Anton Vorind pozivd k učiteljskemu »puntu« Plakati svečke in križi za žrtve nesreč ON Gratis savnanje v Thermani Laško! • tš fltne Qiib* dravja rh(nMi«i • ob nakupu in hknORm kwffta)^ «toàicwie ^AbpMtt z* koptnje •t» mopede i MO ure. tfotetene tf rtt v icdnvi iiThtmKiMašků ST. 89 - LETO 64 - CELJE, 13.11.2009 - CENA 1.25 EUR Odgovorna uredritca NT Tâ^ana Cwn Poštne storitve pod kozolcem v Svetem Štefanu (na sliki) ter na Kalobju imajo prvi premični pošti na Celjskem dober teden, vendar so z novostjo v obeh krajih zelo nezadovoljni. Bodo župani zminirali »čiščenjecc poslancev? »Ce uresničimo sindikalne zahteve, lahko kar zapremo« Knjižnica pred selitvijo, Celjani bodo brez branja Razstava likovnih del avtorja Vlada Geršaka Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. Obiščite nas v novem salonu v Športnem parku Celje, v poslovni stavbi Arena Petrol. www.mík>c?.sí OSÛ U 24 PVC OKNA VABUENIV ZDRAVILIŠČE LAŠKO na 50. Salonski večer MARTINOVANJE v petek, 20.11.2009 ob 20, uri. z lepo besedo o vinu in uživanju ob žlahtni kapljici bo vina predstavil ^^ publicist, sommelier in vinski svetnik evropskega reda vitezov vina SAŠA VERONIK. h^ Za prijetno vzdušje bo poskrbel EXPRESS BAND. ZDRAVILIŠČE LAŠKO Vstopnina z večerjo in s poku§ino vin znaša 29 €. Rezervacije in informacije: Tel. št.: 03 423 21 00, 423 22 00. ^OGODKI NOVI TEDNIK UVODNIK Poslanci pred odločitvijo Leto pred lokalnimi volitvami in le leio po driavnozborskih je kar malo nenavadno v našem, Časopisu toliko prostora odmerjati spremembam volilne zakonodaje. A je čas kar pravšnji. Če bodo nomreč poslanci tokrat uspeli spraviti pod stretio predlagane spremembe zakonov o poslancih, volitvah v državni zbor ter volilni in referendumski kampanji, bodo to storili nekje do poletja oziro- fin ivana stamejCič ma do parlamentarnih počitnic. Bolj ko bi se odločanje odmikaio v pHhodnost, bližje dr-žavnozborskim volitvam leta 20} 2. mnnj možnosti je, da bi nas takrat na voliščih čakalo kaj novega. Predvolilna razgretosi res ne pnpomore k temu, da di se dalo o čemerkoli pametno dogovarjati, kaj šele, ko gre za odločanje o »lastnem« statusu oziroma poteh, kako znova pnti do nje-ga. Poskusov spreminjanja zakonodaje je bilo doslej Že kar nekaj, vendar so vsi propadli. Kako bo lokratl Predloga sprememb zakonov o volitvah v državni zbor ter volilne in referendumske kampanje sta ta teden prišla v javno razpravo in v strankah so Še previdno zadržani, Čeprav spremembe načelno podpirajo. Ampak - ali so predlagane prave, da bi jih podprli s potrebno dvotretjinsko večino? Malo bolj zgovorni so glede predlaganih sprememb Zakona o poslancih. Se tudi ne gre čuditi, saj bo odločanje o njih že prihodnji teden. A kako se bo iztekb, 5í fa hip menda še ciganka s stekleno kroglo v rokah ne bi upala napovedati. V navzkrižje si namreč prihajajo osebna in strankarska stališča, pa državni in lokalni interesi, da o čem drugem sploh ne izgubljamo besed. Tistih, ki nezdružljivosti opravljanja poslanske funkàje s kakršnakoli funkcijo v to-kalni skupnosti (in glede na napovedan amandma še sočasnim opravljanjem vseh drugih del, z izjemo predava-(eljstva) odločno in enoglasno nasprotujejo, ni prav veliko. Zato pa je povsem nemogoče prešteti in napovedati, kako se bodo odločili tisti, ki to neáirúžijivost načelom podpirajo, ampak... ... ampak, tudi sama skromno pristavljam - kdaj pa bo končno kdo pomislil, da bi se »sanacije« anomalij, ki se pojavljajo, lotil v paketu? lokalni interesi (praviloma zgolj »moje» občine) skozi županski lobi v državnem zboru res nimajo kajiskaii, a kaj. kojih tudi v državnem svetu ni moč uveljavljali, saj le-ia praktično nima nobenih pristojnosti. In ker tudi vmesne ravni lokalne samouprave (Še vedno) nimamo, postaja naša ljuba koh^ z več kot 200 piščeti vse bolj mršava in oskubljerm ... ivana stamejčič rakHiTieiM T 19 |wgvtt|a,loiolcr a temu, da bomo svoj glas dajali človeku in ne Usti kandidatov, se približa z obveznim in absolutnim preferenčnim glasom. Preprosto povedano: ob uveljavitvi predlaganih sprememb bi bile tako držav-nozborske volitve še najbolj podobne volitvam naših poslancev v Evropski parlament. Predlog sprememb za izvolitev 88 poslancev še vedno ohranja 8 volilnih enot (VE), vendar v njih odpravlja po 11 volilnih oliajev (VO). V praksi to pomeni, da bo volivec lahko izbiral med vsemi 11 kandidati v svoji VE in ne kol doslej zgolj listega, ki |e na posamezni listi kandidiral v njegovem VO. Volivec bo moral obkrožili zaporedno številko pred izbranim kandidatom, 8 tem, ko mu bo dal svoj obvezni in absolutni preferenční glas. pa bo podprl tudi listo, na katen ta kandidira. V izogib temu, da bi bilo na volitvah preveč neveljavnih glasovnic, ker bi volivci še vedno obkroževaii številko pred iisto kandidatov, bodo veljavne tudi takšne glasovnice, a se bo volivčev glas v tem primeru Ste) kandidatu pod zaporedno Številko I na listi- Predlog prinaSa tudi 40-odstotno kvolo enakopravne zastopanosti spolov, v prvem delu Ďste pa bodo morali biti kandidati izmenjaje zapisani po spolu. V vsaki VE bo izvoljenih po 11 poslancev, in to tistih, Id bodo na listah z največ osvojenimi glasovi (dovolj za prestop parlamentarnega praga) dobili največ pre-řerenčnih glasov. Odprava VO seveda pomeni. da bi se volilni rezultati odslej preračunavali na ravni VE - to volivcu prinaša vsaj dve prednosti. Najprej to, da bo lahko »svojega« izbiral med Skoraj vse. kar smo leta 2008 bnll na razglasu, naj bi nn lata 2012 pnc«kafo na glasovnici. 11 kandidati in ne bo več prisiljen glasovati za stranko, Čeprav mu njen doslej v VO zgolj eden kandidat ni všeč. Zatem pa tudi to. da se bo delež dobljenih glasov bolj »pravično« preračunaval na ravni VE - in na primer 20-odsioma podpora z dobljenimi 400 glasovi ne bo »vr^a« več kot 17-odstotna s 1.200 glasovi, kot se je zdaj dogajalo v številčno zelo različno velikih VO. Velška slabost pa bodo nove glasovnice, ki bodo Še najbolj podobne dosedanjim razgla-snim obvestilom. Pri vsaki kandidatni listi (v povprečju jihjebQovloženihvsajpolS) bo namreč zapisanih vseh 11 kandidatov. Skozi tolikšno množico podatkov pa se bo večini silno težko preiti. Brez klovnov in hudičkov Predlaganih je tudi kar nekaj sprememb Zakona o volilni in referendumski kampanji. Ob bolj preglednem financiranju in nadzoru nad porabo denarja v volilni kampanji sodi med morda najpomembnejše to. da bo objava javnomnenjskih raziskav od-sl^ mogoča vse do začetka vo-Ulnega molka. Volilna kam- Nove razsežnosti »humanitarnostif« Tblranje humanitarnega denarja za petletnega Rene-ja Blatnika z Rečice ob Savinji dobiva nove razsežnosti. Na članek, v katerem smo nazadnje pisali o sumu goljufije humanitarnih droÂtev Sr^ciz Cdja in Sova iz Maribora se je oglasilo združenje Sazas. V Sazasu poudarjajo, da od društva niso prejeli 617 evrov, kot je prikazano v obračunu stroškov za o^anizacijo humanitarna koncerta v Nazarjah. Združenje društvu ni izstavilo računa, saj od njih še vedno ni prejelo sporeda izvedenih d^ in podalkovtpo-rrebnih za obračim, kaj Šele, da bi društvo avtorsko rudo-mestilo res plačalo, pravijo. Društvo Srček je na združe- nju prireditev sicer prijavilo in dobilo obrazca, ki so ju po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah dolžni vrniti v roku is dni po prireditvi, vendar tega niso storili. Kot še pojasni ujejo na Sazasu, račun ^ de na število prodanih vstopnic ne bi mogel znašati toliko, kot so navajali, temveč manj. Lahko bi znašal le okoli 260 evrov. saj združenje or-ganizatoijem dobrodelnih prireditev, ki izpolnjujejo pogoje po 6. Členu I^avilnika o javni priobâtvi glasbenih de), avtorsko nadomestilo zmanjša za 50 odstotkov. V primeru, da oiganizator prireditev sam prijavi, se prizna tudi 20-odstot-ni popust. So pa na združenju v sredo od Srčka prejeli prijavo za do- panja bo morala biti dejansko izvedena v zakonsko določenem času 30 dni, saj bodo v Času po razpisu volitev m do uradnega začetka kampanje prepovedane objava vseh političnih oglaševalskih vsebin in druge oblike poli-dčne propagande (izjema bodo predlagatelji, ki bodo liste vlagali s podporo podpisov volivcev- saj se zbiranje podpisov začne slab mesec pred začetkom volilne kampanje, op. p.). Stranke oziroma dni^ pre^gatelji list kandidatov bodo v času volibe kampanje imeli na voljo določen obseg plakauiih mest, ki jih bo določila lokalna skupnost. Plakatna mesta bodo brezplačna, občine pa bodo morale vsem organizatorjem volilne kampanje zagotoviti enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov na teh mestih. S tem, ko bodo prepovedani j umbo plakati s pcHjobami naših strankarskih prvakov in nekoliko manjši plakati lokalnih kandidatov praktično za vsakim vogalom oziroma na vsakem drevesu, pa bodo ob delo tudi tisti »duhoviteži«, ki so pred vsakimi volitvami doslej skrbeli, da so našim politikom kar čez noč izpadli zobje, zrasli rogovi ali pa so se do miliineira natančno urejene pričeske nakodrale v klovnovske lasulje s pripadajočimi rdečimi nosovi. A počakajmo ... Kot smo že v uvodu zapisali, sta oba predloga sprememb šele prišla v enomesečno javno razpravo, čaka pa ju dolgotrajna pot skozi parlamentarno proceduro. Za sprejem pa potrebujeta dvotretjinsko večino glasov poslancev. IVANA STAMEJCIC Foio: SHERPA (arhiv NT) brodelni koncert, ki ga nameravajo izpeljat) ruslednji petek v dvorani Golovec in jih obenem prosijo za račun za prireditev v Nazarjah. Društvo dobroddni koncert Riblje čort}e In ostalih dveh nastopajočih o^aâuje na svoji spletni strani, kj^ pa ni počitka o tem, komu je huina-ráxanú koncert namenjen. Na celjski upravni enoti dručrvo do vč«aj ni prijavilo koncerta (prijava je potřena v primeru, če priglasijo več kot 3.000 obiskovalcev, v nasprotnem primem je potreboa pri-^hevna policiji). Ali je koncert priglasilo na policiji, do zaključka redakcije nismo dobili podatka. Na celjskem ZPO-ju, tó je upravljalec dvorane, so o koncertu sicer seznanjeni, vendar v njihovi pristojnosti ni, da ugota>djajo namen posamezne prireditve ali koncerta, kot so nam pojasni-1i. MATEJA JAZBEC NOVI TEDNIK Î- -i Bodo župani zminirali »čiščenjecf poslancev? Vroča tema novembrskega zasedanja funkcije državnega zbora: nezdružljivost županske in poslanske Prihodnji teden bodo v državnem zboru razpravljali o predlogu zakona o spremembah Zakona o poslancih, po kalerUi bi se leta 2012 udejanjila nezdružljivost županske in poslanske funkcije» po predlogu pristoj-ne komisije pa poslanci vdh činah ne bi smeli opravi jatí nobene funkcije. Spremembe nameravajo z amandmajem razáiíití Še v smislu» da poslanci, razen mogoče predavateljev na imiverzab, oe bi smeli opravljatí dodatnih dejavnosti. Seveda spremembe zadevajo tudi po-slance s Celjskega. Po eni strani bodo o tem odločali, po dnj^ pa se verjetno želijo tudi v prihodnjem mandatu videti na poslanskih sedežih. Sedanji poslanci, ducat smo jih poslali v Ljubljano branit Interese Celjskega, se, kot vemo, ukvarjajo 2 različnimi drugimi dejavnostmi. Med aktualnimi poslanci najdemo namreč štiri župane, enega podžupana, in šdri občinske svetnike, če zanemarimo ostale dejavnosti. "Hidi zato lahko pričakujemo» da bo prihodnji teden v DZ zagotovo slilati veliko nasprotujočih si argumentov. To ni prvi poskus, da bi, kot so se izrazili v poslanskih skupinah {PS)> očistili poslance; vendar predlogi dosiej DZ niso dobili podpore. TUdi za prihodnji teden'skorajda nihče na zna točno napovedali, ka- Kot pravi>o predlagatelji sprememb, zaradi sočasne funkcije župana in poslanca prihaja do diskrimi-nadje, saj je državna raven dostopna le redkim občinam. Mnogi si želijo širšega zastopanja lokalnih skupnosti, m^tem ko poslanci, ki so tudi župani, menda delujejo predvsem >K>zko lokalno«. ko se bo izteklo glasovanje. Načelno se mnogo poslancev strinja s predlaganimi spremembami, sploh tisti, ki niso župani, vendar večina pri tem razmišlja še o kakšni dni-gi možnosti Eni tako, drugi drugače Kot je poudaril Bojan Kon-lič, vodja PS SD, je zakon po- Bojan Korrtič memben, in pričakuje, da ga bodo Cu(i v opoziciji podprli, čeprav »priznava«, da tudi znotraj SD ni enotnega stališča. »V stranki smo večkrat razpravljali o tem. ali je hinkci-ja župana in poslanca združljiva. Vedno smo prišli do za-WjuČka, seveda z ločenimi mnenji, da je treba ti dve hmk-dji ločiti. Tudi zaradi tega, ker je župan v funkciji poslanca privilegiran v primerjavi z županom, ki ni poslanec,« pojasnjuje Kontič. »Osebno, kljub temu, da sem podžupan Mestne obCine Velenje, podpiram nezdružljivost. Menim, da je za kakovosmo opravljanje funkcije pomembno, da se osredotoči le na eno in jo tudi sam izbere.« Jakob PreseČnik, vodja PS SLS, se sicer strinja, da združljivost hmkclj v trenutni ureditvi ni najbolj optimalna, a bi bilo treba po njegovem mnenju ta problem razrešiti sku- SGil/IZEBECi. VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM:051/335-200 FAX: 05/9118150 r - • Dokumentacffa je voljo nà vpogled na spletni sirani; www ent-celje-si Moien najani: 2ixiaii|ih prouajnin rnsl 3 lOkdlDV S ogrcudFitN 16 naprtil: ftu,; Informacije: Naslov Lava 42. 000 Celje TeWíon 0r490 5544 TelefaK&. 03/430 SS43 E-i>QÍt>i tr£jiica@em>eel/c al IntertiQi Wirwv»,em>«oij«-9« Predlog novele zakona o poslandb, po katerem bi bili fimkci)a župana oziroma podžupana in funkcija poslanca nezdružljivi, so v parlamentarno proceduro vloM vodje koalicijskih poslanskih skupin Zares. SD,DeSUSinLDS. Predlog, ki bi se začel uporabljati po naslednjih parlamentarnih volitvah. po navedbah lagateljev sledi ustavnima načeloma d^tve oblastí 1er neodvisnosti in samostojnosti lokalne samouprave. r\ Jakob Presečnih paj z uvedbo pokrajin. »Pri tem gre tudi za status državnega sveta, čigar vpliv in položaj sta nedorečena,« opozarja Presečnik, ki meni, da se zdaj predlog o nezdružljivosti tudi na raven občin bistveno preveč razširja. »Pri tem čiščenju poslanske htnkdje se postavlja širše vprašanje, saj lahko poslanec izgubi stik s stroko in z okoljem. Po drugi strani sem že izpostavil, da če je to lako velik problem, ne vem, zakaj sprememb ne bi uvedli z lokalnimi volitvami.« Presečnik meni, da so v DZ po več poskusih uvajanja nez-družljivosti tokrat najbližje uresničitvi. čiti» a temu pridati razlikovanje: županovanje v manjših občinah se pač razlikuje od tistega v večjih. V PS bomo Se razpravljali, moje glasovanje pa bo odvisno od argumentov,« napoveduje Rih-teijeva, ki meni, da so ob nez-dru^ jivosti županskega in poslanskega mesta potem tudi druge naloge nezdružljive s funkcijo poslanca. Andreja Rihter Poslanka SD Andreja Rihter pričakuje, da se bodo pred dokončnim glasovanjem še večkrat pogovarjali o tej temi. »Potrebovali bi podrobno analizo, kaj bi sprememba zakonodaje prinesla. Posebej v velikih mestíh sta težko združljiva hkratno županovanje in funkcija poslanca. Zato se nagibam k temu, da bi bilo sicer treba naloge lo- Štefan Tisel Proti Eden tistih, ki trenutno opravljajo obe funkciji, je Sent-jurski župan in poslanec SDS Štefan Tisel, ki meni. da bi bilo smiselno v poslanskih vrstah ohraniti predstavnike lokalne oblasti. »Na ta način je namreč zastopan lokalni interes tudi v DZ, sicer bi centralizacija naredila preveč škode za periferijo in podeželje. Ko bo Slovenija razdeljena na pokrajine, bo tudi dtóvni svet verjetno drugače sestavljen in bo drugačna tudi lokalna zastopanost,« omenja Tisel, ki hkrati pravi, da zaradi dobre razporeditve dela in organiziranosti občinske uprave v Šentjurju lahko uspešno kombinira obe svoji furikciji. »Morda tisti, ki ves svoj čas namenijo poslanski funkciji, v DZ doprinesejo nekaj več, vendar nam hkrati priznavajo, da je zastopanost županov v parlamentu pozitivna. Pra\âjo, da smo bolj praktični, konkretni in da bolje poznamo lokalno problematiko.« »Nič še ni odločeno, verjetno pa bo jasno okrog novega leta,« odgovarja poslanka Andreja Rihter na vprašanje, Če bo prihodnje leto kandidirala za celjsko županjo. »Kandidatura je odvisna od mnogih okoliščin, tudi od pogovora v domiači hiši in nenazadnje od odločitve, kaj v življenju si Še želimo.« Se pa Tislu zdi precej nesmiseln predlog, da poslanci ne bi v občinah smeli opravljatí več nobene funkcije. »Česa podobnega ne poznajo nikjer v Evropi. Obstajajo pomisleki. da je to nekako navrženo v predlog, da zakon ne bi uspel. Možno je, da je zakon zastavljen s figo v žepu,« je oster. Hkrati zastopa stališče SDS. da velike oziroma mestne občine morda res potrebujejo »cele^« župana, g}ede manjših pa ne vidi razloga, zakaj ne bi smele imeti županov, Id bi bili tudi poslanci. »To, da poslanec ne bi smel biti podžupan ali vsaj občinski svetnik, je že na meji absurdnega.«Tisel še dodaja, da lahko zaenkrat o usodi zakona zgolj u^bamo. Predlogu, kljub temu. da prihaja iz vrst njegove stranke, ostro nasprotuje žalski župan in poslanec Lojze Pose-del (Zaresl. »Začel bom natanko tako kot vsir načelno nasprotujem dvojnosti, vendar... Od začetka, ko sem videl, kako je pripravljen predlog, sem bil proti. Če se čisti parlament, potem se naj očisti vse dvojnosti, ne pa, da bomo odstra- Spomnimo. da se je za mesto poslanca na lanskih parlamentarnih volitvah potegoval ludi celjski župan Bojan šrot, ki pa ni zbral dovolj glasov za sedež v parlamentu. njeni samo župani, osta^ pa bodo zdravniki, profesorji, ludi trgovci. Moje osnovno stališče je, da naj potem nezdružljivost velja za vse, in če bi bila želja resnična, bi zakon veljal od 1. januarja 2010. Zakaj bi mi odločali o letu 2012? Če smo pripravljeni oziroma Če smo župani tako moteči in Če izkoriščamo, pa naj gremo prihodnje leto iz parlamenta,« pravi Posedel in dodaja svoje mnenje, da predlog ni bil najbolj korekmo pripravljen, mogoče celo populistlčno zastavljen v smislu »da dvakrat zaslužijo«. Lojze Posedel Še na en vidik opozarja žalski župan in poslanec: »Prepričan sem, da imamo v DZ edino župani stik z realnim svetom. To se vidi pri vseh delovnih telesih, tudi po naši vest-nosd.« Glede predloga za »čiščenje« poslancev na lokalni ravni Posedel meni, da bi potem dobili »neomadeževanega človeka. Če ne bi smel početi nič druge^, kot biti poslanec, ni-rnaš Slika z življenjem in ne s stroko, z ničemer. Seveda potem ne boš postal niti poslanec. Nekateri pravijo, da ostaja vprašanje morale. Vendar če lahko pozabiš iasme, krajevne, strokovne... interese - kaj dobiš? Tele?« je oster žalski Posedel, po njegovem nmenju pa predlog le ne bo sprejel. PM, US Cepljenje proti novi ^ripi tudi v Konjicah in Laškem Proti novi gr^ bodo pri-hodnjiteden, v poneddjek» začeli cepiti tudi v zdravstvenih domovih, kjer doslej še niso. Cepivo so že dobili v Slovenskih Konjicah in Irákem. V Zdravstvenem domu Slovenske Konjice se za cepljenje lahko naroČile po telefonu na številko 03/758 17 08 vs^ delavnik od 8. do 13. ure. Cepili bodo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 14. do 15. ure ter ob sredah od 8. do 13. ure. V Zdravstvenem domu Laško se lahko za cepljenje naročite v tajništvu, telefonska številka je 03/734 36 00. Kol je povedal direktor ZD Marko Ratej. dr. med., bodo cepili samo v LaSkem. O podrobnostih bodo vse. ki se bodo naročili za cepljenje, pravočasno obvestili. V Zdravstvenem domu Radeče zbirajo prijave za cepljenje proti novi gripi osebni zdravniki. Ko bo za cepljenje prijavljenih 500 oseb, bodo v zdravstvenem domu tudi dobili cepivo in začeli cepiti. Omejeni obiski v celjski porodnišnici Oba bolnika, ki sta se zaradi nove gripe dosiej zdravila v celjski l>olnišnlci, sta že odSla domov. Kot so včeraj sporočili iz bolnišnice, trenutno zaradi pandemske gripe nimajo hospitaliziranih pacientov. So pa zaradi nevarnosti $lrienja gripoznih obolenj omejili obiske v porodnišnici: «V času obiskov naj tako na obisk k ponMnicI prihajajo le najo^i svojci (partner, starši), ki nimajo znakov prehladnih oziroma vroftnskih obolenj. Pri porodnici sta lahko hk/ati prisotna največ dva obiskovalca. Otroci, stari do šest let, lahko v porodnišnici obiščejo le svoje mamice,« so sporočili. MBP gospodarstvo O cetís »Če uresničimo sindikalne zahteve, lahko kar zapremo« Po oapovedih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) povprečno slovensko podjetje in država dviga minimalne plače ta trenutek ne bi prenesla. Povečalo bi se Število brezposelnih. Za koliko natančno, je odvisno od tega> koliko bi višja minimalna plača kot mati vseh plač vplivala na dvig plač v ostalih plačnih razredih. Da dvig plač v tem trenutku pomeni pogrom gospodarstva, opozarja direktor podjetja Štore Steel ter predsednik uprav* nega odbora Združenja kovinskih materialov pri GZS Marjan Mačkošek. »Če uresničimo sindikalne zahteve, lahko kar >dol zapremo«.« Marjan Mačkošek pravi, da si delodajalci takšnih dvigov ne morejo privoščiti, ker enostavno nimajo od kod vzeli, »Že zdajšnja raven je na robu vzdržnosti glede na gospodarske razmere, v katerih smo.« Podjetje Štore Steel sicer po MačkoŠkovih besedah ni »kritično«. »Pri nas je relativno malo neto plač, ki so pod 600 evrov, pod 500 evri pa pri nas ni govora. Govorim o plačah za 160 ur, ne za polni delovni čas. Vendar, če bomo uveljavili model, ki gd zahteva sindikai» torej izplačane plače, to pomeni po^om podjetij vSloveniji. DoioCeni celo govorijo o selitvi proizvodnje; mi tega ne moremo naredili.« Po izračunih, ki so jih naredili v podjetjih, bi se strošek dela, če bi po dvigu minimalne plače želeli ohraniti razmerja med delavd, dvig- nil od 50 do 90 odstotkov. »Potem lahko vsi po vrsti >dol zapremo^,« pravi MaČkošek. »Sploh pa takSna uravnilovka prinese veliko nezadovoljstva med delavci> ki bi bili enako plačani ne glede na to, koliko Časa je kdo že v podjetju, ali delajo dopoldne ali ponoči, vsi bi imeli enake plače.« Rešitev bi lahko bila po mnenju Mačkoška in mnogih drugih gospodarstvenikov precej bolj enostavna. Če bi $e država odpovedala določenim prispevkom. »Bruto strošek za zaposlenega je med 20 ÍD 25 tisoč evrov letno. Koliko od lega prejme delavec, se ve. Kje ostane razlika, pa tudi.« R02MARI PETEK Foto: SHERPA (Arhiv NT] V itûnki jflklaml, kjer ss ja komo zdêelo znova »no polno« delati, naj bi se dsnes delo ustavilo zaradi vs«sloven^e stavke. Končno preobrat v Rogaški Lesu Danes se bodo sestati delavci Rogaške Lesa. Po do zdaj znanih informacijah se jim bo predstavila nova direktorica Gabrijela Preac, ki je bila pred tem zaposlena v Steklarni Rogaška. Kot smo izvedeli iz sindikalnih virov, naj bi ji banka zaupala, zato svoj vložek pogojuje s tem, da direktor in lastnik Peter Passer siopi v ozadje. Nova direktorica naj bi bila tudi seznanjena s tem, da mora delavcem najprej zagotoviti vsaj minimalno plačo, kasneje pa poplačati tudi ostale dolgove, saj sodelavci že od aprila brez plač. Delo se danes §e vseeno ne bo začelo, saj je podjetje Še vedno brez električne eneip-je- RP Kje in kako bodo stavkali? Sindikat kovinske in elektro industrije (SKEI) je v začetku meseca za današnji dan napovedal stavko. Zahteva, da mora mesečno izplačilo delavcu znašati najmanj 600 evrov neto, Članom SK£1 pa morajo delodajalci v novembru izplačati 150 evrov bruto dodatka. Kje in kako bodo stavkali delavci s Celjskega? Stavki naj bi se pridružilo od 2.500 do 2.700 delavcev s Celjskega in približno 5.000 delavcev iz velenjskega oko* liša, Id so Člani SKEI, Vsaj 60 odstotkov teh ne bo stavkalo le interesno» saj mesečno prejmejo manj kot 600 evrov plače. »Točnih podatkov sicer nimamo, ker do njih ni enostavno priti.« pravi predsednik celjskega območnega odbora SKEI Alojz Jazbec. »Lahko pa rečem, da gre za kar precej naših čtanov. ki smo jih imdi v ži\i)eiiju radi, ki so nam nekaj pomenili, ki smo jih spoštovali... Prižgali smo jim sveto» dve ali tri, za hip pomolčali ob g^obu, si priklicali spomine... Ko grobove pospravimo in uvelo cvetje in ostanke sveč po-mečemo v zabojnike, se začnejo problemi upravljavcev pokopališč inja vrtlh slu^, ki skrbijo za odstranjevanje odpadkov. Z ostanki cvetja, okrasnega peska in s podobnim težav ni. Prav veliko pa jih je z dogorelimi svečami, točneje z embalažo, v katero je vlit vosek, ki je večna luč pokojnim» dokler ne dogori, zatem pa le še neprijeten in tudi nevaren odpadek. Ttžav s tem se je zavedla tudi država, ki je sprejela novo uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki Jih je treba na naravi kar najbolj prijazen način odstraniti. Uredba bo začela veljaďz novim letom. Slovenci V vrhu Slovenci se ^ed^^na porabo nagrobnih sveč w^čamo zelo visoko. Po podatkih Carinske uprave je oa slovenski trg lemo danih 10 tisoč ton oziroEna25milijonov,iy^b-nih sveč. Natančn^^vila ravnanja z odpadj20iu nagrobnimi svečami je bilo zato nujno postaviti. »Namen uredbe je zagotoviti ločeno zbiranje od-padnih rugrobnih sveč cxl drugih komunalnih odpadkov» poskrt)eti za prevzem ter predelavo odpadnih nagrobnih sveč in zagotoviti financiranje ravnanja z njimi z uvedbo okoljske dajatve, ki se obračuna» ko je nagrobna sveča dana v promet.