Pune-rik, ki ga je krstil Aramana. Pozneje so se več stoletij borili za njega Talaingi in BurmarJ, ki so ga končno zavojevali in mu dali ime Yan-Koon (konec vojne) in to Ime so Angleži po svoji stari navadi izkrivili v Rangoon. Mesto leži na levem bregu reke. Središče je tik ob obali, a predmestja so vzdi-gujejo proti vzhodu in severu, tja do Shwe Dagon pagode. Katoliška katedrala, nekaj trgovskih palač in hotelov, bolnice, največja vzhodno cd Sueza, predstavlja, jo moderno arhitekturo, v luki je velik promet. Odkar je pai Kanton, se pospešeno Izkrcava vojni maiterial za Kitajsko, študenti štrajkajo. V znak prostesta, ker je vlada dala aretirati dva njihova revolucionarna tovariša, so pred kratkim obkolili vladno palačo tn jo izolirali s svojimi telesi. Sedanji nemiri so nadaljevanje lanskih veTskih v avgustu, ko so se spopadli mohamedanci z budisti, in političnih v oktobru, ko so se budisti vprli proti vladi. Sinoči so bile po vsem mestu velike demonstracije, pri katerih so najbolj tr- Velik postni promet v Metrski Soboti Napredek Murske Sobote Je razviden tudi iz velikega razmaha poštnega prometa. Poštno poslopje je že mnogo premajhno in sedanji prostori nikakor ne odgovarjajo naraščajočemu prometu. Število telefonskih naročnikov se je v preteklem letu povečalo za 23, da jih Je zdaj 75. Telefonska centrala pa je stisnjena v majhen prostor, v katerem se komaj giblje službujoči uradnik. Tudi prostor za pakete je premajhen. Svoj čas Je obilna pokrenila akcijo za gradnjo poštnega poslopja, za katero bi občina brezplačno odstopila stavbno parcelo. Morda bi pa tudi dosedanji lastnik lahko dvignil poslopje za eno nadstropje, v katerem bi bil brzo-jav in telefon. V preteklem letu je poŠta odpravila 304.342 enot, torej za 22.000 enot več kakor v letu 1937. Tudi denarni promet je zelo narasel. Skozi pošto je bilo v vsem letu poslanih 159 milijonov dinarjev. Od tega se je pcslalo samo poštam v podeželje, predvsem v Rogaševce in Gornjo Ivan Zagradnik Je ljubljanska srajca, rodil se Je 1881, v rodni LJubljani je tudi obiskoval Me, mnogo pa se Je Se sam i* obraievol. Zaradi lepega značaja kakor t» di zaradi narodne zavednosti in človekoljubnosti si Je pridobil splošne simpatije. »Jutro« ga iteje med svoje najzvestejSe naročnike od pričetka, napredni tabor pa ga ceni kot enega svojih najzvesiejših pripadnikov. Ob slovesu iz tobačne tovarne se pridružujemo željam vseh številnih njegovih znancev in prijateljev: naj bi mu bilo do skrajnih mej življenja usojeno ie mnoga sreče in zdravja! lik imi kip ležečega, sedečega in stoječega Buddhe iz dragocene slonove kosti okrašenimi z dijamanti, saflrji, rubini, smaragdi, topazi, emeraldi in opali. Okrog kapelic Je terasa, na kateri molijo pobožni verniki na nam tuje, vsemogoče načine. Na teraso vodijo od vznožja griča visoke dolge stopnice skozi tunel, v katerem se prodajajo »odpustki«. Pri vhodu v tunel moraš eezutl čevlje in noganrfce, sicer Je zelo verjetno, da se nikoli več ne povrneš iz tega ogromnega mističnega budiS'iörega templja. Shwe Dagon pagoda je ena" izmed največjih ln najbogatejših na svetu. V samem mestu so še Su-le, Botatoung, Chakisan, Mogaun In Dalla pagoda, od katerih je prva najlepša. Približno v sredici Burme je mesto Pa-gan, ki ima 5000 prebivalcev in 999 pagod. V eni izmed teh številnih pagod je drugI največji zvon na svetu, ki je le nekoliko lažji od onega v Moskvi. Nedaleč Pagana leži Mandalay, središče burmanske budistične oorkve. Razen budistične vere je r Burmi še krščanska, mohamedanska in hinduska, kd se deli v tri kaste: brahmansko (visoki duhovni in velikasi), hindusko (srednja kasta) in ant&džibelsko (manjvredni verniki). Denarna enota 3e rupi Ja (18.60 stiL Samprlovi Matildi je odšel k vojm kom, drugi pa so nenadoma izostali. F$ pustu se bodo vrnili, to so vedele in »J zastran zvestobe niso bale, le zamerile n) jim, da so jih dali ljudem v zobe. Stara Videčka je hodila po vasi ln go» voriia proti vsakomer: »Tako je zdaj® Cokle imajo iz boksa, kratke janke, hlač* žida gor, žida dol, nobl, samo nobl, ženinov pa ni. Nekdaj smo bile drugačne, p« smo se tudi omožile, ko je bilo za to čas.« Najslabše Je pač na pustni dan. Takrat je na račun neomoženih deklet nekaj ?meha v vasi, zakaj navada je, da v vasi, kjer s? tisto leto ni poročilo nobeno deklo vlečejo na pustni dan štiri belo oblečena dekleta z venci na glavah za pustnimi gemami korito. Jokajo nad grdobo svojih teles ter prosijo naj se vendar prihodnje leto kdo usmili vaških devic. Drugod pa4 svatje uganjajg svoje norčije, pojo zdravice, plešejo do onemoglosti, v Hvaletin* cih pa vlačijo korito. ___j- Domače vesli Prst božji Prst boi ji imenujejo bogoijubni časopisi in knjige usodna naključja, ki kaznujejo tega ali onega malopridneža zaradi nespodobnega življenja. Da bo vista te zgodbe popolnejša, naj prispevamo ie naslednjo, ki so jo nam poslati iz Žirovnice: V Zabrezmci na Gorenjskem se je zadnje čase močno razširila hripa. ki je žal zah tevala tudi smrtne žrtve Med drugim je umrla neka ugledna krreVca. Njen sin je sicer bogaboječ mož toda četrte božje zapovedi m posebno obrajtal tn je še ob materini smrti pokazal sovraštvo s tem, da ma fere niti kropit ni šel. ko ie ležala pri sorodnikih na mrtvaškem odru. Še bo/j pa so se zgrozili vaščani. ko so videli, da je mož na dan materinega pogreba zapregel voz in krenil pred pogrebom v gozd po steljo Ko so pogrebci ravno prinesti pokojnico na po kopališče, so opazili tudi sina. ki se je vra čal iz gozda z naloženim vozom. Menda ni bilo nikogar med njimi, ki ga ne bi na tihem obsojal, da je tako ravnal ob pogrebu matere, ki ga je do smrti ljubila in nekoč tako negovala. Ko pa je voz privozil blizu pokopališča, se je naenkrat prevrnil na nehvaležnega sina in ga poškodoval. Mo Žu. ki navzlic pobožnosti prezira najpogla vitnejšo božjo zapoved so to čudno na ključ je ne samo privoščili, marveč ga tudi na različne načine razlagali Kakor rečeno, naprošeni smo bih. da objavimo to zgod bico v prilog obširnemu poglavju pod na-ulovom: prsi božji. • Uspehi državnih izpitov na nafii JurL aični fakulteti v zimskem semestru. V prvem semestru tekočega šolskega leta 1S33/39. je pristopilo k prvemu pravno-igodovinskemu drža\ aemu izpitu, ki ae dela praviloma po končanih prvih treh semestrih začetkom juridičnih študij. U» kandidatov. Oa teh je napravilo Izpit 7 <7«/o) odlično. 18 (18%) z dobrim. 46 ;47°/a) z zadostnim uspehom. 27 (28%) pa nezadostno V isti dobi je delalo pravosodni državni izpit 36 kandidatov. Ta predpostavlja absolviranje petih semestrov po i^adovoljivo opravljenem prvem izpitu. Od omenjenega števila so napravili ta izpit z dobrim uspehom 4 (11%) kandidati, red radostno je dobilo 15 (42%) kandidatov, nezadosten pa je bil rezultat pri 17 (47%) kandidatih. OdliKe ni debil noben kandidat K državnoslovnemo državnemu izpitu, ki ge dela po zadnjem osmem semestru rtudij. pred ali po drugonavedenem izpitu -e prišlo 23 kandidatov Od teh so napravili ta izpit 3 (13%) odlično, enako število 3 (13%) dobro. 14 kandidatov (39«%) je dobilo red zadostno, trije kandidati (13%) pa so bili zaradi nezadostnega znanja re-probirani. Ta statistika daje vsaj nekoliko vpogleda, kako opravljajo naši slušatelji. It: se si izbrali pravniški življenjski poklic, fzpite po starem izpitnem redu. po novem !zpitnem redu bo mnogo več izpitov, ki bodo, ker bodo manjšega obsega kakor do-Flej, pač olajšali pravoslovne študije Ali pa bo povprečni nivo pravniške izobrazbe s tem zvišan to je drugo vprašanje, katerega rešitev bo pokazala šele bodočnost * Spomin na prvega generalnega ravnatelja naših pošt. v Zagrebu je nedavno pokosila smrt 861etnega Pavla Hadžija, ki je bil naš prvi generalni direktor pošt tn orso java v Beogradu Rodil ss je v Te mcšvaru in je pred vojno služboval dolga Jeta v Zagrebu. Kot naš prvi generalni ravnatelj pošt si je pridobil veiike zasluge. Ko je bilo treba razna poštne predpise žzenačiti, je iz poštnih krogov v Srbiji. Hr. vatski ln Sloveniji sklical zmožne uradnike ter tako omogočil, da je naša država v najkrajšem času dobila enotne poštnopro-metne predpise. Bil je plemenit značaj dober tovariš m predstojnik v političnem vrvežu je mnogo svojih uradnikov obvaroval preganjanja. Vedno je bil vzor pravičnega in požrtvovalnega predstojnika V vsej državi mu bo ohranilo hvaležen spomin mnogo starejših poštnih uradnikov. • Volkovi so klali ovce na otoku Skadr. ekega jezera. Na malem otočiču Skadr-nkega jezera, ki je oddaljen od obale nad SCO m, so pastirji uredili ovčjo stajo Iz staje pa je vsaice noči zmanjkalo