« je povedala dr. Janja Klinčar, vodja projektov pri konjiškem Okoljslu) raziskovalnem zavodu. »tJredba določa obveznosti upravljavca pokopališča, izvajalca javne službe zbiranja in prevoza komunalni odpadkov in obveznosti proizvajalca, pridobitelja in uvoznika. Uredba določa, da so za organizacijo zbiranja odpadnih nagrobnih sveč in predelavo ter financiranje teh dejavnosti odgovorni proizvajalci, pridobi-telji in uvozniki nagrobnih sveč. Upravljavci pokopališč in izvajalci občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov pa so zavezanci za sodelovanje v tej shemi,« pojasnjuje Klinčarjeva. Upravljavec pokopališča mora tako zagotoviti, da se odpadne nagrobne sveče zbirajo in začasno skladiščijo na po-kopal^ču v zabojnikih, ki so označeni z napisom »samo za odpadne nagrobne svefe»<. Prav tako ne sm^o dovoliti, da se odpadne sveče mešajo z drugimi odpadki, oddati pa jih morajo izvajalcu občinske javne sliižbe ločeno od dru^ odpadkov s pokopališč. Prav tako mora upravljavec pokopališča na vsak hektar povrne pokopališča zagotoviti 3 m^ prostora za začasno skladiščenje zbranih nagrobnih sveč. Svece ne sodijo na deponije Proizvajalci, pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč morajo za nagrobne sveče, ki jib Kot primer dobre prakse v tabeli prikazujemo primerjavo stroškov in količino odpadkov» če na pokopališče nesemo svečo vsake tri dni. kar pomeni, da letno v obeh primerih porabimo 120 sveč. il TRAJNOSTNA SVEČA več let uporabljamo isto embalažo sveče, zamenjamo le vložek] 1 Sveča X 1 Mali vložek 2a trajno svečo Material PVC PP Čas gorenja 3 dni 3 dni števNo sveč v 1 m^ S94 3.480 Čas, v katerem napolnimo 1 m^ kontejner s svečami 5 let 29 let Cena/kos 1,15 € 0,40 € L^tni strošek za sveče 138 € 55 €* dajejo v promet, na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih sveč od izvajalcev javne službe in upravljavcev pokopališč. na svoje stroške zago-tovid njihovo predelavo ter biti vpisani v evidenco proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov na^bnih sveč. Obstoječi proizvajalci, pridobitelji in uvoznih so morali izpolniti pogoje za vpis v evidenco najkasneje do 31. julija letos. »V ta namen sta se v Sloveniji vzpostavili dve skupni shemi za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, h katerim lahko pristopijo upravljavci pokopališč ter proizvajala. pridobitelji In uvozniki nagrc^nih sveč in tako na družbi Interseroh ali Prons prenesejo izvajanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz uredbe,« pravi EClinčaijeva. izvajalec javne službe ločeno zbranih odpadnih sveč ne sme odlagati ali jih oddajati v odlaganje. Če gorijiva plastika odpadnih nagrobnih sveč vsebuje polimere polivinil Ido-rida (PVC) ali drugih haloge-niranih oiganskih spojin, se j e ne sme predelati v trdno gorivo iz odpadkov ali uporabljati kot gorivo v napravah za so- N8Me>tiwmpoltojMiÍqivCanjo286tModpt^^ Upravljavec najsodobnejšega slovenskega regijskega centra za ravnanje z odpaiUd» podjetje Simbio iz Celja» se pripravlja na začetek veljavnosti nove uredbe. »Upara^ja-vec pokopališč mora zagotoviti, da se nagrobne sveče zbirajo in začasno skladišdjo na pokopališdb krCeno od drugih odpadkov. Poskrbeti mora tudi, da se ločeno predajo izvajalni javne službe ravnanja z odpadki V občinah, k|er Simbio izvaja javno službo, je 32 pokopališč, nobeno pas Simbijem še ni ženilo pogodbe o prevzemu sveč. 2)raiilh nagrobnih sveč v RCERO ne bomo predelali, saj nam ob^ječa tehnologija tega oe omogoča. Zato jih bomo predali dvema prevzemnikoma za odpadne nagrobne sveče: podjetju Interseroh ter podjetju Prons. Za prehodno skladiščenje odpadnih sveč bomo oa RCERO uredili poseben prostor»« pojasnjuj^o svo^ ^go pri ločeoem ^diiranju in odstranjevanju pogrebnih sveč. V letnem strošku fe upoštevan tudi nsliup trajne steklena mSe. ki ja uporabliamo veclet sežig ali v sežigalnicah komunalnih odpadkov, izvajalec jav-ne službe mora zagotavljati prevzem odpadnih nagrobnih sveč ter voditi predpisane evidence. Oddaja odpadnih nagrobnih sveč zbiralcu je brezplačna. Manj plastike na pokopališča v Okoljsko raziskovalnem zavodu v Slovenskih Konjicah ne ostajajo le pri ugotovitvah, ki so spodbudile nastanek uredbe o okolju prijaznem odstranjevanju odpadnih sveč. So tudi avtoiji projekta Manj plastike na pokopadišča, ki ga izvajajo ob finančni podpori norveškega finančnega mehanična. »Zavedamo se, da je trg preplavljen z najrazličnejšimi okrasoimi svečami. Z anaiizx) nakupa vt^t in la>ličin nagrobnih sveč lahko spremljamo tudi odnos potrošnikov do okolja, saj je izbira ob nakupu bistvenega pomena za ravnanja z izdelkom» ko postane odpadek,« pravi Klinčaijeva in opo- zori. da lahko pri prav vseh izdelkih, ki jih potroSnild kupimo, s pravilno izbiro embalaže vplivamo na zmanjšanje koDčin odloženih odpadkov. V Sloveniji letno nastane4.SOO ton embalaže nagrobnih sveč, od tega skoraj tretjina okoli prvega novembra. »Ko bo januarja 2010 začela veljati nova uredba, se bomo srečali s problemom, ko se odpadne na^bne sveče začnejo zaradi ločenega zbiranja kopičiti, saj pretiranega zanimanja za predelavo matenala, ki vsebuje PVC. še ni. Izvajalci javnih služb običajno ločeno zbrane odpadne sveče odložij o na od-la^išče. kar je slaba motivacija javnosti za ločeno zbiranje odpadkov. Poleglega so nastali dodatni stroški ločenega zbiranja odpadkov na pokopališčih. Termična izraba embalaže nagrobnih sveč, ki vse-bujejo PVC, je zelo draga, kljub temu, da lahko ene^jo pretvorimo v toploto ali elektriko, saj je v tem primeru po- trebno posebno čiSčenje emisij, takšne naprave v Sloveniji niti nimamo,« opozar^ Klin-čarjeva. Obstaja pa zelo elegantna rešitev, ki se ponuja z uporabo okolju prijaznejših sveč, »V v^ čini evropskih držav so násobné sveče izdelane iz poli-propilena, ki ga je enostavno reciklirali, medtem ko materiala pvlipropilena in PVC, iz katerega so izdelane naše nagrobne sveče, ni mogoče snovno predelati. Za povprečnega slovenskega potrošnika pa so žal potipropenske sveče v primerjavi s klasičnimi, ki vsebujejo PVC, manj privlačne, po vdikosti manjše, enostavnejših oblik, površina je gladka in brez sijaja,« pravi Klin-Čarjeva A tudi tu so rešitve na dlani, saj je na trSšču na voljo veliko trajnih ohišij sveč različnih velikosti, barv in oblik, ki so izdelana iz stekla, keramike ali plastike in v katerih po potrebi menju jemo le vložek. ki je sestavljen iz polipropen-skega ovoja in voska. Obstajajo tudi trajne sveče, ki za gorenje uporabljajo ttícoči vosek, ki ga po potrebi dolivamo. A da bomo množično začeli uporabljati te sveče, bo tr^ ba spremeniti zakoreninjene navade. Čeprav bi nam pri tem značilna slovenska varčnost utegnila priti prav. »Na testnem območju nekaterih pokopališč v občinah Zreče, Op-lotnica, Vitanje in RogaSkaSla-tina je naš zavod ugotovil, da je biia večina cvetličarn in prodajaln zelo zainteresiranih za trajnosmo usmeritev in možnost ponovne uporabe nagrot> nih sveč, zato txxio v svojih programih ponudili tudi sveče, ki jih je mogoče redklira-ti»« je optimistična Klinčarje-va. Pomembno je, da bi se potrošniki začeli zavedati, da nista pomembni količina in velikost sveč, ampak povsem nekaj drugega, lúď ni vidno. BRANKO STAMEJČlC Foto: SHERPA Med večfimi upravniki pokopaliSČ je na celjskem močju Veking, kjer se tudi dobro zai^dajo, da je 1. januar, ko bo začela veljati oova uredba» pred vrati, i^-nik Franc Kelbar pravi, da bodo pravoč^o pripravljeni na ločeno hiranje odpadnih sveč. pri čemer razmišljajo o dveh možnih rešitvah. Prva je namestitev dodatnih zabojnikov izključno za zbiranje odpadnih sveč. To bi samo v Celju pomenilo nakup 54 novih zabojnikrrv, predvsem pa bi kazUo podobo pokopališča. V dogovorih 3 podjetjem Simbio zdaj proučujejo $e drugo možnost Po a|ej bi ohranili sedanje manjše zabojnike za zbiranje mešanih odpadlw> ob preselitvi vseh zbirnih zabojnikov na spodnje parkirišče pa bi pridobili prostor» na katmm bi ?aml poskri>eli za ločevanje odpadnih sveč od ostalih odpadkov. Katera od možnosti bo obveljala, je odvisno od dt^ovorov s Simbiom in z občinskih oddelkom za komunalo onronui mestnim svetom. Pisatelj z izgubljenimi geni matematika Matej Krajne vztraja pri literaturi in glasbi ter pravi, da med njima razlike ni Matej Krajne |e kljub rosnim 34 letom že uveljavljen slovenski pisatelj ÍD tudi glasbenik. Ima že 41 objavljenih avtorskih del -pesniških zbirk in proze, prišteti je treba še približno 20 prevodov iz tuje literature. Zgodaj poleti je izšel njegov >K:el]ski« roman Re-quiem za gospo GoršiČevo, Še ta mesec pričakuje izid knjige Božična zgodba» te dni bo izšel tudi njegov glasbeni album Deževje nima besed. »»Pisati sem začel pri šestih letih, malo pred očetovo smrtjo. Doma so mi ogromno brali - Župančiča, Gregorčiča, sodobne pesnikein se mi je literatura zdela lepa že kol otroku. Logično je, da me je pisanje začelo zanimati in me zanima še danes,« pravi o koreninah svoje pisateljske strasti in ŽQice. Kda] se je vse skupaj pravzaprav začelo? Brati sem znal pri treh letih, prve pesmice sem pisal pri šestih... Odprlo pa se mi je v osnovni Soli-Po očetovi smrti sem si naredil program. po katerem sem moral izpovedati, kar sem nosil v sebi. Sprva fe bilo to pesnišivo, potem tudi proza. Prva mentorica mi je bila v Osnovni Šoii Láva Marjana Kračun, nato v gimnaziji Anton Šepetava. Ko sem v osnovni šoli že nekaj let pisal pesmice in jih objavljal na oglasni deski, je gospa Kračunova predlagala, da bi kaj izdali. Mama je dobila papir, dogovorili smo se s Kovinoiehno in tam so mi naredili prvo zbirko, ki je izšla v fantastični nakladi 500 izvodov. To je še zdaj vředu, saj dandanes pesmške zbirke tiskajo v 50,60 izvodih. To mi je »nabilo« samozavest in sem ob koncu osnovne šole izda) še eno zbirko, v kateri je bila že tudi proza. Takrat sem sodeloval tudi na RoŠevih dnevih. V gimnaziji so mi kasneje izdali še eno zbirko In eno še zavod za Šolstvo. Imeli ste torej podporo v družini, šoli... Ste imeli srečo? »Bron" sem znal pri treh letihp pn/e pesmice sem. pisal pri šestih ... Odprlo pa se mi je v osnovni šoli. Po očetom smrti...« Imel sem jo, Čeprav je tudi v družini nekaj pedigreja. Stari oče je bil pisatelj in eden od direktorjev Mohorjeve družbe Jože KrofliČ, Vsi v družini pa so imeD radi knjige. Živel sem med knjigami in glasbo, saj je mati ^asbenica Ln doma smo nenehno poslušali plošče. Pot mi je v bistvu začrtalo že življenje doma. Prvi zvoki, ki se jih spomnim, so bili slovenske popevke. Frank Sinatra, Armstrong... klasika, rad sem poslušal tudi pravljice s tistih malih zelenih plošč. Potem sem v osnovni šoli »odkril« EMsa Presley-ja in se čisto vi^el v njegovo glasbo. Studij primerjalne književnosti je bil glede na vse to logična odločitev... Kaj bom študiral, sem vedel že v osnovni Šoli. Šele kasnejesem ugotovil, da ni nujno, da šrudiram književnost, če že pišem. Na fakulteto sem prišel s priporočili, češ da sem že veliko pisal in tudi objavljal. To mi seveda ni čisto nič pomagalo. Treba je bilo narediti sprejemne izpite in priti na primerjalno književnost. Takrat sem že spoznal Janeza Menaria. kar mi je izjemno koristilo, saj je bil moj velik mentor in učitelj, in Ervin Fritz tudi. Med študijem sem začel Literaturo spoznavati z druge plati. Ugotovil sem, da vse, kar znaš prej, čisto nič tistega odnosa, da sem >»mali kreten, študentek, kj ga je treba zatol-Čl«, ni bilo več. Takrat sem se lahko bolj posvetil raziskavam, o katerih sem prej lahko le sanjal. Z velikim razumevanjem profesorja Borisa A. Novaka sem se začel ukvarjati z deli in s pomenom pesnikov glasbenikov, od Dylana do Co-hena. Toma Waitsa In drugih. Iz te-ga sem potem tudi diplomiral. Zdaj »Med átudyem sem ugocovil, da vse, kar znaš prej, čisto nič ne pom^a in da praktična plat literature pri Študiju ni pomembna ...« ne pom^a in da praktična plat literature pri študiju ni pomembna. Z večjimi ali manjšimi težavami je potem šlo do konca študija. Vmes sem študij za nekaj časa prekinil, ker so me v to prisilile okoliščine. Takrat sem počel marsikaj - se ukvarjal z računalništvom, glasbo, a ves Čas sem tudi pisal in na ta ali oni način izdajal knjige. Že takrat so vas sprejeli v društvo pisateljev... To je bilo leta 2002 in takrat se je za mene kol po Čudežu tudi na fakulteti vse spremenilo. Dobil sem neicakšen ugled in mi je bilo potem malo lažje končati Študij. Vsaj nadaljujem podiplomski Študij v tej smeri. Ste odločitev za študij književnosti kdaj obžalovali? Če bi bil »pameten«, bi naredil srednjo ekonomsko šolo in šel v službo. Toda jaz sem imel vedno vizijo, da bom pisal in se ukvarjal z literaturo, in seveda nisem razmišljal o tem, da to ne nudi prav veliko za preživetje. No, doslej mi je še uspelo nekako skrpati mese- ce in sem kar zadovoljen, da lahko počnem to, kar mi je všeč in kar rad delam in v čemer se vidim veliko bolj kot v ekonomiji, čeprav je bil oče matematik in fizik. Ti geni so se očitno nekje izgubili. Kako pridete do zgodb, ki jih zapišete? Pridejo same in srečo imam, da je idej ^ veliko. Vsak prosti trenutek doslej sem namenil pisanju. Kar sem »kracal«, se mora nekje poznati. Ne glede na to, koliko del sem že izdal, je to le majhen delež tistega, kar sem že napisal- Sem strog do sebe in ne objavljam vsega, kar napišem. Zadnja leta prihajajo možnosti za izdajo del tudi pri večjih založbah. In zdaj mi to pride prav, saj prečiščujem zadeve, ki jih že imam v predalu, le na novo jih obdelam, dopolnim, očistim ... Nekateri pisatelji v vseh svojih delih pišejo nenehno en in isti roman. Vi pa ste, se zdi, žanr-sko In tematsko zelo raznoliki. Drži? Vedno sem iskal več zgodb. Od stvari, ki so se mi zgodile, do onih, ki se mi niso. Čeprav zdaj opa- »Ko so me sprejeli v društvo pisateljev na fakulteti, vsaj tistega odnosa, da sem >7Tuili kreten, študentek, ki ga je treba zaiolči<, ni bib več i I žam, da sem tudi v zgodbe, ki se mi niso zgodile, vpletel kaj svojega. Najbolj pa ostaja in se prime listo, kar je bolj avtobiografsko, kjer je veliko resnic, ki sem jih doživel. To je močnejše kot domišljija. Občutki iz izkušenj dajo delu neko moč, ki bolj >>zade-ne«. To sem videl tudi pri trojici romanov Radoslav, Magdalena in Edvard, čeprav niso povsem av- Samopredstavitev: »Recimo, da sem Matej Krajne, rojen žlahtni letnik 1975» zdaj v najboljših letih, rojen v Mariboru, potem Celjan, kjer sem osnovno in srednjo Šolo opravil v sumljivih okoliščinah, na Lâvi in na Kajuhovi ^m-naziji. Od tam sem sirlel v Ljubljano in zdaj živim med Celjem in Ljubljano.« Kaj pa glasba, ki jo tudi pišete in ustvarjate? Gre skupaj z literaturo? Odločil sem se, da literature in glasbe ne bom razmejeval, ampak združeval- To zdaj počnem v svoji različici uglasbene poezije. Že večkrat sem plošče dodajal knjigam. Plošča z glasbo iz romana je dodatek, a tudi samostojna, ločena zadeva- Oboje gre lepo z roko v roki, saj je literatura tako interdisciplinarna, da se lahko povezuje z več drugimi vedami. Ker se veliko ukvarjam z glasbo, mi ta tudi sodi k pesmim, ki jih pišem. Trudim se, da bi nase vsake toliko časa opozo-ril tudi glasbeno in že od leta 1992 se ukvarjam s kantavtorstvom. Pred izidom je plošča Deževje nima besed. Gre za vaš prvi album z bogatejšo produkcijo. Potrudil sem se in uglasbll nekatere pesmi Iz prejšnjih zbirk, a rudi nove in tiste, ki jih izvajam na nastopih. Plošča je nekakšna zbirka pesmi, ki so se mi nakopičile v vseh letih. Imel sem srečo, da sem pri snemanju sodeloval z Otom Pest-nerjem, ki je odličen pevec in mi je v nekaterih skladbah pomagal. In kaj pričakujete od te plošče? Ne vem, kaj bo. Vesel sem, da so pesmi zbrane r^ eni da so teksti vseeno malo zahtevnejši od običajnih. Upam, da bodo nekatere od teh pesmi ostale, da se bodo vrtele, da jih bo kdo opazil. PbšCa bo zapis tega, kar sem počel. Sodelovali so mdi zelo izku^ni glasbeniki. Spoznal sem jih po nakiju^u, na snemanju Pestnerjeve pfešče v Trebnjem in prepričal jih je, da so sodelovali tu ki so jih nekatere Šole po Sloveniji že izdale v podpis učiteljem. Obenem prosi strokovnjake s področja prava, da se poglobijo v izračun plač in pomagajo rešiti problem. Znano je že, da Vorina dokazuje, da so bile plače učiteljev v okviru dodatne učne obveznosti vse od leta 1993 do avgusta 2008, ko je začel veljati nov zakon o sistemu plač v javnem sektorju, nezakonite. Pisali smo že, da je na prvi stopnji v ponovnem postopku tožbo dobil. Višje sodišče je po pritožbi zadevo vmilo nazaj na prvo stopnjo, kjer se bo o tem pre- Anton Vonna poava učitelje k »puntu«. sojalo že u^tjič. Po njegovem je t. i. »pin^ong« sodišč oziroma zlasti ravnanje višjega sodišča nerazumljivo, saj gre v tožbi za pravno vprašanje, katerega odgovor je v pristojnosti sodišč in ne izvedencev finančne stroke. Prepričan je, da vtóje sodišče noče upošte- vati in presojati zakonitosti 12. člena Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izo-braževalnih zavodih, čeprav zakon ni bil pravilno uporabljen, kar je dokazljivo. »Do rešitve očitno ne sme priti, saj bi bile posledice take razsodbe katastrofalne za poli- tiko in njene odgovorne akterje,« pravi. Poziv k skupnim tožbam Vorina ugotavlja, da učitelji niso dovolj odločni in pogumni, da bi se združili. Poziva jih k vložitvi skupnih tožb. »V nasprotnem primeru bodo vsi zahtevki učiteljev, ki so delali v povečanem obsegu dela v zadnjih petih leiih. zasiarali. 'ïb se je že zgodilo z zahtevki od leta 1993 do 2004.« Vorina je razočaran, da se z zadevo noče in ne želi ukvarjati nihče od poklicanih. '>PriCakoval sem, da bo spor trajal dolgo, saj gre za veliko kazensko odgovornih oseb in previsoke denarne zneske, ki bi jih sprožili množične tožbe in denarni zahtevki. Nisem pa pričakoval, da bom naletel na mnoga giuha ušesa.« Prepričan je, da ministrstvo za šolstvo od lanskega avgusta namerno goljufa vse šolnike, ki delajo v povečanem obsegu dela. »To nezakonito formulo za izračuna- vanje plač, ki se je prej nezakonito uporabljala 15 let» so zapisali v Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju. Ta uredba je v tem delu v nasprotju z 22. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zato nezakonita.« Enemu več, a zato drugemu manj Vorina, kar sedem let Član sindikata v^oje, izobraževanja, znanosti in kulture, je nad ravnanjem sindikata razočaran. Preden sodišče ne razsodi, ali je bil stari način obračunavanja povečanega obsega pravilen ali napačen, SVIZ o tem ne bo presojal, odgovarja tiskovni predstavnik Sandi Modrijan. »Nov način obračunavanja plač in s tem tudi povečanega/ zmanjšanega obsega dela po 124. členu ZOFVl temelji na Zakonu o sistemu plač v javnem sektorj u in Uredbi o enotni metodologiji. Formula za izračun povečanega obsega dela je znana In zapisana v uredbi, ki je bila sprejeta s strani zakonodajalca- Dokler ZOFVl dopušča možnost poveča nega/zmanjša nega obsega dela in dokler je predviden način plačila le-te-ga, dode) sistem velja. Če bo sodišče ugotovilo nepravilnost obračunavanja za nazaj, je vprašanje, ali bo to vplivalo tudi na nov sistem, Vsekakor pa lahko pomeni težavo, če bo povečan obseg kot specifična ureditev (ne kot plačilo) razglašen za nezakonitega.« Dilema je namreč, ali naj bodo te ure opredeljene kol povečan obseg ali kot nadurno delo, V zvezi z očitki, da so Vorini odrekli pomoč v SVIZ-u pojasnjujejo, da so se za to omočili >»zara-di morebimih škodljivih uttn-kov, ki bi jih odločitev, kot jo zahteva Vorina za izračun povečanega obsega dela, lahko imela na zmanjšan obseg dela (če plačaš povečanega več, potem avtomatično plačaš zmanjšanega manj).« Razlog je, da je učiteljev z zmanjšanim obsegom dela več kot tistih, ki imajo povečan obseg, [n ker zmanjšan obs^ dela pomeni tudi polno zaposlitev, bi lahko učitelji z zmanjšanim obsegom dela ostali brez dela zaposlitve. MATEJA JAZBEC 8 alno NOVI TEDNIK PoŠta pod kozolcem Obiskali smo krajane Svetega Štefana in Kalobja, kjer so zaradi premične pošte nezadovoljni - V Svetem Štefanu od danes podpisovanje peticije? v Svetem Štefanu ter na Kaiobju imajo prvi premični pošti na Celjskem dober teden, vendar so z novost-jo v obeh krajih zelo neza-dovoljni. Kot kaže, bo na Celjskem kmalu veliko več premičnih pošt, saj namerava Pošta Slovenije do leta 2015 podobno preoblikovati kar petino obstoječih poštnih uradov. Najbol) prikrajšani se počutijo vSvetem Štefanu, kjer ima poštar IS-aiinutni dnevni postanek na prostem, medtem ko morajo v popoldanskem Času po poštne pošiljke po novem v oddaljeno Šmajje pri Jelšah, č^rav kraj bolj gravitira v drugo smer. Zaradi velikega nezadovoljstva med krajani ter napovedanega podpisovanja peticije smo se v sredo dopoldne odpravili mednje. Z njimi smo se pogovarjali med petna j stminucnim rednim dnevnim postankom premične poŠte v središču kraja, kjer uraduje pod kozolcem. Če bi poštar uradoval na prostem, bi po krajanih, uporabnikih storitev, lahko deževalo ali snežilo. Vsem v posmeh je prazen in lepo urejen dosedanji poštni urad v občinski lasti, id od začetka novembra sameva. Občina Šmarje pri Jelšah ga je še vedno pripravljena pošti oddati v brezplačen najem, podobno kot Od danes podpisovanjs psticije? Prsdsednik KS S VBti Štefan. J^b Romih. je to na Kaiobju storila šentjurska občina. Protestno dejanje? Ena od krajank je v sredo »bentiia« med Čakanjem na po-štaijev dnevni postanek že kakšne četrt ure prej. Na srečo je bil razmeroma topel dan, ampak njo je pogrela že misel na poštno novotarijo, lu razbufja krajane. V zadnjem obdobju so izgubili tovanuš-ki obrat, trgovino, rednega župnika ter za konec še stacionarni poštni urad- Ob 9.30, ko se je začel redni dnevni postanek, se je zbralo približno trideset kra^nov s Šopi neplačanih položnic, nato se je ustavilo še poštarjevo vozilo, s poštarjem seveda. Zanimalo nas je. kaJco so ljudje zadovoljni z novo pridobitvijo, s premično pošto. »Če povem po'Šteno, niso zadovoljni. Vse ostalo naj pove direktor,« je bil kratek in jedrnat poštar, ki se mu je videlo, da ima po novem dela čez glavo. V Krajevni skupnosti Sveti Štefan so dodatDo razburjenj. ker odgovora Pošte Slovenije, ki naj bi ^ odgovorila na njihove zahteve, v 15-dncvnem roku niso prejeli. Gre za zahteve z zbora krajanov, ki je tni tik pred uvedbo (HMdčne poète. V Pošti Slovenije trdijo, da so ga poslali že 27. oktobra z navadno poáto. Iz medijev so izvedeli, da ga KS ni prejela, zato so ga v torek poslali znova. Med rednim dnevnim, če-trtumim postankom poštar nima toliko dela. kot ga je imel tokrat, zato je bilo mogoče razumeti prisotnost Številnih krajanov, ki so plačevali položnice, predvsem kot protestno dejanje. V smislu: poglejte, koliko dela in zaslužka lahko damo Pošti Slo-veruje, samo, če hoče. Krajani so za naš prihod izvedeli, njihovo prisotnost pa je vseeno mogoče razumeti kot odločenost, da se z vsem ne spri-jaznijo. Med krajani Svetega Štefana in Kalobja je še veliko neznank. Zakaj, ko plačaš poštarju položnico, přejmeš odrezek šele naslednji dan, se čudijo nekateri krajani. »Potrdilo o plačilu položnice prejmejo takoj, na licu mesta, odrezek od položnice pa resnično Šele naslednji dan, po obdelavi preko računalnika na matični pošti,« odgovarja namestnik direktorja celjske poslovne enote PoŠte Slovenije Jože Kužnlk. Prav tako krajanom ni jasno, čemu je gotovino treba predhodno naročiti. >»Brez predhodnega telefonskega naročila lahko uslužbenec izplača preko kartice osebnega računa Poštne banke Slovenije največ do 60 evrov. Ce nekdo naroči večji znesek, ga resnično prejme šele naslednji dan,« pojasnjuje direktorjev namestnik Kužnik. To 'e zgolj zaradi poštarjeve varnosti. Uredovanje premlene pošte pod okrasnim kozolcem v Svetem Štefanu. V sredo seje pred poštarjem rbralo priUizno trideset ogorčenih krejenov. Niti poslanci niso mogli pomagati In kako je s trditvijo Pošte Slovenije, da je uradovanje poštarjev približala na dvorišča krajanov, kamor jih lahko ti predhodno pokličejo? Vsaka zadeva ima gotovo svo-jo dobro plat, vendar o tem med krajani, ki so se v sredo zbrali v Svetem Štefanu, ni bilo govora. Za starejše (in druge krajane), ki lahko poštarjevo storitev naročijo po mobilnem telefonu na dom, je to verjetno boljša rešitev. Itidi krajani iz drugih krajev po Sloveniji, kjer so mobilne pošte navajeni že od lani, nimajo ravno slabih izkušenj. V vodstvu Krajevne skupnosti Sveti Štefan so se z novostjo načeloma sprijaznili kot z nujnim zlom, glede rešitve dveh problemov, ki se pojavljajo v tem kraju, pa vztrajajo. »Kot že ponavljamo oziroma opozarjamo, krajane najbolj moti, da nam pošta ni več dostopna v popoldanskem času ter v soboto dopoldne. Šmarje pri Jelšah, kjer je dostopna poŠta po novem v popoldanskem Času, je oddaljeno 15 kilometrov,« poudarja predsednik KS Sveti Štefan Jakob Romih. V Svetem Štefanu so zaradi svoje zemljepisne lege gotovo v posebnem položaju. Kot smo že poročali, dve tretjim občanov gravitira na Gorico pri Slivnici 1er naprej proti Šentjurju, kamor se vozijo na delo, zato se popoldanskemu obratovanju pošte, četudi pomične, ne mislijo zlepa odpovedati, Prav tako jih Še vedno moti, da so na bližnjem Kaiobju uspeli doseči enourni redni postanek poštarja v zaprtem prostoru, njim pa je to onemogočeno. Pojavljajo se celo različne govorice. »Nezadovoljstvo se iz dneva v dan celo povečuje» zato lahko danes javno napo vem, da je svet krajevne skupnosti sprejel sklep, da bomo v kraju podpisovali peticijo.