nekaj ovc in so bili pastirji prepričani, da so na delu tatovi. Stražili so vso noč in naposled opazili, kako volkovi plavajo od oliale proti otoku. Dva. velika volka, ki gta otok dosegla, so ustrelili in zdaj je ta plen razstavljen na Cetinju. * Na svetovno razstavo v New York s prvorazrednimi parniki »Hapaga m raz. red 8700 din. turistični razred 11.000 din Informacije »Hapag«, Ljubljana, Masary-kova 12. Prt zaprtju ln motnjah v prebavi rze mite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefov« grenčice • Zaslužni vodja 'd organizator naših izseljencev v Ameriki je umri. V Splitu je umrl v starosti 69 let upokojeni višji vojaški duhovnik, arhimandrit Jovan Bjelov. Doma iz Skradina, je bil dolga leta igu-man, pozneje pa arhimandrit samostana v Krupi, od koder se je podal v Amerika V Clevelandu je opravljal duhovniško službo med pravoslavnimi izseljenci, med vojno pa je bil organizator jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev. Z eno skupino vojnih dobrovoljcev se je podal na solunsko fronto in opravljal tam svečeniško službo, po vojni je služboval kot vojaški duhovnik najprej v Beogradu, potem pa pri armij3ki oblasti v Zagrebu, kjer je bil upokojen in se je preselil v svojo ožjo domovino. • Umri je graditelj bosanske proge. V visoki st-rosti 85 let je umrl v Sarajevu upokojeni nadgeometer Jožef Regler. Iz Bavarske je prispel v Bosno kmalu po okupaciji leta 1879. in bil je zaposlen pri trasiranju in graditvi železniških prog. Pod njegovim vodstvom sta bili zgrajeni progi Brod—Zenica in Mostar—Dubrovnik. ZA DAMO IN GOSPODA KROJI VKLJUČNO PO MERI SALON MODE S O U V A N — CO MODERN TAILORING MESTNI TRG ST. 24« SPECIALNI KROJI — NAJELEGANTNEJSA IZDELAVA — KREIRAMO E K S K L U-ZI V NE MODELE I Nabavite si takoj vstoppice I za današnjo predstavo mojstra SVENGALIJA KINO UNION, Telef. 22-21 DANES ob 2L URI • Jubilej dveh zaslužnih letalcev. V pilotski šob v Kraljevu je oila v torek red Ra slavnost prva? te vrste v vsej državi ! Dva najstarejša učitelja mladih pilotov sta slavila 15-ietnico svojega delovanja. To sta Miodrag Milovanovič in Boris Gori. ki sta izvežbala nac 140 mladeničev za vojne pilote Oba jubilanta pa sta dosegla tudi tepe rekorde. Tako Una za seboj Milovano. vič kakih 23.00u poletov njegov tovariš Boris Gon pa nad 15 000. Dovršeno lepoto doseže te z uporabo kreme »FORVIL«, ki je sestavljena iz najfinejših snovi Dobi se seveda v Parfumeriji NADA — Ljubljana, Frančiškanska ulica. • Karneval v Bell Crkvi, ki je tam v velikem razkošju že dolga desetletja udomačen. je bil letos napovedan z velikansko reklamo in so s« baje napovedi tudi uresničile. Toliko oboževalcev od blizu m daleč princ Karneval v Beli Crkvi že dolga leta ni imel. Pustne prireditve z ogromnimi sprevodi mask so trajale od nedelje dopoldne do torka zvečer Ko so mega izmed glavnih članov karnevalskega odbora vprašali o poteku ln uspehu prireditev, je menil, da statističnega pregleda sicer še ni mogoče podati a da si ahko vsak napravi o njem sodbo ob dej3tvu. da so samo maske m ostali aktivni udeleženci pustnih sprevodov popil nad 20.000 litrov vina Pri zadnjem obhodu mask v torek zvečer pa se je pripetite nekaj nenavadnega: iz cvetličnega voza je Izginila karnevalska princesa. Princ Karneval je tarna) za svojo družico, množica mask in gledalcev se je še bolj razvnela, a nihče ne ve. ali je princesa Izginila po lastnem preudarku, ali pa po programu pustnega vrvenja • Nevarnost katastrofalne poplave grozi vasi Golobincu blizu Sremske Mitrovice Taka katastrola je zadela vas že lani. ko so hudourniki s pobočij Praške gore porušili kakih 60 hiš dočim je bilo pod vodo nad 250 hiš. Po tej nesreči je dala občina izkopati 15 km kanala za odvajanje vode. kar pa nI dovolj Ko je bi) kanal že izkopan, je bila v mnogih poplavljenih hišah voda visoka še de 1 m Prebivalci so tudi letos v strahu pred novimi poplavami, ker občina lani ni mogla urediti prave kanalizacije Zdaj so s<= spet lotili dela, a je veliko vprašanje če bo vse dovršeno v pravem času. Vas leži samo 40 m nad morsko površino • Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg 25.801/37. • Podružnic»» mednarodne tihotapske organizacije, ki je tihotapila v Ameriko opij in druga mamila, una svoje ljudi tudi v Zagrebu ln drugih naših krajih. Največ mamil je prišlo v Ameriko preko Trsta ln se mudi tam že precej časa delegacija ame riških preiskovalnih oblasti. Ugotovilo se je, da so člani mednarodne tihotapske družbe nabavljali opij po prav nizkih cenah v Južni Srbiji ter ga potem preko Su-šaka ln drugih obmejnih krajev odprem-ljali v Trst. Tudi zagrebška policija ima zdaj posla s podružnico široko razpredene in dobro organizirane mednarodne tihotapske družbe Zadnjo veliko tihotapsko pošiljatev — 21 kg opija iz Južne Srbije so prestregli ln zaplenili. • Predavanje »Narodnega domač v Zagrebu, Berislavičeva ul. 11. V četrtek 23. t. m. ob 20.30 bo predaval g. univ. docent dr. Branimir Gušič o Albanskih p'&ninah in njihovih prebivalcih (s projekcijami). Vstop prost. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani Je umrla gospa Dragica Zalaznikova. vdova po poštnem nadof cirju Vzorna mati bo danes ob 16 nastopila zadnjo pot iz Jožefišča na Poljanski cesti. — V Mariboru je umrla gospa Frančiška Kovačlčeva. mati g. dr. Stanka Kovačiča. Pogreb bo Jutri ob po! 16. na Pobrežju. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Vagon pšenice se je vnel. Iz Save pri Litiji nam pišejo: Italija kupuje pšenico na Madžarskem in blago gre tranzitno preko naše države Tudi v torek popo'dne je potoval tak tranzitni vlak. naložen s pšenico za Italijo. Eden izmed vagonov pa se je vnel sredi vožnje med zagorsko in savsko postajo Nesrečo so še pravočasno opazili. zato so na savski postaji vlak ustavil' in ogenj poeasiii Vaeon so odklopili, nakar so preložili pšenico na enega naših voz. Pri prekladanju so bili tudi zastopniki finančnih oblastev iz Litije ki so 3esta vili z zastopniki železniške uprave zapisnik o nesreči in so vagon zaplombiralL nakar je bil cdpremljen v Italijo. * Iz kabineta finančnega ministrstva ibjavljajo ObveSčaio se vsi zainteresirani da so vsa mesta tako v finančnem ministrstvu. kakor tudi na podrejenih ustanovah tega ministrstva izpopolniena in 'a do 1. aprila ne bo nikakih novih nastavitev. Iz Lfubljane u— Seja mestnega sveta je sklicana Z3 petek ob 17 uri Na dnevnem redu je med drugim trimiliionsko posojilo za zgraditev delavske kolonije za Bežigradom, poruše-nje nekaterih starih hi? ter v tajni sej: vrsta personalnih zadev magistratnib uslužbencev u— Odcep nove dolenjske državne ceste urejajo .. Prvo letošnjih večjih javnih del je vsekako nasipavanje ln urejanje nove dolenjske državne ceste, ki se izteka ti« šentjakobskega mosta na stare progo Ob Gruberjevem nabrežju se vije s Karlov škega mosta dalje po Prulah in po Grudnovem nabrežju. Na njenem koncu, kjer je bil do lanskega leta trg za drva pa so. da izravnajo precejšnji strmec, še lansko Je-sen navozili velike kupe zemlje, ki jim je preostajala od regulacijskega dela pri dolenjskem tramvaju. Končni del .tega odseka so za tovorni promet zaprli že 24 januarja Gradbeni urad mestne občine ljubljanske dela v lastni režiji Pri delu je zaposlenih okrog dvajset, večinoma brezposelnih delavcev, ki so najprej položili poljski tir z dvenu železnima vagončkoma kakršne so uporabljali pri regulacijskih delih v strug) LjUDljanice da morejo čim hitreje odvažati in dovažati potre bm na sipni material. Vse odtočne kanale in od-tivke so morah po novi cestni višini ponekod celo naa tri četrtine metra preurediti. široke cementne cevi položiti in jih primerno izpeljati Na splanirano plast mehke zemlje, po kateri stopaš kakor po testu, so navozili za pest debelo kamenje ki ga sproti povalja manjši cestni valjar in ravna cestišče Edina škoda je, da nJso odstranili neokusnega, dolgega ViTantove-ga vrta. zaradi katerega so se sicer dalje časa vršila pogajanja, toda žal brezuspešno Ustje te nove državne ceste bo pa ostalo vsled nerodno zevajočega vrta še nadalje kot velika ovira srečajočim se vozovom alj avtomobilom in morebitnim neizogibnim nesrečam Edini izhod iz tega vrta so ta teden zidarji zazidali. Ko bo ta oddelek dokončno urejen ir. Izročen zopet voznemu prometu, bosta vsa Karlovška cesta ki je na nekaterih krajih zelo ozka. in zgornji del še ožje Florijanske ulice občutno razbremenjena kar zahteva že lani nanovo položeni tramvajski tir. KINO MATICA, tel. 21-24 k k V AirrTTf Danes predstave lahko ogledate film A fi A ff A T fi i II ob 16., 19 in 21. po romanu