« je v sredo znova napovedal predsednik KS Romih, ki je znan kot umirjen človek. Podpisovati nameravajo začeti danes, ko bodo podpisi čez teden dni zbra- ni> pa se namerava večja skupina krajanov odpraviti v Celje ter peticijo izročiti vodstvu pošte. Kot je mogoče slišati neuradno, naj bi se krajanom na pori v Celje pridružili celo šmarski župan Jože Cakš ter dva poslanca. dr. Vinko Gorenak ter Tadej Slapnik. Oba, ki sta iz različnih političnih strank, sta se za Sveti Štefan zavzela v državnem zboru ter pri vodstvu PoŠte Slovenije, vendar nista uspela. »Hvaležni smo jima, vendar žal ni, vsaj zaenkrat, nobenih rezultatov,« ugotavlja Romih. Pošti Slovenije» ki zaradi varčevanja ter prihoda tuje koskurence uvaja premične pošte, zdaleč ne gre slabo. Iz ene od političnih strank, Id so jo zaprosili za pomoč kra>ani Svetega Štefana, opozarja/o» ůa je Imela pošta leta 2006 rekordnih 229 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje ter 27 milijonov čistega poslovnega izida, leta 2007 225 milijonov ter 16 milijonov čistega poslovnega Izida, lansko leto pa je zaključila z 18 milijo-Qj čistega poslovnega Izida. Direktorju Pošte Slovenije Alešu Hâucu so leta 2007 skupaj z nagrado izplačali 129 tisoč evrov bruto. in kaj pravijo glede zahtevanega popoldanskega obratovanja v Pošti Slovenije? »To možnost bomo proučili,« od- govarja namestnik direktorja KuŽnik- BRANE JERANKO Fotoi GrupA zelo nezadovolj ni ."Pot v Šmarje pri Jelšah, kamor je treba po pc^tzie pošiljke v popoldanskem Času. nam je predaieč. Poštarja moramo poklicatí na dom po mobilnem telefonu, kar ti^ stane.« Vera Li^še Vera Lupšeiz Babnih 3rd: «Dnevni časopis, ki sem ga naročevaia, sem odpovedala, saj ga po 14. uri, ko sem ga po novem prejela, ne potrebujem. Pr^ tem sem ga prejemala po 9. uri. Seveda nisem zadovoljna, moji so-krajani prav tako ne, saj se počurimo kot drugorazredni državljani.« Jože Žaberl iz Svetega Štefana: >»Kiajani smo na splošno f # m JožeŽabed Irana Kostanjlak Irena Kostanjšek i2 Svetega Štefana: »Radi bi, da bi pošlo v kraju obdržali. V bifeju opažam bistveno manj prometa, verjetno t)omo morali zapreti. Pred tem so se krajani tu dopoldne zbirali, se družili v dopoldanskem času. Vsi smo zelo nezadovoljni.« Jože Tovornik s Kalobja: »Z uvedbo mobilne pošte nismo zadovoljni. Prej si šel preprosto na pošto, zdaj dobiš odrezek od plačanih položnic šele naslednji dan. Tako vsaj pravijo. Prej si prav tako lahko dvignil denar, zdaj ga moraš naročiri vnaprej in ti ga poštar prinese na dom.« Nevenka Erjavec s Kalobja: »V kraju je vedno taico, da Jon Tovornik če mu nekaj vzameš, je na izgubi. Velikokrat ne moreš vsega gledati skozi denar, potem bi morali zapreti še druge pridobitve, ki jih imajo v krajih. Pri nas na Kaiobju so se krajani na poŠti radi tudi družili. V štirinajstih gospodinjstvih, ki so prej imela skupne predal čnike ter po novem prejmejo poštne pošiljke na dom, pa so gotovo bolj zadovoljni.« NevankaErjavac Nova knjižnica na IVIuzej$keni trgu dobiva te dni dokončno podobo. Mesec dni brez branja Začenja se selitev 18» januarja Ena največjih naložb Mestne občine Celje v zadnjih letih - obnova $tare knjižnice na Muzejskem trgu In gradnja sodobnega prizidka k njej - se končuje. V knjižnici že nameščajo police in novo pohištvo, s čimer je nap^wdi čas, ko se mora kf^^ica ponovno sdfti. »Tokratna selitev bo zahtevnejša od tiste, ko smo se poieti ]ani selili na začasno lokacijo na Mariborsko cesto. V novo stavbo se namreč selijo prav vse mestne enote Osrednje knjižnice Celje - Odprtje na§e knjižnice,« pravi direktor mag. Branko Goropev-šek in v šali poziva uporabnike, da si čim prej izposodijo čifli ve(^knji&.fiBo,manj gradiva^á selitev mbralci ne bodo ostali brez čtiva ...« Kdaj se začenja selitev? Terminski plan je začrtan. Začeli bomo 23. novembra, ko bomo v novo stavbo začeli voziti gradivo, ki smo ga leto in pol začasno hranili v Zgodovinskem arhivu Celje. Preseljeno gradivo bomo namestili na premične police, tako imenovane kompaktu- se. Prava selitev» ki najbolj zanima tudi« uporabnike in ki jo bodo tudi najbolj občutili, pa se bo začela 7. decembra. Kaj pomeni ta datum za uporabnike? Od 7. decembra bosta zaprta študijski in domoznanski oddelek. Teden dni zatem. 14. decembra, se bo začela selitev oddelka za odrasle in mladino in knjižnice pri Mišku Knjižku. Od 14. decembra torej za slab mesec ne bo mogoča nobena izposoja ali vračilo našega grai^va. Če bo vreme takšno, kot si želimo, in če bomo uspešno delali po ter-minskem planu, bomo knjižnico znova odprli 18. j^uar-ja prihodnje leto. Zakaj bo selitev trajala tako dolgo? Selitev na Mariborsko cesto je bila bistveno hitrejša. Lani smo z Muzejskega trga na Mariborsko cesto selUi le študijski in domoznanski oddelek, torej le del gradiva, medtem ko smo gradivo, ki smo ga hranili v zgodovinskem arhivu, selili že prej. Sedanja selitev bo nekoliko zahtevnejša, predvsem zaradi tega, ker bomo združevali tudi oddelke. Gradivo, ki je bilo prej v skladišču, bo odsi^ v prostem pristopu. To pomeni, da moramo v tem času okoli 80 tisoč knjižnih enot na to pripraviti. Spremeniti moramo kode, nalepke in podobno, da bomo lahko potem knjige postavili na police, kjer bodo na voljo uporabnikom. Terminski pîan je zaradi vsega tega zelo oster in morali se bomo zelo podvizali- Pri tem ne smemo pozabiti, da so pozimi običajno tudi vremenski pogoji težji. Bovč^u selitve sploh mogoče priti do kakršne koli literature, ki jo hranite? Žal ne. Tokrat je selitev takšne narave, da med njo ne bomo mogli zagotoviti nobene izposoje. Gradivo bomo pač selili v enem paketu, kar onemogoča izposojo. Selitev je tudi velik logistični zalogaj, saj bomo v tem času prestavljali tudi vso informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, kar zahteva precej časa. pri čemer smo vezani rudi na T^ lekom in Ames, ki bosta poskrbela za tehnično plat te selitve. Torej v tem času, predvidoma po 20. decembru, tudi računalniška mreža ne bo dostopna in tako tudi ne naročanje ali izposoja po elektron- ski poti, iskanje po bazah podatkov in podobno. Potrebna bo toi^j potipež-IjivDst uporabnikov. Kaj bodo ti v novi knjižnici dobili boljšega? Predvsem trkam na strpnost uporabnikov. Nenazadnje so v tem času tudi prazni-Id, ko je običajno manj časa za branje. Lahko pa si tudi že zdaj na zalogo izposodijo več knjig. Če bodo . ravnali tako, za čas selitve ne bomo zara-čurwvali nobenih zamudiun. Največja pridobitev nove knjižnice bo njeno enovito hmkcioniranje, saj se bodo vsi doslej razpršeni mestni oddelki združili na enem mestu. TU-di za uporabnike bo novosti kar nekaj. Študijska literatura bo odslej v prostem pristopu. kar pomeni, da si bodo lahko ljudje Icnjige pred izposojo tudi ogl«iali, jih prelistali... Velika novost nas čaka v prvih spomladanskih mese-cih, ko bomo pridobili več knjigomatov, ki bodo omogočili ljudem, da si bodo knjige izposojali sami, brez stika s knjižničarji, 24 ur na dan bo mogoče gradivo vračati, saj bomo pridobili knjigomat za vračanje gradiv. Seveda bo novosti Se več. Nenazadnje bo knjižnica zdaj dostopna za vse. tudi za invahde, saj so v nj^ vgrajena dvigala, ki jih prej ni biio, imamo lupo za slabovidne, želimo si še drugih aparatur, ki bi omogočile hendikepiraru populaciji uporabo knjig, V knjižnici bo tudi kavama, kjer bo mogoče ob kavi prelistati časopise ali se sprehajati po svetovnem spletu. Želimo si s pestrostjo ponudbe pokazati, da je bila knjižrtica vredna takšne naložbe in da bo v ponos nam in mestu. Kaj pa prostori za študij in dni^, namenjeni prireditvam? Branko Gofopevšek (Foto; Sherpa) Vse to bo tudi v novi knjižnici. Čudovit je otroški oddelek. ki bo imel tudi svojo pravljično sobo, mogoč bo izstop v lapidarij, kjer se bodo otroci lahko tudi poigrali ali tam prebirali knjižice. Knjižnica ima tudi večjo Levstikovo sobo, dvorano za 90 ljudi. S tem bomo lahko zadostili predvsem potrebam univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je morala doslej gostovati po prostorih v Celju, z njo pa bomo pridobili tudi prostor za druge prireditve, ki jih organizira knjižnica. Nova knjižnica je ena večjih celjskih naložb, ob koncu bo tudi krepko draž-ja, kot ste z občinskimi službami načrtovali. Koliko bo pravzaprav stala? Težko povem, ker vsi računi še niso prišli, bo pa skupen znesek okoli 11 milijonov evrov. Čas bo pokazal, da je to dobro naložen denar, saj so knjižrtice povsod po svetu tudi stičišče in središče kuitumih in ostalih dogajanj v mestih. Ljudje vanje ne prihajajo le po knjige, ampak tudi zato, da se srečujejo, udeležujejo različnih prireditev in podobno. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA v Celju sekajo drevesa in sadijo nova V Celju SO minuli teden začeli podati dotrajana drevesa in saditi nova. Petčlanska komisija za ocenjevanje stanja dreves v Celju, ki jo je avgusta imenoval župan Bojan Šrot, je namreč na podlagi terenskega ogleda ugotovila. da je nekaj dreves na območj u Celja v tako slabem stanju, da jih je treba odstraniti. Delati so začeli že minuli teden, na seznamu za odpis pa je pet divjih kostanjev ob Ljubljanski cesti (pri ÓŠ Glazija), dva hrasta za bloki v Škapino-vi ulici, divja kostanja v Ipav-čevi ulid, dve ^edičiji ob Mariborski cesti (pri ZPO Celje), robinija v Parku Svobode, breza ob Dečkovi cesti ter nekaj posameznih suhih dreves med blokovsldmi naselji. TUdi podiranje oslabelih in starih dreves v mestnem parku naj bi prišlo na vrsto Še letos. MOC je za mestni park na- simbio.d.oo. v simbiozi z okoljorn Teharska VfiOCMi» T«t: 131 tíS 6^00 ^»aslmbio.fii MMW^imtHo.sJ NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohistvor bela tehnika, gradbem material Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041U9 362 (do 14. ure) ročila posebno analizo stanja dreves, ki je v zaključni fazi-Na podlag analize bodo naj-veijemeje še letos podrli najbolj dotrajana oziroma bolna drevesa, prihodnje leto pa bodo park tudi na novo zasadili. Kot je znano, se je poled v mestnem parku zaradi prevelike na-močenosti zemlje podrlo nekaj dreves, pri čemer je eno, sicer poškodovano in predvideno za posek, padlo kar samo od sebe. Dreves, ki bi predstavljala neposredno nevarnost za ljudi, v parku in drugod v Celju sicer naj ne bi bilo več, a je treba tako park kot druge nasade drevja v Celju pomladiti. pravijo na MOC. Delavci Vrtnarstva Celje (s katerim ima MOC sklenjeno koncesijsko pogodbo] txxio tako še letos na novo zasadili 39 dreves na celotnem območju Celja. Na Savinjskem nabrežju Ixido posadili osem platan, štiri gloge v drevoredu v Cankarjevi ulici, šest icrogiastih ja- vorjev v drevoredu v Gregorčičevi ulici in enega v Gledališki ulid, 11 ameriških javorjev v drevoredu v Kersnikovi ulici, sedem hrastov v Škapinovi ulici ter po eno lipo na otroš- kem igrišču Pod lipami In na zelenici pred blokom Škapi-nova 14. Kot pravijo na MOC, bodo sajenje nadaljevali mdi prihodnje leto. saj je v Celju Se veli- ko drevoredov, v katerih bo treba drevesa pomlajevati, in kar nekaj zelenih površin, primernih za zasaditev. BOJANA AVGUŠTlNČlC Foto: TIM EINSPřELER V Mestni občini Celje so minuli tfiden zaceli odstrenievati drevesa, ki so v slabem stanju, ter saditi nova. V sredo so zasadili sedem hrastov v Škapinovi ulici. VRAIiSKO I NOVI TEDNIK V Podgndu pri Vranskem naj bi Dejan Zorko legaliziral žago in uretfH športno-turístičrw območja. Legalizacija namesto rušenja Bo Podgrad iz degradiranega zrasel v športno-turistično območje? Kra| Podgrad pri Vran-skem nameravajo spremeniti v špoitao-turístíčno območje. Investitor Dejan Zorko bi rad na tem območju uredil prostore zâ Icampira-nje. površine za rekreacijo. sprehajalne poti in zgradil bi vaise in v^namenske objekte. Njegovi na črno postavljeni objekti za obdelavo in predelavo lesa, kljub izdanim odločbam o rušenju» stojijo in Čakajo na legalizaci jo. Roko pri uresničevanju načrtov in idej mu podajajo domača podjetja in lokalno okolje. Gre za ureditev območja, katerega smo pred Časom pisali, da naj bi ga omenjeni investitor Zorko s svojo lesnopredelovalno dejavnostjo degradiral. »Zasul je nekdanji bazen, zeleni pas potoka Podgrajščica nasut 2 ža-govino in ob njem posekal topole, nekdanji kozolec raz- širil v 200 kvadratnih metrov veliko žago,« je pred Časom razlagal Zorkov sosed Miro Mlakar. »Vse to sicer počne na svojem zemljISču, vendar pri tem ne upošteva zakona o vodah, nima gradbenega dovoljenja za žago. Lesnoob-de^ovalni stroji povzročajo hrup in kraj se duši pod njegovo hlodovino» deskami in trami. S 30 ton težkimi tovornjaki hlodovine uničuje most z nosilnostjo 20 ton, ki so ga krajani pred dvema desetletjema zgradili z lastnimi rokami,« je našteval- Mlakar je bil e<^, ki ga je dejavnost Zorka motila. Potem ko je večkrat zahteval odgovore od občinskih predstavnikov, je na njegovo dejavnost javno opozoril in o tem obvestil vrsto inšpektorjev. Da je Mlakar edini, ki se je obregnil ob Zorka in v njegovem delu zaznal začetek uničenja Podgrada, kaže rav- nanje ostaJih krajanov, ki so njegova opozorila, bojazni in nei^anja na enem od sestankov vaškega odbora obsodili. Iz Črnih gradenj zrasel avtokamp Zorka obiski inšpektorjev in izdane odločbe o rušenju črnih gradenj niso odvrnili od načrtov. Pri tem ga podpirajo v podjetju Energetika Projekt Vransko, ob strani mu stoji tudi občina. Je eden od štirih lokalnih dobavite-ijev in za podjetje prispeva pet odstotkov lesne biomase. Vran ski župan Franc Sušnik prav tako v njegovem delu nikoli ni prepoznal slabih namer in nezakonitosti. »Je vzoren lastnik gozda in prvi, ki je sprožil izdelavo občinskega prostorskega načrta za Podgrad. Dejavnost opravlja na stavbnem in ne na kmetijskem zemljišču. Za nepravilnosti glede črnih gradenj je pristojna inšpekcija in Zorko objekte postopoma že legalizira. Če bo tako vzorno uredil Podgrad, kot je uredil objekt v tigu, ni razloga za metanje polen pod noge.^< Občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli prostorski podrobni načrt za območje Podgrada in Zorku stopili naproti pri uresničitvi idej In načrtov. »Trenutno legaliziramo črno zgrajene objekte na območju. kjer bo avtokamp-Tečejo tudi postopki za legalizacijo žage,« pojasnjuje 2k>rko. Do prihodnjega lela načrtuje, da bo uredil dokumentacijo in pridobil gradbeno dovoljenje, takrat bo znana tudi višina naložbe, pri čemer naj bi čez dve leti začel delati. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA (arhiv NT) Potrpljenje je cestna mast V zadnjem času slišimo vse več pritožb zaradi zastojev, ki naslajajo zaradi del na cestah v žalski občini. Nekaj časa bo še treba potrpeti, je odgovor. Tako je na primer v Levou, kjer dela izvaja direkcija za ceste, prvič pa so ureditev ceste skozi Leveč obljubljali že pred šestimi leti. V Levcu gradijo dodaten píočnik, za-vljalni pas za Letaiiško cesto ter, če povemo poenostavljeno, v zemljo polagajo komunalne vode. Vsa dela izvajajo na željo krajanov, ki bodo morali potrpeti še do sredine januarja. Predvidena dela ocenjujejo na malo več kot 500 tisoč evrov, pri Čemer bo Občina ŽaJec poplačala petino vrednosti naložbe. Večkrat smo že pisali tudi o luknjah na cesti Kasaze-U-boje, kjer je Vegrad s podi- zvajdlci po polžje urejal cesto. Poročali smo tudi o protestih In Še marsičem, kot pa je povedal žalski župan Lojze Posedel, je od petka drugače. Takrat so namreč podpisali 250 tisoč evrov vredno pogodbo med Vegradom in CM Celje, po kateri je vse potrebne aktivnosti za dokončanje gradnje cestnega odseka Kasaze-Liboje prevzelo celjsko podjetje. Do preno- sa oziroma podpisa pogodbe je prišlo zaradi zapletov, ki so nastajali zaradi neplačevanja velenjskega Vegrada podizvajalcem del. »Sam se lahko le še enkrat opravičim krajanom, ki so EDorali nerazumljivo dolgo potrpeti. Upam, da bodo še do 26. novembra, ko bo odsek končno dokončan,« je napovedal župan Posedel- US Poročilo z navadne žalske seje Ponedeljkova seja žalskega občinskega sveta se je začela z zapletom, nadaljevala z žalitvami in končala ob kozarca in obloženih kruhkih. No. nepoznavalcem naj povemo, da je pravzaprav to že kar ustaljena procéda-rđ- Seja se je, kakor smo že navajeni, začela s problematiko nadzornega odbora (NO): so svetniki na izredni seji obravnavali tudi dve dokonùii poročili o izvedbi nadzora ali ni-SOÎ Bodo preverili, pardon, poslušali magnetogram - če ni bilo oktobra povedano, da sta se prva in druga (očka dnevnega reda z izredne seje obravnavali skupaj, je župan Lojze Posedel »skesano« obljubil, da bo razpravo o poročilih avr-sđl na naslednjo sejo. »Veselica» za 21. deceirà)er je že vnaprej zagotovljena. Potem smo se ustavili. Za sjíremembe poslovnika, po katerih bi žalski svetniki pritiskali na gumbe in nič več dvigovali največkrat zelenih, občasno pa tudi rdečih kartonov, se morala izreči dve tretjini svetnikov. Rezultal» 15:10, tudi v priĎíižno petem poskusu ni zadosù^val in tako bodo svetniki ostali rm ročnem, pogonu. Naj šepnemo, daje župan obljubil. da v tem mandatu ne bo več predlagat sprememb. Ampak vmes se je dogajalo: po obrazložitvi župana so bile sporne glasovalne naprave v vrednosti dobňh 30 tisoč evrov predmet obtožnice, ki pa jo je sodišče zavrnilo. Stemjebilo po njegovem tudi »pr^ekirano«, da so bile naprave kupljene pravilno. Svetnikov to ni motilo» ko so rekli »jok«. Andrej Vengust je zahteval opravičib župana In priznanje, da je kršil pravni red - v tem primeru bi V^if^t y>dvignil obe roki«. Med hujšimi je bila Vengustova izjava, da predsednik pristojne komisije (uporabil je ime in priimek) gleda kot fijakarski konj. Zaradi izjave írii neopravičila je predsednik zapustil sejo... t . In v tem tempu se je seja nadaljevttbi - župan je Vengu-stu izrekel opomin; opomin» da ne grè^ar tako nekam investirati, nato pa o tem povprašati zd^rtnenje še svetnike, pa so župana izrekli z glasovanjem.'O, ja, tudi partnerstvo smo premlevali, pa nedelo, neusklajena statut in poslovnik ... in za konec izvedeli, da kartoni morajo ostati. Sicer se menda nekateri svetniki, ki morebiti ne vedo, kako glasovati, in zdaj lahko >»poškilijo<< k »lider-ju«, v prihodnje ne bi zruili odloČiti za pravi gumb. Tovrstne težave bodo. Svetniki so, kot bi rekli kolegi, «v laftu« izglasovali, da bo Občina Žalec odslej ena volilna enota. Mnogi, ki so to vestno preračunali, si lahko ma-nejo roke - sedež v občinskem svetu jim je praktično zagotovljen. Didi Če se bodo posvečali samo opisanim razpravam. za rebalans proračuna, na primer, pa brez besed dvignili roko. Sicer so zadeve šle tako daleč, daje svetnik Ve/igusi zah-^ teval odstop dveh podžupanov (ob njunem predčasnem odhodu ju žal nismo vprašali, ali sqo protestno zapuščata ali sta se naveličala), ker na izredni seji nista glasovala za sklep, da mora župan brezpogojno ^po^toi^ari zakonodajo -po županovem sklep pomeni isto. kht če bi svetniki sklenili, da »župan mora dihati«. V svojem ddu pač že doslej spoštuje zakone. O pregon«, ki ga čuti župan, kdaj dru^. V tem poročila le še to, da smo mimogrede izvedeli, da minister Kari Erjavec še kar hodi na neformalne obiske - pred kratkim seje menda ustavil v gasibkem domu v Šempetru. Glede na parlamentarne izkušnje se pač moramo vprašati, če bo Erjavec morebiti -če žene za župana - kandidiral vsaj za žalskega svetnika^ Se že veselimo. URŠKA SELISNIK Svetnike je pričakalo obvestilo nadzornega odbora, da župan Lojze Posedel tudi v drugo, kljub sklepu občinskega sveta, ki ga poziva k spoštovanju zakonodaje. NO oi omogočil nadzora nad porabo proračunskih sredstev. Gre za pregled poslovanja občine v letu 2006. Kakor kaže, so se spori med županom Posedelom in prvim žalskim nadzornikom Gvidom Hribarjem tako poglobili, da se bo v dogajanje vključila služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V prihodnjih dneh naj bi se namreč v tej službi srečali predstavniki žalske občine in nadzornega odbora io se končno pogovorili o pristojnostih. NOVI TEDNIK ŠIIIIARTWOO.PJ MOZIRJE t VELENJE | REČICA | 11 Pustno martinovanje Sveti Martin je tudi v Mozirju. kjer v zadolih desetih letíb v vinogradih po zaselku Kolovrat po sto io veČ letih ponovno vzgajajo žlahtne trse» na Martinov praznik, 11. 11» ob 11.11 blagoslovil mošt modre frankinje, ki je postal vino. Ob tem so se drenjali občinski veljaki z županom Ivom SuhoverŠnikom na Čelu ter pustna obldst, ki je prav na ta dan z velikim pokom iz topa naznanila, da se začenja pustno obdobje vse do konca evropskega pustovanja v februariu leta 2010. Sv. Martina so pripeljali iz Šmartnega ob Paki. Ob pro^amu, ki so ga izvedli gojenci mozirske enote VDC Sáša, moški pevski zbor DU Mozirje, pustni ansambel Boj se ga ter ljudske pevke Pušeljc, so pustru kraljici Mateji Lever le za leto dni podaljšali mandat. Staio-novo kraljico je na oder med evropske pustne odličnike pospremil pustni župan Drago Poličnik. Za sej-marsko vzdušje je poskrbelo Društvo kraJj Matjaž. J02E MnCLAVC Pustna kraljica Mateja Lever, pustni župan Drago Poličnik in prsvi župan Ivan Suhoversnik med pustnaki Praznik Martinove občine nakratko Občina Šmartno ob Paki ie ena redkih v Sloveniji, ki občinski praznik slavi na martinovo. Na slavnostni se-ji v sredo so podeiiii priznanja najbolj prizadevnim občanom in dništvom. Priznanje župana sta prejela Milan Klančnik in Benjamin Žgank, plaketi turistično društvo in Antonija Per-$ič, medtem ko so grb Občine Šmartno ob Paki podelili Čebelarskemu društvu in nekdanjemu županu Ivanu Rakunu. Župan Alojz Podgoršek je izpostavil, da so se v občini kljub neprijaznim časom lotili več naložb, pri čemer je precej kritično ocenil državne organe: »Ob tem ne morem mimo popolne neučinkovitosti dižavnili inštitudj pri izvajanju že dogovorjenih in opredeljenih del. Središče občine nam ne more biti v po- V Šmartnera bodo martinovali v soboto, ko bodo pod okriljem sv. Martina pripravili vrsto prireditev. Poseb^ prijetno bo popoldansko dogajanje v Martinovi vasi, ob železniški postaji v Šmartnem, ko bodo obujali stare običaje, predstavljali vaške skupnosti ter seveda krstili mlado vino šmar-skih vinogradnikov. nos, in popolnoma neraaaim-Ijivo je, da postopki do izvedbe trajajo že skoraj celo leto. TUdi most v Rečici ob Paki je bil predmet naših neštetih intervencij, enako tudi povečanje propustnosti kanala pod državno cesto, tudi vReâd.« Župan je poudaril, da nerazumljivo dolgo trajajo postopki za spreminjanje občinskih prostorskih načrtov, saj se razna določila spreminjajo iz dneva v dan. »Hidi stalno spreminjanje normativov na področju predšolske in Šolske vzgoje nam bo dolgoročno povzročilo dodame obremenitve občinskega proračuna.« Sicer so v Smannem ob Paki zadovoljni z opravljenim delom, med prihodnjimi naložbami pa je župan Podgoršek omenil menjavo kritine na osnovni šoli> sanacijo občinskih cest, iskanje prostorskih rešitev pri vncu, nakup gasilske cisterne... »Zavedam se> da so in bodo pritisld na proračun zelo veliid. A ta ni koš brez dna. Popolnoma razumem potrebe in želje, hkrati pa verjamem v kritičnost in lolerant-- nost in nenazadnje tudi potrpežljivost ter včasih odrekanje občanov,« je zaključil žu-pan. US Šmarski nagrajenci z županom Alojzem Podgorškom Alpe nagrajene tudi v Kanadi REČICA OB SAVINJI - Fotomonografija Alpe, kot jih vidijo ptice, opremljena s fotografijami Matevža Lenarčiča z Rečice, )e prejemnica nove prestižne nagrade, tokrat v kanadskem mestu Banff- Banff leži v istoimenskem narodnem parku v osrčju Skalnega gorovja v Alberti, kjer pripravljajo filmski festival. V okviru tega festivala s 34-letno tradicijo je tudi festival knjig Banff Mountain Book Festival- Festival pripravljajo pod pokroviteljstvom National Geo-graphica in predstavlja enega najbolj prestižnih tovrstnih dogodkov na s vetu-Na tem festivalu izbirajo tudi »naj<^ knjige v različnih kategorijah. Kljub temu, da so bile v konkurenci tudi knjige National Geographi-ca in drugih svetovno uveljavljenih založb, je Lenarčiče va knjiga s fotografijami Alp iz zraka prejela nagrado za najboljšo knjigo v kategoriji Mountain Ima- Prijazni tudi starosti VELENJE - Mestna občina je pred kratkim pristopila k projektu Velenje, starosti prijazno mesto^ Gre za projekt Svetovne zdravstvene organizacije pri OZN, ki ga v Sloveniji vodi inštitut Antona Trstenjaka. V začetku tedna so pripravili prvo srečanje seniorskega odbora, ki bo oblikoval cilje za izboljšanje življenja sta- rejših občank in občanov v občini. Projekt je predstavil Božidar Voljč, vsi udeleženci pa so prejeli posebne knjižice, v katerih je predstavljenih 84 priporočil za starosti prijazna mesta. ki so jih sestavili na podlagi anketiranja starejših v 34 svetovniii mestih. Parkiranje še vedno v ospredju VELENJE - Na novinarski konferenci so podrobneje predstavili gradnjo novega Mercatorjevega centra na lokaciji stare avtobusne postaje pri Rdeči dvorani in parkirni režim oziroma možnosti parkiranja v centru mesta v času gradnje. V preteklih mesecih so v Velenju pripravili številne sestanke s stanovalci, ki stanujejo v neposredni bližini gradbišča in bodo najbolj občutili posledice gradnje. Kot je poudaril župan Srečko Meh, bodo največ pozornosti namenili varnosti v prometu in pešcev, občanke in občane pa pozval k strpnosti v času gradnje novega trgovskega centra. Nova naložba bo predvidoma stala 20 milijonov evTOv, gre pa za zahtevno gradbišče, saj gre za gradnjo objekta v samem središču mesta. Kot smo že poročah, so v Velenju uredili neka) novih parkirišč ali omogočili parkiranje po znižanih cenah, zaradi gradnje pa bo spremenjen tudi dostop do Rdeče dvorane. US Na plan zidejami Regionalni podjetniški inkubator Sa^ regije je tudi uradno začel letošnji regionalni natečaj za mlada podjetja in podjetniške skupine» imenovan Zmagovalna ideja. Natečaj Zmagovalna ideja želi prispevati k dvigu na znanju temelječega podjetništva in k nastanku novih inovativnih podjetij v Saša regiji. Tako iščejo inovativne podjetniške ideje, ki imajo ustrezen tržni potencial in se lahko s pomočjo storitev Saša inkubatorja razvijejo v uspešna podjetja. Najboljša mlada podjetja bodo finančno in strokovno podprli ter jih povezali s pravimi partnerji za tržni uspeh njihove podjetniške ideje. Natečaj je partnersko povezan s slovenskim tekmovanjem Startup podjetij, kjer se bodo lahko najboijša mlada podjetja iz regije potegovala za naslov slovenski startup leta. V Saša inkubatorju načrtujejo. da bodo decembra in januarja izvedli več brezplačnih podjetniških delavnic, na katerih bodo udeleženci spoznali elemente dobrega poslovnega načrta ter ključ do podjetniškega uspeha. Na delavnicah bodo predstavljeni tudi temeljni napotki za raziskavo trga in pripravo trženjskega načrta ter za uspeSno črpanje nepovratnih sredstev EU. US Po zdravje končno v nove prostore Zelend luč za selitev zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah Rimskotopličani bodo> kot kaže. ie letos lahko zdravstvene usluge koristi- li v novih prostorih. Zdravstvena postaja naj bi se v naslednjih tednih končno pre* selila. V ponedeljek bo tu> di uradno odprt nov poslov-no-stan o vanjski objekt. Na nove prostore zdravstvene postaje so v Rimskih Toplicah čakali več desetletij, pri čemer brez zapletov pred začetkom ^adnje lani avgusta kljub zagotovitvi občinskih sredstev ni Slo. Vsi izvajalci del, ki so se na raz-pis za gradnjo objekta prija-vili» so bili predrag, zato se je postopek nadaljeval s pomočjo pogajanj. Eden od ponudnikov je nato zahteval še revizijo postopka oddaje javnega naročila, zaradi tega pa je bilo že skoraj ogroženo Črpanje državnih sredstev ministrstva za zdravje» ki je h gradnji, ureditvi novih prostorov ter nabavi pripomočkov oziroma aparatov za zdravstveno postajo prispevalo okoli 218 tisoč evrov. Državna revizijska komisija je nato odločila v prid občine, ki je za izvajalca del izbrala velenjsko podjetje Vegrad, ki je objekt tudi dogradijo. Iščejo kupce stanovanj in najemnike Selitev zdravstvene postaje v pritličje novega objekta v Rimskih Toplicah, ki je vreden skoraj 1,6 milijona evrov, kolikor so stala gradbena ter inštalaterska dela> Laščani pričakujejo v kratkem. »Konec oktobra smo v objektu imeli §e tehnični pregled, pri katerem večjih težav ni biîo. Urediti moramo §e električno omarico, zatem ovir za pridobitev uporabnega dovoljenja ne bi smelo več biti. Vsekakor želimo v rokah držati §e uradni dokument, preden začnemo selitev,« pravi vodja oddelka za okolje in prostor pri laški občini Luka Pi-cej. Prostori, kjer bo zdravstvena postaja, bodo ostali v lasti občine, ostale prostore v več kot 1.240 m* velikem objektu pa bodo poskušali ûm bolje iztržiti. »Prodati želimo osem stanovanj v prvem in drugem nadstropju objekta, želimo pa si, da bi na enem mestu krajanom nudili čim Trak ob uradnem odprtju posfovm^^tanovanjskeBa objekta so prnezaD (z tova) laški podžupan ter predsednik KS Rimska Toplice Jože Senica, laski župan Franc Zdoiisk ter direktor Zdravstvenega doma Laško Marko Ratej. več uslug. Prostore, ki bi jih dali v najem, smo zato namenili zobozdravstveni in lekarniški dejavnosti. Če bi se zgodilo, da zanimanja ne bo, bi se prostori lahko uporabljali tudi v druge namene, vendar bi bilo potem treba pri- dobiti novo dokumentacijo. Na voljo bo v kletni etaži še prostor za pisarno ter prostor, ki je bil sicer namenjen dejavnosti laajevne skupnosti, vendar bo te prostore najverjetneje dobila v gasilskem domu, ki ga bomo v Rimskih Toplicah začeli graditi v naslednjem letu,« še pojasnjuje Picej. Občina poskuša prodati še objekt» iz katerega se bo v naslednjih tednih izselila zdravstvena postaja. V Laškem pa so ob ponedeljkovem odprtju poudari- Najmočnejši so še vedno dobrinski fantje li Še, da se bo z novo prido-bitvijb gotovo bistveno povišala r^ven zdravstvene oskrbe krajanov Rimskih To-phc tçl ol^oliških krajev. ' POLONA MASTNAK Foio: GrupA ÎÙ. Šentjurski folkloristi plešejo že deset let Za ekipo v vleki vrvi iz Dobrine je iztekajoče se leto nedvomno leto uspehov. Predsednica društva Izviri Dobrina Danica Recko je na zaključni prireditvi v domačem gasilskem domu čestitala fantom za vse dosedá-nje uspehe. Zadnji dve leti sta njihova vztrajnost in trdo delo obrodila največje sadove. Tako lani kot letos so na kmetijsko-živiiskem sejmu vGomji Rad- goni dokazali svojo premoč in se okronali z nazivom najmočnejši slovenslu fantje. Samo v lerošnjem letu so tekmovali štirinajstkrat in zbirko obogatih kar z dvanajstimi pokali za prvo mesto. Danica Recko je povedala, da so fantje od začetka, ko se je pisalo leto 2000, do vključno letos zbr«Qi skupno 55 pokalov» od teh kar 35 za najvišje laskave naslove. Ob prisotnosti šentjurskega župana Stefana Tisla se je zahvalila vsem sponzorjem, ki jih na Ekipo sestavljajo: kapetan Franc Bevc, Drago Krampr-šek, Alojz Doberšek, Mirko Užmah, David Kovačlč» Marjan Poválej, Blaž Kupec, Peter Žibret, Ciril Veble, Martin Dular, Klemen Pnbožič. Jože Prhne in Ivan Božičnik. različne načine podpirajo in bodrijo. Slednjo nalogo prav vestno opravlja njihov vodja ekipe Franci Bevc, ki ni skrival veselja in ponosa na svoje krepke »varovance«. Društvo je fantom pripravilo tudi albume s slikami, ob katerih bodo odstirali spomine na merjenje moči z vrvjo po Sloveniji. Naslednje leto med drugim želijo v kraju pripraviti tekmovanje v vleki vrvi na državni ravni. MR Najmošn^ Nn^e s Štafanimi Tislom In Osmco Recko Pele jih vedno bolj srbijo» Sentjurčani pa si brez njihove udeležb tudi ne znajo več predstavljati kakáne lokalne prireditve. Ob lO-let-nid delovanja pripravljajo jutri koncmz naslovom so moje rožice. FolWomo društvo Šentjur se bo tako jutri ob 19. uri v Šentjurskem kulturnem domu predstavilo v vsem sijaju. Kot obljubljajo, bodo v povezavi z naslovom koncerta, sposojenega iz ^e od vokalnih stvaritev slovitih Šentjur-čanov, skladateljev Ipavcev, poskusili z izvedbo pevskih, Vozi me vlak v daljave ... V Zidanem Mostu bodo s slovesnostjo nocoj obeležili 160-letnico odprtja železnice, ki je od takrat močno zaznamovala kraj in vplivala na njegov razvoj. Kraj z železnico živi že 160 let, odkar so tudi uradno odpri! novo progo med Celjem in Ljubljano, takrat glavno železniško povezavo na slovenskih tieh. Praznovanje, ki se bo v Domu svobode Zidani Most začelo ob glasbenih in plesnili točk ponuditi iztočnico razmisleku o stvaritvah ljudskega izročila kot o cvetovih ali rožicah slovenske in seveda tudi lokalne kulturne dejavnosti. Da bi bil venec rožic ljudskega izročila čim bolj pisan> so v goste povabili tudi foUdori-ste> ki so s tovrstno dejavnostjo opravili pionirsko delo ter orali ledino v Šentjurju že pred malo manj kot pol stoletja. Da izročilo ne bo ostalo brez naslednikov, pa bodo jutri dokazali in prikazati še šentjurski šoJarji. PM 18. uri, sodi pa tudi med prireditve ob iaškem občinskem prazniku, pripravlja Kulturno društvo Svoboda Zidani Most. Nastopili bodo kulturniki domačega društva ter učenci osnovne šole ter vrtca iz Zidanega Mosta, zaigrala bo tudi lokalna godba Slovenskih železnic. Poleg tega bo v Domu svobode na ogled tudi razstava fotografij Bojana Dremlja na temo železnice. PM NOVI TEDNIK ŽMABJEP.Jj KOZJE | PODŽETBTEKi 13 'fl^ V- Si s it Srečanje za martinovo. Druzins Mirana In Joac6 Krasovec v dotnaS vinsiu klati na Trnskem Gos je napovedala zimo Martinov klepet z vinogradnikom Miranom Krašovcem z vinskega Tinskega - Vse mani »graben valjarja« »Martinovo je zame čas obujanja starih običajev, pri-ložnosti za druženja z jedačo in s pijačo ter zahvalnosti za pridelek,« poudarja vinogradnik in vinar z vinskega Tinskega Miran KraSovec. »Na Tinskem se za martino-vo ^iraroo predvsem po \inskih kleteh ter na treh turističnih kmetijah,« omenja Krašovec, ki je predsednik Krajevne skupnosti Tinsko ter lastnik ene od turističnih kmetij. Na vinskem Tinskem za martinovo veselja ter zabave ne zmanjka, tako danda-nes kot v starih časih. »Gosi ni bilo pri vsaki hiši, zato se je pripetilo, da je za martinovo kakšna zmanjkala ter se pojavila na sosedovi mizi,« se je o starih časih pošalil vinogradnik s Spodnjega Tinskega. »Iz gosje prsne kosti so celo napovedovali, kakšna zima bo sledila. Če je bila prsna kos rjava» naj bi bila zima zelo mrzla, in če je bila bela* potem naj bi bila z veliko snega.« Danes ljudje hitijo bolj vsak zase kot so nekoč, družab- nosti med krajani je manj, vendar se še vedno veliko družijo ob cerkvenih praznikih. kot so velika maša, Anina nedelja ter zahvalna nedelja, krajevna skupnost pripravlja praznovanje za materinski dan ... Kakovost bo letos viiiunska Veliko druženja na Tinskem je seveda med trgatvami, ko se zbirajo sorodniki, prijatelji, sosedi in znanci. Krašovčevi so podobno kot drugi vinogradniki zadovoljni z odlično letošnjo letino, z veliko sonca ter razmero- ma zgodnjo trgatvijo. »Ridi kakovost bo letos vrhunska,« ne pozabi dodati Miran Krašovec, ki je na ocenjevanjih vin Društva vino- fradnikov in kletarjev Trta marje pri Jelšah že imel prvaka sorte ter prejel več zlatih medalj. Na Tinskem seveda ne bodo dolgo pozabili lanskega hudega leta. ko je po nekaterih vinogradih uničevalo pridelek neurje s točo, ki je izničilo veliko truda vinogradnikov. Ocenjevanja za vinogradnike pomenijo veliko. »Je dokaz, kaj si v tistem letu uspel narediti v vinogradu ter kleti. Prav tako je prisotna tekmovalnost med vinogradniki. Pri nas na Tinskem imamo že pred ocenjevanjem delovne degusta-cije, Iqer vinogradniki preizkušamo vina> preden jih poš-Ijemo na ocenjevanje.« V starih časih v Štajerskih vinogradih ni ravno manjkalo danes ničvredne šmarni-ce, znane pod »ljubkovalnimi« imeni šmardone, šmar-joia, turbo rizling ali ^a- ben valjar. »Šmarnico bi lahko dandanes prešteli na prste, celo trse, ne samo vinogradnike, ki jo še imajo. Veliko je novih nasadov, s sortami, ki so cenjene ter gredo v promet,« ugotavlja v krajevni skupnosti Miran Krašovec. Strmine Tinskega Slovenski vinogradniki kljub vinu odlične kakovosti z razmerami na trgu zdaleč niso zadovoljni. »Predvsem zaradi zelo nizke cene, tudi glede na to, na kakšni strmini delamo na Tinskem. Vino je zelo podcenjeno.« Vsak vinogradnik si na trgu skuša pomagati na svoj način. KraSovče\i so si z odprtjem turistične kmetije na vrhu Tinskega, Gorče pri Krašu. »S soprogo sva prijetno presenečena, saj se je naše ime na trgu prijelo z reklamo od ust do ust. Število gostov je vsaj zaenkrat kar zadovoljivo.« Kraš ni Kra-šovčevo hišno ime, tako so Mirana od nekdaj klicali prijatelji in tako je dobila ime še turistična gorca, kjer se zbirajo različne izletniške skupine, prav tako na različnih družinskih praznovanjih. Zaradi bližine Term Oli-mia sta s soprogo naprej razmišljala o možnosti stacionarnega turizma, kar je cenovno ugodnejše, vendar bi potem gosU iskali mir, tišino. Zaradi vinograda in vina je bila najboljša možnost izletniški turizem, kjer lahko vinogradnik seveda proda precej vina. lO'aŠovČevo Tinsko je nevsakdanji kraj, kjer je meja med Zgornjim in Spodnjim Tinskim, kjer živijo Krašovčevi, na videz nerazumljiva. Znameniti romarski cerkvi dvojčici, ki sla na vrhu řui-ba, sta tako na primer na Spodnjem Tinskem. »Deli se po spodnjem in zgornjem toku Tinščice. Tako da najdete Zgornje Tinsko tudi v dolini. ob potoku.« Nekoč so se iz teh nekoliko odmaknjenih vinogradniških krajev veliko odseljevali v industrijska središča, danes je drugače. »Lahko se pohvalimo, da se ljudje vračajo, zaenkrat zlasti upokojenci, ki imajo tu vikende. Tudi nekaj mladih si je postavilo hi-Še.«( In zakaj seje odločil ostati na Tinskem Miran Krašovec? »Prvi vzrok je bil, da sem našel ženo blizu, na drugi strani Tinskega, drugi je navezanost na svoj kraj in tudi to, da me je oČe pritegnil k vinogradništvu.« Po njegovi smrti je bilo treba prevzeti delo na kmetiji ter v vinogradu. Kljub temu, da je Miran Krašovec osial v domačem kraju, se vsak delavnik vozi v Celje, kjer je vodja voznega parka Pošte Slovenije za kraje med Rinko in So ti o. V njihovem voznem parku je kar 125 avtomobilov ter 250 mopedov. Njegova soproga Jožica je zaposlena doma, kjer imajo tri in pol hektarje obdelovalne zemlje ter hektar vinogradov. Na kmetiji jima po svojih možnostih že pomagajo pri delu trije otroci, pri večjem delu v vinogradu pa priskočijo na pomoč seve^ prijatelji in sosedi. BRANE JERANKO Golfisti so pomagali Letošnjega, petega Mednarodnega humanitarnega golf turnirja čarovnic v Olim-ju pri Podčetrtku se je najbolj razveselila družina Cverlin iz Pristave pri Mestinju, ki se je znašla v resni stiski. Na tumii}u, ki se ga je ob dnevu čarovnic udeležilo 67 golfistov, je »naj čarovnica« leta 2009 postala Urška Bizaj iz Ljubljane, ki je bila pri uporabljanju brezove mede za »put-tanjem najnatančnejša. Zbrane je zabavala slovenska pevka Tanja Žagar, po mami oUm- skega rodu, ki se je v Olimju že drugič odpovedala honorarju v dobrodelne namene. Za družino Cverlin so zbrali rekordnih 4.050 evrov. Znesek so zbrali tudi s pomočjo nekaterih golfistov, ki se turnirja niso udeležili, s prispevki družine Amon, ki je bila gostiteljica tumirja, igrišča A golf ter župana Občine Podčetrtek Petra Mišje, ki je daroval kot občan. Občina goliistom vsako leto predlaga nekoga, ki je v hudi stiski. BJ Čistilna naprava že obratuje v Kozjem so v začetku tega tedna opravili zagon čistilne naprave, ki so jo zgradili oa robu občinskega središča. Naprava je za tisoč populacijskih enot, od tega je približno četrtma zmogljivosti že izkoriščena, približno polovica bo predvidoma do začetka prihodnjega Jeta ter preostalo v prihodnjih letih. Naprava ter kanalizacija sta stali 700 tisoč evrov, od česar je veČino denarja prispevala Evropska unija ter ostalo Občina Kozje. V občini so s čistilno napravo rešili problem onesnaženega potoka Bistrica ter prispevali k čistejšemu okoiju v osrčju zavarovanega Kozjanskega paika. Občina je prav tako poskrbela za center za zbiranje odpadkov, ki je pri vhodu čistilne naprave. Tam lahko občani, ob sredah in sobotah, ločeno odlagajo odpadke. Kozje je druga občina šmar-ske upravne enote s takšnim centrom, prva je bila Bistrica ob Soth. Obe pridobitvi bodo uradno predali namenu v torek, 17. novembra, skupaj z ministrom za okolje in prostor, s Karlom Erjavcem. Golfisti so pomagali družini v stiski Z levs hipan Peter Mišja, soorganizatorka turnirja Darinka Borštnik, BJ Vesna Cverlin ter organizator Andrej Batoh, Id je oco dogodka. ivytL Premalo asfalta in vode Osnutek proračuna bodo dopolnili predsedniki krajevnih skupnosti - Tokrdt brez prenapihnjenih prihodkov VojDiški svetniki niso sprejeli osnutka proračuna za prihodnje leto, ker ta znova ne vsebuje nekaterih želja, ki že več let čakajo na uresničitev. Nekaj pa tudi zato, ker bovvolilnem letu premalo otvoritev novih asfaltnih prevlek in vodovodov, torej tistih dejanj, ki pri vo-livcih štejejo največ. »če ne bo vodovoda na sv. Tomaž, mrliške vežice, tlakovane poti po pokopališču, asfaltne prevleke na parkirišču pred pokopališčem in zamenjave salonitne kridne na šoli ter parketa, v telovadnici, proračuna ne bomo podprli.« je v imenu svetnikov, ki pri- hajajo Iz Krajevne skupnosti (KS) Vojnik povedai Samo Kunej. »Nujno je treba rezervirati tudi sredstva za sofinanciranje pločnika od Škofje do Višnje vasi. Sicer bomo izgledali &i!a neresni,« je dodal Jože Kocman. »Mi nismo podali želja, temveč konkretne predloge! In sicer, nujno moramo dokončati drugo fazo vodovoda Hrenova, urediti pločnik v trgu Nove Cerkve in v Socki, raiSiriti igrišče v Soc-ki, zgaditi priključke oa čistilno napravo...« je našteval Slavko Jezemik, predsednik KS Nova Cerkev. »V osnutku je predvideoih za asfaltiranje 40 tisoč evrov. To je za 750 IP^.IZJi »Hiio imam v Socki. krave >fojtram< v Novi Cerkvi, vozim se skozi Vojnik, tu. in tam tudi skozi Fmnkolovo. Na katero stran naj se torej poscauimh Vojniški svetnik Peter Operčkal ob potegovanju ostalih svetnikov za svoje krajevne skupnosti Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga Mladinski center Dravinjske doline Iz Slovenskih Konjic je nosilec projekta M Jad i ambasadorji medkulturnega dialoga. Projekt bo uresničeval konzorcij 23 mladinskih organizacij. V letih 2009-2012 bodo iz Evropskega socialnega sklada ia državnega proračuna za vzpodbujanje medkulturnega dialoga in razumevanja tujih kultur med mladimi dobili domala 478 tisoč evrov, od tega konjiški mladinski center 180 tisoč. Mladinski center Dravinjske doline se po podatkih Urada za mladino od leta 2005 uvršča med tri najboljše mladinske centre v Sloveniji. Izstopa predvsem po Številu in bogastvu projektov. Številni so, tako kotpro-jekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, vpeti v širši evropski prostor. »V aktivnosri Mladih ambasadorjev medkulturnega dialoga bo vsako leto vključenih preko 500 mladih. Vzpostaviti želimo mrežo za medkulturni diaiog, ki bo vzpodbujala k strpnosti, solidarnosti in razumevanju razlik. S pomočjo 38 zunanjih partnerjev, predvsem ' srednjih Sol, univerz in drugih javnih organizacij, bomo na srednjih šolah in na univerzah vzpostavili 4-ur' ne module, v okviru katerih bodo mladi spoznavali tuje kulture. Konec vsakega leta bomo izbrali 55 mladïïi ambasadorjev, ki bodo predstavljali eno od držav Sveta Lam Krenean Evrope in mediteranskih držav. Ti bodo nato eno leto promovirali in predstavljali kulturne značilnosti države, katere ambasadorji med-kukurnega dialoga bodo postali,« opisuje namen in ene g3 osnovnih ciljev projekta direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline Laura Krančan. Ibje kulture bodo predstavljali v Sloveniji, če bo mogoče, pa bodo odpotovali tudi v države, ki jih bodo predstavljali, in v živo spoznavali raznolikost in bogastvo drugih kultur. V sklopu projekta bodo izvedli tudi pet modulov za spodbujanje dostopnosti kulture in umetnosti pri vseh partnerjih mreže. Številne aktivnosti bodo pripravili tudi v sklopu priprav na projekt Evropska prestolnica kulture 2012 (za to je bil imenovan Maribor s partnerskimi mesti). V Mariboru bo leta 2012 z zaključno konferenco vseh mladih ambasadorjev dosegel vrhunec tudi projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga MILENA B. POKLIČ metrov asfalta, v naši krajevni skupnosti imamo v planu 1350 metrov asfalta. To je nujno, saj ceste sicer vsak naliv unid,« je še pribil. »Nedopustno je, da se za gradnjo vodovoda predvideva le 34 tisoč evrov. Voda je osnoval Čakamo še na šolsko igrišče, na vsaj idejne projekte novega vrtca, večnamenski objekt v parku, mrliško vežico v Čreš-njicah... Absolutno premalo je sredstev za asfaltiranje, čeprav se zavedam, da denarja ni. A ljudje morajo videti, da nekaj pa ie migamo,« je bil v duhu prihajajočih volitev direkten Dušan Horvat, predsednik KS Frankolovo. Dejstvo pa je, da proračunski prihodki letos niso napihnjeni (tako na primer v njih nI več postavke prodaja funkcionalnega zemljišča ob psihiatrični bolnišnici v višini 2 milijona evrov), temveč ^olj reaini. Nabralo naj bi se jih za 7,3 milijona evrov. Od tega je 70 odstotkov nujnih rednih odhodkov, le 30 odstotkov pa lahko namerù-jo za nove naložbe. Med večjima sta letos na vrsti razširitev javnega Vrtca Mavrica Vojnik ter gradnja čistilne na-prave na Frankolovem. TUdi d naložbi (sploh vrtec) sta več let Čakali na uresničitev, »letos pa imata prednost zato. kerjeobčinazanju uspela pridobiti nepovratna sredstva,« je pojasnil župan Beno Po-dergajs. Za razširitev vrtca je za prihodnje leto pripravljenih 420 tisoč evrov, od tega je 270 tisoč evropskih sredstev, za čistilno napravo Frankolovo pa 300 tisoč evrov, od tega polovico evropskih sredstev. Veliki naložbi bosta gotovo ostali v proračunu za leto 2010, ostali del, namenjen naložbam, pa bodo Se enkrat prevetrili predsedniki treh krajevnih skupnosti, Če se ne bodo mo^ dogovorili, pa bodo svetniki »šli od postavke do postavke« ter manj pomembne preprosto črtali. ROZMARl PETEK Pradsednlki treh krajevnih skupnuti (z leve), Mlfko Krasovec, Dušen Hon/at in Slavko Jezemik. bodo le enkrat prevetrili naložbe v občini in skušali najti soglasje. Za novo Občino Loče na sodišče Na zahtevo Iniciativnega odbora za ustanovitev občine Loče. ki ga vodi Stanko Hace> je poslanec v dr-žavnem zboru Rudolf Petan vložil na celjsko enoto Upravnega sodišča tožbo za odpravo sklepa Državnega zbora RS. Gre za sklep, v katerem državni zbor ugotavlja, da posamezna območja, med njimi tudi loško, ne izpolnjujejo pogojçv za ustanovitev občine. Sklep je državni zbor sprejel 25. septembra. To naj bi bil zaključek postopka, ki ga )e maja letos v drevni zbor vložil prav tako poslanec Rudolf Petan. V novi občini bi naj bile krajevne skupnosti Loče, Draža vas, Jernej, Zbelovo Inži-Če, ki bi se izločile iz občine Slovenske Konjice, Že v teh krajevnih skupnostih za novo občino ni bilo pretiranega navdušenja, predloga pa tudi ni podpri konjiški obči ns k i svet. Proti procesu drobljenja občin se je julija izrekla tudi slovenska vlada, ki ni podprla procesa usta- navljanja vrste občin, med njimi tudi občine Loče. OdloČitev državnega zbora tako ni bila presenedji-va, je pa res, da je predlog za ustanovitev občine Loče iniciativni odbor oblikoval že lani. Takratna vlada je ugotovila, da so izpolnjeni zakonski pogoji za ustanovitev občine. Državnemu zboru je tudi predlagala, da nadaljuje postopek z razpisom referenduma. Do tega ni prišlo, saj so bile prej dr-žavnozborske volitve. MBP Popust tudi zasebnemu vrtcu Vojniški občinski svetniki so dopolnili odlok, po katerem imajo starši otrok, ki imajď^talno prebivališče v občini Vojnik, v Vrtcu Mavrica Vojnik 6-od sto t ni popust. Do znižanega plačila bodo upravičeni tudi starši, ki imajo otroke vpisane v zasebni Vrtec Danijelov levček, ki so ga v Vojniku odprli septembra letos. RP SKD RUDAR PECOVJE Društvo kmetic AJDA Šmarie pri Jelšah i ki bo v nedeljo, 22. novembra, ob 17* uri v dvorani Kulturnega doma Štore/ Koncert bo v počastitev 80. rojstnega dne velikana slovenske narodnozabavne glasbe Slavka Avsenikk. Darilo dobre glasbe pripravljajo: MITJA KVINTET, VITEZI CELJSKI, SKUPINA SESTER TROBEC ŽAGAR in ANSAMBEL SAŠE AVSENIKA (na stiki), ki prvič izven domačih Begunj gostuje na Celjskem! Voditelj jubilejnega koncerta bo Tone Vrabl. f^edprodaja vswpuic: Občina Štore (03/780 38 40), Bistro Opoks Slow. Kegljišíe Lipa Štore, Trgovina Etra Selič cent« Šenčur. TIC Celje in uro pred koncertom. Medijski pokrovitelj NT&RC NOVI ÎEDNIK kultura 15 Moda naredi ogromno škode Količinsko skromna, a prva celovita predstavitev srednjeveških tlakovcev na Slovenskem Sredo jeveéki Uakovci na Slov^Dskem - tâkâ«n je naslov razstave, ki je od po* nedeljka aa ogled v Pokra* jinskem muzeju Celje. Razstava je prvi poskus celovite predstavitve slovenskih srednjeveških tlakov-cev> s katerimi so po francoskem vzoru oblagali tla v gradovih, cerkvah in samostanih. Ohranilo se je le malo izvirnih tiakovcev, saj je prihod baroka temeljito »počistil« z ostanki