Walter v. Hollander. V gl- vlogah Brigitta Horney, Mathias Wleman. I Samo fle danes si u— Na vremensko h šieo v Zvezdi so se spravili neznani zlikovci in so kar trikrat zapored pokvarili pero barografa. Vsakokrat je bilo preSčitpnjeno cmrežje, ki varuje aparate, in z nekim ostrim predmetom odlomljeno pero dragega aparata. Poškodba Je bila vedno napravljena na nedeljo ali praznik. Zadnjič je pa spet nekdo ukradel magnet maksimalnega in minimalnega termometra. Bresrčnežem. ki v Tivoliju ščipljejo krermpeljičke kretkim pticam, ko jim sedajo na roko. so se torej pridružili še bolestni pokvarjenci, ki si svoje bolne strasti tolažijo s poškodovanjem vremenske hišice. Ker je večina Ljubljančanov še zdrava, bo pač naša nepokvarjena javnost sama znala obvarovati vremensko hišico ter vsakogar, ki ga sumi takih nečednih ln za vso Ljubljano sramotnih grehov, takoj izročila policiji o— V okviru predavanj Socialno ekonomskega instituta v LJubljani bo predaval drevi ob 20 v dvorani Zbornice za TOI priv docent g. dr Vladimir Murko o reformi zakona o neposrednih davkih, prijatelji Instituta vablieni o— Društvo Posavčanov t* brežiškega okraja priredi * marca zvečer ob 20 svoj prvi družabni večer v prostorih kolodvorske restavracije (Majcen) Kei se je društvo šele nedavno ustanovilo in ga nekateri Posavčani še ne poznajo, vabt odbor vse rojake da se udeležijo te družabne prireditve s svojimi znanci in tako manifestirajo posavsko skupnost in ljubezen dc lomačega kraja Vstop je mosroč proti va-nilu ki se dobi v trgovini Miloša Karnič-nika v Nebotičniku Vstopnine ne bo. STE VP K A 8 »nf?TT*r\SKEG* TFD-MK4« JE DA VFS f7ftT,A. — KAKOR VSELEJ JE TTTD1 TO POT VSEBINSKO NA VIŠKU._ u— Za razstavo tržaških umetnikov kiparja Uge Carè in slikarja A. Cernigoja v Jakop:čevern paviljonu je mnogo zanimanja in obiskovalci so se prepričali, da je razstava vredna pozornosti. Razstava je odprta vsak dan od 9 do 19. n— V počastitev pok. Valentina Urban. čiča-Podgrajskega je daroval g. Fran Je-rala. lastnik tvrdke > Venus« na TyrSevi cesti 9.. 100 din za bedne v cukrarni Za ! mestne reveže Je pa poslala gospa Rezi ' Zalaznikova Gajeva ulica 6., 30Ö din. Mestno poglavarstvo Izreka dobrotnikoma najlepšo zahvalo o— Borovski koncerti ra. Ta ugotovitev mora vzbuditi v vseh prijateljih klavirsice ; igre največjo pozornost ln zanimanje za j njegov koncert, ki bo jutri 24. t. m ob 20. ' v veliki filharmonični dvorani. Borovski I je velik umetnik in eden najboljših seda-! njih interpretov Bachovih in Beethovnovih t del kakor tudi del ostalih znamenitih skladateljev Posebro pa moramo poudariti, da si je svetovni umetnik za spored Ju-tršnjega koncerta Izbral tudi dvoje del mlajših zagrebških avtorjev Božidarja Kunca tn Borisa Papandopula. Ponovno opozarjamo na njegov koncert, za katerega se dobe sedežr v kniigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. JCasetf in Uripavoat ublažijo Mr. Bahovòevi »Smreka« bonboni. sestavljeni iz smrekoveea ekstrakta •n mentola Radi tega zrahlja io katar, j olaišuieio izln-^nje sluza ter desinfici-| -aio usta in grlo. i „SmreCa bonboni i so za desmteketjo ust in grla neobhodno : potrebni DodIjo se v zavitkih po Din 4.— ln Din 6.— v lekarn! Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12 — —^ j u— Dve nesreči pri delu. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali Nežo Jagodiče- i vo iz Voklega pn Šenčurju, delavko Ju-! gobrune v Kranju, ki Ji je bil tkalni stroj v tovarni odrezal sredinec na desni roki, in pa ključavničarskega pomočnika Molože-lezniške družbe Andreja Tomca iz Tovarniške ulice, ki je na tramvajski progi blizu Kolinske tovarne popravljal električno napeljavo, pa je padel z lestve in se poškodoval na glavi. ^ Kino Union — teL 22-21 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16. ln 19. uri sijajna francoska satira PREBRISANE ŽENSKE Zvečer ob 21. cui POSLOVILNA PREDSTAVA mojstra telepatie Svengala Najboljši program ui zadnja "rilika, da se vsak lahko prepriča o Svengali je vih zmožnostih! - Karte kupite v pred prodaji! KINO SLOGA •— tel. 27-30 ob 16., 19. In 21. uri REPORTAŽA O LJUBEZNI Zabavna novinarska ljubavna komedija. Loretta Joung, Tyrone Power, Don Aincche ■■III ■.UHIMIMI II Will IUI.....WH.....Pilli ■■■ u— Za vsakogar važno in podučno predavanj«: »Skupno delo matere ln zdravnika« specialistke za notranje bo'ezni dr,-Božene Merljakove bo drevi ob 20. na ženski gimnaziji, Bleiweisova cesta Splošno žensko društvo. u— Sadjarsko društvo na Viču ima nocoj ob pol 20 predavanje v ljudski SolL Predaval bo g. univ. prof. dr. M. Rebek: Hranilne snovi v sadju in po vrtnini. Ket je sedaj tako veliko zanimanje o čim lz» datnejši ln cenejši in zdravi prehrani, pričakuje društvo obilne udeiežbe. o— Kako dobri so Ljubljančani, se Je prav lepo pokazalo spet pustne dni. Sami so se veselili, pa so uidi najrevnejšim doli v stari cukrarni privoščili nekoliko pri-boljška. Predvsem mora mestno poglavarstvo pohvaliti gostilničarje in trgovce z vinom, ki so omogočili, da so reveži brez doma v svojem toplem zavetišču v stari cukrarni imeli za večerjo z dobrotami go-stilničarjrv in vinskih trgovcev okrepčani čaj in pa prav izvrstno potico, ki je zanjo darovala znana tvrdka Srečko Potnik ic. drug. tovarna sadnih sokov tn esenc v Metelkovi ulici 13-, kar 25 kg marmelade. Pustni čaj so pa revnim okrepčal) naslednji dobrotniki: g. Josip Olup, trgovec, gostilničar in posestnik Pod trančo z 10 vina Radonič Pio, veleti govec z vinom na Sta^ ri pot 9. z 10 L vina, g. Bar tud Marin, veletrgovec z vinom aa Stari poti 11. g 25 1. vina, g. Ivan Lasan, veletrgovec z vinom na Vodnikovi cesti z 10 l. vina. Za-družita klet na Kongresnem trgu s 5 1 vina, g. Joško Jelačin, gostilničar na Rudniku s 5 1 vina Sploh so bili pustni dnevi v stari cukrarni prav dobri, saj so reveži, dobili na pustni torek za kosile ričet ln zelje s suhim mesom, zvečer pa že opisano večerjo. Vina ao dobili toliko, da bo seveda zadostovalo še za več okrepčanih čajev. Poleg teh dobrotnikov so pa Ljubljančani zadnje dni sploh darovali prav mnogo za kuhinjo in sploh za zavetišče naibednejših. G. Ivan Pielick, veletrgovina s sadjem ln zelenjavo v Lingarjevi ulici, je darovala 27 kg solate, g. Andrej Dolinar, lastnik parne pekarne v Bohoričevi ulici 1-, 85 kg bele moke. g. Anton Legat, trgovec a špecerijami ln dellkatesami na Miklošičevi cesti 28.. 140 kg fižola ln 23 kg leče. g. Avgust Erklavec, zeljar v Povšetovi ulici 10., 100 kg kislega zelja, g Fr. Zajec, dipl. optik in urar v Stritarjevi ulici, lepo stensko uro, g. Ivan Rozina, trgovec z barvami in laki na Tyrševi cesti 14., 6 kg prašnega olja. tvrdka Medič-Zankl d. z a z tvornica lakov ln barv Resljeva cesta L, 29 kg prašnega oJja, g. V. Laznik, lastnik tvrdke »Lustra« trgovine z barvami in laki na Gosposvetski cesti 8., 50 kg prašnega olja, tvrdka Pipan & Sie na ResljevJ cesti 2.. 5 kg prašnega olja. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu tistih, ki so deležni njih dobrote. Plodonosno delo savinjskih planincev Letošnjega občnega zbora Savinjske podružnice SPD v Celju se je udeležilo iz. redno mnogo članstva. Predsednik g dr. Milko Hrašovec je pozdravil predsednika osrednjega odbora SPD g. dr. Pretnarja iz Ljubljane, častnega člana Savinjske podružnice sodnega svetnika g. Tillerja, magistratnega direktorja g šubica kot zastopnika mariborske ln ljubljanske tujskoprometne zveze ter Olepševalnega in tujskoprometnega društva v Celju, oskrbnika Mozirske ko. če g Sevčnikarja oskrbnico postojanke v Logarski dolini in zastopnike tiska Nato se je spomni) lani 24. aprila pri plezanju na Srebotniku pri Celju smrtno ponesrečenega navdušenega planinca, trgovskega pomočnika Josipa Forka iz Celja in umrlega odličnega planinca papeža Pi ja XI. Podružnica je tudi lani nadaljevala svoje delo za pospeševanje ln napredek tujskega prometa aa njenem obširnem področju. Na Golteh gradi reprezentativno planinsko postr Janko, izdala je zopet razne propagandne prospekte, uspešno posredovala glede izboljšanja železniških zves. zavzela se za znižanje cen na avtobusnih progah zlasti na progi Celje—Lo. garska dolina, za ureditev slabih In gradnjo novih cesi v gornji Savinjski dolini tn za uvedbo važne telefonske zveze z Logarsko dolino Veliko pozornost je posvečala tudi vprašanju novega planinskega doma pod Tovstom ki v sramoto Celja Se vedno ni rešeno, čeprav stoji p'aninsk! «c?) te peto leto zgrajen v surovega «ta. nju. Podružnica je tudi skrbela za vzgojo planinstva, posadila v naravnem parku na Okrešlju 7.000 macesnovih in 2.000 smrekovih drevesc