gotike. Talni materiali v stavbah pa so bili prvi, ki so se morali umakniti novi modi. »Moda naredi ogromno škode. V tem primeru je barok uničil sledove gotike na Slovenskem. Toda tlakovci so bili za tístá Čas dobro žgani In so tako bili likovno najlepši je tiakovec z ljubezenskim pifzenHn iz^Gomjega Grada, ki so ga našli vzidaneoa v neko knišno pač. m V Mladinskem centni Celje bo danes ob 21.30 koncert hrvaške skupine Zoran Prodanović Prlja v imenu skupine pravi, da se veseli, da tokrat na povabilo organizatorja prihajajo na Pripovedovalce zgodb, torej nekoliko drugačen koncert, ki bo kom- dober gradbeni material. Zalo so mnoge uporabili pri gradnji različnih obokov» kleti in podobnega in verjamem, da bomo kakšne dragocene tlakovce iz srednjega veka še našli. Najbolj zanimiv tiakovec na tej razstavi je bil, na primer, vzidan v krušni peči,« je težave pri nastajanju te razstave opisal avtor Aleš Stopar. Ko je začenjal, je bil delovni naslov razstave Srednjeveški tlakovci na Spodnjem Štajerskem. Ker je bilo gradiva malo, avtor se je pošalil, da različnih primerkov še za dobro samokolni-co ne bi bilo, je temo ra^i-ril na vso Slovenijo. »Kljub temu gradiva količinsko ni veliko, a tisto, ki se je ohranilo, priča o zelo kakovostnem delu takratnih obrtnikov in z domiselnimi vzorci in motiviko dokazuje, kako dragocen pomnik ć^sa so tudi tlakovci,« pravi Stopar. Žal se iz srednjega veka ni ohranil niti en tiakovec s Starega gradu aK iz Knežjega dvorca, Čeprav zagotovo še kje so. Kot gradbeni material. Kljub manjši količini je avtorju v sodelovanju s številnimi slovenskimi muzeji in župnijskimi uradi uspelo zbrati prav reprezentativno količino, ki je na razstavi na ogled bodisi v fotografijah ali v izvirnikih. S tem je razstava postala zanimiva ne le za strokovno, temveč tudi za laično javnost, je ob odprt- Posebej zanimiva je na razstavi rekons^kecja gotskega prezbiterija iz 15. stoletja, ki jo keže avtor razstave Ales Stopar. ju povedal direktor muzeja Stane Rozman, župan Bojan Šrot, ki je razstavo odprl, pa je opozoril na to, da razstava odpira nov vpogled v manj znan srednji vek, posebej posrečena pa je zato, ker nazorno prikaže spoj umetnosti z izredno obrtniško spretnost jo. BRST zgodb - Let 3 binacija koncerta in pogovora. O tem, da bo koncert prav na petek 13., nima posebnega mnenja, saj verjame, da bo 10 dan kot vs^ drug. »A v primeru skupine Let 3 bo to zelo srečen dan za nas in našo publi-ko.M še dodaja Prlja. Let 5 ima sicer trenutno koncerte v prostorih za va- je na Reki. Vsak dan i^ajo za okoli 100 ljudi. Najprej so nameravali imeti samo tri koncerte, zdaj pa se ti ponavljajo, saj jeinteres zelo velik. S. decembra ob 21.30 bo pripovedovalka zgodb v Mladinskem centru Celje Jadranka Juras. SB Prihajajo lutke S serijo treh lutkovnih predstav, ki jih bodo otroci videli do januarja prihodnje leto, dodaja Mestni kino Metropol svojemu sporedu še eno novo programsko vsebino. Mestni kino Metropol se je v delu sporeda, namenjenega mladim, že izkazal s stalnimi Nikovimi predstavami, v katerih vrti filme za najmlajše, in z izvedbo poletnih sobotnih ustvarjalnic in delavnic. Zdaj so se odločili še za lutke, ki so jih imeli v mislih že dlje časa. »O tem smo razmišljali že ob postavljanju sporeda Mestnega kina Metropol, vendar je bilo trebaza izvedbo najti pravega partnerja. Našli smo ga v lutkovnem gledališču Zapik. Všeč nam je namreč njihovo deio, ker je zelo intimno in ker lutkarji improvizirajo in motivirajo otroke, pripravlja v soboto ob 19.30 v Celjskem domu Slavnostni dobrodelni koncert Barbare Celjske, ki ga tokrat posvečajo ID-letnici celjskega društva hospic. Slavnostni koncert Barbare Celjske je ob tradicionalnem plesu, ki ga klub prireja konec maja, med najpomembnejšimi dobrodelnimi projekti rotarijcev Barbare Celjske. Letošnji je že tretji po vrsti, ideja koncerta pa ostaja enaka - promocija mladih umetnikov, obogatitev kulturne slike knežjega mesta s programi, ki jih v Celju ni pogosto slišati, in zbiranje sredstev za dobrodelno dejavnost kluba. Prvi koncert v letu 2007 je bil posvečen 45-letnici slovenske popevke. Lani se je klub aktivno vključil v projekt Knez Ulrik in z odkupom predstave podprl opero Teharski plemiči. Letos so rotarijci v goste povabili dva odlična dže-zovska umetnika, pevko Kristino Oberžan, ki se bo predstavila s skupino The Groôveyard, ter Celjana, saksofonista Jako Kopača, ki se je vrnil z večletnega študija na Finskem, na celjskem odru pa se bo predstavil s svojo mednarodno zasedbo. Oba umetnika sodita med vodilne (po)ustvarjalce mlade slovenske generacije ter sta velika upa slovenske džez scene. Čisti izkupiček koncerta bo klub namenil za tri donacije, in sicer OŠ Glazija Celje za nadstandardně in obšolske programe za učence s posebnimi potrebami, v štipendijski fond za mlado pevko Tanjo Ravljen, ki študira muzikál v an^eškem Newcastlu, in za celjski hospic. Prav o beležite v 10. obletnice plemenite dejavnosti celjskega društva hospic, ki deluje pod okriljem mednarodne organizacije in nudi brezplačno celostno oskrbo težko bolnim, njihovim svojcem in žalujočim. bo večeru dala posebno noto. Na koncertu pričakujejo gostitelji več kol 500 gostov iz Slovenije in tujine. BS Čudovit pogled na m. kar iih je v sredo v Žiloj povezovalo z Martinom, od ofarimlmeg« stolpa, cericve in Nikolaje dp slovenskih vinskih ntezov in štetih utoldeocev. Martinove vinske bajke Vino za užitek, ne pitje, $o poudarjali na martinovanju v Žalcu v Žálcu SO letos prvič martmo-vaii na martinovo> organizatoni pa so zadovoljno ugotavljali, da so ljubitelji žlahtne kapljice novost zelo dobro sprejeli Pred obrambnim stolpom je množica ljudi pozdravila žalsko vinsko kraljico Suzano Cakš in mlado vino, ki ga je krstil ^»uvoženi« sv. Martín Jože Žlaus. Ko so na prizoriSče prikorakali de slovenski viAski vîtes, je bilo vzdui>e pi^lno. Martino vanje pred obrambnim stolpom seveda ni naključje, saj je v stolpu urejeno »domovanje« Društva savinjskih vinogradnikov oziroma Keuder. Stolp se skorajda drži cerkve sv. Nikolaja» po Úetnih zidakih pa se vzpenja trta Nikolaja, potomka mariborske trte. Njena lastnica je žalska občina» ki je tako po Številu trsov najmanjši vi- nogradnik daleč naokoli. Če povemo v stilu sv. Martina, je Nikolaja letos obrodila 30 litrov vina, skupno pa bodo menda stekleničili 65 litrov županovega vina I Poživljajoča moc vina Predsednik savinjskih vinogradnikov Slivo MariČ je izpostavil, da se v Žalcu drxižijo vsi» ki imajo veselje do dobrega vina io njegovega okusa, do poživljajoče moči, ki požene kri po žilah, pa tudi do srečanja s prijatelji io znanci. Da sta si vinska trta in Človek precej podobna - oba stremita k vzpenjanju, je omenil Marič, bkrati pa »izdal« prve ocene savinjskih vin. ki kažejo, da bo letoŠDja letina spet odlična. To je seveda rezultat nenehnega izobraževanja in truda vinogradnikov, ki jih je pohvalil tudi žalski župan Lojze Posedel. Pri nadaljnjem trudu zâ boljšo ka- bo skrbela za promocijo savinjskih vin in tudiza v^o kulturo pitja. »Slovenija, ki je tudi v svetu priznana zaradi kakovos(7iih vin, se na martino-vo zahvaljuje vsem, ki ste celo leto z ljubeznijo negovali vinsko trto in pridelali dobra vina,« je omenil ambasador Združenja slovenskega reda vitezov vina Miian KoeževiČ in poudaril, da so savinjski vinogradniki naredili i^emen korak v kakovosti. »Da pa bomo dosegli svoj dlj in poslans* tvo, bomo morali znati vino cenití, spoštovati tiste, ki so ga pridelali, in predvsem vino uživati, ne piti. Vino v zmernih količinah je zdravilo za dušo in telo, hkrati pa so z njim po- vezani običaji, ki spodbujajo domoljubje - to pa je prav tako pomembno za uveljavljanje Slovenije v svetu.« Razlegel se je viteški pozdrav »v Čast vinu in domovini« ter napitni-ca iz Aškerčeve Vinske bajke, Številni obiskovalci pa so nazdravili s kozarci, v katerih se je penilo savinjsko vino. Stojnic z različnimi sortami številnih vinogradnikov v sredo v Žalcu ni manjkalo. US, foto: TT Martinovanje v Vojniku bo jutri, v soboto, ob 10. uri, ko bo pred trgovskim središčem bo^t kulturni program. Zbrane bo obiskala tudi slovenska vinska kraljica Karolina Kobal. Veliko martinovanje bo jutri, v soboto, v Šmartnem ob Pakl, kamor vozi iz Celja ter Velenja posebni Marrinov vlak. Martinovo soboto bodo začeli ob 8. uri s pohodom po Martinovi poti ter z likovno kolonijo, med 9. in 12. uro bo pri Martino\n vasi v Smartnem kmečka tržnica, uro pozneje pa bodo začeli z otroškimi ustvarjalnimi delavnicami. Od 14. ure bodo v Martinovi vasi med drugim predstavili stare običaje in opravila, obiskovalci pa pokušali mlada vina in Martinovo jedačo. Krst vina bo ob 16.30 ter po njem velika Martinova zabava. V Šmarju pri ieUah bo v nedeljo, IS. novembra ob 11. uri, prireditev Pozdrav vinu, ki bo na trgu pred kulturnim domom. V programu bodo nastopili pihalna godba, mladinski zbor Amani, folkloristi iz Svetega Štefana (er slovenska vinska kraljica Karolina Kobal. Prireditev pripravljajo vinogradniško društvo ma, TD in TIC. V KS Šentilj pri Velenju bo juui, v sc^to 14. novembra, prireditev Vinska cesta v Šentilju, ki jo pripravlja domaČe turistično društvo. Pjûeditev bo po 14. uri, z odprto Jejb^evo zidanico, blagoslovom ýim» pevsko točko ter različnimi a^brotami. Žikki vinski kraliiei Suzani Ćakš je krono nadel Milan Knežević, lento župan Lojze Posedel, listino paji je izročil Silvo Maric. Menda je v sredo ^ poslal sv. Martina po shjvensla áág^. da je malca preveril okuse. Ustavil se je fiidi v Žalcu, kier je vmo kratfl ob pomoči botra Mos^ (dnca zekidce. Od srede se odreka tovrstiwn grdolH^^ NOVI TEDNIK ■ V V ■ Lascani svojemu patronu v čast Laáčaai so z odprtjem Martinovega sejma In sve-to mašo v cerkvi sv. Marti' na v sredo začeli s tradicio-nalnim martinovanjeoi. TUdi letos je združeno z ob-činskim praznikom, nada> Ijevaio pa se bo vse do ne-delje, ko bo doseglo svoj vr-hunec. Nocoj ob 16.30 bo v cerkvi sv. Martina maša z duhovnim nagovorom ler s pripravo na martinovo s srečanjem starejših, bolnih in onemoglih. Posebej slavnostno pa bo prav tako nocoj ob 18. uri v Knjižnici Laško» kjer bodo predstavili knjigo Orožno va zgodovina dekani je Laško. Leta 1881 izdano knjigo je prevedel akademik dddr. Jože Maček. iz$la je pri Celjski Mohorjevi družbi ob sodelovanju laške knjižnice in je tako končno na voljo tudi Širšemu bralstvu. Gre za izjemno pomemben dogodek za Laščane. saj je delo I^cija Orožna edino samostojno delo, ki obravnava cerkveno, a tudi laško zgodovino. O knjigi ter avtorju bo poleg pre- vajalca nocoj spregovoril dr. Tomo KoroSec. Sledilo bo tradicionalno druženje s petjem ob martinovem. l\xàl sobota bo v znamenju sv. Martina. Ob 9. uri se bodo pohodniki izpred laškega turistično informacijskega centra odpravili na pohod po nekdanjih trških mejah na desnem bregu. Ob 14.30 se bodo v cerkvi sv. Mar-tina zbrali jubilanti porok, ki bodo ob mašni daritvi in s programom obnovili dane obljube zvestobe. Prepeval jim bo cerkveni otroški pevski zbor Lilija. Prav tako jutri, ob 18. uri. se v Kulturnem centru Laško obeta Se večer v organizaciji območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti ter Etno odbora Jureta Krašovca Možnar. V prvem delu pripravljajo 8. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz okolice Laškega« v drugem pa prikaz šeg ob martinovem v izvedbi KD Antona Tanca z Marija Gradca. PM Foto: SHERPA V nedeljo ob lù^ bodo na Aškerčevem trgu ponovno odprli Martino^^em s âtevilniml stojnicami. Praznična sveta md^ v Čast farnemu patronu bo v cerkvi sv. Martina sledila ob 10.30. Somaàevanje bo vodil mariborski pomožni nadâkoi dr. Jožef Smej. ki bo opravil tudi obred umestitve nadžupnika Roka Metličarja. Druženje se bo ob 11.30 ob prisotnosti lahkega župana Franca ZdoUi-ka, ki bo pozdravil laškega nadžupnika ter ostale goste» nadaljevalo na Aškerčevem trgu. V okviru Martinove nedelje bodo nastopili člani veČ kulturnih društev ter laška pihalna godba. Sredino dopoldn« je bito v Uškeni ial» v uvod v pasm de9«janja v okviru msrtinovanja« ki bo vrtiunee doseglo v nsde^. Martinovi dnevi na Ponikvi S prireditvijo na Sveti Heleni Šeotjurčanl še zdaleč niso rekli zadnje besede glede letošnjega marti-novanja. Danes se namreč začenjajo še tradicionalni Martinovi dnevi na Ponikvi. Tudi letos so se v organizacijo prireditve v £ast godovanju sv. Martina vključili Turistično olepševalno društvo Ponikva« tamkajšnji župnijski urad ter OŠ Blaža Kocena Ponikva. Nocoj ob 19. uri bodo v kulturnem domu na Ponikvi odprli Martinove dneve z razstavo Slomšek pripravlja selitev, v preddverju pa bodo na ogled dela osnovnošolcev s Ponikve. Seveda ne bo manjkala niti pokušina novega vina in domačih dobrot. Jutri, v soboto, bodo ob 10. uri v pisarni TOD Ponikva odprli še razstavo likovnih del Tadeje Fendre. Ob 19. uri pa bo v cerkvi sv. Martina na Ponikvi sledil orgelski koncert Toneta Potočnika. Martinovi dnevi bodo na Ponikvi vrhunec dočakali v nedeljo» ko bo v cerkvi sv. Martina ob 10. uri slovesna maša. Po maši bo na bližnjem trgu sledilo druženje ob prazniku s Pihalnim orkestrom Šentjur, zaključek pa bo na isti lokaciji sledil ob 16. uri. PM Šentjurčani »delali vino« na Sveti Heleni Na Sveti Heleni v Javorju so številni organizatorji, lokalna društva, v nedeljo v okviru martinovanja pripravili drugo kultumo-turIsCično in etnološko prireditev z naslovom Po Sv. Heleni Martin na star način. Izbrali so tudi novo vinsko kraljico. Krst mošta v vino je spremljalo kar štiristo obiskovalcev, ki so lahko poskusili vino 17 ponudnikov in kar niso mogli prehvaiiti tokratne letine. Lahko so spremljali tudi prikaze starih običajev in orodij za delo v vinogradu in pri Idetarjenju. Občinstvo pa je nasmejala kratka igra o spreminjanju mošta v vino, v kateri so nastopili Karel Artiček, Franc Žurej, Jože Kranjčan in Vinko Čavš. Vrhunec prireditve je predstavljal izbor vinske kraljice. Dosedanja kraljica Doroteja Tanšek je po letu dni predala lento, krono ter pravice in obveznosti novi kraljici. To je postala domačinka Romana Mansutti iz Javorja, sicer tudi študentka visoke upravne šole. Morala )e seveda obljubiti, da se bo potrudila glede promocije pridelave vina na Sveti Heleni. Ta marsikoga pa je po prireditvi sledil najbolj zanimiv del, saj so pridelovalci za obiskovalce odprli vrata vseh zidanic oziroma gore na tem območju šentjurske občine. Zadišalo je po domačem kruhu, pecivu, golažu, odojku, narezku» niso manjkale niti pečene race in goske ter druge domaČe dobrote. Marsikatero zidanico je obiskala tudi vinska laaljlca. ob spremljavi vesele pesmi in domače glasbe pa se nikomur ni pretirano mudilo domov. PM 18 ^PORT NOVI TEDNIK Z Ukrajinci zadnja »Evropact letos RokometâSi Celja Pivovarne Laáko bodo jutri v prvi tek-mi 3. kn)gd pokala EHF gostili ukrajinsko Zaporožje. Oba tekmeca sta imela v začetku sezone priložnost, da se uvrstita v ligo prvakov, toda ni jima uspelo. Vodstvo celjskega kluba pričakuje okoli 1.500 gledal-cev. Obenem upa na dober razplet reprezentančne nogometne tekme in da bi se nato športni večer prijetno zaokrožil v dvorani Zlatorog. Trije Sergeji Tïener Celjanov Tone Tiseij ima sedaj naiazpolago prej poškodovana Aleša Pajoviča in Miladina Kozlino: »Sport zna biti zelo nepredvidljiv Če bi bila omenjena ^ralca od začetka sezone zdrava, bi mi sedaj najbrž govorili o tekmecih v ligi prvakov. Barceloni, Kielu>Koldingu. Vsezonosmo štartali hudo zdesetkani. Na naše veliko veselje sta se igralca vrnila na parket. Glede na njuno dolgotrajno odsotnost ne smemo pričakovati čudežev. KrSko nam je šlo na roko, prvenstveno tekmo smo odigrali že v torek in smo imeli več čdsa za priprave. Opravili smo jih odiično, celoten strokovni štab s Hermanom Wirthom in Tomažem Ocvirkom ter vsi igralci. Verjamem, da smo sposobni odigrati kvalitetno.« Je Tise!) seznanjen z močjo Za-porožja? »Do kakovostnih po^ datkov je bilo težko priti. Ogledali smo si tudi tekme ukrajinske reprezentance. Ekipa Zaporoma je mlada in visoka, strelsko zeio razpoložena z vseh zunanjih položajev. Tb so Sergej Ljubčenko, Sergej Burka in Sergej Oslrouško, sposobni zadeti tudi z razdalje desetih metrov. Večinoma so v obrambi postavljeni v 6-0» menda UBm pripravljajo tudi postavitev 5-i. Niso tako hitri in izkušeni kot naši aduti. Verjamem, da je HASa prednost tudi boljša telesna pripravljenost.« Za moštvom je omembe vred- no obdobje. »Na vseh tekmah, ki so bile na različnih ravneh, je odigralo dovolj kvalitemo, da je izpolnilo osnovne dlje. Pokal EHF? Skušali bomo zmagati na >^eh tekmah. Objektivno smo se sposobni zavihteti do polfinala, lahko pa izločimo prav vse tekmece. Za kaj taksnega pa se mora izpolniti veliko pogojev...« je dodal Tiseij. »Ne smemo tuhtati o razliki« Svoje mnenje je pred edino domačo evropsko tekmo pred nov^m letom predstavil tudi Edi Koklarov: »Nestrpno pričakujemo evropsko tekmo po daljšem času. Za nas ni pomembno, i jasno pa je, da mi Še manjka tekmovalni ritem. Priznam, da sem bil utrujen. Z dobrim pristopom nam bo lažje, šele po soboti bomo začeli razmišljati o povratnem c^računu.« Danes bo pri zdrav-rúku pregledan Predr^ Da-Čević in potlej bo znano, kdaj lahko pričakujemo njegov po-vratek po poškodbi komolca. Primer Žvižej je še vedno v rokah pravnikov in zgodba za Celje Pivovarno Laško vsekakor ni zaključena. Nenazadnje Je zaradi njenega začetka z me-sta-člana predsedstva RZS odstopil Dušan Zorko, predsednik Skupine Pivovarna Laško, ki je generalni pokrovitelj Celja Pivovarne Laško. Zahteven velenjski ritem že v sredo so biie odigrane tri tekme 5. kroga LP. Barcelona in ValladoUd sta brez težav slavila v Skopju in Solunu, tudi na tretji tekmi je zmagal favorit, Rhein-Neckar Lôwen proti Gorenju. Velenj-Čani ostajajo pri eni zmagi, prihodnjo nedeljo bodo pričakali prav Nemce, v napornem ritmu pa morajo pojutrišnjem na derbi v Koper. DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Po OBugodni positodbi ramena je spet zaigral Mlladin Kodins in s soigralci aiova podprl akcijo Rdeči noski • klovni zdravniki. ROKOMETNI hLUft CEUE PIVOVARNA LAŠKO SEZONA 2009 / 2010 kmo Pok RK Ce^e Pivovarna Laško proti ZTR Zaporožje (UKR) Dvorana Zlatorog, sobota, 14. november, ob 20.00 Prodaja vstopnic na www.rk-ce^e.^ ter na vseh prodajnih mestih Mojekane.si po Sloveniji, v Celju so to Adriatica center potovanj, Izletnik-HA Ccijc ter Žniders. Vstopniceje mogoče kupiti tudi na blagágni dvorane Zlatorog in sicer v petek, 13.11.0&, med 15. in 18. uro ter na dan tekme med 10. in 13. tiro ter od 17. ure dalje. PODPIRAMO RĐEČS NOSKE « RDEČI N9SKÍ Vabljeni Medljnld sporuor: I' I! Ennvii si.L^a ffsm < ss r I 4 V drugam polčasu s Krškim je Aljosa Rozar zaustavil 18 strelov! In dokazal, da si zasluži pribžnosttudi na drugih tekmah. 5. krog lige prvakov - skupina B Rhein-Neckar Lôwen - Gorenje 33:30 (17:15) KARLSRUHE • Dvorana Europa, gledalcev 2.906, sodnika Arturas Maîasinskas in VaJ-das Gecevicius (Litva), delegat Sven Olav Oie (Norveška). RNL: Szmal 7 obramb, Fritz 1; Gensheimer, Roggisch, Harbok 5, Bieiecki 3, Manojlo vić. Gudjonsson, Stefansson 6 (3), Mùiler 1, Klimovets 6, Myrhol, AJvanos, Sigurdssoû 7, Groetzki 5. Trener Ola Undgren. GORENJE: Gajić Ô obramb, Skok 3; KavaS 2, Bezjak 5» Sovič 1, Mlakar 1. Rnić 2, Žvižej, Stefanič 5, Golčar 1, Harmandić 3 (1), Čupić 8 (4), Šimič 2. Trener Ivica Obrvan. Sedmmetrovke: RNL 4 (3), Gorenje 5 (5). izključitve: RřJL 10, Gorenje 6 minut. Suspendirali Biščana, prepovedali stave Priznati je treba, da ne le nogometna, temveč naâa celotna športna (in $e marsikatera) javnost nestrpno pričakuje obra-čuna slovenske in ruske reprezentance v dodatnih kvalifika-cijah za na?top na svetovnem prvenstvu. Prva tekma bo jutri v Moskvi (17.00) Medtem se nogometaši CM Celja in Rudarja pripravljajo na zadnje tri letošnje kroge 1. slovenske lige. Celjani bodo zgolj še gostovali (Domžale, Koper, Nafta), VelenjČani pa bodo igrali le doma (Gorica, Nafta, Maribor). V Areni Petrol so zaradi neš-ponnega vedenja uvedli disciplinski postopek proti Dariju Bi^ čanu, ki bo do zaključka jesenskega dela sezone v suspenzu in ne vadi s prvo ekipo. Vodstvo kluba pa ni le obsodilo nepravilnosti v povezavi s športnimi stavami, v katerih naj bi bili udeleženi tudi nogometaši in predstavniki klubov, temveč |e tudi ustrezno reagiralo. Pogodbam članov kluba je dodalo aneks, ki natančno opisuje sankdjev primeru sodelovanja pri športnih stavah. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Darijo Biičanie stekel prati tribuni... NOVI TEDNIK f šport 19 Konjiški župan obljubil pomoč Martini Ratej Martino Ratej. našo najboljšo metalko kopja, je sprejel konjiški župan Mi-ran Gorinšek. KonjiČanka, ki trenira v Atletskem klubu Šentjur, je na svetovnem prvenstvu v Berlinu osvojila U. mesto, se okitila s kolajno na sredozemskih igrah, bílá pa je tudi udeleženka olimpijskih iger v Pekingu. Z letošnjo sezono je zadovoljna, na prihajajočem evropskem prvenstvu pa si žeU uvrstitev med peterico najboljših. Da bi uspešna 28-letna športnica, ki je tudi mati dveh fantkov, lažje uresničila visoko zastavljene cilje, ji želijo v ko« njiški občini pomagati. Župan Gorinšek, ki je Martini Ratej Čestital za izjemne dosežke, je ob tem poudaril njen izreden športni talent, ki ga je vredno podpreti. Po njegovem bi to lahko naredili z ustanovitvijo posebnega sklada. Tega bi naj, ob medijski podpori, pomagali ob-h kovat i lokalni podjetniki. AB Martina Ratej in Miran Gorinsek Oaia 6nn j« C«lju pndfsala uvittrtftv. Šentjurčani oškodovani V Celju najboljši mladi drsalci sveta Pretekli konec tedna je bilo v Celju najbolj množično tekmovanje v umetoostiiem drsanju. DK Celje se je ekipno uvr* stil na 10. mesto. Na celjskem drsališču je Mednarodna drsalna zveza z Drsalno zvezo Slovenije in s celjskim klubom organizirala največje tekmovanje v umesnostnem drsanju v Evropi. Nastopilo je 51 ekip iz 20 držav, skupno 350 drsalcev. Od celjskih tekmovalcev sé je najbolje odrezala DaŠa Grm. ki je v mladinski kategoriji osvojila 4. mesto. Tina Kalšek je bila pri mlajših mladinkah peta. Predsednik DK Celje Ivan Weiřer je bil s tekmovanjem zadovoljen: »Organizirali smo največjo tekmo do zdaj in celotna organizacija si zasluži pohvalo. Nad rezultati tekmovalcev ne moremo biti razočarani, saj se moramo zavedati» da na talina tekmovanja prihajajo resnično najboljši mladi drsala s celega sveta, in bili so tudi pri nas.« Celjskemu tekmovanju bodo sledila še Štiri tovrstna. MOJCA KNES «anorama ROKOMET i. SL, 8. krog: Ce\je Pivovarna Laško - Krško 37:Î4 (i6:6); Kotôarov 9, Savič, Pa-jovič 5, Kojič, Razgor, Vu^-nec3, Zorman» Koljanin, Go-renšek 2. Bedekovič, Toskič, Cančar 1; Savič 5, Piazar 2. KOŠARKA Pokal KZ5. prva tekma 5. kroga: Šentjur - Zasavje 56:65; Ručigaj 15, Pele 11. Crenshaw 8, Sebič 7, Simo-Vič 6, Jovanovič 4, Lapornik 3. Ferme 2; Soldo 17. Mu-čič 12, Hopsi - Ekkfra 92:76; Udrih 30, Ibok 18» Skok 15> Godler 12, Kobale 10. R Kobale 3, Vaši, Sviridov 2; Čup 19. Feley 13, Podvršnik 12, Bilič 10, Horvat 9» Ko-štomaj 7, SjekloCa 6. L SL (žj, 6. krog: AJM -Kozmetika Afrodita Rogaška 123:53; Skerget, Hanžič, Bal-tič 23; Baloh 12, Unverdor-ben, Starček 10, Turk 7, Cver-lin S» Muhovic 4. Sket 3. Po-lajžer 2. (KM) športni koledar Petek- 13. 11. MALI NOGOMET 1. SL. 8. krog: Izola - Pekarna Duh (21), Gorica - Do-bovec (20.30). 2. SL - vzhod, 6. krog: Nazarje-Tomaž (19). KOŠARKA 1. SL. 6. krog: Koper - Zlatorog (18). 2. SL-vzhod, 6, krog, Celje: Pakman - PodboČje (18.30). Sobota 14. 11, NOGOMET 2. SL, 14. krog: Krško-Dra-vinja' (13). 3.SL-v2hod, l4.krog:Ver-žej - Kovinar Štore, Dravograd - Mons Clau dius. Zreče - Odranci, Pesnica - Simer Šampion (14). Štajerska liga, 14. krog: Vransko - Peca, Poljčane -Šmartno» Rogaška - Pohorje (14). KOŠARKA * L SL, 6. krog, Trbovlje: Zasavje - Hopsi (19), Skofja Loka - Šentjur, Šoštanj: Elek-tra - Parklji (20). 1. B SL, 7. krog: Rogaška -Medvode (19). 2. SL - vzhod, 6. krc^ Vransko: Vrani-Ježica (19), Dravograd - Terme Oíimia (20). 1. SL (ž), 6. krog, Ljubljana: Ježica - Konjice (18). ROKOMET Pokal EHF, prva tekma 3. kroga: Celje Pivovarna Laško - Zaporožje (20). L B SL, 7. krog: Celje Pivovarna Laško B - Radeče (16). 1. SL (ž), 7. krog: izola -Celje Celjske mesnine (17), Ceieia 2aiec - Kočevje (18). ODBOJKA 1. DL, 9. krog: SIP Šempeter« Kropa (19). 1. DL (ž). 8. krog: Ljubljana - Aliansa (19). Nfideli^JliJl. NOGOMET 2. SL, 14- krog: Šentjur -Šenčur (14). 3. SL - vzhod, 14. krog: Čarda - Šmartno (14). Štajerska liga, 14. krog: Ormož - Šoštanj (14). ROKOMET 1. SL, 9- krog, Koper: Ci-mos - Gorenje (18.15), KOŠARKA Jadranska liga (ž)» Gospić - Merkur. i/) I v. I iRr ba kratko Plavalci za Pokal mesta Celje Celje: Plavalni klub Marines Neptun bo jutri in v nedeljo organiziral že 24. mednarodni miting za pokal mesta Celje. Pričakuje udeležbo približno 300 plavalcev iz Slovenije, s Hrvaške, iz Italije, Avstrije, z Madžarske in iz Srbije» na čelu s slovensko reprezentanco. V 2. SNL je Šentjur na gostovanju pri Primorju izgubil s 4:0, a bolj kot visok poraz boli sramoten kriterij de-livcev pravice. Dravinja je gostila Itlglav, ki je slavil z 2:0. šentjurčani v Ajdovščini niso imeli česa izgubiti, lahko bi le kaj pridobili. V prvem polčasu so bili nevarnejši kot vodilni na lestvici, vendar je vzadnjih trenutkih sledila prelomna akcija, ki je vplivala tako na rezultat koi samozavest gostov, Ob prekinitvi in prostem strelu domačih se je kar pel slednjih znaSlo v prepovedanem položaju, ki ga je Senijufčanom lepo uspelo postaviti, a se je ^avni sodnik Dragoslav Perič. ki je v slovenskem prostoru skrojil že veliko tekem, odločil, da se ne oglasi in gostitelji so povedli. Šok za Šentjur je bil ogromen, kar se je poznalo v Oskar Drobna: »Č6 bi »8 pntosli, In S8 nam to vrnilo kot bumarang.ic nadaljevanju, čeprav je odigral dobro, a možje v črnem niso dovolili presenečenj. TVener Oskar Drobne je bil zadovoljen s prvim polčasom: »V tekmo smo krenili zelo dobro. Do sporne 45. minute smo imeli igro pod kontrolo. domačini si ob le eni poîpri-ložnosti niso ustvarili nič. Pihala je močna burja, igriSče je bilo blatno, a smo se lahko kosali z gostitelji. Prvi zadetek je skrojila sodniška napaka, ko glavni sodnik ni označil očitnega prepovedanega položaja petih igralcev, in Primorje je povedlo. Ne vem, ali sodniki ne želijo videti določenih situacij ali jih res ne vidijo. Več kot očitno je, da imamo v zadnjih krogih zelo slabo sojenje. Boljše je, da se to zgodi na takžnih tekmah, kjer težko prideš do točke, kot pa na kateri drugi, kjer potrebuješ ugodnejši kriterij. A je kljub vsemu žalostno, kar se dogaja. Če bi se pritožili, bi lahko bilo še slabše in bi tako dobili nazaj nevaren bumerang.« Po porazu je Šentjur ostal na sedmem mestu, Dravinja je zdrsnila na peto. Šentjurčani bodo v n^eljo odigrali pomembno srečanje s šenčur-jem, ki je eden od tekmecev za obstanek v ligi. Dravinja bo jutri gostovala v Krškem. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Flllil^jf FANSHOP MSMITMMBS FANSHOP FANSHOP WfTf^ ^ i®^Dtednik Kempa® .. ,. Fiiosceije 13 drbiiead 30hib | BJUlCEžiiod 9,99eur špobimcopatímoíI 35,76aB tf> z S DRES ali MAJICA sezone 2009/10, z VAŠIM IMENOM ali PRIIMKOM! IZDELAVA TAKOJ! Dvorana Zlatorog Celje spletna trgovina wvm.rk-celje.si. Prodajalna je odprta v Času tekem (lanske ekipe RK CPL v dvorani Zlatorog, izdelke lahko naroČite tudi v spletni trgovini na uradni strani rokometnega kluba, FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP % 20 rt NOVI TEDNIK Čebular ponovno za Šentjur V torek so bile odbrane pr ve tekme 5. krc^ slovenskega pokala za košarkarje. Hopsi so na Polzeli prema-iti Đektro, medtem ko je itjur doma izgubil z Za-sa vjem. Zadnji kfog pokala pred finalnim turnirjem, na katerega so že uviičeni Zlatorog, Krka. Helios in Union Olimpija, je postregel z zanimivimi obračuni. Hopsi so se na Šoštanj-čane dobro pripravili in jih povsem zaustavili V napadu se je najbolj izkazal Samo Udrih, ki je dosegçl SO točk. Elektra, lanski finalist pokala» bo na povratni tekmi v torek v Šoštanj u morala loviti visoko razliko (76:92). V DP bodo Hopsi gostovali pri novem prvoligašu ^savju. Elektra pa bo gostila - prav tako novega prvoligaša - ljubljanske Parklje, ki so se po Aljažu Janži okrepili še z veteranom Milošem Pa-ravinjo. Šentjur se je v pokalu srečal z Zasavjem. Na tekmi, ki za ^edalce ni bila najbolj zanimiva, saj sta obe ekipi prikazali slabšo igro kot sicer, so domačini izgubili s 56:65. Nizek rezultat bi lahko pomenil dobro obrambo obeh ekip, a ni bilo tako, saj nobenemu moštvu napad ni najbolj uspel Ekipa Damjana Novako-viča bo jutri gostovala v Škoí- J- i I Davor Kau&ic v svoil sobi.. in rmd treningom v Kladhranevi dvorsni • I Je Celje dobilo dolgoprogaša? SandI Čdtwiar bo $pst nosil sontjurski dres. ji Loki. V sredo se je okrepila s svojim nekdanjim igralcem Sandijem Čebularfan, ki se po dveh letih igranja v tujini vrača v Sioveiîijo. Čebular je podpisal pogodbo, ki mu omo- goča, da jo lahko ob dobri ponudbi iz tujine prekine kadar-koU. Laški Zlatorog bo v Kopru gostoval že danes. MOJCA KNEZ »Davor je mlad, obetaven tekač, ki kaže izredno talen-tiranost za teke na srednje proge. Je na pravi poti, da se razvije v vrhunska atleta»« za Davorja Kaučiča pravi njegov trener Romeo Živko. Ddvor bo čez 12 dni dopolnil 12 let. Nazadnje je nase opozoril konec oktobra z zmago v teku na 2.100 metrov v sklopu Ljubljanskega maratona, v kategoriji učenci letnik 1997/98. Mlad Celjan obiskuje 7. razred L OŠ. Tek na srednje in dolge proge trenira že od petega leta pri AK Kladivar Celje. Zanj ga je navdui^U oče, prve atletske korake pa je opravil pod budnim očesom trenerja Mira Kocuvana. Zdaj za njegov razvoj skrbi Romeo živko, skupaj sta na treningih šestkrat tedensko. Sad njunega dela je državni rekord na 600 m (1:46,25) v kategoriji do 12 let, ki ga je Davor postavil lani in je še v njegovi lasti. »Zelo si želim uspeha, saj je tek moje veselje in moja strast. Za dosego cUjev si s tre- nerjem zelo prizadevava na vsakodnevnih trenil^. Sem še na začetku športne poti, čeprav imam za sabo že kar nekaj tekmovalnih sezon In tudi dobrih rezultatov. V letošnji sezoni sem si poškodoval peto. Ta poškodba me je kar za nekaj časa oddaljila od atletske steze. Zdaj zopet treniram in poškodba je že pozabljena. Intenzivno se že pripravljam za naslednjo sezono, v kateri bo moj cilj izboljšanje državnega rekorda na 1.000 m,« pogumno napoveduje Davor. Kako zahtevno je dandanes za garanje na daljše proge navdušiti mladino, se zelo dobro zavedajo Kladivarjevi trenerji. Upajo, da Davorja volja še dolgo ne bo minila. DEAN SUSTER « 1 m Aren/v zma^oimlceit ARENA PETROL PORTRETTEDNA JURE KOVAČ KARIERA n DRUŽABNO Začetki Avgusta T996 je oce po radiu sifui, da nogometna sola Mali Umpion vpisuj« mlade, ki želijo igrati nogomet in tako me jeiie$hmi leti prvič pel/al na trening. Od takrat naprej sem igral pri vseh selekcijah NK Celje, letos pa sem se pridružil danski ekipi. Klubi do seda) NK Celje Naj gol 8i!o je kar nekaj lepih golov, vendar nobenega ne bi mogel izpostaviti, saj je vsak gol. ki ga dosežem, zame neb) posebnega. Naj ves«!)« Osvojitev mladinskega pokala Slovenije Naj žalost Porazvfrnalu na turnirju reprezentanc U'î7vltaliji, kjer smo po dobri igri vseeno izgubili proti domaânom. i^spehi Osvojitev 3. mesta v driavnem prvenstvu m v istem letu tudi osvojitev pokala Slovenije, osvojitev 2. mesta na turnirju 11-17 v Italiji s slovensVp reprezentanco Nastopi Zaenkrat brezr^stopa v I SNI Preboj 2 NK Celje v sam vrh 1. 5NL V svoji karieri se kasneje želim preizkusiti tudi v tujlni. Publika Publika v Celju je zelo zahtevna. Ko ni reTuhatov. tUdI publike ni. (eprav bi jo takrat najbolj potrebovali. V igri napredujemo, zato upam da bodo tribune na Areni Petrol v pritiodrtosti bolj polne. S pomočjo publike nam bo u»el tudi preboj Stanovanje ivm pri starših v Novi Cerkvi. ljubezen imam punco Antto Hobiji Rad pogledam kakšen dober film, precej časa pa prtôvim ludi pred računalnikom. Prosti čas Prosti <ÂS predvsem preživim s punco in prijatelji, nekaj prostega časa pa mi vzame tudi učenje. Glasba, film Glasbo rad poslušam, kakšno, pa je odvisno od razpoložer^ja. Večkrat ob večerih rad pogledam kakšen dober lilm. najrajši imam komedije. hoví tednik 21 Petdeset križev na šolskem igrišču in sveče za žrtve nesreč Bo družba vendarle začela izločati vinjene voznike, ki $o krivi za smrti na cestah? Po vsej Sloveniji so te dni že vidni jumbo plakâd s fo> tografijami Tjaše Koštomaj, Nataše Godec in Peffa Kračuna. 1Yo)ica miadih, ki je komaj stopila v 20. leto, je morala 2. oktobra imireti zaradi vinjenega voznika, ki je na avtocesto pri Arji vasi zapeljal v napačno smer. Kot opomin In spominje zapisano na plakatih. Z njimi Zavod Varna pot» ki skrbi za pomoč žrtvam prometnih nesreč In njihovim svojcem, vabi k priâganju svečk ob svetovnem dnevu spomina na vse žrtve prometnih nesreč. Prometna ktiltura je zelo slaba, danes vsakdo že pozna koga, ki je umrl v prometni nesreči. Ob soju sveč bo tokrat bolečina toliko več-ja> če so ljudje svoje ljubljene izgubili zaradi vinjenih voznikov ... V Celju bodo svečke prižigali v nedeljo ob 16. uri na šolskem igrišču Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje na Ljubljanski cesti. V Rogaški Slatini bodo sveče gorele nasproti občinske stavbe jutri ob 17. uri, ob enakem času v Žalcu in v Radečah. V Celju so se za prižiganje svečk v nedeljo odločili verjemo tudi zaradi nekoliko drugačne akcije celjske policije. Ta bo sicer veselo in razigrano šolsko igrišče sprejpenila v podobo, ki bo v*^kogar zarezala občutek bolečine tistih, ki so jim nesreče spremenile družine. Na igrišču bodo namreč postavili več kot 50 križev. Vsak križ za eno smrtno žrtev v prometu v zadnjiii dveh letih. Zdaj si nihče veČ ne dela iluzij, da bodo tja prišli tudi tisti, ki ponavadi vozijo vinjeni. Upati pa je, da bo dnižba sama, če to ne us- Laní je na našem območju v prometu umrlo 33 ljudi, 16 od teh zaradi pijanih povzročiteljev. Letos so ti krivi kar za 70 odstotkov vseh smrtnih nezgod na Celjskem. v martinovem tednu je preventivnih prometnih opozoril več ponavadi. Ali zaležejo: v sredo so na Celjskem pridržali tri vinjene voznike. Na avtocesti je moški napiiiai 0,61 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, v Migojni-cah 80 pridržali voznika, ki je odklonil preizkus alkoholiziran osli. Martinov rekorder je moški, ki mu je alkotest pokazal 1»29 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma več kot dva promila! Zaradi večkratnih krâitev so dvema zasegli tudi vozili. T3 Í2 C o v opomin in spomin. 8o zaleglo? pe vladnim in nevladnim organizacijam, enkrat za vselej potegnila črto med tistimi, ki vozijo po pameti, in tistimi, ki so potencialni cestni morilci- »Alkohol ne spada nikamor!« Policisti PU Celje so izdelali okoli dva tisoč plakatov, ki opozarjajo na nevarnost alkohola. Na njih so fotografije prometnih nesreč in Število ljudi na teljskem, ki so umrli zaradi vinjenih povzročiteljev. Plakate bodo poslali v vse javne zavode, Sole, Izletnikovo avtobusno postajo in organizacije, kjer bodo vidni Širši množid ljudi. Nekaj jih bodo poslali gostincem, vprašanje pa je, koliko jih bo plakate v svojih lokalih tudi obesilo. Prvi je to storiJ Robert Brložnik, lastnik gostišča As na Ostrožném. Čeprav ima med strankami največ kulturnih gostov» pravi, da se najdejo tudi pijanci. »Poskusimo jim razloâti, da tako pač ne gre, in jim ne točimo alkohola, Tbdi sam sem takšne že vozil domov ali poklical taksi.« Vodja oddelka za cestni promet na celjski policiji Elvis A. Hert)aj, znan po trudu na področju preventive, pravi: »Alkohol ne spada v promet! Pravzaprav ne spada nikamor, saj so vsepovsod zaradi tega problemi. Nismo proti gostinceml Želimo njihovo podporo, da bi sami os-veščali goste.« V akcijo s plakati sta se vključila tudi celjski ZŠAM in Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje. Tamkajšnji učitelj, strokovnjak na področju promeia in predsednik celjskega ZŠAM, kf zna velikokrat brez dlake na jeziku skritizirali inštitu-cije ravno zaradi slabe prometne varnosti, Roman Krajne, se zaveda, da je alkohol razSiijen tudi med mla-dimi. »V Celju naj bi bilo 9.000 dijakov in 6,500 študentov, kar je veliko. V četrtih letnikih se že vozijo z avtomobili v šolo in to je problem, dijakom je namenj en javni prevoz. In potem je tu še šolsko delo, ki doprinese k manjši zbranosti teh voznikov. Naloga šol pa je, da dijakeos-vešča z vsebinami razrednih ur ali s takšnimi akcijami, kot je ta.« SIMONA ŠOUNIC Foto: SHERPA Policija so je tokrat (z dovoljenjem staršev) lotila drznega projekta. Na vpadnicah v Calje je postavila tri jumbo plakate. Poleg fotografij žrtev je tudi gmdjiva fotografija prizoiiičd nesrscs. t 4: v vseh ^h trgovskih centrih v Celju policisti in Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu še do jutri izvajajo preventivno akcijo. Te je bila včeraj v Crtycentru, danes je med 14. in 20. uro v Mercator-ju. Jutri jo bodo izvajali med 8. in 13. uro v Planetu Tus. Prvič predstavljajo poseben šotor s simulacijo različne vidnosti pešcev. Na ogled je še voalo z napravo Drager Interlock. Ko naprave v izdihanem zraku voznica zazna prBkomor-no količino alkohola, se motor avtomobila ne zažene. Z leva: predsadnik celjskege ZŠAM Roman Krajne, vodja avtosole ZâAM Albin Ojstaržek. Elvis A. Herbaj iz PU Celje in Robert BKožnik. lastnik gostiča As Tatovi, ki jih privlačijo plini Neznanci so v torek iz skladiáča trgovine v Radmirju odnesli več kot 40 jeklenk butan plina. Jeklenke so bile težke 5 in 12 kilogramov, tatovi so tako imeli kar nekaj dela. škode je za dva tisoč rat-sto evrov, SSol Izdajal se je za zdravnika Celjski policisti so ovadili 30-letnega Celja-na. ki naj bi v zadnjih dneh ogoljufal kar nekaj občanov in s tem storil šest poslovnih goljufij. Ljudi je obiskoval po domovih, se predstavljal za zdravnika in z njimi sklepal pisne pogodbe za dobavo zdravilnih balzamov. Ljudje so mu za izdelke plačevali naprej, a jih nikoli niso videH ... SŠol 22 bralcev-sport novi tednik Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic. velikost pisave 14. oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatiko zavrnemo; Da bi se izognili nesporazumom, morajo bili pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom 1er s telefonsko Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO r ^ ODMEV Javno vprašanje županu Občine Vojnik - 3, Prepričani smo, da se kot župan Obâne Vojnik zavedate, da so javna vprašanja in odgovori namenjeni javnosti, ki je lista, ki se do lega opredeljuje. Kot javna oseba ste po zakonu dolžni odgovarjati na ^ zastavljena vprašanja, kar je v javnih občilih že večkrat poudarila informacijska pooblaščenka Pire Musaije-va. Četrti mandat ste že proračunski porabnik, proračun pa polni ravno zainteresirana javnost. Na zelo jasno zastavljena vprašanja smo pričakovali tudi jasne odgovore. A smo spet priča vaši preizkuSeni metodi zavajanja in manipulacije tako z javnostjo kot tudi na sejah občinskega sveta. Na vprašanja le odgovarjate, a ne odgovorite. Verodostojnost in dober namen javne osebe se pokažeta tudi z jasnostjo in argumentiranimi odgovori, ne pa v stilu »vse je po zakonu«, »vse je bilo že povedano in napisano». Na zastavljena vprašanja nam ni bilo odgo-voi^eno, celo podtikale nam, da si v prvi točki odgovarjamo sami. Neresnice, ki so zapisane v gradbenem dovoije nju glede obstoja pogodbe z Občino Vojnik o parkiriščih (ta so bila pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja), lahko kot soavtorstvo z UE Celje pripišete sebi. Ko že razpravljamo o parkiriščih v kletnih prostorih, ki so bila pridobljena 15.12. 2008 (leto po izdanem gradbenem dovoljenju), vas sprašujemo, zakaj za 23 novih par-^ kirišč, ki so namenjena izključno komercialnim namenom. ni bil plačan komunalni prispevek za dodatno pridobljeno kvadraturo? Vsa naša vprašanja se nanašajo na dejanja v letu 2007, ko je bilo treba soglasja pri- dobiti in smo bili izključeni iz dogajanja (tako KS Vojnik, občlnsld svet kot javnost). Iz vaših odgovorov je mogoče razbrati, da govorite o stvareh, o katerih vas sploh nismo spraševali in ki so se dogajale potem, ko je bila že zamujena vsaka možnost, da se stvari uredijo drugače. Ne obstaja niti eden uradni zapisnik, kaj šele soglasje KS ali OS, ki bi potrjevalo vaše navedbe. Če ne govorimo resnice, nam to lahko dokažete z jasnimi in natančnimi odgovori. Edini uradfu sklep» ki obstaja, je sklep, da se šola proda za 62 rruiijonov tolarjev. Kar se je dogajalo po tem sklepu (od odstranitve Šole do vseh ostalih soglasij» ki jih je izdala občina). pa lahko kol giavnl režiser dogajanja na Vinterjevi 4 razložite občanom v krajevnem časopisu Ogledalo. Ali vam bodo v prihodnje Še verjeli, da smo svetniki tako suvereni pri svojih odločitvah? S tem končujemo javno polemiko z vami. v upanju, da se zavedate, da vam funkcija ne daje pravice, da iz našega lepega kraja zaradi ozkih kapitalskih interesov zanamcem zapustite pravo urbanistično razvalino. Svetniška skupina SDS Vernik Ponižani in razžaljeni Kalobcani 2. november je na Kalobje prinesel pomembno novost. Začela je delovati potuj oča pošta. Odgovorni na Pošti Slovenije so na različne načine predstavljali to novotarijo, lokalna politika z županom na čelu pa je na proteste krajanov (povaljala s potrebnostjo sklepanja kompromisov. Do sedaj je pošta na Kalob-ju delovala kot običajne pošle. Imela je vso opremo' (ra- čunalnik, terminal, tehtnico, faks» hladilnik, trezor...). Sedaj je zaprta, deluje pa potujoča. Že samo ime spominja na čase 19. stoletja. Kljub vsem vehementnim trditvam vodilnih pri Pošli Slovenije, da bo to pridobitev za kraj. da to pomeni napredek tn izboljšanje standarda, se je že prvi dan delovanja - potovanja - pokazala realna slika. Potujoči poštar se sedaj vozi od hiše do hiše. dostavlja klasično pošto, predvsem reklame. vse ostalo pa zlaga v »kovček«, da potem to obdelujejo na matični pošti v Šentjmiu. Ni mogoče dvigniti gotovine, ni mogoče plačevati s kakršnokoli kaiťco, ni mogoče uporabljati hranilne knjižice, ni mogoče kupiti na primer večje količine pisemskih ovojnic, če jih stranka prej (do osmih zjutraj) ne naroči po telefonu. In tako Je z vsem ostalim. Sedaj potujoči poštar nima pri sebi drugega kot poštni žig, majhen kalkulator, nekaj mal^ gotovine (za eno sociabo podporo) in telefon, da ga nadrejeni vprašujejo, kaj pravijo ljudje. Na Kalobju se ustavi pred nekdanjo pošto. Dosežen je bil »kompromis^', da se za eno uro sme uporabljati njene prostore, vendar v njih ni ničesar. Zadnje dni v oktobru so odpeljali vse! Pred vrati pa gori nagrobna sveča. Pri pošti se da razbrati dva razloga za to stanje. Morda so to »brihtne giave« v pisarnah. ki ne vedo, kako in kaj bi počele, pa si izmišljajo novotarije, brez predhodne proučitve, koliko so realne, racionalne, smisebe. Dru^ razldg je lahko v govoricah o privatizaciji poštnega trga. Preden se nekateri polastijo donosnega dela poŠte, je treba manj- ali nedonosne dele pošte zreduciraii na minimum aii povsem uničiti. Zdrava in donosna področja delovanja pošte pa bodo privariziraii. beri zakonito ukradli, lakom-neži na denar. Odgovor lahko iščemo tudi v državni in lokalni politiki. Če je pošta v kraju znak dobrega standarda za krajane, je občina dolžna poskrbeti, da se standard občanov ne znižuje, nasprotno poskrbeti mora, da se zvišuje. lUkaj pa ni prostora za kompromise. Ukinjena je pošla. s tihim privoljenjem župana, avtobus ne vozi več kot enkrat na dan, od jeseni do VELIKA EVROPSKA TURNEJA IfV^ittP'Mi'' spomladi, cesta pa tudi ni več vredna tega imena. Občinski veljaki prav vseh barv pa se množično pojavijo na Kalobju, ko se bližajo volitve. Se pa v tem skriva še tretji razlog za vse i^be v kraju. Naivnost ljudi. Kako lahkoverno verjamemo vsem obljubam: »Ja sedaj pa bo, ta pa bo poskrbel za KaJobje...« Naj se zdi nazadnjaško, a že zdavnaj bi morali zgrabiti kole v roke in nabiti po beticah 10 svojat lažnivo. To ni poziv k nasilju, tega se je samo bati. Iznajdljivi, grabežljivi, prebrisani", korumpirani politiki, voditelji» gospodarstveniki. kapitalist zatirajo in izkoriščajo, tiste ki vse to niso. Zato bo enkrat nekje počilo. Sicer pa, v preteklih stoletjih so se dogajale krize, revolucije, vojne. Iz njih so se oblikovale nove družbene ureditve, ne vedno» velikokrat pa boljše za človeka. Zakaj bi bilo danes drugače? KALOBČAN {naslov v uredništvu) Lipica - mučilnica konj Lepo in prav, da je Veterinarska uprava RS nedavno izdala (za naivneže) manjši letak Moja žival, moja odgovornost. V svoji drugi alinei navaja, »... da živalim pripada odsotnost bolečine, poškodb in bolezni«. Kakšna hipokrizija, pravo norčevanje ali me-tanje peska v oči. Seveda papir pač prenese vse; prav zaradi t^ tem bolj obsojam početje tistih, ki naj bi po stroki/poklicu morali skrbeti za dobrobit živali, pa tega ne storijo. Žal je pri nas prav obratno: namesto, da bi veterinarska stroka lajšala trpljenje živali, ga celo povzroča. Pa poglejmo: že pred leti, tj. leta 1999, je bil sprejet Zakon o zaščiti živali Slovenije, vendar v razvpiti kobilami Lipica tetovirajo - žigosajo - označujejo konje z razbeljenim železom. Še sedaj, ko zakon velja 10 let, se Lipica oklepa mučilnega načina označevanja konj z razbeljeno šablono, ne meneč se celo za čl. 542 Kazenskega zakonika z zagroženo kaznijo do enega leta zapora. Sprašujem Vido Cadonič Špelič na čelu Vursa, veterinarko Ireno Mere iz Kobilarne Lipica ter veterinarja Antona Pečovnika iz veterinarske ambulante Sežana, ki pogosto zahaja v kobilarno, ali niso mogli preprečili trpinčenja živali vsaj po izidu zakona? Saj bi morali po stroki živalim lajšati trpljenje, ne pa jim ga povzročati. Mar niste šii študirat veterino iz ljubezni do živali? Označevali konje z razbeljenim žeiezom pomeni grozljivo mučenje živaJi; konj od bolečine odskoči, saj meso kar zacvrči (tudi video posnetki) ; nato sledi še ogno-jitev rane in tako tudi posledična organska poškodba konja. Šele sedaj, ko smo vZve zi DPMŽ Slovenije odkrili to grozodejstvo, ima Vurs dolžnost, da nemudoma odreši živali trpljenja in začne konje označevali na neboleč način (čipiranje, barve...) - žal desetletje prepozno. LEA EVA MOLLER. predsednica NO DPMŽ Slovenije TeL št. 03/545-28-26 HCTTEL FARAON' lIUBLjANSKA 39 3000CEL)Ê. 50 parkirnih mejt za strankí hotela in kavarne. ^ PESTRA PONUDBA KOSU IN VEČERJr. PROSTOR ZA ZAKLfUČENE DRUŽBE. BIRME. KRSTE. POROKE. POSLOVNA KOSILA. VEČERI E. SEMINARJE ... v kavarni hotela vsak dan različen program in obilo SLIČIC vsak petek coctail večer ob ritmih saisp. vsak torek tatarski biftek Faraon v restavraciu hotela MkSWMd4 da se mnogi že spopadajo z recesijo, je nekaterim očitno še vedno preveč lepo, pa hvala Bogu, daje tako. A vendarle se časi lahko kaj hitro obrnejo in kar čez noč tudi bogataš lahko postane siromak. Za vse pa še vedno velja zlato pravilo. ki pravi: »Dober glas gre v deveto vas, slab pa še dlje!« To naj bo nekaterim v poduki FRANC iD DANICA MAČEK, Svetina Solčavski file pod macesnovo streho Družina Golob pred turističnim izzivom - Predstavitev Solčavskega v novogradnji v petek so streljaj pred Solčavo, uradno še v Robanovem Kotu. tik ob glavni cesti proti Logarski doUnL z veliko dobre volje in ob pomoči Številnih domačinov odprli novo turistično pridobitev v občini. Zdmka in Jani Gol<^ sta med prvimi zasebnimi investitorji v vasi, ki sta tudi ob pomoči evropskega denarja zgradila pet apartmajev in miniwellness, ki je nekaj posebnega v tem prostoru. Nov mristični objekt, kj so ga poimenovali Pod macesnovo streho, )e-povsem v znamenju naravnih lepot Solčavskega, ki so v Golobovi hiši predstavljene na zanimiv način. Tako apartmaji nosijo imena planin, ki se jih da občudovati kar iz sob, prav tako je skladno z imenom Potočka zijalka urejen miniwell-ness. Skupno razpolagajo z 28 ležišči, kar menda niti ni najbolj pomembno» je omenil lastnik Jani Golob. »Za nami je precej dolga pot, graditi smo namreč začeli pred Šestimi leti. Ideje in zasnove so Se kakSno leto stareJSe,'vendar velikega zalogaja sami nismo zmogli. HiSo s^o spravili pod streho, itf prej pa so nam obljubl^Iivse sorte pomoči. Tako smo malo počakali in se nato prijavili na prvi razpis za razvoj mikropod-jemištva na pode^ju. Na razpisu smo uspeli, res da denarja še nismo dobili, ampak upravičeno domnevamo, da ga bomo. Tako smo Eia koncu poti - ali na začetku nove.« Naložba od tretje gradbene faze do lepo izvezenih za- Solčavsko je v resnid neka] posebnega v slovenskem prostoru. Obdiio s 540 prebivalci letno obiSče sto tisoč gostov» velja pa, da je okolica turistično bolj razvita kot vas oziroma središče Solčave. 'Hjdi zato se zadnje Čase zelo trudijo za oživitev vasi in kot je poudaril župan Alojz Lipnik, je novogradnja pri Golobo-vih eden zeio pomembnih kamenčkov k bogatenju turistične podobe Solčavskega. Eden novih korakov je tudi pn^kt l\iri^ična infrastruktura Solčavsko, ki so ga končali v teh dneh in za katerega so pridobili precej nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za projekt, vreden več kot 816 tisoč evrov, so v Solčavi pridobili več kot 575 tisoč evrov, ostalo pa zagotovili iz občinska proračuna. »Zagotovili smo nova parkirna mesta, saj bomo poskušali ustaviti tranat proti Logarski dolini. Drugi del je prireditveni prostor. s boletin. m«h£anie bnzgoun«. í2bQ]Jlan)e«scenk9 videa) Hww.teime-doómosf 7:03 7808 747 k patrkiiagoubar^tKrrrK-dchrnui ^ Terme Dobrna Nsvdihujcrro ziv))en)e DruSna Golob:zgo$ti S8 bo mmdaukvaiiata mamica Zdodta, âctfefcommbtka, ob pomoči Jan^ Kristina 'n Ana pa bosta pridni v loH Golobovi so svoje stanovanje že pre} opremili podobno kot zdaj apartmaje in tako preizkusili materiale in njihovo >K>bnaSanje« v solčavskih razmerah. Sicer je odločitev za gradnjo apartmajev pogojena z naravnimi danostmi. »Smo na sredi med Logarsko dolino in Robanovim kotom. Praktično se pri naši hiši začenja nekaj markiranih planinskih poti. Poleg tega je to ena redkih ekoloških dejavnosti na podežeJju, sploh na Solčavskem, ki je že oziroma bo očitno še bolj začteno.