in nastopila proti prekomernemu izsekovanju gezdov v gornji Savinjski doluti. Uprava hudournikov pri banski upravi je lani dokončala zajezitev hudournikov na Okrešlju. SaviDjska podružnica je v naj.epših stikih z osrednjim odiboum SPD v Ljubljani, s tujskopro-metnima zvezarra v Mariboru m Ljubljani ter drugimi sličnimi organizacijami. f j»je priredila na Okrešlju proslavo 30-letnice Frischaufovega doma. ki je bila združena s prvim taborom slovenskih planincev. DrugI tabor Ravenskih planincev bo letos na Uršlji gori ob 201etnici Mis-linjske podružnice SPD. Letos bo prirejen izlet smučarjev v planine Južne Srbije, v zvezi z letošnjo skupščino Zveze planinskih društev v Nišu pa bo prirejen izlet v bolgarske planine Slovanskih planincev je danes že okrog 127 000. skoraj toliko kakor je vseh ostalih planincev v Evropi. Lani je bilo izvršeno filmanje Savinjske ln Logarske doline Tajnik g. Branko Zemljič je poročal, da trna Savinjska podružnica 5 planinskih postojank s 6 oskrbovanimi stavbami, ki so aktivne in predstavljajo večmilijonsko vrednost. Sedaj gradi nov planinski dom poleg stare Mozirske koče na Golteh Vsa pota in markacije na podrečiu podružnice so v dobrem stanju. Otrsk planinskih postojank Je bil Jani naslednji (v ok'epanb Obisk v L 1937). Kocbekov dom na Ko- rcšici 1069 ( 890), Frischaufoy dom na Okreš'ju 2135 (1990), Piskernikovo zavetišče 1082 (1148), Aleksandrov dom v Logarski dolini 917 (2879), Mozirska koča 1402 (1124), Celja koča 1483 (1454). Obisk Aleksandrovega doma in Celjske k?če je bil znatno večji, a se mnogo obiskovalcev ni vpisalo. Po mnogih na porli je uspelo rešiti vprašanje eletrifikacije p'anmskth postojank v Logarski dol'ni. Podružnica bo letos zgradila samostojno h.drocentralo v višini 150 m nad Aleksandrovim domom. Iz poročila blagajnika g. V rt ovca posnemamo. da je imela Savinjska podružnica v preteklem poslovnem letu 176.253 din dohodkov in 175.361 din izdatkov ln da znašajo aktiva podružnice 768 609 din. Na pred'og člana nadzornega odbora g. dr. Požarja je prejel odbor razreànico. Za aJpinski in reševalni odsek je poročal g. Andrino Kopinšek. Alpinski cdsek je že predlanskim začel trasirati novo p'aninsko pot s Klemenškove planine na Ojstrico. Prvi dei te poti. to je 200 m nad Klemenškovo planino pa do Srblne, je bil lani dogotovljen. Pot leži pod severno steno Ojstrice. Delo bodo letos nadaljevali. Pot bo vodila od ékrblne preko severovzhodnega grebena Ojstrice do široke police pod vrhom in od tod na glavni zahodni vrh Ojstrice. Ta pot bo najlepša v Savinjskih Aip*h ln bo tudi najkrajša zveza med Logarsko dolino ln Ojstrico odnosno KoroS'co. Prihodnje leto namerava a'pinski odsek zveza ti še Robanov kot s škrbino. torej z Logarsko dolino in obe-npjji z Ojstrico Vodri*keg» tečaja, ki ea je priredil osrednji odbor SPD lani ap> mladi na Koroždci. so se udeležili tudi gorski vodnik? Savinjske podružnice. G. Dušan Gradišnik lz Celja je izvršil lani v družbi g. Ogrina prvenstveni vzpon v zapadnem de!u severne stene Planjave. Skupina članov Savinjske podružnice je lani v avgustu zopet odpotovala v Ccur. mayeur v severni Italiji in tu izvršila nekaj težkih visokogorskih vzponov. Ti člani so kot prvi Jugosloveni trajverzirali Mont Blanc v celoti. Lani je bila sna nesreča na Mrzli gori ln ena na Korcšid ter ena smrtna nesreča na Srebotniku. člani reševalnega odseka so lani prvič v inozemstvu aktivno nastopili In sdoer na ledeniku Meer de Glaces pod Mont Bianconi, kjer se je smrtno ponesrečil znani vodnik iz Courmayeurja O to Bron. Za zimske«portni odsek Je poročal g. Zdravko Kovač Odsek fana 28 verificiranih tekmovalcev. 6- januarja je priredil klubsko tekmo v slalomu pri Celjski koči, podsa/vezne tekme juniorjev in naraščaja pa zaradi pomanjkanja snega ni mogel prirediti. Mladinski oda-*k, za katerega je poročal g. inž Lavrenčič, ima 158 članov. Delovanje odseka ovira dejstvo, da je ostal šolski zakon, ki prepoveduje šolski mladini sodelovanje v planinskih društvih, ne. izpremenjen. Predsednik osrednjega odbora SPD g. dr. Pretnar Iz Ljubljane je sporočil občnemu zboru pozdrave ljub'janskih planincev. V svojem porcCilu je omenil razveseljivo dejstvo, da so se Jugosloveni doslej na vseh kongresih mednarodne unije z uspehom ufleVtvovaU Jupos'oveni Imamo tudi zakone, U Jih druge države, Id v pla- ninstvu vodijo, v tej obliki še nimajo, t* ko n. pr. zakon o zaščiti planinskih po0 In zakon o zaščiti prirode. Zastopniki jn goslovenskega planinstva so lani v P rar gi zahtevali svoje zastopstvo v ožjem t»« vršnem odboru mednarodne unije. Gos^ dr. Pretnar je nadalje poročal o delovanja Asociacije slovanskih planinskih društev 0 vprašanju ustanovitve balkanske zveze p'aninskih organizacij in o udejstvovanju jugoslovenske zvezne organizacije, v kateri slovensko planinstvo vedi idejno in organizatorično. Slovenska planinska or. ganizacija je sedaj konsolidirana in trdna. Sledila je voBtev novega odbora podružnice za dobo treh let. Na piedlcg g. dr. Orožna je bdi izvoljen za predsednika soglasno g. dr. Milko Hrašovec. za člane odbora so bili izvoljeni gg. dr. E. Kalan, Zemljič, Vrtovec, Kopinšek, Saksida, Z. Kovač, dr. Raišp, inž. Lavrenčič. prof. B rodar, prof. Stante, J. Tomažič, inž. Sa-jovic, Slavko Kukovec in Bogdan Minri3c za člana nadzornega odbora pa gg. dr. Požar in prof. Napotnik. 1 Občni Zbor je nato odobril spremembo 1 41. društvenih praviL Pri slučajnostih je hO sprejet predlog podružničnega častnega člana sodnega 1 svetnika g. Tillerja, da naj odbor predloži j ods'ej na občnem Zboru proračun za pri-' hodnje leto in da se naj osnuje gradbeni • gospodarski c-dsek. ki naj po potrebi pri-tegne strok-vnjake izven odbora. Ta od* sek bo vodil gospodarske ln gradbene po-t «le po$u2nicct v a — Skrivnostna lobanja. Včeraj dopoldne sta brezposelni splavar Danilo Fra j le in čevljarski pomočnik Ignac Marin stikala po železu ob desnem dravskem bregu pod Zrkovsko cesto. Nenadoma pa je vzkliknil Marin svojemu tovarišu. »Glej, tam čuden pisker!« Stopila sta bliže in zagledala v papir ovito človeško lobanjo, ki je bila kakšnih 6 m nad bregom v nadaljevanju kanala Na lobanji so bili ostanki mesa. vendar očividno že oglodani po kakšnem psu Lobanjo sta izročila po-breškim orožnikom ki domnevajo, da gre za lobanjo neke deklice, ki je svoiečasno izginila brez sledu V bolnišnici bodo skušali sedai dognati ali gre za moško ali žensko lobanjo Na lobanji ni namreč nobenih las a _ 18 vlomov je priznal. V torek aretirani 33-letni čevljarski pomočnik Jorip Poš iz Pobre7ia ie pri včerajšnjem zaslišanju pod te?o dokazov in drugih okoliščin prignal vse vlome v mariborska nod-strešia Vlomil ie 18 krat: 7dai «i mariborski hi?"' Po^noH?*-'' tabkrv od^nhnpio a — Ženitveni slenar Tvan So^šfk ki le bil na oriiavo nemških o^'ariev aretino v Mariboru, je pravi noVUrni <5l<»r>ar Pri Taslišaniu 'e sicer tavl toda ori fpiec-pi preiskavi 0 din Po zaslišanju so ga izročili sodišču. a — Nevamp porit«**'«» ie dob'la lptria fo^aTiiSka delavka Marila K1ohu^ar iz P^dvani^kp ce^tp P°dla ie na remontna tla ta V o nes^pčno da si ip höhten'op 5p prr>tro<:'a mo'Tino po^Vn co npTsvMnn v bolnišnico Njeno stenje je precej resno. B Ob desetletnid (1920-1938) Lepa jubilejna publikacija r,SkuučarsK6ga Kluba Ljubljane44 tel», tehnično vodstvo tn predavanja pa Je anei sa vezni smučarski uč-telj g. Janko Sichert. Delo v tečaju je bilo strogo odrejeno, od jutra do večera, pa je le tako bilo mogoče, da je bilo mnogo teoretičnih poda vanj. pa tudi praktičnih vaj. Povedati namreč moramo da so morali posamezn.-ki nastopati pred mlad no. jo učiti in prikazati prave praktične nastope, ki so izzvali potem krit.ko m sodbo. Bila je torej to nekaka vadnica. Tudi organiziranju tekem je bila posvečena lepa pozornost, Izleta sta bila na Vodnikov razgled in Ga-letovec. Imeli so tečajniki tudi svoj pevski zbor. streho pa so našli deloma pri Tor-karju. ostali v SK Planini. Ves čas tečaja je spremljala gg. učitelje sreča, kajti imeli so idealno lepo vreme z izvrstn mi smučišči. Tečaj je naklonjeno spremljala ban-ska uprava pobuda zanj je izšla iz vrst JUU. škofja Loka. Polni zdravega optimizma bi volje do dela so se ob zaključku tečajniki razšli na domove, kjer bodo sedaj lahko Izkazali svojo hvaležnost prireditelju in vsem čini-teljem s tem. da bodo vneto uvajali šolsko mladino v prvo abecedo smuškega sporta. ★ Nov tečaj na Kopaonilro. V tečaj za smučarske učitelje ki ga prireja min strstvo za telesno vzgojo od 5. do 19 marca na Kopaon ku, so sprejeti tile kandidati: Ra. fael Ban iz Beograda, Ilija B«rkovič iz Beograda Miran Ci zel j Iz Maribora, Ev-gen Ciekovski iz C ograda Rihard Doležal lz Zagreba. Janez Jerman iz Ljubljane, Stevan Kandič lz Zemuna Alojz Klančnik z Dovjega ln še nekateri drugi Kandidat: se morajo javiti 5 marca ob 10.30 na železniški postaji v Rudnici voditelju tečaja .Tanku Kavčiču. d— Občni zbor Ekskurzijskega (onda AkadeuiÄkt ga kluba elektrotehnikov bo danea ob 16 na tehniki v predavalnici elektroinstituta. Odbor vljudno vabi vse članstvo nadzorstvenega sveta, podporno članstvo ter vse ostalo članstvo. Vabljeni so tudi vsi, ki ba se zanimali za delovanje kluba. o— Šentjakobsko gledališč« ponovi v nedeljo popoldne Görnerjevo otroško igro »Pepelka«. Igra ki jo je z gojenci dramskega tečaja naštudirala ga Polonca Juvanova. Je imela na premieri in reprizi velik uspeh Pisatelj je v vseh mogočih variacijah živih števil izvedel zelo fino pre-predeuo in nenavadno vešče spleteno zgradbo ki do konca drži veliko ln malo poslušalstvo v razigranosti Dejanje ima krepko oporo v slikoviti družbi dvorjanov, vil ln palčkov Bogata scenerija ln razkošni kostumi nudijo obuno pašo za oči velikega in malega gledalstva, zgodba nežne pastorke Pepelke bo segla vsakomur v srce. Iz Celja e— Gradqja Justične palače v Celju. V torek se je sestala v Celju komisija, ki je obravnavala vprašanje gradnje nujno potrebne justične palače V komisiji, ki jo je vodil podpredsednik apelacijskega sodišča dr Mastnak, so bili še predsednik okrožnega sodišča v Celju dr Vidovič ter zastopniki banske uprave in mestne občine celjske Kakor znano, je mestni svet določil kot stavbišče za justično palačo Glazijo. Komisija je soglašala z izbiro tega prostora in tudi z načrti za gradnjo ju stične palače Sedaj bodo intervenirali na pristojnih mestih v Beogradu, da bi iz-poslovali potrebne gradbene kredite Stroški za zidavo pravosodne palače z jetniš-nico vred bo iznašali 15 milijonov din Komisija je sklenila, da se zgradi na Gla-ziji samo justična palača brez jetnišniee zzi kar iznaša proračun 7 milijonov din Jetnišnica ostane v sedanjem poslopju poleg starega okrožnega sodišča. e— Nevarnost prekinitve regulacijskih del na Savinji. Na terenu na Poiulah pn Celju, kjer izvršujejo sedaj regulacijo Savinje v četrti etapi, se je v torek zbrala komisija, ki jo je vodil višji tehnični svetnik banske uprave inž Sturm V komisiji So bili tudi višji tehnični svetnik banske uprave inž. Fišer, višji tehnični svetnik inž. Marek iz Celja ter zastopniki mestne obč;ne celjske in sreskega cestnega odbora in vodstva regulacije Savinje Slo je pred vsem za vprašanje, po kateri trasi se naj uredi, razširi in modernizira banovinska cesta na Poiulah kot del bodoče državne ceste, ki bo vezala Zagreb z Zidanim mostom. Celjem in Mariborom. Proti sedanjemu načrtu, ki predvideva v 180 m dolgem odseku ceste pri regulaciji Savinje na Poiulah lahen ovinek, so se pritožili nekateri posestniki ob tej cesti Hidrotehnič-ni oddelek in vodstvo regulacije Savinje sta za omenjeni načrt in odločno proti načrtu. po katerem bi tekla cesta v ravni črti, ker bi se v tem primeru gradnja odnosno modernizacija ceste podražila zaradi višjega odkupa zemljišč in drugih novih del za približno 270 000 din Ta izdatek je nepotreben, zlasti ker itak še primanjkuje 800.000 din za regulacijo Savinje v četrti etapi Zastopniki mestne občine so se kljub temu izjavili za cesto v ravni črti. ki je združena z znatno višjimi izdatki, nego jih predvideva sedanji načrt. Ker bo o zadevi končno odločilo gradbeno ministrstvo. je sedaj nevarnost, da bo treba regulacijska dela na Savinji, ki so z omenjenimi cestnimi deli seveda v zvezi, ustaviti, dokler ne bo prispela rešitev gradbenega ministrstva Tako se utegne zgoditi, da bo ostalo pri regulaciji Savinje zaposleno delavstvo v najugodnejši sezoni brez posla. e— Umrl Je v torek v celjski bolnišnici Martin Moškotevc iz Creta, ki je bil zaposlen kot preddelavec v Westnovi tovarni v Gaber ju. e— Drevi bo zanimivo predavanje v Narodnem domu. Jugoslovenska češkoslovaška liga v Celju bo priredila drevi ob osmih v veliki dvorani Narodnega doma predavanje o »Ideji češkoslovaške države v teku stoletij«. Predaval bo gosp. prof. Janko Orožen. Udeležite se predavanja vsi, ki se zanimate za razvoj bratske slovanske države! e— Celjski šahovski klub bo priredil Jutri, v petek, ob 20. svoj redni mesečni prvenstveni brzoturnir v klubskih prostorih kavarne »Evrope«. Iz Maribora »— TuJskoprometna zveza »Putnik« ▼rili tehnične priprave za Izdajo kolektivnega propagandnega prospekta gornje Savinjske doline. Posebno pozornost posveča zveza prvovrstnemu slikovnemu materialu ter zbira po možnosti Se neobljavljene slike. V poštev pridejo motivi iz gornje Savinjske ln Logarske doline, piedvsem Mozirje, Ljubno Gornji grad, Luče, Solčava. Robanov kot, Mozirske planine, Raduha, Savinjske alpe v okviru Logarske doline itd. Tujskoprometna zveza »Putnik« prosi fotografe in fotoamaterje, da ji stavijo na razpolago prvovrstne slike iz navednih predelov. Obenem naj sporočijo cene za posamezne fotografije, oziroma pogoje za reprodukcijo. Slike naj se pošljejo čim preje na naslov Tujskoprometne zveze »Putnik«. Maribor, Trg svobode, grad. a— Smrt brata carzanskega junaka. V 62. letu življenjske dobe je umrl na Bet-navski 35 ugledni posestnik Pavel Pivko, brat nepozabnega carzanskega Junaka dr. Ljudevita Pivka Vrlemu narodnjaku in vzornemu možu ohranimo Časten spomin, žalujočim naše iskreno sočutje. a — Pozor pred SeparJI. Na trgu so se spet pojavili žeparji Njihova žrtev je postola zasebnica Kristina Prijateljeva iz Smetanove ulice 36 V gneči ji je izginila torbica v kateri je bilo nekaj gotovine. Skoda znaša okoli 250 din. a— Premiera »Prodane neveste« bo v soboto 25. t. m Igličeva nastopi kot prodana nevesta, Anžlovar kot kmet Krušina, Manuševski kot Janko. Kecala poje pavle Kovič, ki je v tej vlogi že pred leti uspešno nastopal. a — Naglo Je bil izsleden. Mariborska policija Je izsledila včeraj v Studencih drznega tatu, 26-letnega slikarskega pomočnika M'rka Kožuha, prist^oga k Sv Jakobu v Slovenskih goricah. Kožuh je včeraj zjutraj v kolodvorski restavraciji neop**°no izmaknil trgovcu Ludviku Raj-hu iz Celja kovčeg s perilom obleko in drugimi predmeti v vrednosti 5000 din Ra^h Je bila na povratku iz Nemčije In je bil namenjen v Celje. Kožuha je policija kmalu vloviia in izročila sodišču. J a— Tradicionalna kuharska razstava Je bila tudi letos na pepe ini co pri Orlu. Mariborske gospodinje so « ves dan z zanimanjem ogledovale prvovrstne, izbrane jedi, prirejene po najsodobnejših načelih kuhar, ske spretnosti. Vse razstavljene mesne, ribje, zelenjavne pecivne ln druge specda-lltete so proizvod lastne kuhinje, ki je s tem najlepše Izpričala svoj preizkušeni sloves Razstavo so si ogledale tudi gospodinje iz bližnje okolice Vsi." ki se razumejo na lukulske zadevščine. so bili polni hvale in priznanja čast in priznanje pa tudi gospe Zemljičevi, ki je dala Mariboru z vsakoletno, tradicionalno pepelnično kuharsko razstavo navzlic nemalim denarnim žrtvam sta'no koristno ustanovo te vrste. Poleg tradicionalne kuharske razstave pa je bila letos tudi velika vinska pokušnja z vin iz lastnih kleti. Pokušnja je nudila okoli 20 vrst najfinejših vin iz ljutomerskih ln jeruzalemskih vinogradov. a— Iz Ljudske univerze. Drevi ob 20. bo predaval upokojeni min. načelnik dr. Andrija Stampar o življenju na K; tajskem. Jutri v petek pa bo predaval na osnovi skioptičnih slik in kratkega filma o novi Ameriki. Dr. Andrija Stampar je prepotoval Amerike v letih 1931 in 1938. Pokazal nam bo prirodo in prebivalstvo Amerike ter njeno gospodarsko in socialno strukturo Pomudil se bo tudi pri gospodarski krizi leta 1929 Rooseveltovem programu itd Odlični predavatelj in znanstvenik je zbudil s tem svoiim predavanjem največje '.animanje že v Zagrebu ln Beogradu V ponedeljek 27 t. m bo predaval asistent na zagrebški univerzi dr željko Jiroušek romanski ln gotski umetnosti na Hrvatskem. Nedavno tega je minilo 10 let od ustanovitve »Smučarskega KluDa ^juoijane« in v Kratkem bo imela ta naša smučarska športna edinica, ki je oila ustanovljena predvsem zato, da se posveti predvsem razvoju in prospehu športnega smučarstva svoj jubilejni X. občni zbor Smotrno in te meljito je ta naš vzorni smučarski kluc preoral ledino smučarskega sporta ogromno je delo, ki so ga njegovi požrtvovalni funkcionarji in aktivni tekmovalci opravili za dosego uspehov in siovesa ga dandanes už va vse jugoslovensko smučar-stvo daleč po mednarodnem svetu ln Pno prvih mest med pionirji smučarstva pri nas