« Golob, organizator dela in gradbenik, s predznakom univerzitetni oziroma diplomirani, je tudi podjetnik, ix se poleg gradbeništva med drugim ukvarja s projektiranjem malih hidroe-iekcram ter zahtevnejših sanacij in rekonstrukcij objektov: »Želeli smo gaditi energetsko popolnoma neodvisno hišo» vendar zaenkrat menda §e ne ker maiih HE naj ne bi postavljali na zavarovanih ob-močjih- Upam, da se bo ta logika spremenila, saj je edina ekološko nesporna proizvodnja. Smo na dobri poti za grad-njo, malo pa še manjka,« seje zasmejal in prešerno zavrtel filcan klobuk. DUBAI ČAiOaHI KOKTIASTI AMftSUH EMOUTOV ZS.tUJMLZAUTV^ _ qWfct J77< SKI OPÊfilNC -MHORÍNA HOTU MSnua l«. 11 .au. I/}TK OlffSB «»uato ((t mtmeft maha W u atMfetf teCc« I*» M- ? ............. ináag Oftihitak),ndfla«latoli IPinnmÉH iiliili ei pndVtel^HB CHfcTK Prikaz filcanja in izdelkov Iz volne solčavskih ovc URŠKA SEUŠNIK it. 89 - 13. november 2009 - m • 24 ki ga berete NOVI TEDNIK tedenski spored radia celje S.3D NZ meiodija ledna, 6.00 Poročilo OKC> 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 OtroSki radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60-ih. 11.00 Kulturni mozaLk, 11.15 Časovni stroj - glasba 70-ih, 12.00 Novice> 12.20 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj • glasba 80-ih, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90-ili, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo» 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica -20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice. 19.15 Zabavni večerni program, 20.00 1. tekma tretjega kroga pokala Evrop-ske rokometne zveze - dvorana Zlatorog, Celje Pivovarna Laško • Zaporožje - prenos» reporter Dean Šuster, 24.00 SNOP (Murîiki val) NEDELJA, 15« november 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Matej Krajne. 11.20 Tedenski osir • ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah • Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 18.00 Domače 4 (izbiramo NZ skladbo tedna), 20.00 Katrca s Klavdijo Winder • Mladi korenjaki, 24.00 SNOP (Murski val) PONEDEUEK, 16. november^ 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časo-piov, 6.45 Horoslráp, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 6.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack-predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedel|k4JVO Športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna. 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtil|ak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREK, 17. november 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop ' oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne nO' více, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik. 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?. 15.00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 16.20 Župan na zvezi - župan Občine Vransko Franc Sušnik, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija. je še znanje - kviz s Sandro Čater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom I>ennolom. 21.00 Saute sur-madi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDAr 18. november Jutranja nostalgija na Radiu Celje. 5.01 Žinganje (NZ nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.10 Nagradna i^a, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj. 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Pod-jed. 12.00 Novice. 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 MaU O -poâta. 13.30 Mati O • klici. 14.00 Re^jske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek • Zdenko Cotič Coto. 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeléni val, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) ČETRTEK. 19. november 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kaiejdoskop, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 Kaiejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 20. november 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov. 6.20 Aiorizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja krom-ka RaSlo, 3.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.00 Novice, li.OO Poslovne novici, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit Usta Radia Celje • s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Sport danes. 15-30 Dogodki ia odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje - O nosečnosti, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parkem, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ "ftom. 24.00 SNOP (Radio Univox) Legenda Zdenko Cotič na Radiu Celje Primorski glasbenik Zdenko Cotič, ki ga kličejo Coto, je glasbeno pot začel pri Kameleonih, spremljal pa pravzaprav vsa večja imena slovenske glasbene scene. Tokrat je naredil album z naslovom Coto» ki njega postavlja v ospredje. Zbral je skladbe, pri katerih je do zdaj sodeloval in nastal je izbor desetih slovenskih uspešnic. Kot producent in aranžer se mu je pridružil Jan Ple-stenjak, s katerim sta skupaj poiskala izvajalce, ki so na novo posneli pesmi. Tako lahko slišimo Boštjana Dermola, Neisho, Jana Ple-stenjaka, Kristino Oberžan in druge v skladbah, kot so Črta, Tina ne verjame. Dan neskončnih sanj. Ti si se bal ... z novimi aranžmaji in s svežino. Album bo Coto predstavil v sredo ob 18. uri na Radiu Celje. Napovejte rezultat in si prislužite dres slovenske nogometne reprezentance Napovejte, kako se bo končala tekma med Rusijo in Slovenijo ter kako tekma med Irsko in Francijo. Med tistimi, ki boste pra- vilno napovedali razplet tekme, bomo izžrebali nagrajence, ki bodo prejeli dres slovenske nogometne reprezentance. Pokličite nas to soboto med 15. in 17. uro na telefonski številki studia Radia Celje 49-00-880 aii 49-00-881. Srečno! Nostalgična »gajbicacc jabolk Že večkrat se je zgodilo, da so se sredine jutranje Nostalgije končale s polnimi usti. Pa ne obljub, ampak hrane! Bojana in Simono vedno znova namreč prijetno preseneti zvesta poslušalka Cvetka MeznariČ. Preteklo sredo je v stu<^o prinesla kar celo »gaj bico<^ jabolk (že drugo do zdaj!) in svež, dišeč jabolčni zavitek. »Kdaj ste ga pa že pekii, Če je Se topel?« sta se med hrustanjem čudila no-stalgika. »Že zgodaj zjutraj,<< je dej ala Cvetka, za katero Bojan tn Simona pravita, da |e vedno nasmejana, kadar se srečajo. Poleg jabolk in zavitka pa jima je Cvetka sti- snila v roke tudi potratno potico (mmm...) in kavico, da bosta vsako sredo budna kot zajčka! Hvala. Cvetka! Le en klik do Ramazzottija 19. novembra ob 20. uri v Halo Tivoli v Ljubljano prihaja Eros Ramazzotti. Veliki koncertni spekiakel bo v sklopu nove turneje ob izidu plošče Ali e radiči, id jo je Eros Ramaz- zotti izdal konec letošnjega maja. Če žeíite brezplačno na koncert, sodelujte v nagradni Igri Radia Celje. Vse, kar morate storiti, je le, da nam na Številko 090 93 6170 zau- pate svoje podatke. V ponedeljek, 16. novembra, bomo med vsemi, ki nas boste poklicali, izžrebali 10 srečnežev, ki boste na koncert lahko odšli brezplačno. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAl£ST>flCA I JWOfJT-OltBIECAlUAT (3f Z ALREDY60N£-KEllYCtARKS0Ní4| 3. lEFTMYHWRTINTQICyO- MINI VIVA (61 4. FlGHTFCfiTHíSLOVe' CHEAYICOLE (11 5. HAPPY-l£ONAl£V»S (2| B. NEWYORK-PAUlMAFAmi (1) 7. 'mERXER-PEARL.IAM {4) a YOUNG FOAEVEA-JAY-2 PEAT MR HUDSON 15) 9. FOREVERfSOVER-SATURDAYS (2) 10/mi$ISiï-MtCHA£L JACKSON |3) (3) (41 (6) (U (3) (21 15) (4} {2} DOMAČA LfSTVICA I UraiPŽIVUENJA-nJSIONPOP z POĐLJ NAPREJ-JADRANKA JDRAS 3. UUBEZENJEPAOIAZNEBA-TINKARA KOVAČ 4. 5. SAM0DAJ£PFm(-MI2 8. ČRTA COTOfEAT.N&SHA 7. ADIEU-TIDE 8. DRAGA-RUDI&m COOL VISES 9. KJESIDGMA ROKPRCĐIN tavr^EUTELESU-FURRT PREDLOGA ZAmjOUSTVICO: FEATFIDRIĐA HAVaiTMCTYOUYET- MICKAaBU8l£ PREDLOGA ZA DOMAČO tlSTVlCO: 041.PQVEJ-t)/U. SLEČENO SRCE-NINAPUŠU^ NaQnjencfl: Msnjan fînk, Pohorska 4S, Konjice Alidt Kosmač. Uf. Boris« Vintâ^a 67b. Zrsie Nagrajenca àvignsii nagrado na ogÍBSfism odiîsiku Radia Celje, lestvico 20 vroâh lahka posf uSste vs^ sobota ob ta. uru VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CEUlS 1. Kjés ST. 1 3. UUBA fikfi. > ffVE'àÈiE {4) HCET ZAKA PANE (2) •MiAUlUPl (3) 4. P0MIADS£JEVI9«LA-HARMONUA (5) 5. GiAsm\pmmA-JOOiARiaiZSPRUATEUl fl) PAEDLOCZALES1V1CO: SOSEDIKSS SLOVENSKIH $ phn t slosioslovenCek- igdr in ziatî zvoki (6) 2. 60^. TEŽKO ^MPONi^N-MAGNfflCO&GHEGORJI (4) 3. MGJROOiVrKRAJ.MOjraDNIDOM-MARJANZGONC (3) 4. NEDBAAČAJSEVSUMI-KOIDVRAT (1) 5. TRI tHAŽEČAKAM-JURba {2} PREDLOG ZA LESTVICO: DONAZGA-RïiKtDOU Nsgr^wica: Jadranka PoM. KârSova 51 ^ Mtian Kovač, Ul twoja R^ka 72. Celje Nagrajenca dvlgtiais nagrado na oglasnam oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko posluiata vuk ponedeljke (A 22.16 uri. lestvico Sloven^h 5 pa ob 23.15 uÂ. Za pTBtftige z obeh^e^ l^kD glasujete na dopisnd$pn)ažBnKn toipoflékom. Poi^ic na ndslav. Novi tBdoà. Prešernove 19,3000 Celje. NOVI TEDNIK €UE Živite cenejei I NarocJiíkí časopisa ste deleâii številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristrte možnost objave štirih bre2pldčnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste iSan kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI 12 POSEBfJh AKCUSgtfSESTBfAJO S POPUSTOM NA KAHn» DIHA Wgowlas v CHv centru Frizerski studio Vcnifv Ptft7at.p, Ulkttftle6v3.>3l02alee lelefoa: 03)/305-081 GALERUA C6KAK KOGOJ NATUBE I£5IGN CBL<)£ GALSftIiA : V O I K Vi goldenpoint* —— JCR^ BAT-a MIZARSKA OSLAVNICA lesnina s KI HAUT JWUÙyUKA ítKt CELJSKA CEI?SXA MOROBJCVA DRU2ftA MlekamoCeleia fai «aa m Wjrat/ijica —<1^- VIDIM icika C« Alt' »tltt« IMMMILC* M. O «121 K, «M f*» HI M pizzeùo/ Petana/ GORIŠKA BRDÀ '11^ '-m T' . - --- PARK LAŠKO 1WI|«'MIM»IM« Mwnmi —ťT^fc— tlf ZDRAVILIŠČÍ LAŠKO TSUI :aXWWIMM)¥0UMtVI1«PB QW ZLATARSTVO GAJSEK y OI l6 slo ven ija avtKefvis*vuIkBní?Míjs-i}i(n8 naprave* dts^noitika vos) • servît niotorjiv < servis fcosSftic. Mariborska c. 87.3900 Cel^. tMj Û3 431 66 70« CSM 041 675 010 • 10% p«iMi u »toritva . rJL^fiFAJamCELg yubQawka cula 39.3000 Caljs -ttk naki^ IM aswm 10 9.30000e^-l0XpopestisvMitMl9 tJO>CVIRAWJt»CTgiaAftSTVOSAl£flUAVQtKlhtâ^ Calje. • ff^i I^r K «MMt ril MfciiM áa M EUR. m popust ob B^B^ oiđ2fl BIR . KBMMillL Morska delwwa. Meipfl 26.3000 Câ^e. GsflT 041/73S 272 - Kcrt7?fi)s oprama po fiaroSu * KEffilOCK PUITI-3% popast u vreAiost luročU« nad 1261,8$ 7% vrvdmst ncrotH« nad 2321.0B Etffl • MiPv&RM&ffinA pfo^^alna fiolUa. Aqa ya$02.3301 PaHvvis - 5% popust Mlji a «Mka lare8.sí www.itolores.si Cene na začasni tržnici v Celju Zelenjava berivka bućke bučno olje ovenča čebula česen fižol v zrnju jajčevci kisla repa kdefabâ korenje Ivwnpir kumare motovileč oh rovi paprika paradižnik petersilj pesa por radič redkvica čma soiata glavnata špinaca zelie kislo cene v EUR 6 2 10 3 1.5 6 5 2 1.8 1.5 1 0,4 2 6 1.5 2 2 4 t,5 3 1,5 2 2,5 5 1.8 zelena 3 Sadie ananas 2 banane 1 češnje 10 din}e 2 grenivke 2 hruške 2 limona 2 jabolka o.e khri 2 limona 2 orBhi jedrca 10 pomaranče 2 rozine 5 Gozdni sadeži Qobesuhen kg) 150 med 6 Mlečni izdelki in iajca iajca(IOkom) 1,6 skuta 4 sladka skuta 5 smetana 5 U Ponche pa namera Panamera za slovenske kupce NemSki Porsche kljub vsemu ée vedno velja za eno najbolj dobičkonosnih av-tomobUskih hiš na svetu. Sedaj se tovarna tudi na slo-venskem trgu pojavlja s svojim Četrtim modelom -Štirivratno panamero. Avto združuje, kot pravijo pri Porscheju, Sportnost in udobje, s panamero pa se tovarna poskuša v novem razredu oziroma tistem, v katerem je doslej Se ni bilo. Panamera meri v dolžino 497 cm. v viSino pa vsega 142 cm> kar potrjuje, da gre za avto, ki hoče ohraniti svojo šport-nosi. To najbolj potrjujejo motorji, kajti panamero vedno poganja osemvaljnik z gib-no prostornino 4,8 litra, vendar z različno močjo. V izvedenki S ima 295 kW/400 KM. v4S [to pomeni, da ima tudi štirikolesni pogon) prav tako 295 kW, v najmočnejši varianti turbo pa kar 368 k-W/500 KM. Pogon je, kot že rečeno, štirikolesni ali zgolj na zadnji kolesni par, me- njalnik 6-stopenjski ročni {v varianti S) ali pa 7-stopenj-ski samodejni z dvojno sklopko PDK. V najboljšem primeru zmore panamera kar 305 km/h, povprečna poraba ni manjša od 10,8 litra. Serijske opreme je veliko, marsikaj si je mogoče Še dokupiti. Računajo, da se bo letos za panamero pn nas odločilo od 12 do 14 kupcev, pri čemer slane panamera v najcenejši izvedbi dobrih 109 tisoč evTOV. Drugo leto kia cadenza Južnokorejska Kia je pred kratkim predstavila novo limuzino, ki je bila kot Studija znana pod oznako VG, sedaj pa se ve> da jo bodo na številnih trgih imenovali cadenza. Avto se bo najprej pojavil v Saudovi Arabiji, Kuvajtu in Dubaju, potem se pripelje tudi na evropske trge, kjer naj bi bil na voljo prihodnje leto. Cadenza je klasična limuzina in kaže podobo obUkovalske smeri, ki jo pri tovarni imenujejo dramatični dizajn. Pravijo, da bo oprema bogata in da bo avto serijsko opremljen s številni dodatki, ki so v tem višjem razredu razumljivi sami po sebi. Podatkov o motorju ta hip 5e ni, trdijo pa, da bo med njimi tudi dizelski agregat, ki je bistven za ugodnejšo prodajo zlasti na evropskih trgih. Ob jubileju dve izvedenki minija Slovenski trg je ob SOletnici obstoja oziroma nastanka tega kultnega avtomobila bogatejši za dve novi Izvedenki minija. Mini 50 mayfajr in mini 50 camden sta naprodaj z dvema bencinskima in dizelskim motorjem (bencinska ponujata 128 oziroma 88 kW, dizelski pa 80 kW), imeni pa sta povzeli po predelih britanskega Londona. Tako mayfair kot tudi camden sta na voljo v posebi^ barvah, poleg t^ je tema jubQejnima izvedenkama prilagojena notranjost o^oma oprema. Za paket opreme mayfair je treba doplačati 5.654 evrov, za camden pa 5.130 evrov. PEUGEOTOV ZIMSKI PREGLED za samo 12 EUR zDDV Pripravile vas« vozila na 2(m«kc razmere ie dar«i in s» zà|ûtovjte VARNOST za VSL Zima lahko vsak trenutek pokaže svoje zobe. A če ste rtanjo pripravljeni jo boste dahka ukrotíll. Od 2. novembra do 24. d«€«mbr« obiščite servise Peugeot, kjer vam poleg izjemoo ugodne cene prevent>vn«^ zim^cega pregleda vašega vozila ponujamo do 25 % popusu na zim&ko In dodatno opremo. AVTO CEL J£ AVTO CELJE d.d. Ipavčeva 21,3000 C«lje cd/. 03 426 11 32 PE PEUGEOT RAVNE Oobjavas 128.2390 Râvne na Koroškem ttj.r02 870 S6$2 Dacia logan Nemčija z velikim plusom Nemáki avtomobilski ti^ je še vedno najpomembnejši v Evropi in tísUi, kar se dogaja na njem» je na splošno zelo pomembno. Zanimivo jej dâ je bila letošnja prodaja v Nemčiji večja za dobrih 26odstotkov in septembra je foil posel večji celo za 21 od-stoikov glede na lani. Med tovarnami je najuspešnejši koncem Volkswagen, ki se mu je letos posrečilo prodati celo za 34 odstotkov več avtomobilov kot lani v enakem obdobju. Vse tri premijske nemške hiše - Mercedes Benz, Audi in BMW - pa so imele minuse (prva je prodala za 18 odstotkov manj, druga za 11 in tretja za 4 odstotke manj). Omeniti je treba, da se je na nemškem trgu prav zaradi posebnih vladnih spodbud povečala predvsem prodaja majhnih avtomobilov in mdi tistih, ki doslej zaradi različiuh razlogov niso biii med uspešnejšimi. Tako je romunska Dada Nemcem letos prodala 65 tisoč dadj, kar je svojevrsten uspeh, s tem pa obseg prodaje v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečala kar za271 odstotkov- NOVI TEDNIK inforniacije 27 MOTORNA VOZILA PRODAM RAI pumo, Mi 1998, nlrà bom, ilc^ ohronjeft, 104.000 km, prodom. Tele-foAOSl 692722. GOLF IV, letmk 1999, dote borve, dobro ohronj«», 140.000 km, prodom, lefe-bn04t6DM5S. m CrmOfN zx dize) 1,9, lornik 93 In mn. dizol 1,9, letnik 1999, prodom. Telefon 041 371-4S9. 5156 MfRCEOES, roznde,!etnlk 1996, d^, r6g.do4.10.20010, ugodno pfodom. Telefon 051 373493. 5135 STROJI KUPIM nV«fldiiB kmetôo, bhko je obremenjena s hipoteko, kupim. Ceno do 50.000 EUR. Telsfv) 031 40(^73. 4S70 STAitEJŠO hfso oli vikend, vCeljuflll Màa, kupim. Ploolo v gotovini. lelebn 041 672-374. 4910 TRAWiKgli n^vo, v ^omp Sovir^ dolini, bpim.TêMon 040 880^65. s139 STjUEI^ hw, v Scvinjdii dofíni, bpim. TeleFDn0408HM6S. S740 WIM Imt, tioglocgnofe^ 2,71, noklodolec Kik{i in cepilec 20 drva, no sveder, pn}don^.I^on031491-028. ODDAM KUPIM PRODAM rHAKTUZator 60-11, letn^ 1983, lepo cf^ronjen, prodom. Teiefon 031 815-236. 5006 MOLZNI stroj Krovitico, prodam. Tdelvi (03) 5743-577,031 32M91 5i25 SROj zo pranje (rev, prodom. Telefon 041 271-377. 5117 1SAKI0RUr3Us335 ster troklor Zetor2511. s prikoUo domoće Izdelove, prodom. Telefon 5821-678. ë5di SNEŽNO ddto 2 m>0,5 m, novo, vrtljivo, pfodQni.Telefon041 807453. Ô583 IWDL prikoko, Irask, p^ m^^ tivotor in drug stroj, tudi v okvon, ku-^m.T»lefonQ41 407-U0. sem 9IEdiO frazo brez stroja, za Gorenje Mulo, kupim Telefon 041653-315. 6057 POSEST PRODAM MAMUE. Prodam stonovonjsko h«, tokoj vsiljivo, v min»m noselju, no sor^cni legi, 2 km oddalieno od oc prikljućko. Telefon 041 224431. 4529 POSLOVNI prostof, pnVmo 30 n^niozno 20 vse dejavnosti, ob Mariborski (»ti v Celju, ob Plonetu Ti (s parkirišči), od-dom v nojem. TeleFoo 041 523-295, 041 2624)63. fioes ^LADIŠCNI prostor alt prodor zo pril^-noslrto obrt, prtblrino 32 m', ob cest) ArriiiKmer Ijubećno (Cdje), oddom v ftoiem. Telefon 041262-063. 5083 STANOVANJE PRODAM DVOINPOLSOBNO stortovonje, 64,5 m\ z balkonom in centrolno, klet, 12 m', v (eniru mesta, prodom. Telefon 041 944-117. 5019 ŒUE, Delavk ulico. Prodam tokoj vseipvo dvosobno stanovanje, 76 m', po ugodni teni.Telefon041 97U98. p Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naS naslov do četrtka, 12. novembra: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Jože Selčan, Liboje 60, 5301 Petrovče. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Majda Šrneic, Sp. Rečica 175, 3270 Laško. 3. nagrada - niajica NT&RC: Ida Glavica, Grobelno 118, 3231 Grobeino. Nagrade lahko prevzamejo na ogiasnem oddelku naše medijske hiSe na Prešernovi 19 v Celju. Obiščite Casino Faraon, berite Novi tednik, pa^jlte kuponček sreče in ^a od velikih nagrad Fteonove zlate kocke STB^ je.^hkovaša! KUPON (D 0) (3) IME. PRUMEK NASLOV TELEFON Hotel Faraon v»\bi nodom.Telefon 031 019-195. 5093 os«roN> f ^ isola § VELUX' SPLOŠNO ia£PAf^$TVO - KROVSTVO KAK GSM: 031 307 780 ctviin« viěiríBáo l^m SUHA bukova drvo, prodam. Teiefwi 041 76^60. L4e7 SUKAdrvo prodom. Telehn 041696^. ŠS82 PRODAM XUV18K0 (bioiano) znon^e Fortiso • Syntax occordion z zvočniki, prodom zo 2.600 EUR. Telefoi^ 040 495-135. &0S4 PRODAM NESNiCE, rjove in graboste, prodojomo. Nokup 10 zivoli • petelin brezpločno. Koko^ so redno cepljene. Kmetija Win-ki, Lopoto S5, Celje, le^n (03) S472-070,041 763^00. p PRASKE, od 30 do 250 kg in ôioôr» svinje, domočo kuhono hrano, moino dosto-vo, prodorno. Sprefemotm tudi noroâlo zokolineJelefonOâl 214-174. èssô 8IXCA3^. starega 10 dni, pradom. Telefon S79M24. Ô564 KAKOVOSINE pcm, domos nje. 20 koline oil nodoljnjo rejo, prodomo. Možnost kolin no no»m domu. Telefon 041 648-113, Ô04S TELÍCE simentalke, tri, brejo 6 mesecev in plemenskega burskego kozlo, prodo-mo.Telefofi(03)5793-180. soso KRAVO simenloiko, brejo 8 mesecev, pn^ dom. Telebn 041-759-329. sie« mŠtCE, ikMnoče vzn|e, težke od 30 kg noprej in breje ali nebreje pfemeitske mladice, ter pse mlodiće, lobrodorce-sveHe, prodom. Možno doslovol Tele- t fon 031-5094)61 TRiCO amentolko, brejo 1« bikce Simšiče in {mo bele, prodom. Telefon 031 506-3B3. âS7i OVAbikco, tnko okoli 200 kg, prodom po ugodni (eni. Telefon 031 32I-S44. 5104 LGM visokokvalitetna stanovanja na Novem trgu, Celje (TiT^ ÍA.2JJS) (AA.l/6) (A.S.$.f6) 9S.62/96.14 m^ 86,95/?$yZ2m' 91ŮÍ/95.09 m' S00r49/9l.79m' 119,82/168,64 m' 169.07/ ÏSÎS3 m* itirifobnđ' (B.ZLW • M voijo ni nňdstdyuiatúnih »Coffowiir/ r^iMh veUkđtfi in ra^creditrv, vstiJtvMt moina takoj! • vUoMçvûliietnattdmivQAia • prvovrstno ^ofeod^ » pcntoi in svetovanjt prí Jwaneíronju l49SEVft 149$ evR Í49SEVR pûmoé pri prwlí^l voie oboaj/it ttepremíinine Isrdtto Upa arhileloura in okcUca pifoimihUíi btmnđ crnsrcy ioit, trgovin cfiotno nasilje je varovane t Ofr^jo in dvihto zopomi£o DAN ODPRtIH VRAT O9ie0l stanovanj: vsak tor^ In četrtek od 12.00 c3o 1700 Noví trs 20. zeleni blok - pritličje Informacije In prodaja na: 041 638418 dli 031 605 028 Investitor: Lesnina IGM 28 - INFORWIACklE NOVI TEDNIK • > rTTTTTmTTl POSOJILA li^NARN KOW do A. ourtajska 31. UubUana POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJI OS/490 03 36 Žmder's CeljE, Gosposka nI. 7 Celie:031 508326i60T0VlNSKAP0S0JILA defovnl čas: vsak dan non-stop TTïïTTnrn TAKOJ!!! NUMERO UNO OOTOVINSKI KRiDm DO lOlCT ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS. TER ZA UPOKOJENCE, do 50 %obr., obvtcnoiti luo ovira. Tudi kredřti no osnovi vozila in iMsni^i. MozAos} odplocJo na poloinice« pridemo no dom. NVMCtO UNO tOiUi wj Mf)A*kA uP 22. MoHbor tel.; 02/252-48-26, 041/750-560 KOS a akd ali ai pripint. pRHhuD. Telefon 031 524-317. sioi TELJCOlezboo SSOltg, znzdtol, pmloRL Telehtfi07D 849-992. siœ nU^ mkg, pmfcinL Mož» zgled JMrnm 915-m lUISKEGA bzk, indovnikom, dorego 3 kii. kozll&fl stoie^Q 6 mesecev in 2 VnMd.pradaalMon 03172^306. 5IÛS INODKUPIPOSOJILDO 3400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine P£eiUE,UI. XSV.diviiíi« 14, 03/425 70 OO K MURSKA S080TA, Suntu RoimcM IS« 02/S21 30 00 K MARIBOR. Pirtiunaka 3-S, 02/234 tO 00 PE Slovtn^ 6radtc. Aonkova r, 02/881 20OO BONAfIN, d.o.o., Stovtnsiu 27.1000 LjuM^iu ÏÏUCKO, snfco, slom 11 tednov, predam. Telefon (03)5717-943,031 390-185. Ž1&5 DVAjmu, lâo okrog 250 kg, donioa rejo, predem. Ceno po dogovore. Telefon (03) 5794^58,04) 971-319.SW TEUQC0,s)ore1 mesec ia bika sMrego 1teiÍefí,prodom.TBlefofl 041990-595. S12d IKCA, âno belega, starega «sen hdiuT« predom. T^efon (03) 5739-269. »28 ODOJKE in dve leliSû, Ksosle posme. o Iconirelo, prodom. leMon 040 361-446. 6126 0VŒ fs posme, breje, ugodno preden. Možen prevoL Teleím 041 805-110. L46S THJCO snenlob, bvefo B,5 meaov, predam di menjam 20 ods^Moleliđ(o. Telefon 041822-093. niAVO rt/K rej. 16.12.200$, po dnigem leletu, predom oli meniam a mlojse govedo. Ceno 630 EUR to. po dogovore. Telefon 041 763^66. L464 NKCAsimentoka, stongo 10 mesm, predom. Telefon 040 821:^72. &114 PRASM 28 zakol, Innfenega s kubano bono in biko, storego 1 loto, predom. TMn 041 384^18. siti PRASKA, knrfjenega s bhono ifomoSo hrano, pradom. Vse ostalo po telefonu (03)5419-753. &110 PRAŠIČ, tûka od 130do 240 kg, predom. TelefQA031 582-624. êsao 8IIA 220 ^ predam. MonjSekMibo. N-moz 43, Šentjur. èsrs KOULO b redovni, Norik, pripoščeaa, 2 žiebetom, prodom. Telefon 041 743-685. 5148 PUJSKE,lezkeod20da50k6iamkM)a kravo, bf^ 5 mesecev, prodom. Tdefon 031537-774. &isi ZAKE, plemnske, zo nadolji^o np (đ zfl zokol, predom. Telefon 041232-594. 5148 DVE lelki. ležki 300 in 400 kg, kravo s teletom in brejo kobilo, predom. Telefon 031 709-023. 5153 KUPIM PTTAKE bove in tebe», zo izvo^ o(l»puj^ mo. Hash tDkûi.Telefon 040 H7-223. * 042$ 8 MéKODOVAHIT ZAHTEVAJTE ODŠKODNÍNO®..?^.^.®®^^^®^ JU ©WDtednik NaročnidřWegttednicB boste tohfco řfaiuCiáto upodnogg - 4 mole ogiÔTC'uHoi^^ ' besed'bi^eésí^of^ Izicortt« tdcsucno 8 Icartico. narpCnUko poJožnico oidiiaffw t oaaftnifn dofcunentonv naročnika NOWB» Mnica. MUBigOftMcinc uyoïMmaU «e nm pfomswolo v na^lodme lefp! KMETIJSKI PRJDELKI P80DAM VE60 kofifino: lâenko, oves, eido, kfluzo v zrnju, bolifano slomo in seno, kocke, proihm.Telefon04164M14 VWÛ • nost. belo in rdice - bad, renski rtding, modro frankinjo, zometno brano in ostalo, prodam. Možna doslon. Telehn041407-130. so44 SUHEgobe, 2 kg, 10 EIN^O predan. Telefon 04U10-119. 5064 HITRO NAROCiTE msmm Dvakrat na teden, ob torloh in petfdh, zanimivo bran}« o življenju in delu na oiMnoiju 33 4rf»čin na Cefjsicem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji slane toricova izdaja Novega iednika € 1 petlcovapa€ 1»25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki bretplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov« rrJTTiTTV tudi letnik2009 4 JiVViM MA f-i Jiy^ prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vuh peteh u bvvRib stnii tetn^ajskcsa sporeda h •riMi] I Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA ImoHipinDBic Datum roptvo: Ulica: NeprtUrcno nafočam Novi tednik 28 najmanj 6 mesom IHKipîs; KT&RC do.o. bo podaike uponbljal stuno a potrebe oaroinijke slui;be Novega tednik» ±M ±T HMlvnkB C. 7 (TPC VrtnkaJ •ofowxinmni KÛftUZO, norevnosâno, kitdu, predan. Telefon 041892-601. 