bo zgodovina morala prisoditi — »Smučarskemu klubu Ljubljani«. Ob tem jubileju, ob katerem se tudi mi živahno spominjamo številnih smučarskih dogodkov in velikih mejnikov v razvoju našega smučarstva gradnje razkošnega »Sport-hotela« na Pokljuki in otvoritve are lesinili smučarskih terenov -a pokljuški planoti, ki so vsi v tesni zvezi z desetletnim delom Smk. Ljubljane ie kluo izdal lepo spominsko publikacijo z nazivom »Ob lOletn.ci«, s katero je ne samo opozoril na glavne dogodke in najvidnejše tvorce lOletnega dela v klubu, temveč zbral v njem tudi mnogo dragocenega strokovnega gradiva, ki daje vpogled v razna zelo pereča vprašanja v našem smučarstvu. Uvod je lepo opremljeni ln bogato s slikami Izpolnjeni knjigi napisal predsednik g. Ante Gnidovec, ki je nanizal m Kaj načelnih misli o tem jubileju, o katerem pa sam pravi, da le ni jubilej, temveč le hipen odmor za premislek o storjenem in načrtih za bodočnost V klubovo zgodovino nas povede g. Fra-njo Kopriva v daljšem članku, iz katerega je razvidno med drugim, da je bil klub ustanovljen natančno 6. septembra 1928, v zimskosportni savez pa je bil sprejet nato 3. oktobra 1928. V prvem letu obstoja je zbral v svoji sredi 227 članov potem pa je članstvo stalno naraščalo vse do sezone 1933-34 do števila 500, ko je začelo zaradi izbire res samo zavednih članov nekoliko padati in znaša zdaj približno okoli 400. Najbolj značilna datuma v klubovi zgodovini sta bila dan 6. aprila 1932, ko je bil ustanovljen konzorcij za gradnjo lastnega doma ln 17. decembra 1933, ko je bil ponosni dom na Pokljuki otvorjen. Potem se je začelo v klubu novo življenje; začeli so graditi skakalnice, prirejati tečaje, or- ___L —- Ferrarla v Ljubljani V nedeljo bo gostoval v Ljuhljani prvak L podsaveznega razreda iz Zagreba V nedeljo bo gostovala v Ljubljani zagrebška Ferrar a, jesenski prvak I. podsaveznega razreda v Zagrebu. V Ljubljani bo gost našega llgaša. Ker Je Ferraria dosegla v zadnjem času lepe rezultate, o katerih bomo še poročali, se lahko nadejamo, da bomo v nedeljo prisostvovali zanimivi tekmi. Prcltekmo bosta odigrala SK Kranj in Ljubljana IL V nekaj vrstah Kakor javljajo z Jescnic, se gorenjski smučarji ne bodo mogli udeležiti tekem za državno prvenstvo v alpski kombinaciji, ki so razpisane v dnevih 4. in 5. marca na Pohorju. Razlogi tega sklepa so finančnega značaja, kajti niti podzveza, niti klubi nimajo denarja, da bi lahko svoje tekmovalce poslali na te tekme na oddaljeno Pohorje. Ce gorenjskih alpskih smučarjev res ne bo na to tekmovanje, bo prireditev vsekako mnogo trpela, ker je znana stvar, da Imajo baš na Jesenicah najmočnejše zastopnike v obeh smučarskih discipl nah. Po senzacionalni nedeljski zmagi Jugoslavije nad BSKom je postala Jugoslavija prvi finalist v letošnjem tekmovanju za zimski pokal. Ker je Gradjanski iz Zagreba, kakor znano, odklonil nastop proti sarajevski Slaviji. bo odbor za Izvedbo teh tekem bržkone te dni proglasil Slavijo za drugega finalista, ki se bo tako v finalu sestala z Jugoslav jo Glede termina odi-granja te tekme pa kaže vse, da ga bo treba odgoditl tja do poletja ker se bodo že 5 marca začele ligaške tekme ln do prvih dni maja sploh ne bo nobenega prostega termina. V ostal "m to vprašanje zanima le še neposredno prizadeta kluba lz Beograda in Sarajeva V Zagrebu je po kratki bolezni — komaj 19 let step — ujnrl priljubljeni trener za- ganizrrati velike tekme itd Delo je bilo ogromno toda vsi so delali z veseljem in ljubeznijo in zato so tudi uspehi prekosili vsa pričakovanja. Dalje pišejo dr. Ivo Pire o zimi in zdrav-,u predsednik konzorcija za gradnjo doma dr. Filip Orel o podrobnostih tega velikega dela ki je od prvotno namenjenih 600.000 din stalo nazadnje 1,870.000 din, dalje predsednik Ante Gnidovec o naših smučarskih edinicah dr. Leo Baebler o smučarskem teku ln še mnogi drugi Sredi knjige je posvečen poseben sestavek — s slikami — klubovim internacionalcem, med katerimi čitamo skoraj sama imena, ki so nas častno zastopala tudi kot reprezentant: Jugoslavije, in sicer abecedno dr Baebler Bervar. Beve, Crnobori, Dečman dr. Dou-gan, Florjančič, Jakopič Gusti, Klančnik Karel, Koren, dr. Košir Fedor. Nedog. Palme, Sen čar, Starman Lado, Stopar. Sra-mel in Voller. O športnih delavcih v smučarstvu razpravlja klubov tehn-čni referent Bogdan Zupan, ki je posebna članka posvetil tudi še smučarskim sodnikom in novim računom za alpsko kombinacijo. Zelo obširno je obdelano poglavje smuških skokov, o katerih sta zapisala mnogo važnega in do-zdaj še neobjavljenega gg. Gnidovec in najuspešnejši klubov skakač Bogo Sramel. Temeljito studijo o organizaciji smučarskih prireditev z bogatimi navodili za vse smučarske klube je prav tako prispeval sam predsednik. Mnogo premisleka vredna so njegova izvajanja o propagandi in tehnični strani smučarskih tekmovanj. Ag'lna klubova damska sekcija ima v tej jubilejni spomenici svojo predstavnico v Olgi Virensovi, ki je napisala članek o ženi v našem smučarstvu. Dalje je Franc Smolej, naš znani Inter-nacionalec in ol mpijec, v tej knjigi objavil nekaj o svojem treningu od začetka do uspehov, znam jeseniški alpski smučar Hubert Heim pa mnoge podrobnosti ki jih mora vedeti vsak o smuku in slalomu. Vmes je še več kozerij iz smučarskega življenja, ki še bolj poživljajo pestrost te lepe in prve publikacije te vrste pri nas. SmK Ljubljana Je s to knjigo stopil pred nas v vsem svojem bistvu, ln sicer tako da je samo ldeal zem ona sila, ki gradi in zmaguje. Zato je SmK Ljubljana danes to, kar je, ln prepričani smo, da bo to ostala tudi v bodoče! L. S. grebške Concordije Maks Seeman. Po rodu Dunajčan je moral Sceman po znanih dogodk.h v Avstriji lani zapustiti svojo domovino in se je naselil v Zagrebu, kjer je prevzel treniranje Ccncordijine enajsto-rice. ki je pod njegovim vodstvom v zadnjih mesecih lepo napredovala in s katero prav resno računajo, da bo prihodnje leto spet dob la vstop med ligaške klube. Pred svojim delovanjem v Zagrebu je bil Seeman dolga leta neumoren delavec in aktivni igralec najmočnejših dunajskih klubov. Kakor piše »Politika«, bo Boris Smerda, naš ožji rojak in odlični juniorski teniški igralec, ki je jeseni iz Ilirije prestopil v vrste Beograjskega teniškega kluba, te dni odpotoval s Franjom Punčecem v Monte Carlo, kjer bo skupno z njim nastopil na velikem mednarodnem ten škem turnirju. Kakor kaže torej, so se mlademu Smerdu-ju v Beogradu kaj hitro odprla vrata v veliki teniški svet in upati smemo, da bomo kmalu kaj ugodnega si šali o njem. V Zagrebu se je v ponedeljek poročil naš znani teniški Igralcc ln eden naših mušketirjev Josip Pa'lnda. Dogodek Je Izzval v športnih krogih veliko zanimanje. Smučarski tečaj za ljudskošolske učitelje JZSS je priredil v prvi polovici meseca februarja smučarski tečaj za ljudskošolske učitelje, kar je vse hvale vredno. Nikdar pri obravnavanju razvoja smučanja ne bi eli prezreti naših najmlajših, ker le lz naše mladine bo zrastel nov rod smučarjev. In kdo je mladini bližji nego učitelj? M;mo tega ne smemo prezreti, da je v našem podeželju mnogo krajev, kjer smučanje ni niti sport, marveč docela praktična življenjska potreba, smučI so najupo-rabnejše prometno sredstvo pozimi, ko zadelajo poti visoke sopžne plasti, zameti In podobne nadloge. I Tečaj Je potekal na GorjuSah. udeležili 90 se ga učitelji tako rekoč lz vse dravske banovine, administrativno vodstvo in ekeugmija sta bili y rokah grof. g. ZaJfl- . Razpis medklubske tekme v smuku z Zelenice Športni klub Tržič razpisuje medklub-sko tekmo v smuku z Zelenice za prehodni pokal tv. Glanzmann & Gassner v Tržiču ki bo dne 26 t. m s startom na zele-niškem sedlu ter ciljem pri cestarju. Start ob 13 Žrebanje startnih številk ob 10 Tekmuje se po pravil h JZSS s kvalifikacijo moštev in posameznikov. Pokal si pribor: v prehodno last moštvo treh tekmovalcev en°ga kluba ki dosežejo najboljši skupni čas Poka' preide v trajno last kluba ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Trije prvo-o'aslran: prejmejo častna darila. Prijavnina le 10 din. Prijave pošljite najkasneje do petka 24 t. m. na: Športni klub Trž^č Naknadne prijave se sprejemalo tik pred žrebanjem v koči na Zelenici. Razpis cross-country teka v Ljubljani Lahkoatletska sekcija SK Ilj-ije v Ljubljani bo priredila dne 5. marca ob 11. dopoldne propagandni medkiubski cross-country. Start in cilj bosta pri drsališču SK D .rije. Tekmuje se v štirih razredih. Proga za seniorje meri 7 km. za mladino 4 km za juniorje C 3 km in za juniorje B 2 km. Ce bodo v določenem razredu vsaj štirje tekmovalci, bo prejel diplomo prvi, če pa jih bo najmanj osem, pa prva dva. Prijave se sprejemajo ali pismeno na naslov: Lahkoatletska sekcija SK Dirije, Ljubljana, poštni predal 175, ali ustno na startu vsaj pol ure pred pričetkom. Pri-javnine ni. Tekmuje se po pravilih JLAS. Četrt stoletja SK Jugoslavije. Beograjska Jugoslavija nas je naprosila za objavo, da bo v okviru proslave 251etn:ce kluba izšla v založbi »Jugoslovenske sportske revije« lepa klubova spomenica z nazivom »Četrt stoletja SK Jugoslavije«. Klub prosi vse svoje člane, prijatelje in ostale športnike, naj v naprej naročijo to knjigo, ki bo dozdaj najboljše in največje športno delo, kar jih je izšlo pri nas. Knjiga bo imela okoli 250 strani velikega formata, okoli 200 fotografij iz športne zgodovine Jugoslavije in iz najvažnejših športnih dogodkov zadnjih 25 let. živo in zanimivo bodo v tej knjigi opisani najvažnejši trenutki klubske ln športne zgodovine, razen tega pa bo vsebovala polno anekdot in dozdaj neznanih podrobnosti o klubu in njegovih funkcionarjih ter aktivn h tekmovalcih. Ker bo izdaja te knjige stala mnogo denarja, uprava pa želi izdati res reprezentativno in dobro delo prosi vse športnike, da knjigo naročijo v naprej ln tako omogočijo njeno izdajo. Knjga bo izšla konec maja in bo stala s plačilom naprej din 90 (v treh obrokih po 30 din), pozneje pa 120 din. Naročila sprejema uprava »Sportske revije« v Beogradu na čekovni račun 60-273. SK Ljubljana. Danes ob 15.15 trening tekma. Igralci ligaškega in prvega moštva naj bodo točno ob 14.15 v garderobi. Postave na običajnem mestu. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Opozarjamo vse igralce, najbolj še brata Sve-tica in Uhana, na današnji popoldanski trening od 15 dalje. Podrobnejša objava je razvidna na običajnih mestih. Načelnik. Iz Konjic nj— Laurichova tvornica usnja, ki Je nedavno Se imela dela na pretek, toži o pomanjkanju naroča in bo lastnik g. Laurich primoran v prihodnjih dneh odpustiti za nedoločen čas večje Število delavcev. Doslej jih je zaposloval 200. nj— 600-lltrski sod Je Ml ukraden posestniku Mušiču v Konjicah. Posestnik Je bil sod čez noč pustil pred hišo, da se osuši kar Je Izrabil neznan tat nj_ Sokolsld maškaTadnl ples Je prav dobro uspel. BUo Je veliko Število prav topih ln originalnih mask. Kot najlepša maska je prejela prvo nagrado ga. Nada Po-lakova. nj— Italijanski tečaj Je otvoril g. Marij Bratuž Tečaj Je prav dobro obiskan ter ! Ima v prvi vrsti namen, da se tečajniki, ki nameravajo letošnje poletje potova-ti v Italijo, seznanijo z osnovnimi pojmi italijanščine nj— Zaradi pomanjkanja naročil Je tovarna L. Laurich morala začasno opustiti večje število deiavcev. Doslej je zaposlovala 200 delavcev. Z Jesenic b— pravoslavna parohija ▼ LJubljani priredi v nedeljo ob pol 10. v Sokolskem domu na Javotniku slovesno liturgijo. Sodeloval bo polnoštevilni cerkveni pevski zbor iz Ljubljane. Vsi pravoslavni verniki z Jesenic, Javornika in okolice so na pro-šeni, da ob tej priliki opravijo tudi velikonočno prečiščenje Pričakuje se polno-številna udeležba vseh pravoslavnih vernikov. Vabljeni so tudi vsi prijatelji pravoslavne cerkve. Iz Zagorja z— Kolo Jugoslovanskih sester Je imelo v Sokolskem domu občni zbor, ki pa je bil skrajno slabo obiskan. Ce premotrimo nepristransko vse delo in skrb v teku iet za pomoč našim najbednejšim, moramo ugotoviti zgolj nehvaležnosl od vseh strani. Na tisoče in tisoče porci j je že prejelo mlado in staro. Koliko truda in prošenj je bilo treba, da so lahko Kolašice s podporo ob'astev zadostile ljudski potrebi! Se zadnja leta ko so podpore malenkostne, so naše sestre nepristransko delile živež vsem potrebnim ženicam Zadnjo dobo so se delovne razmere 'zboljšale, vendar Je še mnogo potrebnih želeti je torej nekoliko več zanimanja med Člani kakor tudi med ostalim občinstvom da bedo imele Kolašice vsaj dovolj moralne opore in po-bude za človekoljubno delo Dve zastopnici sta prišli iz Ljub'jane in sta toplo vzpodbujali novi odbor naj kljub skromnim sred-s vom skrbno nadaljuje delo. Iz Gornjega grada gg— Sreski odbor Rdečega križa je Imel občni zbor 15 t. m. Iz poročil se vidi. da je bilo društvo v preteklem letu prav delavno. Izvoljena je bila po večini stara uprava s predsednikom dr. Pavlom Laut-nerjem in s požrtvovalnim tajnikom Bja-šem Ivanam. gg— »V senci balončkov« bo tradicionalna pustna prireditev v Sokolskem domu 19 t m. zvečer. Pričakovati je. da bodo prišli tudi na tc pridetev prijatelji iz Mozirja, Ljubnega in Bočne. Prijavljene so številne skupine mask. Iz Slovenjega Gradca sg— Osebna vest. Iz Slovenjgradca ja bil premeščen na sresko načelstvo v Kar-lovcu vojni referent g. Franc Modrič. Priljubljenemu referentu, dalmatinskemu rojaku, želimo na njegovem novem mestu obilo uspehov. sg— Radijske motnje. Slovenji Gradec ima izredno mnogo radijskih naročnikov, a sprejem radia je v zadnjem času postal skoro nemogoč. Prav srečni smo, ako lahko v celem dnevu poslušamo pičlo uro brez motenj. Prosimo poštno upravo, da posveti enako skrb kakor pobiranju visoke mesečne naročnine tudi nezavarovanim električnim aparatom ter krivce kaznuje. Iz Škofje Loke 61— Avto nad Poljanščlco. Na vrt)ju nad poljansko Soro je po čudnem naključju obvisel avto, s katerim je trgovec ln gostilničar Filip Potočnik nedavno prej vozil svate. Ker se je avto pri vožnji pokvaril, so ga vlekli s pomočjo Demšar je vega avta nazaj k Potočniku. Pri nekem srečanju pa je privezani avto zadel ob obcestni kamen, se trikrat prekopicml po bregu in obstal na vrbju nad Poljanščico. Treba je bilo mnogo truda, da so avto spravili nazaj na cesto, pa tudi škoda je znatna. a— Gasilci v Stari Loki so v nedeljo zborovali prt Poren ti. Toplo so se spominjali zaslug pokojnega industrijca Franceta Dolenca. Četa Je zadnji čas težko delala, ker so bile vse njene prošnje za podpore zavrnjene. Požarov ni bilo. pač pa je bila potrebna pomoč zaradi povodnji. V gasilskem domu so marsikaj preuredili in nabavili, treba pa je še misliti na prenovitev vsega gasilskega doma. Motorna brizgalna bc slovesno blagoslovljena prihodnje leto, ko bo četa praznovala 401et-nico. Za uspešno pomoč je bila glavnemu delavcu v četi Tinetu Kalanu izrečena posebna zahvala. Novi odbor spet vodi g. Porenta. Iz Ptuja J— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob 20. film: »Valček na ledu«. Kot dodatek paramountov žurnaL Naše gledališče DRAMA Četrtek, 23 febr. : Hlapci. Red Četrtek. Petek, 24. febr. ob 15- Brezov gaj. Dlja-Ska predstava. Globoko znižane cene. (Zvečer bo gostovala drama v Ptuju» Hollywood). Sobota, 25.: Hollywood. Izven. Znižane cene. Nedelja, 26 ob 15.: pikica In Tonček. Mia. dinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Potovanje v Benetke Izven. Znižane cene. OPERA Četrtek, 23. febi.: Evgecii onjegin Tzvsn. Znižane cene od 24 din navzdoL Petek. 24 febr.: Zaprto. Sobota, 25.: Ere z onega sveta. Red B. Nedelja, 26. ob 15.: Gejša. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.. Jesenski manevri. Izven. Znižane cene. MARIBORSKO OI.FDAT Ift^E Četrtek. 23 ob 20.: Na ledeni ploščL A. Petek, 24.: Zaprto. gospa Danes Je mirno v Gospodu zaspala naša draga mama, Frančiška Kovačič rojena Nardln Pogreb drage pokojnice bo v petek 24 februarja 1939 ob pol 16. iz mrtvašnice na Pobrežju na okoliško pokopališče. Sveta maša zadu&nlca bo v soboto ob 9. v frančiškanski cerkvL MARIBOR, 22. februarja 1939. Dr. STANKO KOVACIČ, sin; ILA KOVACIC roj. '< KAKUSA, rili alia — in ostale sorodstvo. Prezident la njegov namestnik Franklin Roosevelt na neki pojedini v razgovoru z viceprezidentom Garnerjem moški dobi puško Bodoča vojna v očeh švicarskega strokovnjaka — Nesposobnih ne bo več — Vojna služba do 60. leta starosti Ženske v pisarnah in bolnišnicah Znani Švicarski vojaški organizator in publicist, polkovnik Wacker je imel te dni v Basiti predavanje, v katerem je govoril o novih načrtih švicarskih oblasti, da bi se za primer vojne pritegnile v vojno službo posredno ali neposredno vse razpoložljive mocd, tudi tiste, ki so jih smatrali doslej iz tega ali onega razloga za nesposobne. Vojna bodočnosti, je izvajal Wacker, bo »totalna vojna« in zanjo ne bo več objektov, ki bi jih nasprotnik iz človečan-skih ali tradicijskih razlogov štedil. Država, kakršna je Švica, nima nobene izbire, da bi to dejstvo v načelu priznavala ali ne. Če naj ohrani svojo eksistenco pred sovražnim napadom ali pa nevarnost takšnega napada zmanjša, se mora pripravljati z vsemi duševnimi, fizičnimi in materialnimi silami na totalno vojno. V njenih posebnih razmerah gre za to, da zdrži