5i07 SOK) vkockah, okeBco bâego, predom. Won 040 906-293. 5^27 PRODAM BKZOTittlUfllŒiolb), 50180 UKIL160 I in 200 1, prodom. TeMon 030 929-205. 3700 OSnUlO 200^ 2.0001, poou pred vn. Telefffi (03) 491-7850. FftASKttâeod 80 k^nopnlknn^ei domočo knno in svinjske polome, predom. Tel^031 506-383. â57i OOJLBi, vreče dnkon, 1201 kombiniron (Miralno-elektiiko in tekleno ploHsco, IS col, za nrsson, pfodom. Tetefon 041 511-304. Ž1&4 ZIMSKE gume Sovo eslvno, m «s, 155/70/ 13, s pkiti% prodom. Tel^ 041760-751 scee GUME ttchrfift, 175/65/14. miarsk» fre-znr, motorno zugo in konco, velike sorte, predam.Teíefon(D3] 5731466.9090 ^ pnevmatike ms 175/17, sbrai new, predam. T^fon 577&669. siao ^RJ zimske gume 165-70" 14, z olu plo-tisû in vijoki, zd Fiol řunto, prodom. Telefon 041 209-768. siio KAQIHALMIK. hbdiloik, štedihrik, tv, dvd, kamera, omore, sedežno, (^leke, slike, krznene [akne, itd, prodom. Telefon 051424-303. 5i56 TEUĆKOsimenfalb, store 14 dni in bAino zo ^klor Univerzál, prodam. Telefon 031 591-232. idre OnOŠKA nàSa za dvoiSu in 1000 L ddereo zo olje, predom po ugodni ceii TMxi (03)5414-185, kSSlepo 19.(11 S136 DOMAČO,sn^, snrto most, predan. Telefon 031 400^86. si38 BON zo 8 dnevM polovoi^ v Sponko, prodam. Telefon 5843-569 ItfSO polorô km. dore 28 toesKOV, prodam.Tele^04l74M5. siso MESO, polttko o8 rêlriCKi prôài BI krere. domoň reje, predam. Teiebn 031480-510. S152 ŠTUU fMm n posolo, pel luketi R15. predtrni. Cena 60 EUR/komplet.Teiebn 041340-619. 5137 letne gum 195/50115, m M plolištíh »OZ«, zo Astre, prodom. Ceoo 160 EUR/komplef. Telefon 041 340-619. g137 SttlPATiCHA plja, Telefon 041 79M18 « RAZNO ___I OKlSlUAsIrejevBi razDovmv deboM, gradbeništva, vrtruntvo in nizn^ vzdrievdflih del omogoài i^osojevol-nicD sfroier in noprnv 5AM v Celju |Hii£' njo), m brelDvOobrelin3ov 13,leMMi 04162^,5414-311. n DREVESA 2l57 poâmie, útóiemai^Aý tiA m^ft Afvts v atnjMdi Mmr Jmz Lp.. IdtšM 109.3302 KKAUF sleoa, sirepott, iiaeDnIa Z izolod^ Ir nopun! Delo izvojon» kakovostno, v dogovorienem roko in z gorancijo. An-^ Kovlid, s. p., Ulico I. aljsbč^ 22, Šentjur, tele^ 041684410. n OEMITfasode vom ialekn» kokovostno in po zeki ugodi^ik cenoh. Me zamudite jesettskeokdje-zrnonecenalMSgrod, d.aa.Go5pKv«skD3, Ce^ leUon 041 771-104. n PREMOG, zelo ugodno, z dostovo. Telefon 041279-187. PrevozndvoVkHlimir Per- nflk,s.p.,SedkB^9!,PodWuÂ. r IZVAÎAMÛ vsa^ gradbenih dol, koouf, grodnjo dvonsc, konalizocit S^orp, ki-per prevoze, strejno zemeljsko dekr, resenje ol^^... lelefoo 051 377-900.6M6 Vinder, d. o. o., Zodobrevo 126,SkDfjavos. so27 MUDIMO inštrok4BQn^M0 in mdeiK-tike, leûije angleščine in prevode on-9l«^.Telefon031 79M30.Íedtav-no dre^ iorvs /ez&a, Truborfevo ufîcaS3b,(er|ft. so9i GIAMTELI pawl Po konkummfa renoh izdelujem peô in bojierje za cenlroliKi ogrevonje. Peô so zelo prfmeme za kurpje no drvo. GorenaTa za peô je 5 let. AplerK Anton s.p., Prrtorje 29 o, Škofjo vos. telefon 541S411,041531-976. 5119 STAKO zidno opob »bojnSogorc kuprm. Štora bnino prodom. Telehn 041841-385. Celje V celfsid porodnišnici so rodile: 28. 10.: Anita POTOČAN iz Celja - dečka. 3. 11.: Zdenka DOLAivilČ iz Celja - deklico, Tina MA-TUL iz Slovenskih Konjic -deklico, Nikolina BEĆAN STAMENOV iz Griž - deklico, Mateja GRAJ iz Jurklo-štra • dečka, Suzana KRAMER iz Gornjega Grada - deklico, l^nida KITEK iz Rogatca -deklico. Maša MAROVT iz Celja - dečka. 4. 11.: Amela LJUBUAN-KlC iz Celja - deklico, Viktorija [RRASCH iz Šempetra -dečka, Vesna KORENJAK iz Mozirja - dečka. Petra KOČE-VAR iz Žalca - dečka. 5. 11.: Nataša BOBNiC iz Celja • deklico, MeEta VR-HOVSEK iz Loč - dečka, Jasna KORTTNIK iz Buč • deklico, Nataša BREGAR iz Griž • deklico. Eva ZAVŠEK iz Žalca - deklico, Lilijana VRBEK iz Šmarja pri Jelšalt -deklico. Apolonija KRIŽNIK z Vransk^ - dečka, Barbara ŠAH iz Štor- deklico, Alenka VERDEV s Polzele • deklico, Darja BRGLEZ iz Loč -dečka. 6. n.: Valerija MlUANČIČ L0Z1Ć iz Velenja - dečka, Janja KNAPIČ iz Uškega - dečka, Erika BRECEU z Dobrne - dečka, Mateja CVETKO iz Rogaške Slatine - dečka, Tina LAVRINC z Dobrne • deklico. Barbara MEKLAV iz Velenja - dečka. 7.11.: Sabina HUSIČ iz Celja ' dečka, Katarina BER* GANt-fe Braslovč - dekiico. 8.11.: Jerneja PLANINŠEK ŽLOF iz Celja • deklico. Zdenka BRGLEZ z Ljubnega ob Savin j i - dečka. 9.11.: Daija HLADIN iz Velenja - dečka, Katarina ŠUŠ-TERIČ z Ljubnega ob Savinji - dečka, Dragana HERCEGOVAC iz Celja - deklico, Ubavka STANKOVSKA iz Celja - dečka, Saša KOROTAJ iz Šempetra - dečka, Suzana MENHART iz Topolšice - deklico, Brigita PODHRAŠKl iz Rogaške Slatine - dečka. Celje Umrli so: Borislav ŠINKO iz Celja, 59 let. Fïanc TERCak z Bre^ pri Polzeli, 65 let, Ciril DRAKSLER iz Ceija, 87 let, Jožef KRUSlČ iz Celja, 78 let, Ana ZEKO iz Celja, 66 let, Ivan KURNÍK s Pr€^ korja, 73 let, Milan KOŠTO-MAJ iz Celja, 78 let, Antonija BRUSNJAK iz Celja, 84 let, Anton KOMPAN iz Velenja, 7t3 let. Kari KOŠTOMAJ iz c:elja, 78 let. Srečko GO-RENJAK iz CeJja. 83 let, Albin OPREŠNIK iz USkega, 88 let. Antonija KOLMAN iz Šentjurja, 89 let, Osman BI-JED1Ć iz Dramelj. 71 lel, Marija MIKLAVC iz Sv. Lovrenca, 73 let, Stanislav PRIMOŽIČ iz Celja, 82 let. Celje Poročila sta se: Samír JA-HOVlC Iz Republike Srbije in Mirseta ČEMAN iz Ljubljane. Vse odhaja kakor tiha reka. le spomin ostane. V SPOMIN HERMINI VLADUŠIČ (31.3.1937-12.11.1999) V leh dneh mineva 10 let, kar si se poslovila. V mislih boš vedno z nami. Sestra Irena in Bojana z družino SI32 Smrt seje ztila v beb obličje. Pogled je zaplaval v neznani pokoj. Ni več trpljenja in bolečine, življenje je tnidna končala svoj boj. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata in pradedka ALBINA OPRESNIKA iz Mrzlega Polja» stanu joćega v Šent)ur}u (19.9.1921*30.10.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem, kz ste mu ob njegovi starosti in bolezni stali ob strani. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in prijateljem, da ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za izrečen^ sa?Alja> molitve, svete maše, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala prim. dr. Buhancu. dr. Krušiču ter dr. Mal^oStovi in celotni ekipi imenrivne-ga travmatoiošk^ oddelka in oddelka EIMOS bolnišnice Celje. Hvaù vsem in vsakemu posebej, ki ste mu I. V lajšali bolečine. Hvala gc^pddu župniku za lepo opravljen obred, govoruiku in pevcem ter godbeniku za odigrano Tišino» pogrebni službi Žalujka in Komunalni službi Laško za opravljene storitve. Še enkrat hvala vsem, še posebej tistim, ki jih tukaj nismo posebej imenovali. Ohranite ga v lepem spominu. Žalu|oČi vsi njegovi Š579 Ko pošle so ti moči zaprla trudne si oà. Zdaj tiho. mimo spiš. bol^n več ne trpiš, a v našOi srtíh Še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice in prababice VIDE VESELAK izTïnovega 17 nad Laškim (5.6.1936-2.11.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-Ijem, sosedom, vsem» ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in sestram bolnišnice Celje, Nevrološkega oddelka, za njihovo nesebično pomoč. Zahval)ujemo se tudi za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostlnke in ge. Magdi Dlaci za lepe in tople besede slovesa. Žalujoči hčerki Zdenka in Bogdana z družinama SI35 V SPOMIN 10. novembra je minilo deset let. kar nas je zapustila draga mama, žena in stara mama ANGELA PLAVČAK rojena Čepin (12.4.1928-10.11.1999) Že deseto leto v grobu spite, a v naših srdh Se živite. Vsi tvoji ^06 Kakoradbíšeňvel, s svojimi domačimi, prijatelji. zaigraL zapel Na lutro sem se moral posloviti in v večni dom oditi. A čeprav ie več med nami ni. ostaja trud tvojih dlani. V SPOMIN 5 let je minilo 9. novembra, kar nas je zapusti dragi NANDI REBERŠAK iz Celja Hvala vsem, iU se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo. SÛ0Ô Skozi vse življenje boriti ste se znali, a v tihi noá od trpljenja, bolečin, aîmjeni zaspali. ZAHVALA ob izgubi ANTONIJE BRUSNJAK iz Skaletove ulice 10 a, v Celju (9.4.1925*31.10.2009) Iskreno se zahvaljujem družini Krajšek, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. Društvu invalidov, Društvu upokojencev Hudinja, za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala župniku gospodu Pajku, za opravljen cerkveni obred in Izrečene tolažilne besede in pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: Bojana, Marijan in vsi njeni ' $09d Srečni so tisti, ki odhajajo z mislijo, da so vredni solz tistih, ki ostajajo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dr^ega KARLA KOŠTOMAJA iz Celja, Na Otoku 9 se vsem zahvaljujemo za Izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Žalujoči vsi njegovi 51T6 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srdhje ne bo nikdar V SPOÎWIN MARIJI SENIČAR iz Nove vasi pri Šentjurju že drugo leto je minilo, kar te draga žena, mama in stara mama ni več med nami. Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni ŠS73 Tïxtje življenje bilo je trpljenje, vse življenje trdo si garal, vse za nas in topel dom si dajal Sledi za tabo so povsod, delo tvojih spretnih rok. A te bolezen je objela, ti vse moči je vzela, zdaj med nami več te ni, a v rmših srcih boš živel, nikdar od nas ne boš odšel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega ata, brata, strica in nečaka MILANA ŠANTEJA . 10.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju, ki je skrbelo zanj v času njegove bolezni. Zahvala g. Župniku, pevcem, pihalni godbi, govorniku, vsem praporščakom, pogrebcem in vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji pod. Vsakemu posebej 5e enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi L465 Od^^a jť tiho brez slovesa. mimo spiš in čakaš nas. Imela težko si življenje, nikoli več ne Čaka le trpljenje. ZAHVALA ob boleči izgubi drage Žene. mame in babice ANE CEPIN i2 Planinske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete ma^e, nam izrekli sožalje ter naši družini v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvaia g. Vengustu in g. JevSniku za opravljen obred, pevcem iz Šentvida za odpete žalostinke, pogrebni službi Žalujka ter Niku Koželju za ganljive besede slovesa. Posebna zahvala dr. Janezu šmidu in medicinskim sestram ZD Planina za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin ter številnim zdravstvenim delavcem, ki so ji kadarkoli pomagali. Vsem, k) ste jo z lepo mislijo pospremili na njen prezgodnji grob, prisnáia hvala. Vsi njeni S 574 30 vodnik NOVI TEDNIK KINO 21.00 Local Celje PLANET TUS Syantfed 13.4)0 16.11. Khwrnattonfi lí pridriojajo pnvico do iprecnaml» pioBncnt. MkhMl Jwiaon: Ih» b K* glaihsni JZjlQ. IG.M, 19.10.2&30.22.60 Mpjft çiikà tvíDtun • komedija 14.10.16.50,19.00. 21.1D. 23.2S NidMiistki • znatmww rtaji IgjD 15 2D. 18,40. 7Q.A0,22.40 Rofitrà n oémli * kornsdija . 18.00,18.30, 21.00, 23.30 Suitfitritu 1V20.13.50 1B2D, 18.50, 2120, V VÍÍM • aniiïireïïi puslolovićina - 3Û «rht» Moran CJiâÛ. 16.10 VI • gnuQtvka 14.40.17.40.19.40. 23,40 2012 • 2n&nstvBni^fantaslj£n» drSin» nm. i7oa 20.i0.21.30,23.20 l^wâa: vsakdan petek in sobot» sobota in i>ffdalia MALI UNION S0B0TA.14.iflN£DEUAl&, 11. 13.00 Tahan • drama 20.D0 llil(oR«mil*v6«neifcs-drama SLOVENSKE KONJICE NO^ 15.11. 20.00 Mnlam banba • vojna drama ROGAŠKA SLATINA PETK 13.11. 19.00 Mftdonaitki • znanitvano farrtasMní thlar SOBOTA. 14.11. 17.00 Dffavm swr^jiiki • kriminalna drsmi 19.00 unt* a slni - gfasluAa namann NEDEUA. 16.11. 17.00 Pama: san^e o davi • gluteni romarrce 19.D0 Drřavni sovrabiiM • kfflnin»1na PRIREDITVE PmK 13.11. 1 l.OO (do 20-00) Špan center Prodnik, Juvanje - Ljubno ob Savln)i Držá VDO srečanje seoiorďdh pesni kov in pisateljev sklepni del ruiiečaja revije Mentor z liieramo delmnuco in predsravi-fwimi 17 izbrmihavcorjeif 12.00 Galerija Velenje_ Javno vodenje po razstavi An-dre^ Jemca 16.00 Dom Svobode Zidani Most Vozi me vlak v daljavo prireditevob 260-letniciieleznke 16.00 Knjižnica LaSko Orožnova zgodovina d^ianife Laško knjigo bosta predstiina učilnica) - ŠMOCLprodajnomestonajrazl/čnej-ših vstopnic preko sistema Eventim - ŠMOCL-ovem^.vsakdanodll do 15. ure ^^HL - brezplačneinl^NÉfnatematikeza osnovno- in srednješolk « - imanje namiznega tehisa od^Kdiedelj-kadopetkâ - lxeq)lafoiiníaaktrvniteéajfranžosk£ga jezika za začetnike, od 15 do 30 let - možnost nakupa vstopnic za razne pri-rediive v Sloveniji in Evropi življenju; Kocenova 4 - 8, Celje te!.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BUŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starSe. za razve^'ane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali Žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4,3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska sktmma: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI IN^nTUTETEOS 031 555 844, www.eteos.si. Info®eteQs.si. Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja In pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC.d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško. radijsko in agencij sko-irlno dejavnosi Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR pet-koveM pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Nart^nioe: Majda Klanlek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR, Številka Uansakcijskega računa: 06000 0026781320. Nen4roČenih rokopisov in foiograflj ae vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih, Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovortia urednica: Tatjana Cvim Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Klara Štefanec Oblikovanje: www.niinjade9ign.com E-mail uredništva: tednik<^nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tfihjiika.tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mall: radio^nt-rc.si. E-mail vstudiu:info@>radioce]je.com UREDNIŠTVO Milena Breřko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kurail, Rozman Peiek, Urška SeliŠnik, Branko SlamejČiC, Simona Šolinič. Dean Šuster. Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja u-ženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi osta e agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ Marketing: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 F^: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov jïoeleki. poŠti: agencija®nt-rc,si NOVI TEDNIK za razvedrilo Nagradna križanka 8PI P00066N eUMRU GUttO-HCI2EC ZALJUB* LJBW EUZA* BETM TAOOf^ PRANC. PSHOLCC (CU9TAVE) AMOfET KOmSKJ 0€U »a 30 ZA OKRAS NA KRUH ZAKA PlAST SN9M S ponjcM (MQ GOSPOD. AiOTMcen 11 SMKO smo, AMCEA awwosT. HSZHA* ZAOOte* Knifife SRBIMA fvtm 13 UNTTED NWHAWA PRSAW UUMCA MIM( 19 DESM nOTCK RENA Nmsa giwiCNO œijco- WiC IMrEV2 BWAUft AftB^âH POKUCN BOKSAR TfZOH SIAMJC BREZ RS>A FOflDOV lULČ» AKCeSAR 14î HACev VOBAMCt 14 «ttZA-OIBIAH ttOUNCA 12 ORMK JUST^ lOHffUF MĐEL 20 ZAWU KRALJICA ÔPORTOV 24 PRVAD-OME OftfT USJEVEC, SMUHg PROCTI BRAWEC 15 H&N06. VHAW iUitfJUŮA CRALM JSWTON) HCNV WI5T0 BOT^ 2hAK ZATO4J PQT» PROtier zvoaj 17 KaUSM ZhAX VLAOt 26 SAMCA L£S(A VZORSC ZAOeUKO oaifi« AU WTVE 21 Am MPie 27 Slovarček: BOOM -hii«rdvig gospodarske aktivnosti; DASSIN. Jules • ameriški rtžiser frsnco^kep rodu; ILL - desni pritdc Rena v Avstriji; Sar, Edwin van der • niaozcmski nogometni VTSt^;TALK »zelo drobno miti lojevec. $mukc«; TtBERJJ^ritniikiccsar 14'37. 31 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov Gos(i§ča Miran v Trnovcu pri Dra ml j ah 3.-S. nagrada: vstopnica za 2 osebi za drsališče ali bazen Golovec, ZPO Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka» 19. novembra. Danes obja\ijdmo izid žrebanja križanke, ki je izšla 6, novembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 87 Vodoravno: KLAS. KVA. RANA, NAN, DEJAN, ALT. TONEJC, TI, DJ, NARASTEK, RAA, AAK, ROG, ERA, ELM, VNUK, BRAT, OBTOŽBA, OKRAS. APARRI, NOAH, AVE, RASA. ČISTKA, ETT, STAS, RA, TRUD, IDEALIST, KEAN, NJORKA, ROBERTA, PAR. RIVIERA, RU, ALEŠ BORCNTK, ANIL, LIA. KISEUAK, AKANT, OAZA, LOVKE, SVIT, SPAAK, TLA Geslo: Svetovni prvaki v balinanju Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju, prejme: Hana Mtrnik, Petrovče n, 3301 Petrovče. 2. nagrado, darilni boo v vrednosti 20 evrov Wellness centra Aspara v Sent- jurju, prejme: Karolina Koren, Ljub-Ijanska 22a, 3320 Velenje. 3.-5. navado, vstopnica za 2 osebi za drsališče ali bazen Golovec, ZPO Celje, prejmejo: Jernej Škorjanc, Cvetke Jenn 10, 3220 Štore; Živa Kumer, Pod ^bri 31,3000 Celje in Miha Jkao-pič» Smihel 9» 3270 Laško. Vsi izžrebam nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. [ 3 4 5 f> I? 1 B 9 lb 1 1 11 Ú Id 14 1& 16 17 18 A 21 žá M S 26 » Ime in priimek: Naslov: _ OVEN Ona: Nekdo bo za^reSil napako, vi pa bosîe na ta račan dosegli tudi tislo, kar se vam je še pred kratkim zdelo povsem 7}£dosegljivo. V posla se vam bo odprla nepričakovana priiožnost, ki jo kar najbolje izkoristite. On: Poskusite vsaj vplivati na potek dogodkov in ne pustite, da bivampobegnile ugodne priložnosti Lahko vam bo Se zeb Žal. še predvsem, če se bo kasneje izkazalo, dasteimeli več kot ugodno prilotnost. mm Ona: Imaie dve alternativi: ali se boste umirili in se posve-tili enemu partnerja ali pa nadaljevali dosedanje življenje^ Jn obe alternativi imata tako svoje dobre, kot tudi slabe strani. Toda treba se bo odločiti... On: Uspelo vam bo zgladili pr^spajtneiko, kivamjezadsye čase Šlažekar pošteno na živce. Vsak od vaja bo do neke mere popustil, pa bosta tako našla kompromis. ki bo zadovoljeval oba. mnm Ona: Preveč izzivalni ste bili. Kdor se igra z ognjem, se lahko tudi opeče. In vi niste pri tem nikakršna izjema» vse prej, v izzivanja ste res pravi mojster, zaio bodo tudi posledice izredno neprijetne. Otl' TUdi doma je lahko lepo, še posebej, če boste uiedili odnose s partnerko, ki si zadnje Čase prizadeva, da bi bila čustva med vama spet takšna, kot so bila nekoč. Omagajte ji pri tem in ne bo vam ial. Ona: V službi boste za požrtvovalno delo prejeli laskavo priznanje. Tbda bodite previdni, kajti nekdo vam vztrajno nastavlja past, v katero se lahko hitro ujamete. Saj veste. Človeška zavist ne pozna meja! On: Pomagali boste prijate-Ijià v težavah, saj ste prav vi v največji meri prispevali k njenemu zapletenemu položi^. tako posredno kot tudi povsem neposredno. Sicer pa je to le del vašega načrta. DVOJČKA ^ ■ strelec Ona: Opazili boste, da le niste tako zapostavljeni kot ste si domišljali. Ozrite se malo naokoli in si poiSčite poti. ki bodo obetavnejše od dosedanjih. Posbvno vam bo ta teden prinesel vesele novice! On; Spremenili boste odnos do partnerke, kar bo dobrodošla sprememba v vajinem odiw-stL. Tako se bodo stare zamere razrešile kar same od sebe in porwvno bosta našla interes en v drugem. Ona: Razočarali boste nekoga, ki od vas pričakuje veliko več, kol boste pripravljeni dati. Nikar ne obljubljajte tistega, česar ne morete uresničiti. Skrajni čas je že, da se postavite na realna ila! Orv Ne premislite si, da ne boste razočarali osebe, kisprem-Ija vaše početje. Izvedeli boste, kje ste naredili napako, vendar pa je vprašanje, ali boste našli tudirešiiev. Vsekakor bo vse skupaj precej zabavrw... Ona: Prijetna družba vas bo zvabila na zabavo, kjer pa se ne boste počutili najbolje. Še dobro. da boste imeli s seboj sorodno dušo, s katero se boste sprva zapletli le v pogovor, sledilo pa bo Še marsikaj... Otv Se vedno se ne boste uspeli otresli sumničer^a partnerke, veruiarse bo kaj kmalu izkazalo, daso bile vaše skrbi povsem odveč. Poskrbite za po-miritveno večerjo, ki bo koristila obema. DEVICA OiuL- Poskusite se sprijazniti z dejstvi in zahtevajte od ljudi swaii, ki jih sami ne bi naredili za nobeno ceno. Pravijo, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, zalo ne bodite tr-moglavi, nwščevalo se vam bo! On: Preživeli boste prijeten vikend v krogu družine in si privoščili večrazvedrila kot obi-čajrw. V prijetnem razgovoru boste prišli do pomembnih informacij o osebi, ki vam že dalj časa buri domišljijo. Ona: Naj vđi govorice ne prizadenejo . ne jemljite jih resn o. Tbda res je, da kjer je dim, je tudi ugenj. zato resnejša raziskava ne 1x3 Škodila. Partriervas bo skušal pomiriti, vendar je to prej slab kot dober zmk. On: Prizadevate sU da W fwiriií nekaj nepozabnega^ vprašanje pa je. do katere mere vam bo to tudi uspelo. Splača se poskusiti Samo enkrat se živi, zato je treba izkoristiti prav vsako možnost! KOZOROG Sk Ona: Srečali boste nekoga, ki je Še vedno ruivezan na vas, pa tudi vvasšetU iskra, ki se lahko hitro razbohod v staro ljubezen. Lahko da bo le še erui avantura, a počasi prihaja čas, ko lahko od ljubezni pričakujete več. On: Ne bodite taJ(o kriňčni: nekdo Čaka, da vam vrne mib za drago. Ne praskajte se tam. kjer vas ne srbi, ker bostezašli v velike težave. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! To ni prav nič prijetna izkušnja. VODNAR ^ Ona: Prizadevali si boste pridobiti nakb:fnjenost osebe, ki vam lahko v prihodnosti še veliko pomaga, še posebej na poslovnem področju. Tb vam bo v veliki meri tudi uspelo, tako da boste več kot zadovoljni. On: Je že tako, da večino tm-pak opazimo šele. ko je že prepozno m m' nikakršne možrw-íri, da to popravili Pozite, da se tudi tokiat ne bo primerilo kaj podobnega, saj imate težav že tako ali tako več kot dovolj. Ona: Nekaj dni uû5 bo sprem-Ijalasmola, nato pa se vam obetajo bolj veseli trenutki Pustite, da se zadeva vsaj malo poleže, nato pa poskusite izvleči kar rwjveč. Partner vam je k^ub čud-riemu vedenju še vedno zvest. On: Ce pri nakupovanjih misliš na ljubljenega človeka, se ti lahko zgodi, da prideš domov s povsem prazno denarnico. Tb se bo zgodilo tudi vam in to v najslabši možni obliki. Tbda vseeno boste zadovoljni. VEDEŽEVANJE ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208 MđtilMi V vlogi kostumografa Celjski modni ustvarjalec in dolga leta erotični idol najstnic Peter Thaler si je z zanimanjem in s cilindrom na glavi ogleda) eno od sedmih celjskih premier koreodrame Dama s kameiijami plesnega studia Igen. Njč čudnega, saj je predstavo podpisal kot kostumograf. Thaler, ki mu zadnje čase enako kot vsem tekstilcem ni najbolj z rožicami postlano, s kostumom glavne dame - Mojce Majcen - ni imel posebej veliko dela. Mojca pleše pretežno v dresu ali negiižeju. Oblačil ostalih Štirih, ki se pojavljajo, pa si nismo uspeli najbolje ogledati. Možak, ki se pojavlja in izginja kol duh, je oblečen nekam togo, kostumov preostalih treh plesalk pa nismo videli najbolje, saj vsakokrat »prifrlijo« na prizorišče in umo z njega tudi »odirlijo«. Še najbolje smo si ogledali cilindre, ki so namenjeni moškemu delu občinstva. Lepi so. Prav »cQindrast?«, Foto: GrupA Nb žalskem martinovsnju se je za trenutek izkazala nova parta menta ma naveze Za res-SOS. Ampak pustiniD te, vinski vitez in poslanec Iztok Pod-krilnik, ki je v Žalec pripeljal Ifi druga viteške kolege, ja rade volje pozdravil žalsko vinsko kraljico Suzano Čaks. Žalski »Martini« Sredino martinovanje v Žalco je izredno dobro uspelo - podobno, kot je po zadevanju sa-vinjskik vinogradnikov uspeta tudi letošnja vinska letina. No, svoje bodo rMs ^ rezficna oee-njeveni». Dr^mo pesti, da zh)b-nazi ne bodo megli več netol-ce vati, da župan Lojze Posedel v kozarce toči savinjski teran. 2alski podžupan Ivan Podpe-(an je zadnjo sejo občinike-ga svata skupaj s podžupa-njo Ivico Čretnlk predčasno zapustil. Zakaj, je pojasnil na štiri oči. na martin o vaniu pa dokazal vse svoja »k^terske« sposobnosti. Kozareev, da ne bo pomote, ni spraznil sam. Foto: TONE TAVCAR Čestitke in pozdravi Takole sta drug drugemu záželelájVse najboljše konjička občinska svetnika. Štefan [levo), ki se ga spo-min)à[na kot dolgoletnega direktorja zreškega Cometa» je praznoval 70-ietnico, Slavko' Hren pâ -imenovanje za direktorja Veterinarske posta-je Slovenske Konjice: »Mladeniča.«« si v ozadju misli najstarejši konjiški svetnik Jože Ulačar. Za tlakovci še srednjeveška pojedina Obiskovalci odprtja razstave Srednjeveški tlakovci na Slovenskem se niso naužili le lepot dragocenih srednjeveških umetelnih kamnov, Uživali so tudi ob srednjeveški pojedini. za katero je izvirno poskrbela kulinarična sekcija 'I\iri5tičnega društva Celje, v kateri so res pravi poznavalci srednjeveških jedi. Gostom, med katerimi sta bila tudi župan Bojan šrot in podžupan Stane Rozman, so ponudili različne jedi. Okušali so namreč pečen gamsov hrbet, merjaščev hrbet v omaki, jarico, prepeličja jajčka s kaviarjem, različne sire in sladice, med pijačami pa zelo aromatične zeliščne čaje. polne za tisti čas tako cenjenih in dragocenih začimb. Manjkal ni niti hipokras - z začimbami aromatizirano hladno rdeče vino. Ob dobrotah so obiskovalci na tlakovce kar nekam pozabili... Foto: SHERPA