prvi dni in tedne. Mobilizacija se NI feil prvi, a tudi ne zadnji Norveški smučar Birger Rund nI dosegel ▼ Zakopanem prvenstva v smuku, a Je ie vedno med najboljšimi smuSklmi skakalci Veda brez apna za rododendro» Uspehi s pritlikavimi vrstami sleča Med naše najbolj učinkovite vrtne rastline spada rododendron ali sleč. Ze s svojimi zimzelenimi listi so odrasli grmi odličen okras, ki se seveda še stopnjuje, ko se v maju in juniju odprejo veliki, žareči cveti. Najbolj žilavo vrsto, iz katere se je razvila s časom večina naših lepih vrtnih oblik, so uvedli že pred več nego sto leti iz Severne Amerike. Poleg splošno znanih velikih oblik pa zaslužijo pozornost tudi pritlikave vrste, ki so jih vzgojili šele v novejšem času. Te so še posebno primerne za razmere v naših kamenjakih. Danes je število teh vrst, ki jih zbiralci prinašajo večji del iz himalajskih in notranje kitajskih divjin, že zelo veliko. Videti jih bo v posebno lepem številu v zvezi z jegliči in lilijami, ki ima- jo podobne zahteve, v majhni gozdni dolini tretje nemške državne vrtnarske razstave, ki bo letos v Stuttgartu. Gojitev slečev ali rododendronov Ima uspeh le v tleh, ki imajo mnogo živice in nič apna. Tla z nanašanjem posebnih vrst prsti lahko osvobodimo apna, težko pa je tedaj, če nam je za zalivanje na razpolago trda, apnena voda. A tudi tu pomoč ni nemogoča. Na stuttgartski razstavi bo videti, kako je treba to napraviti. Tu bodo vso vodo za zalivanje slečev vodili skozi umno napravo, v kateri bodo po tako zva-nem permutitskem postopku paralizirali vse apnene primesi. Vsak obiskovalec bo imel priliko, da se seznani s tem postopkom in si po njem privošči gojitev teh lepih okrasnih rastlin. Čudežni sadež 0odežni «ad imenujejo botaniki doslej neznano, majhno rdečo jagodo, ki uspeva r tropski Afriki. Ta rastlina ima sposobnost, da vse osi adi, kar je kislega. Celo najbolj kisla citirona se spremeni v sladko, če pomešamo nje sok s sokom tiste rdeče jagode. Odkritju te rastline pripisujejo precejšen gospodarski pomen. Poskusili jo bodo gojiti sistematično ter bodo še nadalje proučevali njene učinke. Vsekako bi bila takšna vrata »naravnega saharina« velikega pomena za človeštvo. Stvar nam pa tudi kaže, imajo konkurence nedvomno svojo dobro stran v tem. da pris lijo umetnika k določeni nalogi, pa v sodelovanju več panog umetnosti in končno v spoznanju lastnih napak in tujih prednosti. Slaba stran je edino ta, da utegnejo pri razdeljevanju nagrad imeti vlosro nairazličnejši momenti poleg čisto kvalitetnih — umetnostnih. F. K. Kos Zapiski KALMANOVl »JESENSKI MANEVRU Z opereto je tako, kakor z obleko, podleže modi in njenemu okusu, pa jo je treba čez nekaj časa prenarediti, če je iz dobrega blaga, ali pa poceni prodati manj izbirčnemu, če je slabše kakovosti. Ne vem, v kol-ko bi se posrečila predelava, če bi opereto »Jesenski manevri« prestavJi v današnji čas in na naša tla. Razmere v družabnosti so drugačne, način občevanja se je spremenil, kavalirskih idealov je vedno manj, aristokracije v vojski ni itd. Eno pa drži, da že marsikaj ni več mikavno v »Jesenskih manevrih«. Kljub temu šteje ta opereta po solidni Izpeljavi v dejanju in glasbi med boljše doslej pri nas vprizor-jene lahke komade. Ce hi naše gledališče že v naprej zmoglo visoke tantijeme, za najuspešnejše današnje operete, kakor zahtevajo nekateri avtorji, bi morda postreglo z zan mivejšim. Kalmanova glasba je v »Jesenskih manevrih« madžarsko pobarvana. Na predvojnem Madžarskem se tudi dogaja dejanje, ki nas po bučni uverturi, sestavljeni iz živega kola, sentimentalne popevke in ritmičnega čardaša popelje pred mičen gradič. V njem sreča poročnik Lörenthy (g. Marčec) svojo bivšo ljubico Rizo (ga. Vi-dali), ki mu je prizadejala toliko gorja s tem, da je svojčas vzela drugega. Tu za. pade ponovno v njene mreže in slednjič v njenih dražestnih sponah zopet obtiči. Ves ta ljubezenski razplet pa spremljajo krokade, parade in kanonade žlahtnih oficirjev ter sovražnih armad na jesenskih manevrih. Vprizoritev je slonela pretežno na ge. Vidalijevi, ki je pivič nastop la v opereti Čeprav po svojem odrskem temperamentu in dosedanjih gledaliških izkušnjah ni pre-destili ir ana za subreto, se je vendar pevsko in igralsko tako dobro odrezala, da je žela mnogo odobravanja. Dopadljive zunanjosti je. stalno pridobiva na šarmantnosti in okretnosti ter zna učinkovito nositi svoje toalete. V njenem žgolenju bi bil še mar-s kak s^ek piano bolj na mestu kot svetli forte. Za operetne solze, operetno zamaknjenost operetne izl ve strasti In eleganco pa je treba nekaj, kar našim temperamentom zlepa ni prirojeno. Njenemu partnerju, g. Marčecu se poma, da mu vojaška suknja ni tuja. Enoličnosti v prvem dejanju nI poživil, prav dobro pa se je vživel v drugem in tretjem dejanju. Gdč. Barbičeva je vlogo strumnega huzarja Marošija zagrabila in Izpeljala smelo ter s svežim elanom. G Peček je imel prilike dovolj da kot prismojeni kadet Wallerstein draži obč nstvo k smehu. Za maršalovo hčerko Tresko je treba več okretnosti v govoru kakor je je pokazala gdč. Cankarjeva. Od mnogih ostalih sodelujočih je omembe vreden hlapec Lajoš g P aneckega. G. Zupan je v vlogi maršala pi. Lohonay-ja krepko zmerjal ln si.kot komandant ustvaril več discipline kakor kot režiser G. Su-šterš!č Je z Izrednim zmlsflom za oderski spev In melodoznost vodil predstavo. Zbor Je bolehal na stari rani — neokretnosti ofic-rii pa so bili vsaj mladi, če že n« plemeniti, E- As I Ne"! o jnbtlejnl «tevtm »MU I in dela«, v nik&čketm listu »Skbodna Mi-sao« je objavil S to jan oerovič daljše poročilo o jubilejnem zvezku revije »Misel m delo«, Id Je Izšel z naslovom »Ob dvajsetletnici Jugoslavije«. Pisec karakteriz^ra vsebino, navaja imena sodelavcev ln f^e-pa svoj sestavek takole: »Jubiiami broj slovenačkog časopisa »Misel ln delo« samo je još jedan prilog koliko se Slovenci diferenci raju od nas Srba lz Hrvata svojm učeSčem u podizanju kulture narodne, svi. jesti 1 opžteg osečanja velikih napora uči-njenih za formiranje naše zajednice. Ono što unoee Slovenci, to je životna stvarnost. daleko od svih naših srbskih i hrvatskih dosta šimeričnih sbvatanja. Kao 1 mnoge druge stvari 1 ovo jubilarno izda. nje slovenske revije, najbolji je prilog posvečen juibdlarnoj godini života naše narodne zajednice: Srba, Hrvata i Sov enaca.« »Moravskoslezsky denik« je 11. t. m. v kulturni rubriki prinesel spet daljši članek znanega poznavalca nažega slovstva rav. dr.VOjteha Mčr*e. članek je posvečen obširnemu zborniku, ki ga je za 20 letnico Jugos'avije izdala kulturna in socialna revija »Misel in delo«. Poročevalec našteva vsebino tega reprezentativnega zbornika in sodi, da bi ne smel manjkati v knjižnici nikogar, ki se zanima za slovanska vprašanja na katerem koli polju, ker vsebuje v prvem delu edinstven material za študij zgodovine rasti jugos'ovenske misli ter splošen pregled naporov ln poti, ki so vodile k uspeäni stvoritvi enotne države, v drugem delu pa podaja v velikih obrisih dvajsetletno bilanco kulturnega, socialnega političnega upravnega in celo zdravstvenega prizadevanja v osvobojeni domo-vini, za jubilej, ki smo se ga Jugoslovani mogli spominjati v mirnejših prilikah kakor nesrečni bratje Cehi. K sklepu pogreša prizadevni dr Mèrka med avtorji Ime dr. Ivana Laha ki mu usoda ni dala doživeti to odlično publikacijo in tehtno sodelovati v njej. Tudi zagrebški »Novosti« so v številki z dne 10. februarja obširneje zabeležile jubilejni zvezek »Misli in dela« in izrekle priznanje njegovim sotrudni-kom. Par sodobnih etimologij. Milanski nadškof, piše 19. 2. neki naš dnevnik, ima pragermansko ime Ali je res? Modri Kluge trdi da je pristen germanski izraz za tega obrtnika svn schuuchwürhte (od wirken — izdelovati), kar se je ohranilo v priimkih Schubert in Schuchart. Poleg tega se je govorila izposojenka sùtàri (lz lat. autor = šivar, šivec), ohranjena v priimku Sutter (tudi Suttner?). Najbolj se je pa zakoreninila hibridna ali spoloverska skovanka schuoh-srötaere danes Schuster, kl je potakem pol nemška pol latinska. Iz 'stega področja so si Rajhovcl Izposodili Dri Regn'oolih (Reich je iz regnum!). Socke (soccus). Sohle (solea). Stiefel (stivale. aestivale = poletna obutev) ... 18 2. je pisatelj Finžgar po radiu razložil karneval kot carrus navališ. To pojmovanje zastopa n. pr. Herderjev leks. 1933., češ da je porenska beginja Nehalenna imela spomladi svoj praznik in so morda v dobi romanske posadke njen voz. na nlem pa naloženo ladlo peljali k izlivu SkaJde. Her-derlevemu slovarju se že pozna nacizem PEN-kluba na pr. nl